St. 300 nI (Cnfi cuiati uiia ittta) n Trstu« v torek 16. decembra 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX Izh*j«. Izv*«n5i pondeljek. AsiSkega it 20. L na plFtna se ne sprejemajo. Prof. F. Peric. — Ustni* zrsšs ca mesec L 7.—, 3 mu Za inozemstvo mesečno 5 Ur vej i«r. -»atraj. Uredništvo: ulica ar. Fran*« T ' ia| se pošiljajo «S vračajo, nost. Tisk ti*-JO. pol leta L r Telefon urednic , Sol ' sto L - -in .prave Št. U-57 £ DI N O ST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo i Urokosti cm kolos« (72 mm.) — Oglati trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cest osmrtnice« zahvale, poslanica to vabila po L L-, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 1 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav« Edinosti, v Trste, nllca Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Teleta uredništva bi narava 1141. Vitanja in notranja politika Neki rimski publicist je te dni obžaloval dejstvo, da Italijani sedaj vso svojo pozornost obračajo notranji politiki, da. pri tem prezirajo veliko pomembnost, ki jo ima ravno v tem trenutku mednarodni položaj, nove cilje ter da pozabljajo pred vsem, da je na koncu koncev vnanja politika tista, ki oblikuje življenje in bo-dečnost narodov tudi v notranjih pogledih. Moz ima praw, ko pravi, da ima vnanja politika veliko pomembnost za razvoj notranjega življenja v državi. Ne bi imel pa prav. če bi hotel s tem trditi, da se mora Zbornico odobrila proračun ministra za promet RJM, 15. Na današnji šefi poslanske zbornice je po raznih sporočilih predsednika govoril poslanec Petrelli o ustroju ministrstva za promet pot združitvi treh ministrstev za pošto in brzojav, železnice in za trgovinsko mornarico w enotno ministrstvo. . Minister Ciano je nato med drugim poudaril, da ge politika varčevanja sedanje vlade obrodila dobre sadove posebno v poštnem prometu, kjer se tekoči proračun zaključi s preostankom 21 milijonov lir. Zagotovil je, da se bodo ohranile osobtju, ki odivrst od državnih podjetrj, anja politika povsem prilagodil vna- zasebno upravo, v države, neugodno vpliva na notranja politične razmere, istotako je na dru£i straniJ resnica, da le konsolidirane in zdrave; notiranje razmere morejo dajati državi | Trgovska pognianja med Italijo in Hemfilo Posvetovanja o vsebini dogovora in carinskih pristojbin „...... ...........____________ RIM, 15. Delegaciji za trgov,ska poga- ugled in zavest moči ter oporo: za uspešno I janja med Italijo in Nemčijo stta imeli v . i'i'l ! . * A._____M __1 tnlmm L*nIor 1 n vna njo politiko Pravilnost tega nazora se nazorno kaže iz kratkega razgovora, ki ga je imel naš poreče valeč z nekim članom jugoslo venske delegacije v železniškem svozu iia potovanju iz Benetk. Ta predstavnik jugoslavenske ciržave na sedanjih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo za končno razčiščen je vseh še spornih točk med obema drž?vama želi iskreno, da se uredijo končno vse zadeve, ki so na potu dobrim od-nošajem in prijateljskim gospodarskim stikom. Naglasa, da gre tu za ogromne koristi obeh držav. U ver jen je pa, da pride do ureditve, ki bo povoljna za obe strani, samo da je treba še malo potrpljenja. Tekom razgovora je dotični član jugo-slovenske delegacije označil kot posebno oviro prt ti dosegi zaželenega cilja dosedanja notranjo politiko Italije napram državljanom jugosloveirskega plemena. Izrecno je izjavil, da je jugoslovenska javnost razburjena radi postopanja proti Jugoslavenom v mejah Italije. Tn še posebej je naglašal, -da vsa jugoslovenska jajvnoat brez izjeme: slovenska, hrvatska in srbska.'! Te okolnosti naj bi ne prezirali voditelji italijanske politike: Okolnosti namreč, di tu ne govori kak Slovenec ali Hrvat, katerima očita tradicionalna italijanska duševnost neko pre-tv^zno prirojeno mržnjo proti Italiji in Italijanom, marveč sin tistega dela jugoslo-venskega naroda, kateremu Italijani pač ne motrejo podtikati take mržnje, Italijani mu morejo torej verjeti, da je ugotovil le objektivno resnico. Ne da bi se hotel »vtikati v notranje razmere italijanske države, vendar ne more drugače, nego da opozarja italijanske državnike in tudi italijansko javnost, da ^razburjena jugoslovenska javnost brez razlike strank pritiska na beograjsko vlado, naj ne popušča v nobeni stvari niti za pedU Dotični gospod je sicer naglasH, da ne grucri tega kot član delegacije, marveč kot /t-goslovenski državljan. To pa nikakor ne krči pomembnosti njegovih izjav, marveč jih še pod krepi j a. Kot oficijelna oseba bi si moral nalagati neko rezervo, kot priprost državljan more odkrito govoriti vsa resnico. Tu imamo pač klasičen primer, kako more razpoloženje v notranjosti določati smernice tudi vnanji politiki. Če beograjska vlada ne more kratkomaloi prezirati javnega mnenja, mora 't>irti temu logična in neogibna posledica ta, da pritisk jugoslavenske javnosti — v našem konkretnem slučaju — vpliva tudi na stališče jugoslovanske delegacije na sedanjih pogajanjih z Italijo! Nazoren primer je to, ki dokazuje pravilnost nazora, da nemodra, ne-^arraotrera notranja državna politika, ne račurajoča z danimi razmerami in resničnostmi, mora neogibno kvariti vnanjo politiko) in jo oivirati pri doseganju postavljenih si ciljev!! Odgovorni činitelji, pa tudi italijanska javnost, naj ne bi prezirali izjav onega «jugoslovenskega tlrža\4jana». Preresen opomin jim je to, kako morajo dati svoiji politiki napram 'svojim jugoslovenskim Vžavljanom drugačne smeri, ako ni le prazna beseda, brez vsake (vsebine njihovo zatrjevanje, kako si želijo tesnih prijateljskih odnosa je v z Jugoslavijo na korist obeh držav in evropskega miru. Poročila iz Rima zatrjajo, da je bil sestanek med Mussolinijem in Ninčičem naj-prisrčnejši in da je došlo? do sporazuma med njima. Nam niso še znane podrobnosti toga sporazuma in si zato ne moremo dovoliti nikake sodbe. Eno pa vemo, da na pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo ne gre in ne sme iti ie za sporazum od države do države, ampak tudi za pomir-jenje med obema narodoma. Z drugo besedo: sporazum ne more donašati trajnih sadov, ako ni sankcijoniran od volje naroda! Ottri «7U|Joslovenski državljan* je označil eno glavnih zaprek protti takemu sporazumu; Ta zapreka je v postopanju z jugoslo venskimi državljani Italije. Državniki iJMLše države naj ga poslušajo m naj temu ,primerno preuredijo svojo manjšinsko po-ilitiko*. preteklih dnevih več sej, tekom katerih ste izmenjali svoje vidike o vprašanju podlage, na kateri se bo lahko sklenil trgovski in plovbeni dogovor med obema držaivama. Ker ste delegaciji uvideli, da ne obstoja v glavnem nikakih divergenc, ste ise danes popoldne posvetovali o vsebini dogovora in carinskih pristojbinah. Visaka izmed delegacij si je pridržala, da vsestransko prouči predloge druge in da razpravlja o njih na prihodnjih sejah. Ninčić v Parizu Pred važnimi razgovori s francoskim ministrskim predsednikom PARIZ, 15. Jugoslavenski zunanji minister dr. Ninčić je dospel včeraj v Pariz. Imel bo razgovor z ministrskim predsednikom Herriotom. S francosko vlado bo uredil vse potrebno za priprave za oficijelni poset kralja Aleksandra v Parizu, ki se bo vršil spomladi. Razen tega bo nadaljeval pogajanja, ki so se pričela pod Poin-carejevo vlado. Oba ministra boata proučila razna vprašanja, ki skupno intere-sirajo obe državi. Skušala bosta rešiti ta vprašanja v duhu tesnega sodelovanja za ohranitev miru v Srednji Evropi in na Balkanu. PARIZ, 15. Angleški zunanji minister Chamberlain je dospel na svojem povratku iz Rima v Pariz, Z ožinam na bolezen Herriota je moral odpasti sestanek med obema državnikoma. V razgoivoru z zastopnikom Herriota je Chamberlain razpravljal o d)veh vprašanjih: 1. o izpraznitvi kovinske cone in 2. o poročilu medzavez-niške vojaške kontrolne komisije o razorožitvi v Nemčiji. Razgovor je trajal približno eno uro. Razpust neodvisne delavske stranke v Jugoslaviji BEOGRAD, 15. Vlada je na podlagi zakona za zaščita države sklenila razpustiti komunistično stranko, ki je do sedaj razvijala svoje delovanje pod imenom neodvisne delavske stranke. Po nalogu notra-njega ministra je policija izvedla preiskavo v sedežu komunistične stranke v Beogradu ter zaplenila strankino glasilo. Težave za sestavo nove oemike vlade Socijalisti napovedujejo ostro opozicijo BERLLNr 15. V poučenih krogih menijo, da bo najprej poverjen s sestavo vlade predsednik nemške tudske stranke dr. Stresemann. Vlada je trdno odločena predložiti še danes demisijo. Dr. Stresemann je obolel na španski bolezni in treba bo najmanj osem dni, da okreva- «Berliner Tageblatt* pa meni, da se je dr. Stresemannn javil bolnega le radi tega, da rzbegne nalogu za sestavo vlade, ker ve, da se poskus sestave vlade na podlagi koalicije desnice ne bo posrečil. Obstoji boazen, da se bo vladna kriza zavlekla še za cel teden. BERLIN, 15. Pri včerajšnjem sprejemu voditeljev socialnih) demokratov pri državnem kanceiarju dr. Marxu so ti izjavili, da morejo izid volitev tolmačiti le tako, da pomenijo odstranitev dosedanje državne politike in zlasti zunan e politike in da pride zaradi tega v pošte v razširjenje vlade edino le proti levi. Ako pa bi se kliub temu sestavila desničarska vlada, bi socialni demokrati stopili z vsemi sredstvi v opozicijo, ker bi smatrali tako vlado za resno ogrožanje živl]enskih interesov Nemčije. Nemškonacijotialiii kandidat za predsedstvo republike. BERLIN, 15. ('Germama* doznava, da namerava nemška ljudska stranka postaviti dr. Jar-resa kot kandidata za mesto državnega predsednika. Nemška vlada demisajonirala BERLIN, 15. Kancelar je danes popoldne dne predložil predsednikih republike ostavko vlade. Predsednik je demisijo sprejel ter naprosil ministre, da naj ostaneo na svojih mestih za upravljanje tekočih poslov. Aretacija bivšega bolgarskega finančnega ministra SOFIJA, 15. Bivši finančni minister Tur lakov, agrarec, je bil aretiran po) nalogu sobranja radi nafvadnega zločina. Nova sovjetska republika LONDON, 15. Iz Pekinga poročajo, da se je okrožje Tanarla v severni Mongoliji odcepilo od Kitajske ter se priključilo sovjetski Rusiji. Revolucionarno gibanje v Albaniji Kritičen položaj Fan Noli-jeve vlade, — Uporniki zasedli več krajev — Dezertiranje -vladnih čet BEOGRAD, 15. (A.) Najnovejše vesti zatrjujejo, da je postal položaj Fan Noli-jeve vlade zelo kritičen radi naglega širjenja revolorijooarnega gibanja r Albaniji. Temo revolucionarnemu gibanju, ki ga vodi bivii ministrski predsednik Ahmet Zogou so se pridružila vsa plemena severne Albanije in skadrske okolice. Del vladnih čet je prešel k upornikom, ki se btižajo Skadru. Uporniki, ki jim načelu je Tsena bey, so zasedli LHrin Kulo in Kukum. Nekateri uporniški oddelki so že prodrli do Kraje. Obsedno stanje v Albaniji TIRANA, 15. Povodom revolucije v Albaniji v letošnjem maju je bilo proglašeno v tej deželi obsedno stanje, ki se elnice v Trstu in Tržiču ter postojnsko jamo. Poniževalna praksa Naša uprava, uprava slovenskega glasila je prejela lepo pisemce, pisano na stroju in na gladkem papirju. Datirano je iz Ljubljane in sestavljeno v nemškem jeziku! Pisala ga je «Slawische Bank A. G.», ki ji je menda izvirni naslov "Slavenska banka*» Kar hočemo pripomniti k temu nemškemu pismu iz slovenske bele Ljubljane, je izraženo že v gori debelo tiskanih besedah. Ne preostaja nam torej drugega, nego da izrečemo «Slavenski banki* svojo — primerno zahvalo za to, da tako izdatno podpira našo akcijo za uve-ljavlanje našega jezika v trgovskem dopisovanju in s tem za ustvarjanje prilik našim ljudem, da si na svoji domači zemlji morejo služiti vsakdanji kruh. To služi vsekako tudi kot zgled narodne zavednosti. Pa pustimo ironijo. Z vso resnostjo «e obračamo toliko na vodstvo Slavendke banke, ko- likor do vseh podjetij sploh, da se že enkrat iznebijo tistega praznega in poniževalnega predsodka in sedane narodne nezavednosti. Naj že enkrat odnehajo take poniževalne «prakse!» — Zdravje našega poslanca gospoda dr. Wilfana se obrača, kakor smo že javili, na dobro, vendar miu moči še ne dopuščajo, da bi že redno vstajal. Društvene vesti — Pevsko društvo «Iliri)*a». Pevska vaja danes, v torek, odpade; prihodnja vaja v petek, 19. t. m. Danes ob 9. zvečer bo važna odborova seja, — Podpredsednik. — MLD.Z. - Rojan. Dramatični odsek: danes v četrtek in soboto ob 19.30 dramatične vaje. Pridite vsi in točno! — Načelnik. — Telovadno društvo - Sv. Jakob. V sredo, točno ob 21. uri odborova seja. Radi važnosti prosim, da se je vsi br. odborniki gotovo udeležijo. Točnost. SPORT — Prijateljska nogometna tekma med športnim društvom «Jadran» iz Herpelj in tržaškim Circolo spor ti vo «Tergeste», ki se je odigrala \ nedeljo v Herpeljah, i;e izpadla 1 : 0 v prid « Jadranu«, — Nogometna tekma med barkovljanskim «Valom» in rojansko «Zoro», ki se je vršila v nedeljo na Trsteniku je končala 6 : 0 v prid «Valu». Natančno poročilo o tej tekmi priobčimo v četrtkovi Številki, Iz tržaškega ži — Poskusen samomor. Brezposelnemu pomorščaku Germanu Decaravel, stanujočemu v ljudskem prenočišču v ulici Pondares, t^e pretekle nedelje ponoči iz neznan h vzrokov postalo tako hudo pri srcu, da je sklenil končate z življenjem. S tem namenom je 'kar na javni ulici izpii par požirkov jodijeve tinkture. Toda v zadnjem trenutku se /e mladenič — Decara-velu je 25 let — zbal smrti; pohitel je na rešilno postajo ter si dal izprati želodec. Nato je bil skesani samomorilec prepeljem v mestno bolnišnico. Ozdravil bo v par dneh. — Nezgoda neprevidnega kmeta. Predsinoč-njim okoli 24. ure je bil prepeljan v mestno bolnišnico 32-letni kmet Ivan Stopar, doma iz Gradišča v Istri. Mož je imel desno roko hudo pohabljeno; dva prsta sta nu bila popolnoma odtrgana, na tretjem prstu pa mu je bil odtrgan zadni člen. Stopar se je baje doma igral s puškinim nabojem, ki se mu je nenadoma raz-počil v roki ter ga poškodoval na opisani način. Neprevidnež se bo moral zdraviti dva tedna. — Bratovska ljubezen. V buffetu tik gledam lišća «Fenice» sta se sinoči sprla brata Romeo in Ermenegildo Silvestri baje zato, ker je Er-meaegildo včeraj predpoldne oklofutal svojo mater, Romeo mu je pa to očital v zelo ostrih besedah. Pri pretepu, ki je sledil prerekanju, je Romeo dobil udarce s steklenico po glavi, Ermenegildo pa par močnih bunk po obratu. Posledica te čudne bratovske ljdbezni ije bila, da sta morala oba iskati zdravniške pomoči« eden na rešilni postaji, drugi v mestni bol, pišnici. — S kolen je padel včeraj popoldne 16-letni brivski pomoćnik Roumald Cossurtti, stanujoč ne trgu Gavana it. 5. Prt padcu m je pobil po joforazu ter ai pretresel možgane, a k sreči ne budo. Bil je prepeljan v mestno bolnišnico. Iz tržaške pokrajine , —- Iz Pliskovice. Dne 14. t. m. je preminul {r tržaJfci bolnišnici po kratki, a sila mučni bolezni ttšcajšnji posestnik in trgovec g. Karol Bandei, ▼ 51. letu starosti, i Bil je nadvse skrben oče svojim otrokom, sinovom* Pred vojsko (je bil tudi župan. Kot etara, trda kraška korenika, neupogljiv. Globoko užaljeni družini naše sožalje.— Soobčani. V počastitev njegovega spomina so nabrali pogreboi L 63.50 v prid Sol. društvu. , — Še ni konec lopo vatva. V soboto zvečer, 15. t. m. je šel iz Razdrtega g. M. Lovko, zastopnik neke goriške tvrdke, preko hriba, po bfciaici, v Senožeče. V gošči se mu nenadoma prakaže razcapan človek in zakriči nad njim: «Dove vai7» « Affari mieil» mu odgovori gospod. Ker pa lopov ni hotel verjeti, se je hotel prepričati s tem, da ieu rno segel gospodu pod suknjo po listnico. (Potnik se je nekoliko apotekel in izpustil svoj kovčeg, zgrabil naglo za debel kamen in udaril s tako silo, da je hsel takoj prosto pot, rešeno prtljago »in listnico. Uredil je pač sam tako, da ni treba iskati ne listnice, ne lopova, kibise, kakor po navadi, pač težko našla. j — Sežana. Na semenj v Sežano je bilo pri gnan h dne 12. t. m. 1934 glav živine, in sicer: |147 konj. 286 goved, 47 telet in 606 prešičev. iKupči; a dobra. Cena govedini po 5 L kg, konji od 1500—4000 L glava, prašiči 5—6 tedenski od 70—110 L glava. Vsa Živina je bila pregledana od gg. živlnozdravnikov iz Trsta in Sežane ter najdena zdrava. Prihodnji semenj se bo vršil dne 22. decembra t. L Avtomobilske, železniške in vozne zveze na vse strani. Vesti iz Istra Iz Klanca. Dne 30. novembra je imel naš občinski zastop odborovo sejo. Poleg drugih točk je bil na dnevnem redu tudi nakup občinske hiše, za kar se nudi lepa prilika. Dan pred sejo so vod-teiji fašistovskih železničarjev organizirali svojo mak* maso, ki naj bi se udeležila kot — poslušalci. Ker se e za to zvedelo in se nam je stvar zdela sumljiva, je župan pozval v sejno dvorano dva orožnika, da bosia navzočna. Žalostno pa je, kar smo zvedeli povsem zanesljivo, da so nekateri zavedeni Kozinci pozvali fašiste železoičarskega oddelka v znak protesta radi preselitve občine Iz Kozine v Klanec. Sejo je otvori! župan v italijanskem jeziku ki je ponovil svoje besede v slovenščini, tako, da so vsi razumeli. Pri drugi točki, nakup občinske hiše, ko je župan v debati z nekim občinskim odbornikom govoril po naše, so začeli da ei je kotel ustvariti korito na račun Biljan-cev, kar pa da je splavalo po vodi. S tem dopisom ee je bavil naš občinski svet v svoji seji dne 8, novembra t. L ter je sprejel sklep, ki pristava županu njegovo požrtvovalnost sa korist občine ter ugotavlja, da ni za dobo negovega upravljanja Občine kot komisar prefekture zaračunal V občini ni kakih stroškov sebi v prid, izvzemšr 8 skromnih za skupni znesek 320 lir. Dalje ugotavlja sklep, da je starešinstvo samo v svoji seji dne 5. julija 1924. sklenilo nakazati županu — in ne ravno in samo g. Jušu — stalno odškodnino mesto potnin in drugih manjših stroškov, kar se uvaja tudi v več drugih občinah. Zato izraža občinsko starešinstvo županu An t. Juša popolno zaupanje z dostavkoru, da negovo imenovanje za župana ni imelo nasprotstva niti pri nasprotnih strankah. — Sreča v nesreči. V soboto okoli 9. ure zvečer se je krčmar N. N. iz Grgarja z vozom, pred katerim gta bila vprežena dva konja, vozil iz Gorice proti Grgarju. Ko se je vzpenjal s svojim vozom iz Solkana proti Prevalu, mu je pridrvel z ve&ko naglico nasproti v bližini apnenic karojon prevozne tvrdke Grusovin iz Gorice, obložen z delavci, ki so se vozili s Sv. Gore, kjer so malo pr©' praznovali «l?koi», ker je bila tistega dne pokneta nova bazilika. V sled velike brzine, s katero je kamion vozil, ga ni bilo mogoče niti ustaviti, niti okren ti. da bi se umaknil vozu, ampak zalete! je z vso silo v konja in voz. Konja sta bila ubita na mestu, voz pa razbit na drobne kose. Vozniku se na srečo ni nič zgodilo, ker imajo naši vozniki navado, da korakajo za vozom, ko se pomika v reber. Ravnotako so ostati nepoškodovani tudi delavci v kamjonu in šofer. — Slavnostne predstava dramatičnega društva. V nedefco zvečer je uprizorilo dramatična društvo v proslavo svoje 25. predstave Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski*. Igralo se je razmeroma jako dobro, obislk predstave pa je bil tak, da Trgoski dom ne pomni tako zlepa take množice ^'udi. Več prihodnjič. IZ AJDOVŠČINE. Za boljše izkoriščanje vodnih sil potok« H ubija. Poman ki jiva mestna razsvetljava. Kaj je z novo električno centralo? Naš trg z bližnjimi Sturijami leži v kotlini bogati na vodnih silah. Koliko se je že vsega pisalo posebno o našem potoku Hublju, za ka- j terega nas mnogi zavidajo že skozi desetletja, ; da stolet a. Ne samo radi svoje romaniične doline in svojega izvira z raznimi slapovi, posebno v deževnem času, je naš Hubelj slovit, ampak tudi radi svoje Ldborne pitne vode, za katero se že desetletja tržejo Trst in Gorica ter cela dežela. Nič manj ni pa slovit radi svoje goniine sile, ki bi se dala izrabiti na njegovem sicer kratkem toku, zato pa tembolj bogatem na vodnih padcih, Vsled tega ste ob njem cveteli že v starih časih obrt in industri a, kar je pa deloma že skoraj popolnoma propadlo. V zdržali so se edino še velika predilnica bora- še bodo glavni inicijator? podjetja in druge zmožne osebe odtegovale draga za drugo in Če se Jjo načelništvo družbe menjavalo vtfsk mesec, potem, se razume, ne more priti do rešitve in izvršitve! Ker pa dovršite v te centrale ne bi bila v korist le družbi-lastnici, ampak tudi splošnosti, kot smo zgoraj opisali, bi poklicanim nujno polagali na srce, da bi se resno zavzeli, da bi se zadeva enkrat rešila, ker sicer bi postala že vsem v za smeh in sramoto. — Do tedaj pa naj bi ajdovska občina rešila zadevo z razsvetljavo začasno na kak drug način, morda tako, da bi menjaje dajala za neko dobo le enemu delu občine, med tem ko bi za čas neuporabe znižala pristojbino na tok. Kajti polovičarstvo ne hasne nikjer, tako tudi tukaj ne. Bolje petrolejka, kakor pa mežiikujoča žarnica z eno desetino lastne svetlobne zmožnosti. Do tedaj pa priporočamo v vsem odjemalcem štednjo s tokom! i ne šlo. Če nese sajenje paradižnikov tam, bo neslo najbrž tudi pri nas. N. DAROVI V počastitev spomina blagopokojnoga Josipa Grilanc, daruje g. Alojzij Gori up s Prošeka L 50 Šol. dru&tvu. Med darovi, objavljenim* v četrtkovi «£di-nosti«, je v sezname darovalcev, ki so darovali v počastitev 70-Jetnice rojstva g. Maksa Co-tiča, pomotoma izostalo ime Marije Zearo, katera daruje tudi L 2. Skupno je torej osobje tiskarne darovalo L 82 za Šol. društvo. oni na galeriji vpiti in razgrajati, naj govori , , . . ,, T , . _ . italijanski itd. Zupan ,e opozoril galerijo, ki ! baza, valjcn« mlin tvrdke Jocfcmann m par zag imi tjudm-i, da \em ko so ra7^ ^strdke naprave kot Književnost In umetnost — Utva: KragtdjčJri, zbirka mladinskih pesmi, ilustrirala Ksenija v Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigama. Strani 64. Cena originalno vezani knjigi Din. 18.— Utva nam prezentira za Miklavž in Božič eleganten šopek ljubkih, gladko zvenečih, deloma liričnih, večinoma pripovednih, marsikje nedolžno - šegavih mladinskih pesmic, ki obravnavajo za nežno otroško dušo zgolj privlačne in lahko razumljive predmete. Ker so verzi gladki in beseda prožna in neprisiljena, se vtisnejo otroku prav lahko v spomin, tako, da so pesmice prav porab ne za prilične deklamacije. «Kr£guljčki» so že izšli pred leti v Trstu v prvi skromni izdaji, ki je že davno popolnoma pošla. Sedanja, bolj razkošna izdaja, ki je prevzela iz prve izdaje le manjši del bolj priljubljenih pesmic, pa je bistveno pomnožena in spopolnjena z večinoma novimi pesmicami. Tekstu je dodala Ksenija primerne ljubke ilustracije, ki služijo knjigi v okras in ponazorsje-nje opevane snovi. Kakor pesmice, so tuda ilustracije po svoji tehniki in izvedbi prijetno dojmljive za otroško dušo, tako, da se tekst svoji lični in okusni zunanji opremi in po originalni naslovni vinjeti je knjižica zelo vabljiva. Prepričani smo, da bo za našo najnežnejšo, kakor tudi bolj odraslo mladino, kateri je namenjena karj rnično in primerno Miklavževo in Božično darilo, kakor sploh za našo šolsko mladino dobrodošlo čtivo. Saj so nekatere teh pesmic že iz prve izdaje prevzete v šolska berila in deloma tudi uglasbene. Gotovo bo tudi iz druge izdaje marsikatera pesmica v te namene dobrodošla. B&rzna poročila. DEVIZE Amsterdam od 930.— do 9,0. - ; Bel gija od 114.— do ll*>.~ ; Pariz od 1*4 25 do 134.7.'; Loudoo od lu8.fo do 109.10 ; New Tork od 23.1;> do 2.3.1*0; Španija od '/27.~ do 332.— ; Švica od 4-49. — do 45i.— ; Atene od 41.— do 44.— ; Berlia od 649.— do >61.— ; Bukarest od 11.75 do 18.25 ; Praga od 7« >.10 do «0.60; Ogrska od 0.0308 do 0.031»; Dunaj od 0.0322 do 0.0332; Zagreb od-34.55 do 34 so. VALUTE: Avstrijske krone od 0.13Ž0 do 0.1330; dinarji od 34.50 do ,34.75 ; dolaiji od 23.10 do 23 20; Liivci po 20 frankov od 91.— do 92 — ; funi Šter-ling od 10«.80 do 109. Hali oglasi PARNI STROJ 14—18 HP, se proda po ceni. Henvik Ž vab, Skopo, p, DutovLje. 1622 KOVAŠKO orodje je na prodaj v Gaber jah št. 20, na Vipavskem. Na ogled en mesec. Jerič M. 1623 PRODAM mlado kobilo, krotko, ljubljanski voz, kolesei in enovprežni voz. Kupim železna vrata do tri metre široka. Naslov pri upravništvu. 1624 HIŠNO, pridno, veščo vseh hišnih del, iščeta zakonca sama. Predstaviti se od 8. do 3. popoldne. Via Commerciale — Pendice Scor-vola 352, vila ex Robbač 1625 Vižna in ugledna ZAVAROVALNA DRUŽBA s panogami : Požar, nezgode, toča in živin«* išče •r ZASTOPNIKA m za Trst in pokrajino. Ponudbe naj se naslovijo na: CREMONA, Casella post. 59- SLUŽKINJO, mlado, sprejme tako} majhna družina. Via Kandler 7, vrata 4. 1626 SLOVENSKO učiteljico, priletno, z nizkimi zahtevami, iščem. Ugodne ponudbe pod «Resncst» na upravništvo. 1627 je bila pomešana z našimi risti« nimajo besede, da morajo le poslušati in ne motiti. Ko le niso hoteli odnehati, fih :e opozoril v drugič. Vse zastonj. Po tretjem brezuspešnem pozivu je župan pozval navzoč-nega brigadira, nai je bralo razočaranje. Zapomnite si sedaj to in odgovorite mi najprej na nekatera vprašanja. Ali ste »Iniili kdaj za sobarico? * «Enkrat, toda ne dolgo.* Toda dovoli dol£o, da ste se naučili opravljati svojo službo?* «Da, gospa.» Kakšno opravilo ste še imeli razen postrežbe pri mizi?» -Obiske javljati, nadzorovati namizno orodje in posodo in oglasiti se na zvonjenje, izvzemši če je prišlo iz spalnic. Potem ie kakšne malenkosti.« «In pozabili niste ničesar?« Lojzina nestrpnost je premagala njeno boječ-nost. Namesto odgovora je vpraiala: 'Oprostite, gospa, ali me mislite priporočiti za Sv, Krii?» «Vas?» je odgovorila Magdalena. * Prav go- | tovo ne, prehitro ste napravili zaključek, prehitro in napačno. Ali pozabljate, kar sem vam rekla glede Avstralije? Torej odgovorite mi, če poznate še opravila sobarice tako, da bi mogli učiti drugo služkinjo?« «0 da, če bi bila ta spretna in pazljiva.« «Recimo mene?» «Vas, gospa?« je vzkliknila Lojza napol neverno, napol pomirjeno. Magdalena je morala ponoviti svoje vprašanje in ji pripevedati, da mora v zapuščinski zadevi odkriti neko pismo, ki je bržkone v admiralovih rokah. Tega pa ne more doseči na noben drug način, razen če pride v hišo ped tujim imenom Ln ostane tam dalje časa. «Toda vi ste dama«, je pripomnila Lojza vsa zmedena, «to bodo ostale dekle v Sv. Križu kmalu izvohale.« &To me ne skrbi. Govorimo rajSi o vas. Vi znate dobro šivati — ali bi mi znali v enem tednu napraviti obleko primerno za sobarico in eno izmed mojih najboljših svilenih oblek prenarediti za vas?« «Mislim da, toda, kako ...» •Počakajte. Jutri odpovem gospodinji stanovanje. V teku osmih dni mi pripravite obe obleki a iaz se naučim sobaričnega dela. Ko prinese dekla kosilo, vas bom stregla, kakor mi običajno vi strežete. Govorim popolnoma resno, nc prekinjajte mel Kar se moram naučiti ie posebe, ne da bi vas zadržala, se gotovo naučim. Ko preteče teden, zapustiva stanovanje m se preselive v drug kraj. Vi boste gospa, az služkinja.« -Toda od-krili me bodo,« je rekla Lojza ter se zdr ;nila pri tej misli, «jaz vendar r.:scno dama. , .. «Jaz pa sem, seveda,« je odgovorila Magdalena topko. -Ali hočete vedeti, kaj je dama? Ženska, ki nosi svilene obleke in ki si domneva, da je nekaj več. Oboje dobite od meric. Vi govorite dobro angleški, ste mirr.e narave, nosite se dobro, če le premagate svoio bo eč-nosi, nimam nobene skrbi za vas. V novem stanovanju bove imele dovolj časa, da se pri-učive svoji h vlog ter si napravivc obleke, tudi poročno obleko za vas. Vsak dan si bom Jata prinesti Časopise, in ko bo ©b;avi;en oni inse-rat, se odzovem pod katerimkoli izmišljenim imenom, morda pod vašim, če mi ga hočete posoditi Ako bo hišna upraviteljica zahtevala kakšna izkazila od mene, jo pošljem k vam. Ce imate le pogum in se boste ravnali po noph navodilih, teda- bo tisto srečanje v desetih minutah pri kraju.«