Jutri dopoldne bo v Gorenjski predilnici svečanost ob 45-letnici delovne organizacije. Najprej bo slavnostna seja delavskega sveta, potem pa ogled investicij dokončanih letos in sicer skladišča surovin, nove linije za proizvodnjo ročnih predi v, novih teksturirnih strojev in novih barvnih aparatov. Foto: F. Perdan XXXII. Številka 97 . . obćinake konference SZDL f.*i, Radovljica, Skofja Loka lidaj« Časopisno podjetje OUvni urednik Igor Slavec urednik Andrej Zalar Kranj, petek, 14. 12. 197f* Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedenako. od januarji. 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih. |,j[LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO lis OBVESTILO! 3«*». Cenjene potrošnike obveščamo, da bo veleblagovnica Globus v Kranju odprta v rnesecu decem bru ob sobotah popoldan gicer: 15., 2 2-, 29. decembra do 17. in 31. decembra do 13. ure. ure Vinko Hafner: jtva za zdravstveno varstvo ne bodo bistveno večja drugo leto manj težav , Na zadnji seji skup-"j^inske zdravstvene T\»o delegati sprejeli ^iipevkih za zdravstveno v prihodnjem letu. Po amoupravnega spo-temeljih plana za ob-1-1980 in aneksov k »ne m u sporazumu, naj Tbodnjem letu zbrali za *!Jo varstvo iz bruto dohodka in iz dohodka organizacij ter drugih 447 milijonov novih delo je ta dogo-rtva potrdilo že pri aneksov za letošnje anjem valorizacije sredstva za zdrav-v kranjski občini to povečujejo za 23 olikano vsoto naj bi ■ritpevno stopnjo 7,48 ti bruto osebnega do- tu sredstva naj bi izvajanje zdravstve-v prihodnjem letu; i več kot gotovo, da rrtvenih skupnostih, itva le razdeljujejo, podobne, ce ne že itike, kot je bila i redu tudi letos. Prav As se s tolikimi sređen obseg zdravstvene. Ljtfg vsekakor omogoča, ■JJ je razmišljati o poveče->t«ineznih postavk pri lija finančnega natrtj, to iredstva za zdravi jelenu centru porasla i kot je bilo p red vi-ir pa je takšen porast xa KliniCni center Ljklajenost med prihodki '* r vseh zdravstvenih i ne le v kranjski, ■jem letu je kranjska skupnost spreje-priporočala tako izva-"kot uporabnikom raci-zbranih sredstev varstvo, enaka pa bodo verjetno po- trebna tudi drugo leto, če naj bi dohodki zadoščali za ves predvideni program. Refren za varčevanje bo torej enak: varčevati pri zdravilih, pri staležu, pri odlivu v druge zdravstvene regije. Na ta način bo potemtakem tudi drugo leto še vedno aktualno prizadevanje za izenačitev družbenoekonomskega položaja zdravstvenega delavca z delavcem v gospodarstvu; pravice iz zdravstvenega varstva pa je tudi zelo težko zmanjševati, posebno se, ce je težnja po njihovih širitvah tako velika kot je sedaj. Mnenja o tem, koliko za zdravstvo, se bodo verjetno kresala tudi ob pripravi in razpravi o izhodiščih za svobodno menjavo dela, o čemer bo kranjska zdravstvena skupnost razpravljala že na naslednji seji svoje skupščine. L. M. Še vedno nismo presegli upravljanja v imenu delavcev Predsednik Zveze sindikatov Slovenije podelil zlati znak sindikata 60 posameznikom in petim osnovnim organizacijam - Štirje nagrajenci z Gorenjske Ljubljana, 10. decembra - Za večletno zgledno, učinkovito in na- predno politično delovanje pri ure sničevanju neposrednih interesov članstva, z upoštevanjem skupnih dolgoročnih in celovitih interesov delavskega razreda, so zlati znak sindikata prejele osnovna organizacija ZSS Javor Pivka TOZD Tovarna stolov Bač, Podjetja za PTT promet Maribor, Rudnika svinca in topilnice Mežica, Mesokombinata Perutnina Ptuj in Gorenja TOZD Štedilniki Velenje. Za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim delovanjem v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe pri njeni razredni naravnanosti, uveljavljanju in a je na ponedeljkovi slovesnosti v SkupSčini SR Slovenije v Ljubljani iz rok Vinka Hafnerja prejelo zlati znak sindikata 60 posameznikov. Slovesnosti so se udeležili tudi najvidnejši slovenski družbenopolitični delavci Viktor Avbelj Ser-gej Kraigher, Lidija Šentjurc, France Popit, Miha Marinko in drugi. V uvodnem govoru je predsednik ZSS Vinko Hafner orisal razvoj organiziranega delavskega gibanja pri nas in opozoril na trenutna prizadevanja in naloge zveze sindikatov. Poudaril je, da imamo zdaj že v celoti oblikovano zgradbo samoupravno organiziranega dzruženega dela in tudi vsaj formalno uveljav- Neuspel referendum v železarni Jesenice — V temeljnih organizacijah združenega dela transport, remontne delavnice, energetika, plavž in vratni podboji v jeseniški železarni niso sprejeli samoupravnega sporazuma o dodatnem financiranju, s katerim naj bi prihodnje leto v železarni združevali 0,,'J odstotka planiranih osebnih dohodkov za pokrivanje nadomestil delavcem. V železarni je glasovalo 83 odstotkov delavcev in se odločalo o statutu slovenskih železarn ter o samoupravnem o dodatnem financiranju telesne kulture, kulture in drugih družbenih dejavnosti delavcev temeljnih organizacij in delovnih skupnosti Železarne. Statuta sestavljene organizacije slovenskih železarn niso sprejeli v temeljni organizaciji transport, kar pet temeljnih organizacij pa ni sprejelo samoupravnega sporazuma. oum otvoritev Kranj — Dvajseti novoletni sejem v Kranju z mednarodno udeležbo (sodelovali bodo tudi razstavljavci iz nekaterih dežel tretjega sveta, Avstrije, Italije, Francije in Zvezne republike Nemčije) bodo odprli jutri, 15. decembra, ob desetih dopoldne. Trak pred vhodom v halo A, kjer bo letos sejem, bo prereza I predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Štefe. Le-toftnji sejem bo zaradi gradnje nove večnamenske dvorane v celoti v hali A. Kljub temu ne bo manj kvaliteten kot pretekla leta. Razstavljavci, ki se bodo najbolj potrudili pri urejenosti paviljonov, bodo deležni posebnih priznanj. Sejem, ki bo trajal do srede, 26. decembra, zvečer, bo imel široko potrošni značaj z značilnostmi novoletne prireditve. Na voljo bodo darila, okrasno blago, prehrambeni Ijene samoupravne družbenoekonomske odnose, toda še vedno nismo presegli upravljanja v imenu delavcev. Veliko delavcev še danes razmišlja na mezdni način. Vendar za to ne moremo obtoževati delavcev samih, temveč je treba iskati vzroke v počasnosti in nedoslednosti družbene akcije pri uveljavljanju samo upravnih odnosov. Najpomer mej-še pa je, je opozoril tovariš Hafner, da se pri spreminjanju takega stanja vse organizirane socialistične sile z zvezo komunistov na čelu odločno upro vsem poskusom kompromitiranja samoupravljanja in zaviranja njegovega razvoja. Vse nadaljnje naloge sindikata pa morajo biti tesno povezane s prizadevanji za pove- Nadaljevanje na 24. str. Reka Sava skupna skrb Stalna konferenca mest Jugoslavije predlaga vsem občinam v Jugoslaviji, ki so v območju reke Save in njenem porečju, da sklenejo družbeni dogovor o skupnih i akcijah občin in mest za prepre- j čevanje onesnaževanja voda v j porečju reke Save. Po tem dogo- f voru se občine in mesta zavezuje- j jo, da bodo preprečevali kakršno- j koli nadaljnje onesnaževanje j Save in njenih pritokov, ki bi j utegnilo nastati z zgraditvijo j gospodarskih in drugih objektov, j Zato naj bi vsaka občina na svojem območju storila potrebne I ukrepe za saniranje sedanjega ) stanja in preprečevanja možnosti za nadaljnje onesnaženje v skladu z določenim planom in sanacijskimi ukrepi. O predlogu dogovora je že razpravljal Izvršni svet na seji dne 18/9-1979 in ugotovil, da je predložen dogovor pomemben napredek pri varstvu porečja reke Save pred onesnaženjem in bo v veliki meri prispeval k vzdrževanju ekološkega ravnotežja. Zato predlaga vsem zborom občinske skupščine, da skupščina občine Kranj pristopi k temu dogovoru. artikli po diskontnih cenah, oblačila in drugo blago, obiskovalce pa utegne zanimati tudi kmetijska mehanizacija, prodaja novoletnih jelk in prodaja novih ter rabljenih osebnih avtomobilov. Kranjski učitelji in vaditelji -smučanja pa bodo poskrbeli za prodajo rabljene smučarske opreme, vendar v manjšem obsegu. kranj, 15.-26.12. — nižje cene blaga široke potrošnje — ugodni nakupi zimsko športne opreme in novoletnih daril — vsak popoldan obisk dedka mraz a z novoletnim sporedom — sejem rabljene smučarske oprem« NASLOV. [20. novoletni sejemA O L, AS 2. STRAH. PETEK, 14. DECEMBRA Častni doktorji »Kadar univerza Edvarda Kardelja proglaša muc dok torje znanosti, je to zanjo izredno lep dogodek in praz nik. Izjemen dogodek za nas vse, ki ustvarjamo na univerzi pa je danes ob KOletnici naše ustanove, ko proglaša mo za častne doktorje Anto na K uhlja. -Janeza Mil čin skega. Vido Tomšič in Antona Vratušo za izjemne za slu ge in dosežke na njihovih področjih ustvarjanja. Tako je rektor ljubljanske univerze dr. Slavko Hožar v sredo začel svečanost ob podelitvi častnih doktoratov štirim ugledn im dru ž ben opoli ličnim delavcem. Načrt za šolo ZKJ Na seji predsedstva C K ZKJ so razpravljali o neka terih vprašanjih s področja mednarodnega sodelovanja ZKJ. Sprejeli so predloge programov za sodelovanje z nekaterimi komunističnimi in delavskimi partijami v prihodnjem obdobju. Pred sedstvo je sprejelo načrt za gradnjo politične šole ZKJ Josip Rroz Tito v Kumrovcu. Na seji so razpravljali tudi o programu za počastitev 70 letnice rojstva Edvarda Kardelja in obletnice njegove smrti. Sprejet predlog ustavnih sprememb Delegati zveznega zbora zvezne skupščine so na sredini seji soglasno sprejeli predlog predsedstva SFRJ. da se začne postopek za spremembo ustave SFRJ, o čemer so že dale soglasje skupščine vseh republik in pokrajin. Jugoslovanska razstava v OZN Na sedežu svetovne organizacije v New Yorku s<> od prli razstavo grafik umetnikov iz Bosne in Hercegovine. Slovenske otvoritve so se udeležili tudi Kurt Wald-heim in njegovi sodelavci. Razstavo je odprl jugoslovanski veleposlanik v OZN Miljan Komatina. Uvoz surovin, ne praškov Preskrba slovenskega trga s pralnimi praški se je nekoliko popravila. Izdelovalci praškov in komite za trg in cene pa še vedno iščejo krivca za nedavno pomanjkanje. Proizvajalci se ne strinjajo z in ten >en cijskim uvozom. Pravijo, da bi slovenski zunanjetrgovinski bilanci bolj koristilo, če bi uvozili surovine in jih nato predelali. Odgovornost za pomanjka nje valijo na trgovce, ki praškov niso pripeljali iz drugih republik in na slovenske po litike, ki opozoril niso upoštevali. Uskladiti cene živine in mesa Ker odkupne cene živine rastejo že vse leto mimo dogovorov, je začelo primanjkovati mesa. Zaradi nestimulativnih cen v mesni industriji raje meso predelujejo v izdelke, ker tako ustvarijo več dohodka. Kvalitetno meso tudi izvažajo in na ta način pomagajo kriti izgubo, ki jo imajo doma pri prodaji svežega mesa. Zato bo potrebno v prihodnje uskladiti cene klavne živine s cenami mesa, navezati boljše odnose z rejci in tudi zapreti manjše, nerentabilne klavnice. KRANJ V Cerkljah je bil v sredo sestanek predstavnikov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter kmetov s cerkljanskega območja. Na množičnem zboru so obravnavali problematiko Lovske družine Cerklje in škodo, ki jo vedno bolj povzroča divjad na poljščinah. Govora je bilo tudi o problematiki cerkljanske osnovne šole. Na zadnji seji predsedstva gorenjskih Planinskih društev, skupno jih je 22, združujejo pa nad 22.001) članov, so za novega predsednika predsedstva izvolili Janeza Sku mavca, predstavnika PI) Gorje. V predsedstvu je po en član iz vsake občine: Gorje zastopajo Radovljico. Križe tržiško občino. Jezersko kranjsko občino. Ziri škofjeloško občino in Mojstrana jeseniško občino. Predsedstvo bodo okrepili še /. dodatnimi člani iz vsake občine. Svet v tem tednu RADOVLJICA V četrtek. 20. decembra, bo seja koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL Radovljica. Na seji bodo obravnavali izhodišča za delo koordinacijskega odbora ter vprašanja odnosov samoupravne družbe in verskih skupnosti. Razen tega se bodo pomenili tudi o vsakoletnem posvetu z duhovniki. D. S. ŠK. LOKA ponedeljek. 17. decembra, ob 16. uri bo v sejni sobi kmetijske zadruge Skofja Loka 12. seja skupščine kmetijske zemljiške skupnosti Skofja Loka. Ma dnevnem redu je obravnava študije o razvoju kmetijstva v občini, poročilo o realizaciji plana razvoja kmetijstva v tem srednjeročnem obdobju, poročilo o regresiranju mineralnih gnojil v sezoni 1978/79 in poročilo o uresničevanju finančnega načrta KGS s predlogom rebalansa finančnega načrta. TRŽIČ L. B Danes ob 17. uri se bo sestalo predsedstvo občinske konference SZDL Tržič. Spregovorili bodo o pripravah na sejo volilne republiške konference SZDL in izvolili delegata ter obravnavali sofinanciranje programa CP Glas in Radia Tržič za leto 1980 in družbeni dogovor o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in sofinanciranju prireditev širšega družbnega pomena na Gorenjski. H. J. Marksistično izobraževanje mladih Tržič V programsko akcijski usmeritvi občinskega centra marksističnih krožkov, ki že drugo leto deluje pri občinski konferenci ZSMS Tržič, je med drugim zapisano, da je center neposredno zadolžen in odgovoren za razvoj, širjenje in kvaliteto marksističnega izobraževanja in usposabljanja v osnovnih organizacijah ZSMS. Tržiški center svoj namen, zaradi katerega je bil pravzaprav ustavno vljen, izpolnjuje. Skrbi za nadaljnji razvoj in širjenje marksističnih krožkov kot idejnih jeder osnovnih organizacij, sodeluje z drugimi organi občinske konference, se povezuje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini in se vključuje v njihove programe izobraževanja in usposabljanja. Trenutno je v občini dvanajst marksističnih krožkov. Imajo jih v vseh treh osnovnih šolah, v treh delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih in celo v karavli JLA na Ljubelju. Razen tega, da so v občinskem centru že sprejeli pravila organiziranja in program dela, zdaj pripravljajo še bilten o pomenu, marksističnih krožkov, ki bo dobrodošel predvsem mentorjem in članom krožkov. Seminarji so najpogostejša oblika dela občinskega centra, letos so jih nekaj že pripravili, za 22. december pa načrtujejo seminar v Podlju-belju na keterem se bodo mladi pa tudi delegati iz te krajevne skupnosti seznanili z delovanjem delegat skega sistema ter z vprašanji religije H. J. Dogovor komunistov v Bistrici Tržič - Člani osnovne organizacije zveze komunistov Bistrica so se pretekli teden sestali na volilni programski konferenci, da bi ocenili delo komunistov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, obravnavali in potrdili program dela ter izvolili novo vodstvo osnovne organizacije. Ob ne preveč množični udeležbi je bila razprava o oceni dela članov zveze komunistov v političnem si- Klubi OZN stemu zelo vsebinska. Beseda je tekla o delovanju in vlogi delegatov in delegacij ter o povezovanju med delegacijami. Kritično so komunisti ocenili delo mladinske organizacije, govora pa je bilo tudi o delovanju sveta krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL, o svetu potrošnikov in poravnalnem svetu ter navsezadnje o delu članov osnovne organizacije zveze komunistov. Menili so, da bi morali komunisti delati bolj samoiniciativno in ne čakati na naloge, ki jih posreduje občinska konferenca. Potrebna bo tudi boljša povezava med delegacijami. Dela osnovne organizacije J Med njuni je nejfti pogovor, ki so ga imeli z izvrsnim sekretarjem ekonomske komisije za Evropo, Janezom Stanovnikom. Tudi ostali pogovori so bili pomembni. Spoznanja, ki so si jih pridobili udeleženci izleta v Ženevo, bodo koristno posredovali v svojih sredinah pri širjenju misli organizacije združenih narodov. Ker se bližamo novemu letu. je zelo spodbudna ugotovitev, ki so jo posredovali predstavniki OZN v Ženevi, da namreč Slovenija glede na svojo majhnost proda povprečno zelo veliko UNICEF novoletnih voščilnic. Zato je prav. da opozorimo bralce, da se te voščilnice dobijo po naših prodajalnah, da so izredno lepe. saj so oblikovalci voščilnic otroci vsega sveta. Franc Cerne tf |nmun lin konferenci, so dopolnili z nekaterimi novimi predlogi. Za sekretarja osnovne organizacije v novem mandatnem obdobju so izvolili Marjana Jakliča. d. Truden Komemoracija v Medvodah Medvode — Na Svetju pri Medvodah, kjer so bili pred 36. leti ustreljeni partizani III. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki, bo v nedeljo. 30. decembra, ob 16.30 uri kemomoracija. Odbor VII.SNOUB Franceta Prešerna vabi na komemoracijo tudi vse nekdanje borce Prešernove brigade. C. Rozman Razsežnosti iranske krize m 0 k 1 Usoda talcev še vedno negotova, prav tako [K ^ tudi odločitev Združenih držav o sporu z Ira< °[ nom — Spori v iranskem vodstvu — NATC razpravlja o namestitvi novih raket v Zahod- W ni Evropi — Pogovori med Sovjetsko zvezo U \11 Kitajsko prihodnje leto TEHERAN — Poslopje ameriškega veleposlaništva v Teheranu v ospredju zadnjih dogodkov v tej državi. Pred meseci se je pred poslaništvom zahodne velesile v Iranu porodila sedanja iranska lucija pod vodstvom ajatola Homeinija, ki od tedaj dalje pretresa s pred pičlim mesecem pa se je v poslopju istega veleposlaništva za« drama s talci, od katerih so le redki že na svobodi. Svet je zatrepetal usodo talcev v rokah iranskih študnetov. Drama, pogojena z izročitvij nekadanjega šaha novi iranski republiki, se je stopnjevala. Prišla j v dvorano varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, kjer se" pripetil dogodek, tako redek v zgodovini svetovne organizacije Člani varnostnega sveta so soglasno obsodile početje iranskih študentov terjale izpustitev talcev, ki so sedaj po nekaterih vesteh še v poslop veleposlaništva, nekateri pa pravijo, da so jih zaradi varnostnih ra:' gov že preselili neznano kam. Prav tako so svet pretresale vesti s talci ravnajo nečloveško, v torek pa so agencije posredovale izja enega od talcev, ki je demantiral takšne govorice in povedal, da s ravnajo človeško in obzirno. V Haagu še naprej zaseda medna sodišče in razpravlja o sporu med Iranom in Združenimi držav* Amerike. Iranci temu sodišču odrekajo pravico razsojati. To je prva plat iranske krize. Druga se nanaša na odnose med Iranom in Združenimi država Amerike. Odnosi so se zaostrili v trenutku, ko so Združene drž« Amerike ponudile gostoljubnost odstavljenemu šahu Pahlavij Zaostrovanje dosega skrajno mejo, vendar so Združene države A prisiljene ostati mirne kljub drznim in marsikdaj težko razumljivi! potezam nove iranske repuHlike. Ameriška flota sicer pluje po okoliš" morjih, vendar dajejo Združene države Amerike pri reševanju irai krize večji poudarek politični aktivnosti in osamitvi Irana. Ame državni sekretar Vance prav sedaj potuje po nekaterih zahodnoev skih državah. Skuša jih prepričati v gospodarsko in politično blok: Irana, vendar utegnejo biti poteze ameriških zaveznikov omahljive, je njihova odvisnost od iranske nafte velika. Tretja razsežnost iranske krize pa je notranji položaj. Vedno je jasno, da samo na osnovi islama ni mogoče zgraditi trdne in kratične države. Vedno ostrejši je spor med Homeinijem in drugim vekom v svetu revolucije ajatolom Sarijat-Madarijem.Le-ta obtožuj Homeinija, da je diktator, da pravkar izglasovana iranska ustava demokratična, temveč vsiljena, in da je Homeini kriv za zadnje nei v Tabrizu, središču Azerbejdžana. Se starejšega datuma pa je pi Kurdov in njihove želje po avtonomnosti. Zanjo pa nista navdui niti Homeini niti Šarijat-Madari. Slednji trdi, da za nerede v Tabi niso krivi agenti iz tujine, temveč pristaši Homeinija. Iranska kriza se bliža razpletu. Kako se bo pa razpletla, pa ia lahko le ugibamo. Zanesljivo pa moramo pri tem upoštevati pol ki ga ima Iran pri proizvodnji nafte, in njegovo lego na občutljivem Srednjega vzhoda. Kakršnokoli tuje posredovanje bi izzvalo težke pa ** sledice. Na to opozarjajo tudi iz Moskve, opozorilo pa leti predvsem* naslov Združenih držav Amerike. Brez dvoma je Iran eno najobčudji W vejših kriznih žarišč v zadnjih letih. jP* V Bruslju se zbira vojaški in zunajjepolitični vrh pakta NATO 11 Tema pogovora je kočljiva za svetovni mir. Vzpodbudila jo je potrt W Brežnjeva, da iz Nemške demokratične republike umakne neki ^ tankov in vojaštva. Sklep je bil že uresničen, NATO pa razpravlja o M i'f mestitvi novih 572 jedrskih ameriških raket »pershing-2« in »crui* ll v Zahodni Evropi. Zahod meni, da je kljub sovjetskemu umiku i ei i Vzhodne Nemčije prednost na vzhodni strani, saj imn Sovjetska ^ že nove rakete SS-20. Ocenjevalci dogovora v belgijski prestolnici«* »nk nijo, da utegne imeti odločitev dvojno posledico: lahko je prispe«! j * k popuščanju napetosti, prav tako pa je lahko vzpodbuda novi obon* jpC valni tekmi. ,^ Med zunanjepolitičnimi dogodki velja omeniti še vesti o velikil ^ stavkah v Boliviji, o odločitvi, da se bodo pogajanja med Sovjetska m zvezo in Kitajsko nadaljevala prihodnje leto, o spopadih na jugu Libanona, kamor želijo poseči tudi iranski prostovoljci in o razpravi o Si mibiji, ki se je začela v generalni skupščini Organizacije združeni narodov. J.KoSnjek Kurirska obeležja n~~*-----u: L JU vsefr 3g p0stQj širom pominskimi obeležji po delovnih organizacijah. Nl karavl je bilo na radovljiške«] jeseniškem območju. Predstavnik PTT Kranj je na I v imenu njihove delovne organia je, ki je prevzela patronat nad I sko organizacijo, obljubil kur vso pomoč pri uresničevanju vega delovnega programa. Pre nik vezistov Gorenjske, nekd partizanskih radio-telegrafistov, lefonistov in drugih, pa je izrazil < njo po čim tesnejšem sodelovtl K Mak* a»«am»nn — ^fi,, je nua Go- renjska vsa prepletena t rednimi kurirskimi vezami od Jelovice in Pokljuke pa preko Karavank, Kamniških planin do ravnin, kjer so ob veliki konspiraciji prav tako delovale partizanske postaje in redne zveze. Razen Podlonka pod Ratitovcem, kjer postavljajo prvo večjo partizansko obeležje kurirjem, ni drugod označena še nobena kurirska postaja. Teh je bilo na gorenjskem območju 39. Nekatere so se taktično premikale, nekatere delovale le krajši čas, tako da bo skupno število potrebnih obeležij šele določeno. Določena pa je že oblika, in sicer marmornata plošča z bronastim emblemom. Čeprav bo razen organizacijskih priprav potrebno tudi precej denarja, so kurirji sprejeli to nalogo z velikim optimizmom. Sredstva bodo skušali vsai delno nabrati Uredniki glasil na Bledu Kranj — Za urednike glasil < skih konferenc ZSMS se dan hotelu Svoboda na Bledu začel1 dnevni seminar, ki ga organu republiška konferenca ZSMS. del seminarja, ki bo posvečen menu, vlogi in izdaji občins mladinskega glasila, bo slone) izkušnjah glasila obinske konf ZSMS Kranj Naprej, hkrati pa I udeleženci seminarja tudi prakt prikazali urejanje in izdajanje sila. D. Filii [gtra, Sava in Tekstilindus v prihodnjih letih občinske konference ZKS Kranj obravna->rnice in elemente prihodnjega srednjeroč-obdobja v Iskri, Savi in Tekstilindusu — bo elemente še dopolnila — Januarja bo dokumentih teh kolektivov razpravlja h*0t)Činska skupščina — Pomembnost zaposlo-L zunanjetrgovinske menjave, usmerjenega lotevanja, energetike, prostorskega planira-investicij in modernizacije tekstilne industrije Občina utripa z njimi - Od vseh zaposlenih v 2fff()bćini jih kar 51 odstotkov JJ* jelo v Iskri, Savi in Tek-od vseh zaposelnih v in-jM^-niake občine pa jih je kar J7 <|[ftv v teh delovnih kolek-■jfnL* pretiravanja lahko za- s temi delovnimi kolek U^vsa občina. Ce so delavci JT^ranizacijah zadovoljni in Trn pote™ v'flda ugodno raz-|*f tudi v občini. Občinska ' jn družbenopolitične or-' Kranja so se zato odlo-planske dokumente teh i kolektivov obravnavale pobite je to storil v torek, finske skupščine pa bodo I januarja. Od torkove seje komiteja dalje so atevilni problemi pri planiranju v teh delovnih kolektivih jasnejši in nekatere pomanjkljivosti bolj pojasnjene. Največ pripomb je bilo na račun smernic in elementov za sporazumevanje Iskre, kjer je bilo v prvotnih dokumentih preveč sploš-nosti, preveč pomanjkljivosti in premalo zavzetosti, da bi delavci resnic -nično lahko odločali o prihodnosti kolektiva, ki je obenem tudi njihova prihodnost in socialna varnost. Družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa Zveze komunistov, ni bilo srečati. Zadnji mesec so v Iskri planske dokumente dopolnili, prihodnje dni pa jih še čaka enako delo. Dopolnjene elemente za sporazume- vanje naj bi nato sprejeli delavski sveti temeljnih organizacij. Ta je po sodbi torkovne seje pripravila najboljše planske dokumente. Popolnejši so bili v Savi in Tekstilindusu. čeprav je tudi tu najti nekatere pomanjkljivosti. Predvsem pa je povsod premalo ali premalo določno obravnavano področje organiziranosti, uvajanja novih programov, ki jih trg išče in kjer bi lahko najrazličnejši trgovinski predstavniki vzpodbujali proizvodnjo takšnega blaga, zaposlovanja, kjer vsak delavec od drugod prinaša dodatne probleme, sofinanciranja skupnih vlaganj, položaja delovnih skupnosti skupnih služb, znanosti, izvoza in dogovarjanja v interesnih skupnostih, kjer mora združeno delo povedati in uskladiti svoje potrebe, ne pa obratno. Marsikje že imamo primere, da temeljne organizacije skušajo postati delovne organizacije v malem. Takšne težnje je treba zatreti. Tudi o sporazumevanju s krajevnimi skupnostmi je premalo konkretnih besed. Torkova razprava je pokazala, da v Iskri, Savi in Tekstilindusu na ta področja ne pozabljajo. Pravijo pa, da je v tej fazi priprav prihodnjega srednjeročnega plana težko določena področja natančneje opredeliti, ker vse stvari niso razčiščene, kar velja pri Savi za sovlaganje v proizvodnjo saj, pri Iskri za uresniče- vanje milijardnih investicij, kjer bo morala banka pospešiti svoje delo. in pri Tekstilindusu za energetiko. V združenem delu in na ravni občine se bo treba dogovarjati n prednostih. Razveseljive so besede predstavnikov teh kolektivov, da Iskra seli znanje in tehnologijo v manj razvita področja, da Sava združuje in bo združevala dela in sredstva ter da tudi Tekstilindus že ubira pota k racionalizaciji proizvodnje, domačim surovinam in izdelkom, ki pospešujejo gospodarnost ter izvoz. Na troje vprašanj pa je torkova seja komiteja še posebej opozorila. Kranj mora smeleje začeti reševati vprašanje energetike. Iz predalov kaže izvleči nekatere načrte izpred let in problem reševati skupno, ne pa vsak kolektiv zase. Drugo vprašanje je planiranje kadrov in vključitev združenega dela v oblikovanje mreže usmerjenega izobraževanja. Tretje področje pa je ravnanje s prostorom. O tem je v smernicah premalo govora. To ne velja le za Iskro, Savo in Tekstilindus, temveč za vse najodgovornejše nosilce planiranja. J. Košnjek 0 poraba naj bi v tržiški občini v nasled-planskem obdobju znašala v poprečju kar *Codstotka družbenega proizvoda, po drugi ISLdA cel® 10,38 odstotka, kar pa je v popolnem jtofotiu 2 občinskimi smernicami — Analize jLJfuh možnosti in elementi samoupravnih Jsnih skupnosti morajo biti stvarnejši in enotneje izdelani mm 4 egtvarno in neenotno načrtovanje Analize razvojnih mož-»mfi plemen ti samoupravnih in-idfjiupnosti družbenih dejav--T* obdobje od 1981. do 1985. bi Jih posredovali v javno rm/f i začetku tega meseca bo Wfd\ še krepko predelati, lt#»r.notno mnenje članov izvršnega sveta. r^z gradivi narobe? Prvič to. y njih zbrane praktično vse V, jih delegati kdajkoli izra-I jkupftčinah posameznih inte-(JMj^upnosti. Ali z drugimi bese-•3* ^rtovanje ni usklajeno z teJLtrfli- T° priča tudi podatek, T^orvi varianti skupna poraba Ljenjih petih letih znašala v 9,09 odstotka družbenega 't proizvoda, po drugi, še .smelejši, varianti pa celo 10,38 odstotka, kar je v popolnem nasprotju z občinskimi smernicami in torej neuresničlji-vo. V denarju to pomeni — vštete niso potrebe kulturne skupnosti, ki je analizo razvojnih možnosti in elemente predložila šele na samo sejo izvršnega sveta in zato popoln izračun ni bil mogoč — dobrih 804 milijone dinarjev oziroma 85f) milijonov, če bi se odločili za drugo varianto. Strokovne službe interesnih skupnosti bi v gradivih morale prikazati samo tiste dejavnosti, za katere naj bi združevali denar delovni ljudje iz osebnih dohodkov, medtem ko naj bi bile naloge, financirane predvidoma iz drugih virov, prikazane posebej. Analize in elementi tudi niso narejeni po enotni metodologiji. Tako nekatere skupnosti ponujajo več variant, druge le eno. Res je, da enotnega obrazca ni bilo, kljub temu pa bi se v okviru strokovne službe interesnih skupnosti lahko dogovorili vsaj za približno enake izdelke. Kot že rečeno, je zatajila tudi sočasnost planiranja. V »paketu« analiz razvojnih možnosti in elementov samoupravnih interesnih skupnosti je lovila čas kulturna skupnost, medtem ko se v večini skupnosti gospodarskih dejavnosti gradiva še dograjujejo. Zato je izvršni svet sklenil, da zaostri odgovornost pri planiranju v samoupravnih interesnih skupnostih. Komisija za planiranje pri izvršnem svetu bo pomagala interesnim skupnostim pri usklajevanju, krčenju in poenotenju analiz razvojnih možnosti in elementov za naslednje srednjeročno obdobje, da bodo vse v variantnih predlogih in razumljive, pa tudi usklajene z občinskimi smernicami, še konec tega meseca posredovane v združeno delo, hkrati s »paketom« iz interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti. H. Jelovčan Nesklepčnost hromi delo Denar za usposabljanje delegatov, a odziv je slab — Delegatska vprašanja so odraz učinkovitosti dela delegacij — Večjo vlogo aktivom komunistov Radovljica — V občini ugotavljajo, da delegatski sistem v samoupravnih interesnih skupnostih še ni zaživel tako, kot bi lahko, čeprav ne zanemarjajo tudi določenega napredka v delu temeljnih organizacij za samoupravne interesne skupnosti, še posebej posebnih in združenih v večjih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Delegati še niso zadovoljivo usposobljeni, čeprav so samoupravne interesne skupnosti načrtovale njegovo usposabljanje in za to namenile tudi denar. Odziv pa ni bil zadovoljiv, nekateri delegati so se obnašali prav neodgovorno in hromili delo skupščin interesnih skupnosti. Šibka udeležba na zasedanjih, nesklepčnost in tudi pasivnost so delegatske bolezni, ki se jim običajno pridružijo še popolna nepripravljenost delegatov, brez stališč delegacij ali posredovanje lastnih stališč in mnenj. Tako niso zagotovili tudi povratne informacije, ki so sestavina samoupravnega dogovarjanja in odločanja. Vzroki se lahko iščejo tudi v nezadostni opori in pomoči družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Gradivo, ki ga pripravljajo interesne skupnosti, je večkrat kot ne preveč obsežno in pogostokrat tudi malo razumljivo. Delegati naj bi v prihodnje dobivali povzetke, člani izvršnih odborov in drugih delovnih organov pa vse gradivo s podrobnimi podatki. Kar precejšen problem pa je tudi neusklajeno časovno sklicevanje skupščin interesnih skupnosti, tako v občini, regiji in v republiki. Delegatska vprašanja naj bi bila stalna oblika dela delegacij in odraz učinkovitosti in dela delegacij. Zdaj pa se dogaja, da prav delegatskim vprašanjem posvetijo premalo pozornosti, sama vprašanja pa naj bi odražala stališča delegacij in ne le osebna vprašanja posameznih delegatov. Se vedno tudi niso razčiščene razmejitve nalog in odgovornosti delovnih skupnosti strokovnih služb interesnih skupnosti, samouravne interesne skupnosti in delovnih skupnosti, izvajalcev programov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Zato prihaja do napačnih razlag o delu in dolžnostih, predvsem pa o združevanju sredstev za redno dejavnost osebne dohodke in skupno porabo. Strokovne službe so v radovljiški občini organizirane po posameznih skupnostih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti z minimalnim številom zaposlenih in s slabo tehnično opremo. Zaradi vedno novih in novih nalog ter dolžnosti bodo morali čimprej uresničiti sklep 0 ustanovitvi skupnih strokovnih služb interesnih skupnosti, ki bodo zagotovile vse pogoje za učinkovito delovanje. Večjo vlogo bodo morali imeti tudi aktivi komunistov v interesnih skupnostih, ki so do zdaj obstajali več ali manj le formalno. Odgovornot za delo delegatskega sistema ni le skrb strokovnih služb in organov interesnih skupnosti, ampak tudi naloga družbenopolitičnih organizacij v občini, v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. D.Sedej (A 'V, J Si a kovinotehna blagovnica FUZINAR JESENICE prodaja na NOVOLETNEM SEJMU Kranju od 15. do 26. 12. 79 NOVO PLINSKE ETAŽNE PEČIEMO 25.000 — 50.000 ca RADE KONČAR štedilniki hladilniki ZAMRZOVALNE skrinje LTH SEJEMSKI POPUST — POTROŠNIŠKO POSOJILO DO 50.000 din OLAS4.STRAN_______ - Jeseniška železarna v naslednjem srednjeročnem obdobju Rdeči dim nima prihodnosti PETEK. 14. DECEMBRA 19 »Jeklo je čudežna tvarina, brez katere ne bi bilo fantastične hitrosti, ne raziskav morskih globin in neskončnosti vesolja. Je temeljna snov vseh proizvodnih dejavnosti, pogoj razvoja življenjske ravni in celotne družbene reprodukcije. Je najbolj razširjena in najcenejša kovina, ki ji človek s svojim umom daje najrazličnejše kvalitete in uporabnosti. Z dodajanjem ogljika, legirnih prvin, toplotno obdelavo in plastično predelavo spreminja trdnost, elastičnost, žilavost, mehanske, fizikalne in kemične lastnosti. S plemenitenjem postane odporna proti rji, vročini in kislini ter nemagnetna.« V tem je tudi razlog, da proizvodnja jekla v svetu vrtoglavo narašča. Medtem ko so ga leta 1975 naredili dobrih 700 milijonov ton, naj hi leta 1985 znašala svetovna proizvodnja že več kot milijardo ton jekla. Hkrati nezadržno prodira v železarstvo najzahtevnejša tehnologija. Poleg klasičnega pridobivanja jekla so vse bolj uveljavlja elektrojeklarstvo. Leta 1950 so naredili po tem postopku le 7 odstotkov jekla, leta 1985 pa naj bi že petino jekla proizvedli po najsodobnejši tehnologiji. Ker pa je razvoj tehnologije tako nagel, da vsako odlašanje kaj lahko pomeni zamudo zadnjega vlaka in namesto sodobne proizvodnje čez 10. 15 let le životarjenje. je skoraj težko razumeti odlaganje gradnje elektro-jeklarne na Jesenicah. Zamisel je namreč stara že dobrih 15 let, izgradnja pa je bila vključena že v ta srednjeročni program, kar potrjuje podatek, da naj bi prihodnje leto na Jesenicah naredili 600 tisoč ton surovega železa s tem, da bi v drugi polovici leta del jekla pridobili v Predsednik kolektivnega in član poslovodnega organa jeseniške Železarne Štefan Nemec in Boris Bregant sta novinarje seznanila s srednjeročno usmeritvijo Železarne. - Foto: F. Perdan 25 let Iskre Reteče Mikroelektronika v gospodinjske aparate Iskra Reteče je v četrt stoletja utrdila proizvodni program gospodinjskih aparatov — Uvajanje najsodobnejše tehnologije, predvsem pa mikroelek-tronike, zagotavlja uspešnost — Velike možnosti izvoza Pred četrt stoletja je bila v Škofji Loki ustanovljena Elra. v kateri je ob ustanovitvi delalo 15 ljudi. Imela je prostore v Koširjevem mlinu, najstarejši stavbi v Skofji Loki. V začetku so bili servis, kasneje pa so začeli izdelovati radijske aparate za avtobuse in razna spajkala in so si s tem postavili osnove za obrtno podjetje. Iz Koširjevega mlina so se preselili v nunski samostan in tam začeli izdelovati transformatorje in akumulacijske luči. Leta 1961 so odkupili strojni park Elektre Ljubljana, ki je šla v likvidacijo in prevzeli tudi njen proizvodni program in začeli izdelovati kuhalnike in druge podobne naprave. Leta 1969 so prevzeli pilarno v Retečah, jo obnovili in tam ustanovili montažo in mehansko delavnico. Naslednje leto so zgradili prvih 1000 kvadratnih metrov pokritih delovnih površin in nato vsako leto približno toliko. Sedaj imajo 12.(XX) kvadratnih metrov delovnih prostorov. Povečevali so tudi proizvodni program in razvijali vedno nove gospodinjske aparate ter opuščali staro proizvodnjo. Začeli so izdelovati štedilnike, plinske peči. sušilce za lase, razne vgradne elemente in druge aparate za gospodinjstvo in osebno nego Leta 1972 so se priključili k Iskri kot delovna organizacija in so začeli izdelovati tehnično in tehnološko zahtevne aparate za gospodinjstvo, ki so jih prodajali predvsem na domačem trgu. S svojimi izdelki pokrivajo skoraj vse jugoslovanske potrebe po sušilcih za lase, 80 odstotkov potreb električnih peči ter dobro polovico potreb plinskih peči. Znani pa so tudi po proizvodnji zahtevnih štedilnikov Vsa ta leta so si prizadevali z lastnim znanjem obogatiti kakovost in uporabnost izdelkov V zadnjem času pa v okviru Iskrinega razvoja mikroelektronike uvajajo to najsodobnejšo tehnologijo in opremo tudi v gospodinjske aparate in aparate za osebno nego. Tako že razvijajo nove' kakovostne štedilnike, v katerih bo vgrajena mikroelektronika. izdelovati pa bodo začeli tudi pomivalne stroje, ki jih na trgu trenutno zelo primanjkuje. Oba aparata bosta tako oblikovno kot kakovostno na evropski ravni. Pa tudi vsi drugi izdelki so takšne kakovosti, da jih lahko ponudijo na vsakem trgu. Letos so v primerjavi z lani povečali prodajo na tuje za 75 odstotkov in iztržili 2 milijona do-dolarjev, prihodnje leto pa bodo izvoz podvojili in to predvsem na konvertibilno tržišče. Možnosti prodaje so celo tako velike, da bi lahko prek meje prodali vso proizvodnjo, vendar bi s tem osiromašili domače trži-*če- L. Bogataj novi elektrojeklarni. O njeni nujnosti govori tudi podatek, da v Jugoslaviji uvozimo letno več kot milijon ton jekla in to visoke kakovosti — to je jekla, ki naj bi proizvajali v jeseniški elektrojeklarni. Ta bo imela letno zmogljivost 450.000 ton jekla in s proizvodnjo 200.000 ton v sedanji elektrojeklarni, bi na Jesenicah ob ustanovitvi Siemens-Martinovih peči, let no naredili 650.000 ton jekla. Pri tem velja povedati, da količina ni toliko večja, pomembnejši je prehod na višjo kakovost jekel. Z opustitvijo proizvodnje v starih pečeh pa bodo opustili tudi 90 let staro tehnologijo, ki z lopatami in ročnimi vozički ne more, ob še tako prizadevnih železarjih, dosegati produktivnosti sodobnih železarn. Hkrati pa za novo elektrojeklarno ne bo treba zaposliti novih delavcev, temveč bodo dovolj železarjev dobili že z notranjo prerazporeditvijo. Prehod na visokokakovostna jekla omogoča tudi večjo izvozno usmeritev in možnost, da uvozne potrebe krijejo z lastnim izvozom. Vrednost naložbe je 5 milijard dinarjev in je med prvimi prioritetami na Gorenjskem. Druga, za Jeseničane prav tako pomembna pridobitev, ki jo prinaša elektrojeklarna, je čistejše okolje. Čeprav so v Železarni z raznimi tehnološkimi izboljšavami v zadnjih desetih letih že precej zmanjšali onesnaževanje, je to kaj malo pomenilo ob stalnem širjenju tovarne. S prese litvijo tovarne proti vzhodu in opustitvijo plavžev pa se bo zmanjšal hrup, voda bo čistejša in izginiti mora tudi rdeči dim, ki zasmraja celotno mesto. Hkrati pa se bodo izboljšali pogoji dela, saj v sodobni elektrojeklarni delo ne sme biti težje kot v strojnih tovarnah. Veliko večja produktivnost pa bo dajala večji zaslužek. Vsaka velika sprememba in napredek zahteva žrtve in vedno naleti na odpore in želje po ohranjevanju starega. Novo elektrojeklarno naj bi postavili na belskem polju, edinem strnjenem kompleksu orne zemlje pri Jesenicah. Lokacija se je izkazala kot najbolj primerna, kajti elektrojeklarna bo zbir objektov, ki se bodo raztezali na površini skoraj 40 ha. S tem pa ob kruh in prihodnost še zadnjih nekaj »čistih« kmetov in je njihov odpor razumljiv. Vzeti zemljo kmetu je isto kot delavcu službo in imetje. Manj razumljivo pa je povsem odklonilno stališče zemljiške skupnosti, katere naloga je ohranjevanje plodne zemlje, vendar pa tudi pridobivanje novih površin in izboljševanje slabše zemlje. Za program izgradnje nove tovarne se ve že najmanj pet let in za predvideno lokacijo tudi. Vendar pa zemljiška skupnost v tem času ni pripravila niti programa pridobivanja in izboljševanja kakovosti novih zemljišč. Na njenem računu pa leži neporabljenih več milijonov din predvidenih za te namene. K temu bo morala jeseniška Železarna primakniti, če bo hotela zidati na belskem polju, za spremembo namembnosti še 20 milijonov (2 stari milijardi) din. To pa ni malo, seveda pa je treba imeti jasne cilje in programe. Če pa teh ni, je najlaže reči ne! L Bogataj -—^ Tržiška tovarna kos in srpov Tržič Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge 1 ANALITIKA ZA GOSPODARJENJE 2. STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJE 3. KONSTRUKTORJA ORODIJ IN DELOVNIH PRIPRAV 4 KLJUČAVNIČARJEV 5. ORODJARJEV Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1. — da ima višjo oz. visoko izobrazbo ekonomske smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na tem področju, — da ima pozitiven odnos do samoupravljanja. Pod 2. — da ima srednjo ekonomsko šolo in — 1 — 3 leta delovnih izkušenj na tem področju, — da ima pozitiven odnos do samoupravljanja. Pod 3. - da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo je 3 mesece. Pod 4. — končana poklicna šola ustrezne smeri, — 1 do 3 leta delovnih izkušenj. — 2 meseca poskusno delo. Pod 5. — končana poklicna šola ustrezne smeri. — 1 do 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca. Za opravljanje objavljenih del in nalog bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. OD po pravilniku. Kandidati bodo o izidu razpisa in objave obveščeni v '50 dneh po opravljeni izbiri. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na naslov TržiAka tovarna kos in srpov Tržič, Cankarjeva 9, za razpisno komisijo oziroma komisija za delovna razmerja. Stabilizacija je zdravilo Leta 1975 smo prvič resneje govorili o politiki gospodarske stabilizacije, pa je marsikdaj in marsikje nismo jemali dovolj resno, zato danes spet vedno pogosteje govorimo o njej -Cene in devizni primanjkljaj osrednja problema sedanjosti KRANJ — Pogosto poudarjamo, da prihodnje leto zaključujemo sedanji srednjeročni plan, hkrati pa moramo vedeti, kako se bomo ravnali v prihodnjih petih letih. Nase ocene preteklosti in prihodnosti morajo biti zato realne, saj bi z vsako nerealnostjo zavajali samega sebe. Prav tako ob oblikovanju razvoj« v prihodnjem letu in tudi v prihodnjih petih letih opozarjamo, da bodo to leta stabilizacije našega gospodarstva. Na stalibiizacijo gospodarstva, ki ne pomeni samo umirjenega in trdnega gospodarjenja, temveč predvsem stremljenje k napredku, smo večkrat pozabljali in govorili eno, delali pa drugo. Pojem gospodarske stabilizacije za nas ni nov. Leta lt7S smo začeli resno govoriti o njej in si v njenem okviru zadali predvsem tri cilje: sprejem ustreznih sistemskih zakonov as osnovi samoupravnega združevanja dela in sredstev, preusmeritev našega gospodarstva k domaČim surovinam in vilji stopnji predelave, k reševanju energetskih, prehrambenih in infra-strukturnih problemov, kar bi zmanjšalo našo odvisnost uvoza, ter uveljavitev kvalitetnih dejavnikov razvoja, prestrukturiranja gospodarstva, rasti dohodka in od tega odvisne tve ob vsestranskem upoštevanju načel naprednega in varčnega gospodarjenja. Danes, ko spet pogosteje pišemo in govorimo o stabilii je priložnost za oceno doseženega. Večino sistemskih zakonov imamo, pa je vprašljivo njihovo uresničevanje. Zadovolji se s formalnopravnimi, ne pa z vsebinskimi rešitvami ■ upravnih družbenoekonomskih odnosov. Napredovali vi smo, o čemer govori na primer podatek, da bo slovensko gospodarstvo letos že ustvarilo 14 odstotkov vsega dohodka na osnovi skupnega prihodka. Zaostajamo pri uresničevanju drugega cilja. Nekatere naloge bodo naša skrb tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Se najuspešnejši smo bili pri razreševanju energetske problematike in pri uveljavitvi železnice, premalo pa smo storili pri zagotavljanju domačih surovin, v kmetijstvu, pri izgradnji prometnic in pri preskrbi s hrano. Boječe smo se lotevali presktruk-tuiranja gospodarstva, čeprav je to naloga, uresničljiva v nekaj letih. Bile so objektivne težave, večkrat pa so se za njimi skrivala subjektivna omahovanja. Nismo izkoriščali možnosti sodelovanja z deželami tretjega sveta in izmenjave surovine za naše znanje in tehnologijo. Prav tu smo veliko zamudili. Plačilna bilanca je naša slabost in velika obveza za prihodnje hkrati. Domače povpraševanje je naraščalo in želje po izvozu so se manjšale. Jugoslovanski delež v svetovni zunanji trgovini se je zmanjšal za 0,30 odstotka. Povečevali smo sicer izvoz, še bolj pa smo večali uvoz. Zato so cene in devizni primanjkljaj osrednji problemi sedanjosti, ki terjajo popolno stabilizacijsko ponašanje, brez izgovorov in pritiskov najrazličnejših oblik. Stabilizacija je tudi usklajevanje najrazličnejših oblik porabe z rastjo dohodka. Nemogoče je trošiti več kot ustvariti. Če to ne bo naša vsakdanja praksa, bomo o stabilizaciji še dolgo govorili, posledice pa bodo težke! J. Košnjek V starem ni napredk Razvoj Oblačil Novost iz Tržiča je močno odvi od gradnje novih poslovnih prostorov in od sodi nejše tehnologije — Rešitev zahteva širšo druži no podporo Tržič - V torek so tržiško delovno organizacijo Oblačila Novost obiskali člani republiškega odbora sindikatov delavcev v usnjarsko predelovalni in tekstilni industriji, da bi se seznanili z rezultati devetmesečnega gospodarjenja in razvojnimi usmeritvami tega 94-članskega kolektiva. V oblačilih Novost, v katerih izde lujejo predvsem maloserijsko modno žensko konfekcijo, v manjši meri pa tudi delovne halje in športna oblačila, so letošnje tretje tromesečje dokaj ugodno sklenili. Zalog zaradi zelo ugodne tržne konjunkture, ta zdaj sicer že nekoliko pada, nimajo, tako da so uspehi veliko boljši kot v enakem lanskem obdobju. Dohodek na primer je večji za 41 odstotkov, čisti dohodek za .'18. medtem ko je produktivnost dela. nekaj tudi zaradi višjih cen, narasla za H do 10 odstotkov. Precej pa jih bremeni odsotnost dela. saj je zaposlenih kar 90 odstotkov žena. zlasti mladih mater Se bolj kot to in pomanjkanje strokovnih delavcev razvoj Oblačil Novost ovirajo pogoji dela. ki onemogočajo boljšo organizacijo in dvig produktivnosti. Prostori sredi starega Tržiča so neprimerni zaradi nepovezane razporeditve proizvodnje, zapletenih trasportnih poti med nadstropji in skoraj nemogočih dostopov do stavbe, ki je razen tega V predvidena za preureditev po rev talizacijskem načrtu. Zato je nadaljnji razvoj Oblači Novost najtesneje povezan z njo novih poslovnih prostorov niti najsodobnejša tehnologija v nov dinarjev, s Triom so si dogovorili o koriščenju njihov* energije in toplote, medtem ko bi odstotkov vrednosti naložbe bančnega posojila po pogojih razvoj malega gospodarstva novih prostorih bi s kasnejši posodobitvijo tehnologije kolektiv \ naslednjem srednjeročnem obdobju povečal dohodek za okrog 40 odet* kov ter ustvaril pogoje za izvor. Vendar pa se je zadnji hip zataknilo s poroštvom stanovanjske skupnosti za odkup stare stavbe Tako je naložba trenutno padla v vodo. Za rešitev tega vprašanja ki jh življenjsko pomembno za Oblačila Novost, pa bi po mnenju članov republiškega odbora v tržiški občin, morali najti izhod. Delavcev ne b» smeli pustiti samih v stiski, ampak dogovorjene sklepe, v tem primeru ^vanjske skupnostj. tud, u™-čiti. eseniško okolje bo čistejše nevadnim so na Jesenicah priredili okroglo o varstvu človekovega okolja — Množica Vencev je v dolgotrajni razpravi nanizala vrsto ugotovitev o problemih na tem področju iub maloštevilnim predlogom za izboljšanje t so zbudili upanje v čistejšo prihodnost načrti železarne o boljšem varstvu okolja. — Pojav onesnaževanja vse bolj razSirjen tudi v občini, zato so za reševanje ij med tehnološkim in druž-razvojem ter okoljem po-organizirana družbena priza- devanja. Da bi vse odgovorne še bolj spodbudili k organiziranemu in trajnemu delovanju pri razreševanju vprašanj in problemov v zvezi z delovnim in življenjskim okoljem, sta organizacijska enota zavoda za v prihodnjem -Foto.S.Saje desetletju bo rdeči dim nad Jesenicami in okolico čas povozil žičnico na Veliko planino Izleta leto, »'•ka ličnica na Veliko od aprila vozi a polovič-)<iivostjo. Oktobra naj bi dotrajano nosilno vrv. 1 "»tavan ae je že sredi sep-ko je vanjo treščila štreno poleti še verjeli, da bo -• vrv nabavljena in mon-do zime, je upanje vztrajno. Danes vse kaže, da je >nčno povozil gondolsko >oa Veliko planino. žičnica žarišče izgub tozda Hoteli in -..vključen je v delovno cijo Golfturist, ta pa v 8*P-Viator — ni nič prese-saj poznamo težave ttenitarjev. Bolj žalostno fadi hoteli slabo delajo ri jo beležijo že od v preteklih letih s pre-limi krediti pokrivali 8ap-Viatorjevi tozdi. Po SDK je pokrita tudi za ko je znašala pol-dinarjev. V letoš-tju znaša prek dva mi-idnjega periodičnega pa zaradi pomanjka-' v tozdu niso naredili, še večja, saj žičnica že a meseca ne obratuje, julija sanacijski pro-beda na razširjeni »ega izvršnega •upore, dogovorili so se, treba najprej ■o gondolsko žičnico, se ^» bi jo kot soudeležbo Golf I?* oziroma kamniškega toz-P^Oesli v načrtovano samo-rk**° interesno skupnost Vesnina. Pretekli četrtek so ftežje nekatere vrste kruha — Septembra l.^a nabavna cena J? odstotkov in ajdovi moki za Jl*1 18 odsotkov. Zato je Triglav K temeljna organizacija Zivil-■? kombinata Žito iz Ljubljane, Iv*1! izvršni svet skupščine ob-p Tržič za soglasje k povišanju fr^dajnih cen za mešani pše-^kruh s 40 odstotki ržene moke £HeŠani pSenični kruh s .10 od-^•»jdove moke. V^*v so bile cene obem vrstam J fetos že dvakrat popravljene, J februarja zaradi večjih stro--.Ptke in drugič julija zaradi po-"» tudi seji sveta ni i so sanirati le- mova sedli za mizo — seji izvršnega sveta so prisostvovali tudi predstavniki sozda Sap-Via-tor in družbenopolitičnih organizacij občine in regije — in na dlani je bila ugotovitev, da bistvenega premika niso naredili. Sanacijska komisija Golfturi-sta je v dodatnih ukrepih k sanacijskemu programu menila, da ima tozd v skladu z zakonom o združenem delu vse pogoje za prenehanje. Pa vendar. Med drugim so tudi zapisali, da so uvozna dovoljenja za nosilno vrv v glavnem pridobljena in v kolikor bi bilo rešeno vprašanje financiranja, bi žičnica lahko obratovala ob koncu leta. Zatika se torej pri denarju. Predstavniki Sap-Viatorja so dejali, da investicije niso načrtovali v letošnjem letu. Seveda se takoj zastavi vprašanje zakaj ne, saj so vedeli, da se vrvi izteka življenjska doba. Težko je verjeti, da v Golfturistu niso mogli dati jamstva za 900 tisoč dinarjev. Toliko kredita bi namreč še potrebovali, če bi za uvoz nosilne vrvi namenili obveznice federacije in odškodnino zavarovalnice ter tako zbrali potrebnih 2,5 milijonov dinarjev. Ob ukinitvi kreditnih odnosov ter ob normalnih pogojih obratovanja žičnice in Malograjske-ga dvora bi tozd Hoteli in žičnice lahko posloval pozitivno, je zapisano v dodatnih ukrepih k sanacijskemu programu. Tako bi lahko rešili zgubaša, je bilo mnenje, ki je polnilo četrtkovo živahno razpravo. Nadaljevali jo bodo čez deset dni. Do takrat pa bi sozd Sap-Viator odgovoril naj ali bodo sanirali letos se je rženi moki loke, je ptenične m ? Podražitev upravičena, saj je trgu preskrba s temi kruhi pereča. lW V t^i&kih prodajalnah odslej .V8") pteničnega kruha s 40 »lene moke stane 1.1.40 JK^j kilogram kruha s 30 odstotki ^ moke pa 14.90 dinarjev. Prej zanj odšteli 12 oziroma H. J. k1-di- I na vprašanje žičnico, hkrati pa naj bi povedali, če bodo odpisali premostivene kredite z obrestmi za pokrivanje preteklih izgub, da bi se njegovi tozdi vključili v interesno skupnost brez obveznosti. Ta naj bi namreč reševala le nove naložbe, saj si je samoupravno interesno skupnost sestavljeno iz kreditov res težko predstavljati. Ce bo odgovor pozitiven bodo v kamniški občini začeli s postopkom odpisa posojila sozdu iz kih sredstev, za delno letošnje iz občinskega skupnih rezerv ter o oprostitvi plačevanja nekaterih davkov. Ob tem bodo začeli akcijo za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti. Med sklepi pa je tudi zahteva, da se ugotovi politična odgovornost dolgotrajnega dogovarjanja glede zamenjave nosilne vrvi. Podale naj bi jo družbenopolitične organizacije in skupnosti občine L j ubija -na-Center, kjer je sedež Golfturi-sta in občine Ljubljana-Siška, kjer je sede* sozda Sap-Viator. M. Volčjak občina kritje sklada šolstvo SRS iz Kranja in delavska univerza z Jesenic organizirali pred dnevi na Jesenicah okroglo mizo o varstvu človekovega okolja. Pogovora so se udeležili številni predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih in interesnih skupnosti, občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, šolskih, zdravstvenih in sodnih ustanov ter raznih društev iz jeseniške občine. Predstavniki krajevnih skupnosti so največ razpravljali o problematiki komunalnega urejanja naselij. Gre predvsem za neorganiziran odvoz smeti v večini krajev, zaradi česar je vse več »divjih« smetišč, nedograjeno kanalizacijsko omrežje, pomanjkanje zelenih površin in druge težave. O prvem so menili, da so občasne akcije za urejanje in čiščenje okolja brez pomena vse dotlej, dokler ne bodo na Jesenicah določili lokacije za centralno deponijo smeti in organizirali odvoz smeti iz vseh naselij, prav tako pa več storili za osveščanje predvsem starejših občanov o potrebi po ohranjevanju čistega okolja. Govorili so tudi o vplivu industrije na onesnaženost okolja, zaradi česar bi morali v bodoče bolj kot doslej upoštevati zahteve po varstvu okolja pri nakupu tehnologije za nove naložbe industrije. Ne nazadnje so se spraševali, kaj pomeni za onesnaževanje okolja izgradnja predora pod Karavankami in nove avtomobilske ceste. Tudi razpravljalci iz drugih sredin so največ pozornosti posvetili predvsem onesnaževanju okolja z vidika komunalne urejenosti. Zanimiv je bil prispevek predstavnika zemljiške kmetijske skupnosti, ki je med drugim opozoril, da se tudi zamiranje kmetijstva, od 1971. leta dalje so se obdelovalne površine v občini skrčile več kot za polovico, odraža v neurejenosti okolja. Dopolnila so ga razmišljanja predstavnika blejskega gozdnega gospodarstva o našem negospodarnem odnosu do gozdov, ki zaradi onesnaževanja ne morejo več služiti svojemu namenu. Kot je poudaril predstavnik jeseniške železarne, so s posodabljanjem tehnologije v tej delovni organizaciji v zadnjih letih uspeli zmanjšati onesnaževanje zraka in vode. Razen tega, da manjše izvore onesnaževanja skušajo omejavati z raznimi izboljšavami in da se njihov odsek za ekologijo in varstvo okolja povezuje pri razreševanju te problematike s krajevnimi skupnostmi, pa si v železarni veliko obetajo od izgradnje nove elektro jeklarne. Kakor načrtujejo, bo obratovanje te jeklarne omogočilo opuščanje proizvodnje v Siemens-Martinovih pečeh in plavžih, ki najbolj onesnažuje okolje. Tako bo predvidoma že čez deset let rdeči dim nad Jesenicami in okolico izginil. Osnovna skupna ugotovitev udeležencev pogovora je bila, da varstvo obolja zahteva šjroko organiziranost občanov. Zato sankcioniranje posameznih kršitev, še posebno, ker jih občani malokrat prijavljajo, ne predstavlja trajnejše rešitve. V bodoče bo treba tako posvetiti več pozornosti zlasti vzgoji, da se bodo občani začeli zavedati potrebe po skupni skrbi za varstvo okolja. S. SAJE Spravni poskus po novem Z novim letom bodo občinske skupnosti socialnega skrbstva prevzele poleg predzakonskega svetovanja še eno novo nalogo: od temeljnih sodišč namreč prevzemajo spravni poskus med zakoncema, ki sta se na skupno pobudo ali na pobudo enega od njiju odločila razvezan. Doslej je bil spravni poskus opravljen na sodišču, kjer je bil tudi vložen zahtevek za razvezo zakona, po novem zakonu o zakonski zvezi pa bodo to opravljale strokovne službe socialnega skrbstva: o uspehu spravnega poskusa pa bodo obvestila pristojno temeljno sodišče, pri katerem je bila vložena zahteva za razvezo. Namen spravnega poskusa, ki so ga sedaj opravljala sodišča, je pravzaprav ostal isti: sprta zakona naj bi se poravnala. Le način, s katerim se bodo v socialnih skrbstvih te naloge lotevali, je nekoliko drugačen. Spravni poskus, ki je vsekakor zahtevna strokona naloga, bo namreč razdeljen na dva dela na tako imenovano predhodno svetovanje in pa spravni poskus. V predhodnem svetovanju naj bi socialni delavec v poglobljenem razgovoru s posameznim zakoncem, obema, pa tudi s pomočjo ostalih družinskih članov ali drugih oseb skušal zgladiti spor med zakoncema; če bo potrebno, bo pri ugotavljanju vzrokov, ki so povzročili razdor med zakoncema oziroma enega od njiju navedli na misel o razvezi, pomagal tudi strokovnjak za določeno področje, prav tako pa bo mogoče zakonca, enega od njiju ali pa oba, napotiti po ustrezno pomoč v določene institucije. Skratka, pri tem predhodnem svetovanju naj bi se prizadevalo najti pravi vzrok, zaradi katerega bi se zakon razbil in z ustrezno pomočjo zakoncema, če je vzrok tak, da bi se ga dalo odpraviti, zmanjšati ali celo povsem zbrisati razloge za razvezo. ^ Vedno se seveda tega ne da: zato naj bi tudi ob tem.'če bo do razveze vendarle prišlo.že poprej skušali zakonca pripraviti na sporazumno reševanje problema varstva in vzgoje otrok, preživnine in stikov otrok z razvezanimi starši, kar nemalokrat povzroča še po razvezi hude spore, kajpak na škodo otrok. Prav od rezultatov predhodnega svetovanja je odvisen tudi spravni poskus, ki se opravi pred svetom za opravljanje spravnega poskusa pri skupnosti socialnega skrbstva. Tako kot v prvem delu, kjer se ugotavljajo vzroki za razvezo in se skuša zakoncema tudi pomagati, da prebrodita včasih tudi dokaj prehodne težave zakonskega življenja, se v spravnem poskusu na osnovi predhodnih ugotovitev skuša vplivati na zakonca, da se pobotata. Če spravni poskus uspe. lahko je uspešen šele drugič, to seveda pomeni, da zakonca ali zakonec umika predlog za razvezo. Prav tako je tudi mogoče ugotoviti, da predlog za razvezo miruje, če si zakonca po dogovoru vzameta še daljši čas za razmislek in podobno. Ob neuspelem spravnem poskusu, v katerem oba zakonca ne pokažeta nobene volje za odpravo spornih vzrokov in za nadaljevanje skupnega življenja, pa prevzame nadaljnji postopek — to je razvezo zakona — pristojno temeljno sodišče. L. M. Začetek v predzakonskih svetovalnicah Že drugi teden po novem Kranj — Po vseh strokovnih službah skupnosti socialnega skrbstva so bolj ali manj že pripravljeni na začetek predzakonskega svetovanja. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih namreč določa, da morajo od 1. januarja prihodnje leto vsi pari pred sklenitvijo zakonske zveze obiskati predzakonsko svetovalnico. Pari, ki že načrtujejo poroko v prvih dneh januarja, bodo tako morali na matičnem uradu predložiti potrdilo, da so ugodili tudi tem zakonskim zahtevam. Prav zato bodo morali v službah socialnega skrbstva, ki so po zakonu nosilec predzakonskega svetovanja, organizirati to službo Že v decembru. Tako bo Center za socialno delo, ki je v Kranju prevzel predzakonsko svetovanje, že v ponedeljek, 17. decembra, povabil prve pare na kratko sicer zgolj informativno srečanje, na katerem jih bodo strokovni delavci seznanili z zakonskimi in drugimi predpisi s področja rodbinskega prava, možnostmi reševanja vzgojno varstvenih, socialnih, zdravstvenih in drugih vprašanj, ki zadevajo oba zakonca in njuno družino. Zakonski par, ki se bo odločil tudi za neobvezno tako imenovano širše svetovanje, pa bo kasneje povabljen na širši razgovor s strokovnjaki različnih področij, kjer bodo lahko v razgovoru razčistili razna vprašanja, ki se jim zde za bodoče življenje najbolj pomembna, a morda še nremalo vedo o njih. Med- tem ko je prva informacija praviloma namenjena posameznemu paru. pa je za širše svetovanje mišljena skupina več kandidatov za zakon, vendar pa spet na prevelika, da ne bi bil oviran sproščen razgovor. Prav tako bodo lahko imeli bodoči zakonci ali pa tudi posamezni kandidat za zakonsko zvezo še pred poroko na »štiri« oči v posebej domenjenem času razgovor s strokovnjakom za določeno področje. V Kranju bodo organizirali to prvo informativno srečanje z bodočimi zakonci dvakrat na teden in sicer ob ponedeljkih od 11. do 14. ure in ob četrtkih od 13. do 16. ure. Širši razgovor s skupino strokovnjakov kot so sociolog, psiholog, socialni delavec, pravnik in zdravnik pa bo organiziran enkrat na mesec; pari, ki se bodo za to obliko svetovanja odločili, pa bodo tako kot sicer za prvo obliko obveščeni pravočasno z vabilom. V predzakonsko svetovalnico naj bi praviloma prišla oba bodoča zakonca, vendar pa so včasih tudi izjeme, ko se to enostavno ne da; izjeme bo vsekakor treba upoštevati recimo pri starejših občanih, včasih tudi hudo bolnih, ali pa pri osebah, ki sploh ne živijo v Jugoslaviji in se poročajo po pooblaščencu. Takih izjem seveda ne bo ravno veliko, saj se večina bodočih zakoncev poroča na ustaljen način — torej ob prisotnosti obeh. L. M Iskra presenetila s koledarjem Koledarji — prav ta hip se začenja sezona — so priljubljena oblika »designa za najširšo rabo«, ki je v enaki meri rezultat tradicije, nostalgije, potrebe in tistih iracionalnih nagibov, ki nas silijo v kupovanje spominkov. Zato se vsako leto znova srečujemo s produkcijo, ki zajema tako zelo širok razpon med kičem in likovno kvaliteto, da ne moremo ostati povsem ravnodušni. Srečujemo se z duhovitimi aranžmaji, z dobrimi reprodukcijami in lepimi fotografijami, s pocukranimi podobicami zimskih pokrajin in golih lepotičk, z dobrimi domislicami in z dolgočasnit puhlostjo. Skratka, r koledarski produkciji se v repre-zentantivni podobi kaže raven našega oblikovanja in okusa. Navsezadnje bi moralo biti tako, da smo vsi designerji — saj s tem, da določene proizvode (in njihovo obliko) kupu-jemo, sooblikujemo njihovo pt>dobo. Po likovni plati pa nas vendar najbolj zanimajo celostne rešitve — tiste,'pri katerih m nasprotja med oblikovanjem in kvaliteto reproduciranih podob. Skratka — na koledarje gledamo (ali pa smo se nanje navadili) kot na celostne organizme, kjer tistih trideset ali enaintrideset številk ne pomeni le nekega meseca, marveč tudi nekaj več. Kaj je tisto več pa ne vemo čisto natančno: morda pozornost in spoštovanje oblikovalca do ^potrošnikov*. morda njegovo skrito ali odkrito sporočilo o času. ki teče in o deželi kjer se naše življenje odigrava — kdo ve? Zato nas je (tako kot že nekajkrat) tudi letos presenetil koledar združenega podjetja ISKRA. Oblikovalci so pri ilustracijah mesecev posegli po duhoviti pisani besedi Matjaža Kmecla in po enkratnih in nenavadnih posnetkih Slovenije, ki so jih med svojim vsakdanjim delovnikom posneli sodelavci zavoda za geodezijo. Posnetki izsekov iz slovenske krajine iz ptičje perspektive so zato toliko zanimivejši, saj učinkujejo tako. kot da bi jih posneli specializirani fotografi s poudarjenimi umetniškimi ambicijami. Slovenija iz ptičje perspektive se nam odkriva kot splet neneavadnih in šokantnih struktur, kot povzetek dolgotrajnega likovnega iskanja in kot rezultat študija barvne in morfološke tipike. Obraz naše krajine je zato hkrati domač in nenavaden — lep. pa tudi grozljiv. Triglav, ki ga vidimo iz takega zornega kota. zazveni kot skalnata krajina z nekega tujega planeta; fantastično pravilna struktura pastelnih pravikotnikov polj na Ljubljanskem barju pa kot prijetne sanje, ki so jih inspirirale najboljše slike slovenskih impre sionistov. V vršiških serpentinah, ki učinkujejo kot dinamična in vehe m*>ntna rishn na strukturiranem ozadju pa ne gledamo le romantično gorsko cesto — marveč tudi naša lastna pota. Vijugavo diago nalo naših življenj in upanja. Kraška vas nas iz ptičje perspektive opozarja na neprekosljiv urbanizem naših starih; izolsko pristanišče z velikim, likovno sicer zelo efektnim mavričnim madežem, pa na grožnjo z onesnaženjem. Med gručo korča-stih streh, sončnim odsevom in naftnim madežem se spleta ritem barv. ki so barve našega Časa. Skratka, podobe, ki se tudi po tiskarski plati lahko kosajo z najboljšim (Gorenjski tisk v Kranju}, so V prazničnem aranžmaju Iskrimh oblikovalcev dobile novo dimenzijo. Postale so kitice poeme o lepotah slovenske pokrajine, ki je ne bomo nikoli doumeli v vseh njenih različicah in menjavah. Obenem pa se nam zdi. da so oblikovalci tudi tvegali. Poetična interpretacija nas lahki* kaj hitro zavede v solzavost ali pa še kam dlje. Preveč lepega jc namreč prav tako škodljivo kot preveč grdobije. Zato je trezen in profesionalni pristop kamere in čistega oblikovanja (črna osmtva z belimi črkami, slike rezane v živ rob. lep pravokotni format) več kot upra vičen. Tako so fotografije ostale podoba nenavadne resničnosti, njihova predstavitev pa vrhunski dosc žek grafičnega oblikovanja.' O L* AS 6.STRAN PETEK. 14. DECEMMAlj LET PREDILNICE Gorenjska predilnica iz Škofje Loke je ob 45-letnem jubileju moderna tekstilna _tovarna z najsodobnejšo opremo ter evropsko in svetovno tehnologijo in produktivnostjo — Modernizacija je tudi usmeritev za naprej — Pomembni dosežki _____ob jubileju MODERNIZACIJ ZAGOTAVLJA PRIHODNOST Avtomatski stroj za navijanje klopk Leta 1934 je družba »Gorenjska predilnica« odkupila na Trati tovarno za proizvodnjo mlinskih strojev in naprav in jo preusmerila v tekstilno tovarno, ki so jo do vojne Se dogradili. L. 1945 je tovarna postala družbena last. Ze tega leta je proizvodnja dosegla 315 ton tro-cilindrske preje, 66 ton vigonje in 63.500 metrov tkanin. Leta 1946 se je proizvodnja potrojila. Da bi naredili Se več, so leta 1947 postavili česalne stroje. Pogoji za delo so bili takrat izredno težki, ker je bil strojni park popolnoma iztroSen, nekateri stroji pa so bili Se iz prejšnjega stoletja. Ker na nakup novih ni bilo mogoče misliti, so požrtvovalni in iznajdljivi delavci stroje in nadomestne dele delali sami. Tako je bil leta 1948 montiran trodelni stav v predilnici vigonje. Ko je delavsko samoupravljanje dobilo realno gospodarsko osnovo, so se začele uresničevati želje in prizadevanja za modernizacijo. Po letu 1957 je bilo odobrenih nekaj deviznih sredstev za obnovo strojnega parka. Med leti 1957 in 1960 je tovarna prešla na boljše preje in sukance in delavci so vložili veliko denarja v modernizacijo. Samo v obnovljeni bombažni predilnici se je v obdobju od leta 1950 do 1960 proizvodnja na delavca povečala z 20 na 33 kg; tako se je Gorenjska predilnica kljub slabim strojem povzpela med najproduktivnejše v Jugoslaviji in marsičem dosegla zahodnoevropsko raven. Zelo zgodaj so se začeli vključevati v »svetovni« pohod sintetike. Leta 1962 je stekla proizvodnja kodranke, leta 1967 pa so bili kupljeni novi predpredilni stroji bombažne predilnice. Tako je bila dana osnova za predelavo akrilov po vol-narskem česalnem postopku. Hiter r^===ri razvoj (jp od leta 1969 Še hitrejši razvoj se je začel leta 1968 in traja Se danes. Tega leta so v bombažni predilnici dokupili česalne stroje, ki so omogočili proizvodnjo Česane preje po bombažnem postopku. S tem in še z nekaterimi manjšimi rekonstrukcijami je tovarni uspelo zvišati poprečno številko preje od Nm 30 na N m 52 in zmanjSati število delavcev od 230 na 130, vrednost proizvodnje pa se pri tem skoraj ni spremenila; novi odpihovalci so izboljšali kvaliteto preje i;i pogoje dela, bistveno (>a je bila izboljšana tudi razsvet-java; za previjanje česane bombažne preje so bili leta 1970 kupljeni dodatni stroji za avtomatsko previjanje in elektronsko čiščenje preje; v obratu kodranka so bili leta 1970 kupljeni novi stroji za tekstuiranje poliestra in zamenjane skoraj vse zmogljivosti, leta 1973 pa visoko produktivni fiksir-ni stroji za predelavo finih deniaž nvlona in poliestra. Leta 1970 so bili izboljšani delovni pogoji za nakupom klima naprave, ki jo je kodranka vse od ustanovitve zelo pogrešala. Obrat Volna I je bil opremljen z novimi čistilci in odpihovalci; tako so izboljšali kvaliteto preje in delovne pogoje. Svoj pnvi namen pa je ta obrat dobil šele, ko so bili v letih 1968 in 1969 nabavljeni previ-jalni avtomati in najmodernejši sukalni stroji. Obrat vigonje preje je bil leta 1969 odprodan; bil je zastarel. Na novo pa so bili zgrajeni: Obrat Volna II, ki je dal možnost Novo skladišče surovin in izdelkov mm. * Mm Novi barvni aparati za barvanje prediv in prej MM* : Sovlaganja Da bi imeli surovine za P«*J«U vo se v Gorenjski predilnici donojH kovno povezujejo s partnerji naj domačem in tujem trgu Tako »o. podjetjem Yulon Ljubljana združil 10 milijonov dinarjev, da_ tm«J zagotovljene surovine za kodran ko. Sedaj pa je v pripravi novo s< vlaganje in sicer bodo v bacl ™,, brdo sovlagali za zgraditev predjH niče. Tudi za to tovarno bodo pr-spevali 10 milijonov din in bodo tako zagotovili fine volnrt preje za proizvodnjo jerseva. :Jwef I s) Novi flksirni stroj v Kodranki Naložbe v tehnologijo Zaradi hitrega razvoja njih let so morali v Goi predilnici zgraditi novo šče izdelkov in surovin. G so ga začeli lani, letos zgrajeno. Ima 7.000 kvadra1 metrov pokritih povriin ii veljalo 35 milijonov dišat Investicija je bila pokrita i ni m denarjem. Poleg tega pa v Gor* predilnici stalno vlagajo v nologijo in najsodobnejšo oj mo. Pogoj za to pa je, da ii sposobne ljudi, ki znajo • zahtevnimi stroji delati. Tako ob 45-letnici TOZD Predilnica v proi; linijo za izdelavo ročnih — grobi predilni in pre stroj, sukal ne stroje in modernejši klopkar. Zanj* odšteli 7 milijonov dinarjev V TOZD Barvarna so ki nove barvarske stroje z el tronskim krmiljenjem, ki veljali okoli 9 milijonov din investicija pa omogoča, da ob računalniško vodeni barv ni delo teklo brez napak. Za končno uvedbo bo potr*1 vložiti še približno 7 milijo' dinarjev. V Kodranki so kupili 2 ,u teksturirna stroja za izdela' preje za ženske nog«' Zmogljivost kodranke * povečala za 300 ton, invesi pa je veljala 12 milijonov din*1 jev. Vrednost investicij, ki to ključene letos je tako pi 70 milijonov dinarjev in ob je treba poudariti, da so to li na sredstva. V tem srednjeročnem o! ju so v Gorenjski predilnici veliko vložili v infra struk Zmanjšali so porabo vode i tranjim krogotokom, un električno energijo, toplarn zmogljivostjo 20 G / kal, ki oi va tudi sosednje tovarne iti infrastrukturo so vloiili kot 20 milijonov dinarje\ leta 1982 pa računajo na kar so si zagotovili z vplačil« svojega deleža. I* l*> \0 ■ : ■ - ' JL predenja volne, predvsem pa mešanic volne in sintetike; barvarna preje, ki je bila zgrajena leta 1970; plemenitilnica in barvarna pletenega blaga je bila zgrajena 1972; obrat ročnih prediv je stekel leta 1970, pletilnica krožno - pletilnih strojev je začela delati leta 1972 in stekla je proizvodnja jerseva. Takšen je bil »življenjepis« ob 40-letni-ci - leta 1974. Gorenjska predilnica danes Sukalni stroj v obratu Volna II Sedaj je v Gorenjski predilnici zaposlenih 860 delavcev, ki delajo v treh TOZD - Predilnici, Barvami, Kodranki in delovni skupnosti skupnih služb. Letos bodo ustvarili 630 milijonov celotnega prihodka, 180 milijonov dinarjev dohodka in 21,5 milijona družbenega proizvoda. Izvozili bodo za 90 milijonov dinarjev, od tega za 80 milijonov din na konvertibilno tržišče, kar je dvakrat več kot lani. Temeljna organizacija Predilnica proizvaja volno za ročno pletenje v raznih mešanicah, trikotažne preje iz naravnih vlaken in sintetike in bombažno prejo, predeno po turbinskem sistemu. Ročnih pletiv bodo letos naredili 350 ton, prej za trikotažo 1300 ton in bombažnih prej več kot 2500 ton. V TOZD Barvarna delajo jer-sey, ki ga bodo letos naredili več kot milijon metrov in sicer barvanega in tiskanega in pobarvali bodo okoli 2500 ton prej iz drugih dveh temeljnih organizacij. Kodranka proizvaja letno okoli 800 ton teksturiranih prej, ki jih v pretežni meri porabi domača nogavičarska industrija. Načrti Proizvodnje bistveno ne M povečevali po obsegu pač pa a** man in strukturo proizvodov ff izvajalci bodo po čimboljsodc' tehnologiji in visoki produktivni in ne bodo več zaposlovali Že leta 1976 so število zaposl zmanjšali, pa tudi za naslednje1 dobje naj bi število delavcev enako. Cilje usmeritve za priho srednjeročno obdobje pa bi kratko opredelili takole: račk* zirali bodo porabo energije, se naslonili na domače surovin?, dohodkovno povezali z dobavite in kupci, izvoza ne bodo bistven povečevali, ker imajo v okviru te stilne panoge nalogo, da dom« proizvajalce oskrbujejo s sunmr mi, čeprav nameravajo prek VNJ držati stalen stik s svetovni trgom. Proizvodnjo pa bodo naprej stalno modernizirali. TpECEMBRA 1979 .7.STRM.O LAS tJu občinske kttnferencr Zveze socialistične mladine Sloce m, - Foto: J. Rabič \ iva pot jeseniške mladine - Občinska konferenca wia|istične mladine Slovenje je imela konec no-■ujk peto sejo. Ob izredno \>\ delegatov iz osnovnih (flladine in družbenih or-društev, so udeležen -'pedali delo mladih v ^ndatnem obdobju, spre-' q dela občinske konfe-jjgrca prihodnjega leta ter ^(»mestne volitve za orga-konference mladine in mladih v organih občin-jje Socialistične zveze. >rava. ki se je razvila po poročilih, je zajela vprašanja, ki zadevajo ^jadih v jeseniški občini, jj to o problemih mladinih skupnostih, družbe-^cijah in druStvih pa delovanju mladih komu-PgV tako so obravnavali *!fave na področju kadro-# zavedajo, da je to Se osto šibka točka v delu govorili so tudi o sode-line z drugimi družbe-organizacijami in Se o nejših vprašanj. 0 predloga novega proso opravili nadomestne lili so več novih članov občinske konference, za rko konference pa ime-jcoJuvan. m so na seji tudi podelili nj mentorjem in mladim jitićnim delavcem. Za to pohvalili mentorje y'H Mirka Petača, Miro Rožič in Franja Zalokarja ter mladince Zdenka Mežka, Radivoja Radića. Rasima Samardžijo, Rajka Smoleja, Rudija Trošta in Maio Vaupotič. J. Rabič Dom v Stari Fužini Stara Fužina — V Stari Fužini so se že pred letom dni odločili, da tudi s samoprispevkom vseh krajanov pomagajo pri izgradnji družbenega doma. Stara Fužina je naselje, ki ima na Slovenskem največ turističnih sob, v kraju pa ni nobenega primernega družbenega prostora. Zadružna hiša propada, krajevna skupnost pa želi nov dom, kjer bi imeli prostore tudi za varstvo otrok. Najprej so se odločili za projekt zgradbe družbenega doma z več prostori, nato pa so zaradi pomanjkanja denarja spremenili in skrčili načrt, kakor je bilo le mogoče. Vendar krajevni skupnosti še vedno primanjkuje nekaj denarja za dom, ki bi ga radi zgradili čimprej. Prav bi bilo, ko bi se delegati skupščine občine Radovljica odločili, da pomagajo krajevni skupnosti Stara Fužina, da bi dobila svoje prostore. Stara Fužina je ena redkih krajevnih skupnost v radovljiški občini, ki sploh nima nobenih prostorov za družbeno in kulturno dejavnost, koristili pa bi tudi turizmu, ki doživlja svoj največji razmah prav v Stari Fužini. Več kot 500 turističnih sob oddajajo zasebniki turistom in večinoma so vsako leto dobro zasedene. D. S. Dolg do preteklosti in prihodnosti ^etku leta 1977 so v Šenčurju sprejeli tri-5 \niPr0?ram obeleževanja najpomembnejših w ^ojnih in predvojnih revolucionarnih do-nji 0v, kar je redek primer v krajevnih skup-ntih - Jutri odkritje plošče na Pipan/)vi * £ s Čimer bo program skoraj uresničen >df . (*■ *^ur - Jutri ob štirih popoldne bodo na Pipanovi hiši v ttt Z%. kjer so 9. decembra leta 1941 sklenili ustanoviti Kokrško Kiko četo, leto kasneje pa je hišo sovražnik upepelil skupaj z jot 'f odkrili spominsko ploščo v spomin na te dogodke. Odkrit je tu4 l,.m plošče s popolnejšimi podatki o dogodkih in trpečih ljudeh v ur* '; i-o dopolnilo šenčursko praznovanje krajevnega praznika, obeli K bo uresničena nova točka v triletnem programu obeleževanja 'n medvojnih revolucionarnih dogodkov v Šenčurju. Na M teJvJ hiSi je plošča sicer Že bila, vendar podatki niso bili popolni. pf, ',',/urski' program obeleževanja revolucionarnih dogodkov in j| w,vanja objektov in ulic po dogodkih in revolucionarjih je v v* edinstven. Pobudnik za program je bila borčevska organiza-Dl bfMČtirja. Zamisel je bila leta 1977 sprejeta v družbenopolitičnih >|ia bjtfdjflh. krajevni skupnosti in na zborih občanov, s šenčursko \ iMbdežitev. in* ^'*'ei !M> za uresničitev triletnega programa potrošili :if>2.()88 voa wt< Večino so zbrali krajani Šenčurja in Srednje vasi ter od nia .delovne in druge organizacije ter posamezniki. Del sredstev pa i ^ omenil tudi odbor podpisnikov družbenega dogovora o varstvu mikov v kranjski občini. Po primeru Šenčurja se kaže zgledovati! J. Košnjek Novinarska šola Kranj — V prostorih občinske skupščine se je pričel danes prvi del 4-dnevne novinarske šole (drugi del bo 21. in 22. decembra) kot oblika izobraževanja za mlade, ki v osnov nih organizacijah skrbijo za obveščanje Solo pripravlja center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj. Obravnavala bo tri sklope vprašanj: temelje socialističnega samoupravljanja, informiranje v delegatskem sistemu, v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in v šolah ter osnove novinarskega procesa ustvarjanja. Govora bo tudi O obveščanju v ZSMS, 0 sredstvih javnega obveščanja, o časnikarskem jeziku, novinarskih zvrsteh, tehniki izdajanja časopisa in o pripravi radijske oddaje. Poleg tega bodo pripravili še fotografski tečaj, pogovor z novinarji in obiskali grafično podjetje Gorenjski tisk. Mladi bodo v novinarski šoli pridobili temeljna znanja za kritično in družbeno odgovorno pisanje. S tovrstnim izobraževanjem bo Center za obveščanje in propagando pridobil številne nove sodelavce in razširil dopisniško mrežo osrednjega glasila mladih v kranjski občini. Morda pa bodo oživela mladinska glasila tudi v tistih osnovnih organizacijah, kjer jih zdaj ni. C. Z. Praznik Dovjega in Mojstrane Mojstrana - Prebivalci krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana slavijo 16. decembra svoj praznik. Ta dan se spominjajo znanega upora v Zgor-njesavski dolini na začetku našega narodnoosvobilnega boja, ki je terjal prvo žrtev med prvoborci, a je zaradi uspeha zelo odjeknil med okupatorji. Letošnji praznik krajevne skupnosti bo nadvse svečan. V nedeljo, 16. decembra, se bodo krajani na voliščih v Mojstrani, na Dovjem in Belci pa v Zgornji Radovni odločali o uvedbi samoprispevka za ureditev vaških cest in izgradnjo mrliških vežic. Predstavniki krajevne skupnosti se bodo letos prvič srečali z delegacijo planinske enote iz Bohinjske Bele in se z njo dogovorili o sodelovanju pri obrambnem usposabljanju, planinstvu, akcijah gorske reševalne službe in športnem in kulturnem življenju. Pričakujejo tudi delegacijo iz pobratene krajevne skupnosti Stave pri Valjevu. Številne prireditve v počastitev praznika so se začele že pred dnevi. Tako so imeli v nedeljo, 9. decembra, tekmovanje v streljanju z zračno puško, včeraj pa je na Dovjem priredil koncert pihalni orkester jeseniških železarjev. Jutri, 15. decembra, bodo ob 10. uri na Pavleševi hiši v Mojstrani odkrili spominsko ploščo, ob 18. uri in 30 minut pa bo proslava v domu kulture na Dovjem. Tu bo 18. decembra zvečer tudi predavanje Marjana Manfrede, ki bo prikazal diapozitive s himalajske odprave na Kverest. 21. decembra popoldan pa mladinski kviz Tito in narodosvo-bodilna borba. Do praznika bo v osnovni šoli 16. december v Mojstrani odprta razstava fotografij gorenjskih pionirjev. S. Saje Brez dogovarjanja ne gre več Protest posameznikov, prizadetih krajanov, je bil povod, da so za okroglo mizo sedli predstavniki kamniškega Graditelja, občinske komu nalne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti občine ter krajevnih skupnosti Godič in Kamniška Bistrica. Toda nakazali so pot dogovarjanja in predstavniki krajevnih skupnosti so dejali, da so izvedeli več kot leta pred tem. Predstavniki Graditelja pa so potrdili, da jim pred desetimi leti res ni bilo treba nikogar v kraju spraševati, kje bodo širili obrat in da je bilo doslej sodelovanje s Kamniško Bistrico le simbolično, z Godičem pa ga sploh ni bilo. Graditelj se je novembra lani začel pogovarjati z lastniki zemljišč v krajevni skupnosti Godič, kjer naj bi ob Kamniški Bistrici razširili gramoznico Ni uspel. Pritožbo na prvo odločbo že obravnava republiški sekretariat za pravosodje. Z drugo odločbo, za tri parcele enega lastnika so počakali, saj pričakujejo enak odziv. Graditelju pa se mudi. Sedanje zaloge gramoza mu zadoščajo le za pol leta, če pa želi izpolniti obveznosti do gradnje kamniške mestne obvoznice, bo rnoral po Novem letu ustaviti izdelavo betona. Zaradi pritožb pa se postopki lahko zavlečejo več let. Gramoznica ob Kamniški Bistrici je edina v kamniški občini, če ne štejemo tiste na Duplici, ki je pravzaprav odpadna jama. Tako so se odločili in rezervat zanjo predvideva urbanistični načrt, ki je bil lani noveliran. Tudi kmetijei so dali zanjo zeleno luč, čeprav posega na zemljišča zaščitenih kmetij. Zemljišče je tu slabše kvalitete in po določeni dobi bo vrnjena v obdelovanje. Graditelj bo moral poskrbeti, da bo kmet spet lahko zaoral na tem zemljišču. Da je za kmeta, zlasti če se preživlja le s kmetovanjem, boleče, če mu vzamejo zemljo, ni treba poudarjati. Toda najhuje je. Če ga postavijo pred dejstvo, če mu povedo takrat, ko je> treba mejnike prestaviti. Sodelovanja Graditelja s krajevno skupnostjo doslej ni bilo. tudi informacije se niso pretakale ali pa so do krajanov prihajale popačene. Nič čudnega, da je bilo v zadnjih letih na vsakem zboru krajanov izpostavljeno vprašanje gramoznice, pravega odgovora pa ni bilo. Ob pregledni karti so predstavniki Graditelja na posvetu predstavili svoje načrte. Ostali bomo tam, so dejali, saj imamo v Kamniku le upravo in morda se bo tudi ta kdaj preselila k proizvodnim obratom. Prihodnje leto bodo dogradili separacijo, uredili kanalizacijo in usedal-ne bazene, ki razburjajo krajane, in bi jih morali urediti že v preteklih letih. Zgradili bodo žagarski obrat za izdelavo opažev in vgradnih lesenih elementov, ki jih potrebujejo pri gradnjah. Že v naslednjem srednjeročnem obdobju bo treba misliti na razširitev gramoznice, ki mora pokrivati potrebe vseh kamniških graditeljev, saj se bodo sicer odpirale luknje v nižini. Krajane Godiča najbolj zanima, v katero smer se bo širila gramoznica, krajane Kamniške Bistrice pa skrbi drobilec, saj imajo slabe izkušnje s kalcitom. Graditelj jim bo predstavil svoje razvojne namere do leta 1985 in do leta 2000. Ko bo steklo dogovarjanje in obveščanje, bo tudi problem, ki je sprožil posvet, laže razvozljati. Nedvomno pa se ponuja veliko oblik sodelovanja, saj je v Graditeljevih obratih zaposlenih veliko domačinov. M. Volčjak Kranjski planinci slavijo Kranj - Planinsko društvo Kranj je s skoraj 4000 registriranimi člani, od katerih jih je 60 odstotkov mladih, eno najmočnejših planinskih društev v Sloveniji in Jugoslaviji. Med prvimi je tudi po dejavnosti, saj združuje 9 odsekov, 32 sekcij po krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in po šolah, postaje Gorske reševalne službe in močne organizacijske službe. Društvo ima izredno epe prostore, že nekaj let pa je vključeno v sistem ljudske obrambe in družbene samozaščite. Kranjski planinci sodelujejo z organi skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter drugimi ustanovami. Se posebno pa so ponosni, da je prvi častni član društva predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito. Zazidalni načrt Lesce Lesce — Krajevna skupnost Lesce je v prostorih družbenega doma v Lescah razgrnila zazidalna načrta za naselje za družbenim centrom in za center Lesc. Poleg tega nameravajo krajanom prikazati tudi smernice ter osnutek srednjeročnega programa krajevne skupnosti Lesce za obdobje 1981 do 198f). Krajani Lesc naj bi posredovali pripombe v javni razpravi ter z vpisom v knjigo predlogov in pripomb. D. S. Kranjsko Planinsko društvo slavi letos 80. obletnico delovanja. Praznovanje je predvsem delavno. Največ truda so kranjski planinci vložili v obnovo Doma Kokrškega odreda na Kališču. Razen dotrajanosti ga je prizadel še potres. Planinci so ga obnovili in danes je skoraj nov. Velik prispevek k praznovanju je samostojna alpinistična odprava v Ande. Uspešno je opravila poslanstvo in skupaj z udeleženci odprave na Mount Everest potrdila, da je Kranj v vrhu jugoslovanskega alpinizma. Pred kratkim pa je društvo pripravilo razstavo slikarja in planinca Valentina Hodnika. Po zaslugi kranjskega društva skoraj 30.000 ljudi letno obišče naš planinski svet. To je rezultat koncepta množičnosti in rekreativnosti, za katerega se je odločilo kranjsko planinsko društvo Praznik KS Poljane V počastitev obletnice poljanske vstaje ima krajevna skupnost Poljane 19. decembra krajevni praznik. Letos ga bodo počastilj v soboto, 15. decembra. Ob 8. uri bo tradicionalni pohod po poteh Cankarjevega bataljona. Ob 16. uri pa bo slavnostna seja skupščine KS in sveta KS. Kulturni program bodo pripravili domači mladinci in pionirji. L. B K NOVO V DEKORJU, Koroška 35 REKLAMNA M&IT S V samo do 31. decembra Nudimo strokovne nasvete za sestavo vseh kuhinj, brezplačna dostava na dom in montaža nad 35.000 din, možnost plačila s kreditom do 50.000 din. Obiščite nas — zadovoljni boste! C LAS 8.STRAN P€TEK, 14D€CE«WA_1! IZVRŠNI SVET Skupščine občine Kranj razpisuje prosta dela in naloge direktorja Tekstilnega in obutvenega Šolskega centra Kranj Pogoji: , . • _L — učitelj srednje sole z dokončano visoko izobrazbo. - 5 let vzgojno-izohraževalne prakse in opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo imeti ustrezne moralnopolitične kvalitete ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Rok za prijavo je 11) dni po objavi. Kandidati naj vložijo prošnjo, priložijo življenjepis, dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu ter potrdilo o delovnih izkuinjah na naslov: Komisija za kadrovanje in zaposlovanje pri izvršnem svetu skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, 64000 Kranj. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, Primskovo vi. Mirka Vadnova 1 objavlja prosta dela in naloge v TOZD Opekarne b.o. TAJNICE V UPRAVI TOZD Pogoj: - upravno administrativna šola ali ekonomska oziroma komercialna srednja šola, — eno leto delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. DELILKE HRANE V PE STRAŽIŠČE Pogoj: — končana osemletka. Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavke v času bolniškega dopusta. Poskusno delo traja en mesec. v TOZD Gradnje b.o. ADMINISTRATORKE V UPRAVI TOZD Pogoj: - upravno administrativna ali ekonomska srednja šola in eno leto delovnih izkušenj. Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidatke naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Opekarne oz. TOZD Gradnje, ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku KOGP Kranj, Primskovo, Ul. Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Komunalno podjetje Tržič Razpisna komisija razpisuje naslednja dela in naloge 1 INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (ni reelekcija), mandatna doba traja 4 leta. Pogoji: — Kandidat za I PO mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali pravne smeri, — 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornih delih in nalogah v gospodarski dejavnosti, — da ima ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih je izkazal pri dosedanjem delu, — da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se ocenjujejo po določilih družbenega dogovora o kadrovski politiki SO Tržič. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80 — razpisna komisija. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Podjetje za PTT promet Kranj n.sol.o. Kranj, Poštna ul. 4 TOZD Telekomunikacije Kranj, Ul. Mirka Vadnova 13 objavlja prosta dela in naloge - izvajanje zahtevnejših vzdrževalnih del na komutacij-skih napravah (elektrotehnik šibki tok) - vzdrževanje tf naprav (mehanik TK naprav) - vzdrževanje in gradnja kabelske in nadzemne tt mreže (tt monter) - inštalaterska dela (elektroinštalater) - enostavno vzdrževanje in gradnja v ekipi (vzdrž. tt linij) - opravljanje enostavnih fizičnih del (tt delavec) Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo traja en mesec. Izbranim kandidatom za tt delavca bo omogočeno enoletno izobraževanje ob delu za poklic vzdrževalca tt linij oz. tt kablov. Pri tem imajo plačano odsotnost z dela, delno povrnitev potnih stroškov, ter urejen delovni Čas. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja v TOZD Telekomunikacije 15 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. ICoiuut Trgovska in proizvodna delovna organizacija Kranj TOZD Detajl objavlja prosta dela in naloge: 1 POSLOVODJE za prodajalno NOVOST Zirl 2. PRODAJALCA TEKSTILNO-GALAN-TERIJSKE STROKE za prodajalno Gorenja vas. Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: pod 1. — imeti šolo za trgovske poslovodje ali — imeti šolo za prodajalce in dve leti delovnih izkušenj na izobrazbo Pod 2. — imeti šolo za prodajalce tekstilno-galanterijske stroke, — delo je dvoizmensko, za določen čas — nadomestova-nje delavke med porodniškim dopustom. Nastop dela takoj. Pismene prijave naslovite na tajništvo DO 64001 Kranj, Poštna ul. 1 v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 20 dneh po izbiri. Obrtnik Skofja Loka Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju delavko za opravljanje del in nalog v ADMINISTRACIJI Pogoji: — administrativna šola — dvoletna praksa v administraciji, — poskusna doba 1 mesec, — nastop službe takoj. Ponudbe z dokazili pošljite na naslov Obrtnik, Blaževa ul. 3, Skofja Loka, najkasneje v 15 dneh po objavi. Gostinska in trgovska delovna organizacija ENTRAL Kranj n.SOl.O. Maistrov trg 11 objavlja na podlagi sklepa IO DS TOZD Vino in Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge PRODAJALCA V MALOPRODAJI (2) Pogoji: — šola za prodajalce, — poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11 — kadrovska služba. O izidu izbirnega postopka bomo vse prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po izteku roka za prijave. ALPETOUR DSTOZD Gostinstvo Kranj razpisuje licitacijo za odprodajo VRTLJIVIH BARSKIH STOLOV v prostorih hotela Creina v'četrtek, dne 20. 12. 1979 ob 9. uri za družbeni sektor in ob 9.30 za ostale. MERKUR« KRANJ Koroška Trgovsko podjetje | ': Odbori za delovna razmerja TOZD Prodaja na debelo, n.sol.o., Kranj, Koroška c. 1 TOZD Trgovske storitve, n.sol.o, Kranj, Gregorčičeva 8 Delovna skupnost skupne službe, Kranj, Koroška c. 1 vabijo k sodelovanju delavce, ki želijo opravljati naslednja dala in naloge 1. PROJEKTIRANJE IN UVAJANJE ORGANIZACIJSKIH SPREMEMB — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske ali onjaniza-cijske smeri, — 3 do 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. 2. NABAVLJANJE IN PRODAJANJE ORODJA V KOMERCIALNI POSLOVNI ENOTI — srednješolska izobrazba komercialne, tehnične ali ekonomske smeri, oziroma poslovodska šola, — 3 do 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. 3 ADMINISTRATIVNA DELA V KOMERCIALNIH POSLOVODNIH ENOTAH — srednješolska izobrazba ekonomske ali upravnoadministrativne smeri, — 6 mesecev delovnih izkušenj ali — 2-letna administrativna šola, — 3 mesece delovnih izkušenj. 4 TISKANJE V TISKARSKI DELAVNICI — poklicna šola grafične smeri — 2 do 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. KM vr,n" it* Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Vloge z ustrezni-mi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naalor Trgovsko podjetje Merkur veleželeznina, n.sol.o, Kranj. Koroška 1 - kadrovsko socialna služba. Prijavljeni kandidati bodo v 15 dneh po sklepih odborov za delovne, razmerja obveščeni o izbiri. ho Odbor za delovna razmerja Cestnega podjetja Kranj objavlja prosta dela in naloge: 1. AVTOMEHANIKA 2 AVTOLIČARJA 3. AVTOKLEPARJA 4 DELAVCA V KOVINSKI DELAVNICI 5. DVORIŠČNA DELA 6. SNAŽILKE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naaled- i nje pogoje: Pod 1.: kvalificirani delavec avtomehaniške stroke, tri leta delovnih izkušenj Pod 2.: kvalificirani delavec kovinske stroke — avtoelektričar, tri leta delovnih izkušenj Pod 3.: kvalificirani delavec kovinske stroke — avtoklepar, tri leta delovnih izkušenj. Pod 4.: priučeni delavec kovinske stroke, 6 mesecev delovnih izkušenj Pod 5.: nekvalificirani delavec Pod 6.: nekvalificirani delavec Nastop dela je možen takoj, ali po dogovoru s poskusno dobo treh me* cev. Osebni dohodek je določen s Samoupravnim sporazumom o delitvi1 sredstev za osebne dohodke. P» Pismene prijave s kratkim opisom sedanjega dela naj kandidati I jt\ pošljejo v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijave je 14 dni pa ly, objavi, oziroma do zasedbe. zavarovalna skupnost triglav Kranj Gorenjska območna skupnost Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA OBMOČJE MESTA KRANJA 2. ZAJEMALCA PODATKOV ZA AOP 3. ĆISTILKE Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, pod točko L in 1 s polnim delovnim časom, pod točko 3. pa s polovični« delovnim časom (po razširitvi poslovnih prostorov se bo spremenilo s polovičnega na polni delovni čas). Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: Pod 1.: — popolna srednja šola ali najmanj poklicna Šola in 2 leti delovnih izkušenj, — ter posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v območju zastopa Pod 2.: — nepopolna srednja šola (dvoletna administrativna ali poklicne smeri) — leto delovnih izkušenj. Pod 3.: — končana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj. K prošnji je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek živ ljenjepis. Prošnje sprejema sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Rok za zbiranje prošenj poteče 15 dni po objavi. O opravljeni izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavnega roka. ~j7 DECEMBRA 1979 __8.STPANGL,AS kdmero knjig Prešernove družbe j^njih novembrskih dneh |e ^flfriia redna letna knjižna „.trnove družbe, ki jo izda /grfiuie Knjižni dar. Zbirka je r0 ,ai v broširani izdaji velja .' r^riev v vezani pa 210 di-p^tim knjigam iz redne zhir-Ljvri dve: Franca Šetinca delo Edvarda Kardelja« in Rollanda Miklavž Beu-"jjj ju naročniki dobe hre/.- jI pozornost je pritegnila sf»ncB Šetinca »Misel in .■vjrda Kardelja«. Avtor je opisal, da želi Kardeljevo Devetič bodo podelili 0jeve nagrade Loka — V ponedeljek, j, bo ob 18. uri upravni )a Staneta Severja pri-'.aleriji na LoSkem gradu ob deveti obletnici smrti iverja in podelil letošnje nagrade. Slovenska gle-Ktt) prijavila precej kandida-' jfi bodo prejeli tisti, ki so n danes. misel in delo približati najširšemu krogu bralcev. Zato bo knjiga primerno napotilo k poglobljenemu branju Kardeljevih izvrnih del. Dvesto šestdeset strani obsegajoča knjiga, ki je izšla v 23.000 izvodih, je razdeljena na osem poglavij, njeni jedri pa sta analizi temeljnih Kardeljevih del: »Razvoja slovenskega narodnostnega vprašanja« na podlagi izdaje iz leta 1939 in »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«. Na začetku je jedrnat Kardeljev življenjepis, potem pa poglavja »Viharni in usodni čas«. »Narod si bo pisal sodbo sam«. »Kardelj o Speransu« in »Med dvema mejnikoma«. Po prikazu zadnje Kardeljeve knjige (poglavje nosi naslov »Smeri našega razvoja«) je poglavje »Kaj hočemo?«, v katerem avtor našteva aktualne politične naloge, kakor je o njih razmišljal Edvard Kardelj, je Šetinc opisal še svoja osebna srečanja s pokojnim revolucionarjem. Na koncu je dodan slovarček tujk in manj znanih pojmov. Prešernov koledar tudi letos prinaša vrsto zanimivih člankov, med katerimi velja omeniti Franca Kimovca o Evardu Kardelju, Janka Pleterskega o Sprenasovi knjigi. Bojana Stiha o jeziku. Antona Trstenjaka o človeku v samoupravljanju, Jaka Štularja o islamu in Vasilija Melika o revolucionarnem letu 1848. »Debele zgodbe Petra Fuleža« je napisal Jure Kislinger iz Maribora, ilustracije je prispeval znani mariborski slikar Ivan Vidic. Veselo napisanih 140 strani. 14 ošiljenih humoresk z Zgodbami, ki povedo o par- fO,njski pihalni orkester nastopil 10 celjskem glasbenem festivalu j^vni celjski kulturniki so le-l%rribra že sedmič po vrsti ipripravili festival Revolucija. Značilno za ta fetival je. pavel Ker n jak , j je bilo, ko smo ga obi-m/r Pavleta Kernjaka, skla-Ba slovenskih narodnih M narodnega buditelja, ISj radosti in pesnika J Sne slovenskega naroda, rad, poln šega vos ti in *,;rja je obudil spomine na dni svoje mladosti, ko Y\eoce, komaj sedemletne-,;noložil roke na tipke in J ^ćel predstavljati tisto * tisto milozveneco koro-narodno pesem. Mladi l jgk je vedno rad prisluh-« i^jjiidakemu napevu na vasi ■ J v svojih notah spevno in i oavežujoče vpel v pre-^ petem. \qt ne pozna širokega opu srnjakovih pesmi, pona-,jA\h> rned njimi pesem ,»ti in mehkega srca, M^ja, koga ne presune T^tna slovenska Rož, Pod-"Tzila, komu ni toplo ob Nina Nani in Številnih jJLjh, ki jih je najbolj do-EL ponesel v svet Sloven >|Vla Kernjaka, pesnika genske Koroške, ni već. V starosti je minuli wfc umrl v celovški bolniS ^Njegov spomin pa ostaja v prelepih pesmih, ki nam »zapustil pesnik sloven-naroda. Kadarkoli že pilimo Pavle, bomo vedeli, ipomeni: z ljubeznijo in kamoli nam bodo napovedali itrijak, bomo vedeli: sloven wi)ti narodu .. . D. S M." da se odvija praktično ves mesec da je izrazno zelo širok in ustvarjalen. Letošnji festival je obsegal naslednje prireditve: koncertni nastop odraslih pevskih zborov, mladinskih pevskih zborov, pihalnih orkestrov, koncert .pesmi svobodnih oblik, komorne .glasbe in izraznega plesa ter vokalno-instrumentalni koncert. Povabilo za koncertni nastop pihalnih 'orkestrov je dobil tudi Pihalni orkester občine Kranj. Poleg njega sojina nastopu, ki se je odvijal v nedeljo, 25. novembra, v Celju in Zagorju, sodelovali še pihalni orkestri KUD Pošta Maribor, Papirnica Vevče in Delavski pihalni orkester Zagorje. Kranjčani so se ta nastop dolgo in vestno pripravljali. Svoje poslanstvo so več kot uspešno opravili in navdušili številno občinstvo. Pod vodstvom dirigenta Branka Markiča so pričeli s koračnico Vinka Savnika Marš narodne odbrane ter nadaljevali s slcladbama Gvida Učakarja Partizanka' in Slovenski partizan. Celotni nastop je posnela tudi ljubljanska televizija, kar nedvomno priča o zanimanju širše slovenske javnosti za kvalitetne pihalne orkestre. Razveseljivo je, da se mednje uspešno uvršča tudi Pihalni orkester občine Kranj. J. Bregar Gostovanje pevskega zbora Rož Mešani pevski zbor Rož bo pod vodstvom letošnjega Tischlerjevega nagrajenca Lajka Milisavljeviča v nedeljo, 16. decembra, ob 11. uri gostoval v gostilni Kovač na Obirskem, zvečer ob 19.30 pa v Smihelu. Prireditelja sta slovenski kulturni društvi Obir in Šmihel. Prireditve v škofjeloški knjižnici Skofja Loka - V četrtek, 13. decembra, so odprli razstavo knjig Založbe Mladinska knjiga. Na prodajni razstavi, ki bo odprta danes od 7. do 19. ure in v soboto. 15. decembra, od 8. do 12. ure kupili ali naročili boste lahko vse kar založba izdaja. V ponedeljek, 17. decembra, bo ob 18. uri Slavistično društvo Kranj pripravilo literarno srečanje, ki bo posvečeno knjigi Med tradicijo in modernizmom Franceta Pibernika. V torek, 18. decembra, bo ob 18. uri Valentina Štukl v uri pravljic za predšolske otroke pripovedovala Gnmmovein Andersetuive. pravljice. tizanih tisto, kar se rado zamolči, bi lahko na kratko predstavili Kislin gerjevo knjigo Ponovno je izšla Kersnikova priredba Jurčičevih Rokovnjačev. ki ji dajejo posebno vrednost Gasparijev*! ilustracije in informacijo o tem delu izpod peresa Tineta Orla »Prvi sneg« je 17 novel enega največjih sodobnih jugoslovanskih pisateljev Mihaila Laliča. Knjiga pomeni srečanje s črnogorsko literaturo in bojem črnogorskih partizanov. 310 strani obsegajočo knjigo sta prevedla Severin Sali in Darko Komar, opremil jo je slikar Hudi Span-zel. Crnogorski pripovedni biser je dragocena obogatitev žal preveč skromnega sklada slovenskih prevodov i/, književnosti drugih jugoslovanskih narodov. Bogato ilustrirana je knjiga »Med ljudmi in rastlinjem«, ki jo je utiralec poti hortikulture na Slovenskem in glasnik sodobnega vrtnarstva, 82-letni drevesoslovec in univerzitetni profesor Ciril Jeglič pod-naslovil »Vrtnarjevi življenjski spomini in strokovni zapisi«. Za Prešernovo zbirko precej nenavadna knjiga ni kakšna kronika, skozi slikovito menjavanje dogajanj govori predvsem o tem. zakaj in kako raste človekova ustvarjalnost, in kako se posameznikova osebnost ob pristni povezanosti z naravo lahko prebije mimo vseh porazov, stisk in tudi zmag do trdnega in vrednega življenjskega spoznanja. Avtor na 160 straneh večjega formata preprosto in privlačno pripoveduje o svojem »vrtnarskem« življenju in nevsiljivo dopoveduje, da je temelj sreče ljubezen do poklica, ki ga človek opravlja, in da je v današnjem svetu »vračanje k naravi«, dojemanje čudeža, ki se mu pravi rastlina, dragocena pomoč pri iskanju izgubljenega človekovega ravnotežja. AMATERSKO GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« JESENICE PETEK, 14. 12. 1979, ob 19.30 Leslie Stevens: ZAKONSKI VRTILJAK - komedija - Gostovanje v Festivalni dvorani na Bledu SOBOTA, 15. 12. 1979, ob 19.30 Leopold Suhodolčan: ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA - mladinska igra — premiera režija: Stanka Geršak. scena: Jože Bedič NEDELJA, 16. 12. 1979, ob 16. uri Leopold Suhodolčan: ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA — mladinska igra — prva ponovitev PONEDELJEK, 17.12.1979, ob 11. uri L.Suhodolčan: ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA — gostovanje na Javorniku ob 15. uri L.Suhodolčan: ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA — gostovanje na Breznici TOREK, 18. 12. 1979 ob 13. uri Leopold Suhodolčan: ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA - gostovanje v Kranjski gori, ob 16.30 L.Suhodolčan: ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA - gostovanje na Dovjem SREDA. 19. 12. 1979, ob 9. uri Leopold Suhodolčan: ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA - predstava za otroke vzgojno varstvenih ustanov; ob 12. uri L.Suhodolčan: ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA - predstava za učence o.š. »Prežihov Voranc« Jesenice; ob 15. uri L. Suhodolčan: ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA - predstava za učence o.š. »Tone Čufar« Jesenice ČETRTEK, 20. 12. 1979, ob 15. uri Leopold Suhodolčan: ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA — predstava za učence o.š. »Tone Čufar« Jesenice ob 17. uri L.Suhodolčan: ČUDEŽNA SRAJCA DOPETAJCA — predstava za predšolske otroke SOBOTA, 22. 12. 1979, ob 19. uri Henrik Ibsen: NORA -drama — Gostovanje Primorske ga dramskega gledališča Nova Gorica REPERTOAR PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ PONEDELJEK, 17 12.1979. ob 20.30 gostovanje v STALNEM SLOVENSKEM GLEDALIŠČU V TRSTU s predstavo P Kozaka: »AFERA« ČETRTEK, 20. 12. 1979. ob 17. uri — gostovanje na VRHNIKI z lutkovno predstavo Ex-uperv-Rooss: »MALI PRINC« GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno zgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del j slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V '_!. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v fiorn jesavski dolini V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava JENKO V LITERARNI ZGODOVINI IN PREVODIH 1969- 1979. Razstavo sta ob 110. letnici pesnikove smrti pripravila Gorenjski muzej in Osrednja knjižnica Kranj V kletnem razstavišču Prešernove hiše pa je na ogled razstava karikatur IVANA SEDEJA. V galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo slikarskih del bohinjskega slikarja VALENTINA HODNIKA. Razstava je prirejena v počastitev 80. letnice Planinskega društva Kranj. V mali galeriji Mestne hiše se predstavlja s skupino risb kipar PETER JOVANOVIC. Izkupiček od prodanih del je namenjen otrokom, žrtvam potresa v Crni | gori. V stebriščni dvorani Mestne hiše si lahko ogledate razstavo sli- | karskih in plastičnih del OTROK, prizadetih s cerebralno paralizo. Razstavo, prirejeno v počastitev mednarodnega leta otroka, je pripravilo Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Na-rodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oziroma zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16 do 18. ure. ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. oh ponedeljkih pa • so zaprte. V kasarni Staneta Žagarja V Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosredn je-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA SKOFJA LOKA so v času od 1. decembra 1979 pa do 29. februarja 1980 odprte za obiskovalce samo tele dneve: PETEK od 14. dO 17. ure SOBOTA od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure NEDELJA od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure Med stalnimi zbirkami v muzeju si lahko ogledate: zgodovinsko, kulturno zgodovinsko, etnološko, zbirko NOB. prirodoslovno ter galerijo del slikarjev — loških rojakov. V izjemnih primerih se za skupinske obiske dogovorite po telefonu na številki: 064-60-475 ali 62-261. V GALERIJI na loškem gradu je odprta razstava del s področja grafičnega oblikovanja. Izbor del, ki so bila letos razstavljena na Poljskem razstavlja TOMAŽ KRŽIŠNIK. Razstava bo odprta do 21. decembra 1979 in si jo je možno ogledati iste dni in ob istem času kot zbirke muzeja. RAZSTAVA LOJZETA PERKA Kamnik — Danes ob 18. uri bodo v razstavišču Veronika odprli razstavo akademskega slikarja Lojzeta Perka, ki je pomembno poglavje svojega življenja in umetnosti vezal tudi na Kamnik. Za razstavo je prirejen manjši zaokrožen izbor najnovejših slikarjevih del. Na krajši otvoritveni slovesnoti bo spregovoril dr. Stane Mikuž. v kulturnem programu pa bosta nastopila Veronika Perko (balet) in Martina Bohte (klavir) Razstava bo odprta do 23. decembra JUBILEJNI KONCERT KAMNIŠKE SOLIDARNOSTI Kamnik - Danes ob 19.30 bo v kinu Dom kamniško delavsko kul-turnoprosvetno društvo Solidarnost priredilo jubilejni koncert ob svoji 60-letnici. Najprej bo moški pevski zbor pod vodstvom Milana Trčka zapel sedem pesmi, med njimi koroške, rezijske in narodne pesmi Benečije. Sledil bo nastop ženskega pevskega zbora pod vodstvom Viktorja Mihelčiča, ki se bo predstavil z dvanajstimi pesmimi domaČih in tujih skladateljev. V drugem delu pa bo moški pevski zbor zapel še sedem pesmi in koncert zaključil z Bilečanko in Pesmijo o svobodi. NOVOLETNA LIKOVNA RAZSTAVA V RADOVLJICI Radovljica — Danes ob 18. uri bodo v graščinski dvorani odprli* novoletno razstavo likovnih del domačih ustvarjalcev. Sodelovali bodo: Boni Čeh, Ana Marija Kovač, Kamilo Legat, Irena Lelja, Brane Mrak, Anton Plemelj, Albin Polajnar, Janez Ravnik, Metka Vovk in Miha dalla Valle. Slikarji in oblikovalci se bodo predstavili s slikami, grafikami, drobno plastiko, keramiko, nakitom in vizitkami. Med kvalitetnimi likovnimi deli boste lahko našli primerna praznična darila. Razstava bo zaradi popravil v Šivčevi hiši odprta v graščinski dvorani v Radovljici le do 25. decembra, vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 17. Razstava vredna ogleda Likovna dela otrok s cerebralno paralizo v ste briščni dvorani Mestne hiše v Kranju Področje likovnega ustvarjanja prizadetih otrok, ki je predstavljeno na naši razstavi je eno od razsežnosti otroškega likovnega izražanja, vendar je v stilno analitičnem pogledu le malo raziskano. Čeprav je v njem ustvarjalni subjekt psihično ali motorično moten, se vendar ta oblika likovnega izražanja enakopravno vključuje v svet ostalih človekovih likovnih izpovedi, jih dopolnjuje in v marsičem tudi pojasnjuje. Dela na razstavi, ki jo je pripravilo Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo, vsebujejo vse tiste elemente, ki jih najdemo v sleherni likovni stvaritvi: prostor, barvo, perspektivno, kompozicijo. Seveda je prostor pogosto samo nakazan, perspektiva večkrat nepravilna, kompozicija svobodna, pri obdelavi predmetnega sveta prevladuje ploskovi-tost, potreba po plastičnem izrazu se javlja predvsem v slikah manj prizadetih, tako kot tudi kompozicijska vezanost figur v prostoru. Barva ima v prikazanem gradivu izredno avtonomno vlogo. Barvni izraz je velikokrat poudarjen prav v tistih delih, kjer so pomanjkljivo uporabljeni drugi elementi slikarske kompozicije. Pri nekaterih otrocih se moč in simbolika barvnega izraza približa potem abstraktnega ekspresionizma. Podobne, nehotene navezave na ekspresionistički i način likovnega izražanja najdemo tudi v nekaterih razstavljenih risbah. Razstavljena dela še zdaleč niso šablon. . o prenašanje likovnih predstav na slikarsko ploskev ali v kipar- ski volumen, pogosto, pomenijo neposreden izraz dogajanj v otrokovi notranjosti ki se spontano, v okviru svojih psihičnih in motoričnih možnosti odziva na likovne dražljaje, ki vdirajo v otroški svet. V dosežkih, ki jih opazujemo na tej ali podobnih razstavah, se nam pogosto zazdi kot da je likovnost spremenila svoj z uveljavljenimi estetskimi normami naličeni obraz in postala človekov najbližji ustvarjalni spremljevalec v njegovih stiskah in veselju, v sprostitvi in v teži najrazličnejših dolžnosti, ki jih nalaga življenje. Umetnost osvaja vidni svet v vseh njegovih tudi najbolj skritih pojavnostih. v iskanju ustreznega likovnega izraza pa se obrača tudi k človeku samem, brska po labirintu njegovega notranjega sveta in skuša ujeti podobo njegovih večnih preobrazb. ('ene Avguštin Popravek Med pogovorom z letošnjim Ču-farjevim nagrajencem Zdravkom Kotnikom, ki smo ga objavili v Glasu 1. decembra letos, smo v zadnjem odstavku med drugim zapisali, da Čufarjeve plakete doslej še niso podelili članu likovnega kluba D olik. To ne drži, le letos je Zdravko Kotnik edini član Dolika, ki je prejel to nagrado. Za neljubo napako se sogovorniku in bralcem opravičujemo ter prosimo, da upoštevajo popravek S. Saje GLAS10. STRAN Ml PFTFK U DECEMBRA II GUMA DRAGOCENA KOT CEKIN IZ HAREMA NATOPKAPI-ju Braneta je prinesla šestojunijska jutranja sopara kmalu nazaj, / minuaturnim frno-belim zemljevidom, skoraj na roko z vlečenim. z včrtanim prvini BAN-KALARJEM in ZRAVEN avtomehanično delavnico, kjer da imajo GUME. upajmo, da vsaj malo podobne tisti, ki nam jo je v PLOVDIVU razrezal bolgarski granit. SODOBNOST z Očetom Vincencem zdrsne na tla. z njo pa tudi ZEMLJEVID, tako ostro neučakano se zažene Brane in štiristometrsko asfaltno črto požre na mah. Vse to pa. kar s< ŠNO čvekanje Pomolil je Brane hrkaču L-IANEM pajacu, s kapo postrani pred stajami za tovornjake in skladovnicami izrabljenih gumijastih obročev, hrbtno stran EDIRNA, kjer so mu v TURISTIČNEM uradu napisali po turško, kaj iščemo. Da so se črnuhu nekam razvlečene oči sumljivo zasvetile, kar kar vidiš, pa je od nekod pritrkljal rabljeno belkasto gumo in smo samo še rekli — KRASNO - brez BARANTANJA - za šesto turskih lir ali libr (približno toliko novih dinarjev). In je bil svet rešen, spaček pa spet spodobno obut. Zgodilo se je tudi, da sem zaradi življenjsko važne in napete nakupovalne gumarske vneme, moj po- kjer sem menjal nekaj no izpustil. Pa saj je tako ena sama žalost. KO ti denar kar naprej in naprej drsi v potokih iz rok. je zgodilo potem, ni NIKAKH zapackanem POVA prejšnji obisk v Bankalarju, deset dolarjev, enostavi RAZBITA STEKLENICA STRUPA PROTI KOMARJEM STOPNirAUwlima,rkl' /:godl,e w na zlizanih kamnitih Z? PW(i "?°*?J0 s Stirimi minareti ponavljajo, ko sedijo s crn.m. čepicami pokriti Turki in si "mvajo crnkast prah raztopljen v švicu z nog z na Tudi prosijo v Turčij, Ponosno, ošiljen kot svinčnik. siji v nebo minaret Spodaj se boči kupola svetega izvira, pod curki katerega se Turki pred vsako molitvijo (petkrat na dan), umije j o noge. obraz, roke . . . petimi vampi bingljajo, nekam težko jih spomin spet lovi. ker so usta razpokana. s pajkovimi slinastimi mrežami v mezeči prežarjeni svetlobi, izpljunki mastni, oči kar malo po volovsko izbuljene, ne upaš pa srkniti niti požirka i/ SVETEGA IZVIRA pred mošejo s štirimi minareti. Zato. da ne bi dobil »kalnega odgovora«. Tako kot tista ovca v basni: Ovca (žejno): pije iz potoka. Volk (rohni): »Kališ mi vodo!« Ovca (prijazno): »Kaj ne vidiš, da ni res?« Volk ( nabrusi zobe): Požre ovco. Morala (blagohotno): ne sprašujte, kam teče. Tajno, diskretno: ovca je bila torej požrta po volku(?), mi pa vsaj prvi dan še spoštujemo Turke. Sedimo na stopnicah, s knjigami peni ritjo, da se nam ja ne bi kakšen tanagravžen rakast bacil zalezel že kam, vsrkavamo vase naprej in naprej šum, bolj smrč'nenavadno odsekanih in rezkih turških glasov, vezlanja orientalskih barv na oblekah maldih deklet, ki se kar naprej kot sladko vino zlivajo mimo. Na tisoče človeških lovk in lovčic. Na tisoče muslimanskih usod, kot ostrige v nenehnem pretakanju. Blagor Turčiji, ki še zmore toliko človeške pokončne prisrčnosti, kljub vsem kokakolastim naplavinam Zahoda. Bili smo tam, v EDIRNU. Ali EDIRNI. Saj sklon tudi v turščini verjetno ni važen, ali pa ga sploh ni. In smo še zdaj večkrat v tem gomazečem vrtincu, ko človek šklofa in šklofa po pisalnem stroju, da bi čimbolj plastično zasekal v vse to. Čakali smo na stopnicah pred mošejo. Voham, da visi nad nami en vrag, še ne ven - a Alah? Uro, pa še pol čakamo. Se pretegujemo. Da nam Turki ne bi s svojimi mesnatimi rokami razmontirali našega spačka. Čeprav se nam še danes zdi ta nasa vztrajnost gromozansko prazna, piniglavo smešna, da bi se kar dali obriti na balin na stolu pred istanbulsko Modro mošejo, če bi kaj pomagalo. Obsedeli smo pač tu, med grozdi umazanih nog, ki so se umivale pod curki Svetega izvira. Sonček se je raztegnil, zehnil (znak, da bo kmalu zadišala kavica) odprla je zadnja vrata spačka,... ko... KO... . . . SE JE NEKAJ RAZBILO. Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo Pogoji za uspešno učenje (2) Bohinjska vstaja se je končala vNomnju Poleg osnovnih in splošnih pogojev za uspešno učenje naj bi starši pri tolarju upoštevali tudi sledeče: — Otrok naj čuti. da bdimo nad njegovim uspe hom, vendar ne le s siljenjem k učenju in kazno vanjem. Otroka moramo spodbujati k učenju in mu dajati pogum. Ne smemo stremeti le za najboljšimi ocenami; otroka pohvalimo tudi za manjši uspeh. Vedno mora imeti občutek, da ga imamo radi. tudi takrat, kadar prinese domov slabšo oceno. — Pokazati in navajati ga moramo na pravilen način učenja in mu vzbujati zanimanje za učno snov. Ne smemo pa namesto njega reševati nalog, če jih sam ne zmore. — Za otroka moramo vedno imeti čas. kadar nas poišče, da bi mu pomagali, bodisi pri igri ali učenju. Pri tem ne smemo nikdar pokazati nejevolje. Obenem pa ga že zgodaj navajamo na samostojnost. — Občasno se oglasimo na razgovor v šoli, da se pomenimo z otrokovim razrednikom o njegovem uspehu in o možnostih izboljšanja uspeha, če nastopijo težave. — Otroku dovolimo, da se občasno uči skupaj s sošolci, če izrazi to željo in se bo na ta način določenih stvari boljše naučil. — Najboljše je učenje organizirati tako. da se Otrok uči vsak dan ob isti uri. v istem prostoru, v miru. — Med učenjem naj ima več krajših odmorov, da si predrami ude in ob oknu zaužije svežega zraka. — Prijateljem naj pove, kdaj ima ure učenja, da ga takrat ne bodo spravljali k igri. Prijateljem naj svetuje, naj si na podoben način organizirajo učenje. Ne smemo pa pozabiti, da tudi šolski otrok v prostem času potrebuje igro. — Kadar je utrujen ali razburjen ga ne silimtt k učenju. — Za izredne dosežke v šoli ga občasno tudi na gradimo, vendar ni nujno, da je nagrada materialne narave. Izdatna pohvala je lahko lepa nagrada. Lahko pa gremo z njim na prijeten izlet v naravo, ga peljemo v živalski vrt itd. — Otrok naj ima dovolj prostega časa za razvedrilo, igre in sprostitev po napornem pouku v šoli in učenju doma. Omogočiti mu moramo dovolj vsakodnevnega gibanja na svežem zraku. — Najprimernejši čas za učenje so rane jutranje in dopoldanske ure. kar pa običajno ni možno, ker je veliko otrok takrat v šoli. Popoldansko učenje organiziramo z otrokom ob uri, ki njemu najbolj ustreza, kar je zelo različno od primera do primera. Praviloma naj bi se ne učil takoj po kosilu, ampak ko naj bi se telesno razgibal in se sprostil. Posebno važno je navajanje na samostojnost pri učenju tistih otrok, ki imajo pouk v turnusih in so dopoldan sami doma. — Pri ukvarjanju z otrokom: pri učenju, sveto vanju, spodbujanju, pri razgovorih z razrednikom, nagrajevanju itd. — naj vedno sodelujeta oba starša, mati in oče. — Ce starši sami ne bodo našli izhoda iz problemov, ki nastanejo zaradi šolanja in učenja, naj poiščejo pomoč strokovnjaka, ki ga bodo našli pri šolski svetovalni službi, v Vzgojni posvetovalnici. Dispanzerju za mentalno zdravje ali drugod. Starši se morajo na vsak način udeleževati predavanj, ki so zanje organizirana na šolah in v drugih ustanovah, ki se ukvarjajo s svetovanjem in vzgojo otrok. Učno uspešen otrok bo vesel, zadovoljni bodo starši, učitelji. . . Vladimir Bitem. speč. pedagog Po zasedbi Bohinja je nemški okupator že konec aprila 1941. leta tako kot na vseh drugih okupiranih področjih pričel z raznarodovalnimi ukrepi in uvajanjem novega reda. Vendar se Nemcem ni posrečilo pridobiti prebivastva Bohinja, saj ves čas okupacije niso mogli ustanoviti nobene svoje organizacije. Komunisti in njihovi simpatizerji so se že 20. aprila 1941 zbrali pri kmetu Matevžu Volfu na Slamnikih. Pogovorili so se o pripravah na odpor, predvsem pa o zbiranju orožja, vojaške opreme in streliva, ki ga je zapustila bivša jugoslovanska vojska. V začetku junija, ko je bil osnovan vojnorevolucionarni komite za jeseniško okrožje, je bil vanj vključen tudi Jože Ažman iz Nomnja. Zaradi nevarnosti aretacije so se konec junija 1941. leta umaknili v ilegalo Jože Ažman, Janez Zupan in Lojze Pintar, vsi iz Nomnja, iz Bohinjske Bistrice pa Tomaž Godec. Svoje taborišče so imeli v Strani nad Nomenjem. Ažman se je 20. julija 1941 udeležil posveta članov vojno-revolucionarnih okrožij pod Malim Gregorjevcem, kjer je bil sprejet sklep o pričetku vstaje. Zal se je delo Jožeta Ažmana končalo s prezgodnjo smrtjo. Zaradi izdaje so Nemci 8. avgusta 1941 obkolili taborišče v Strani. Ob napadu je bil Jože Ažman ubit, Janez Zupan pa je bil ranjen in ujet ter 2H. avgusta v Gorjah ustreljen kot talec. Po Ažmanovi smrti je Ažmanovo začeto delo nadaljeval Tomaž Godec. Poleti in jeseni je bilo veliko sestankov. V Bohinj so prihajali Lojze Kebe, Mira Svetina in Stane Žagar mlajši. Sestanki in vse delovanje je bilo usmerjeno v priprave na vstajo in izgori okupatorja iz bohinjske doline. Na sestanku Gorenjskega štaba in nekaterih političnih delavcev z Gorenjske v začetku decembra 1941. leta v Bukovšci v Selški dolini je bil sprejet sklep o vstaji na Gorenjskem. Eno od žarišč vstaje naj bi bil tudi Bohinj. Sklep tega sestanka je prenesel v gorjansko-bohinjski kot Stane Bokal. Na sestanku v Slamnikih 10. decembra 1941 so postavili vojaško vodstvo in se dogovorili o izvedbi vstaje. Za organizacijo vstaje v Bohinju je bil zadolžen Tomaž Godec. V Znidarjevi domačiji (p. d. pri Sodarjevih) v Momenju je Tomaž Godec organiziral sestanek, ki so se ga udeležili domala vsi domačini, prisoten pa je bil tudi Stane Žagar mlajši. Na tem shodu je Godec zbranim domačinom razložil smisel in namen vstaje. Po prvotnem načrtu naj bi se vstaja v Bohinju pričela v noči od 14. na 15. december 1941. leta, vendar je bila preložena za en dan, kar je bilo kasneje usodno za nadaljnji potek vstaje. Prebivalci vasi Ko-privnik in Gorjuše niso bili obveščeni, da se bo vstaja pričela dan kasneje, zaradi tega so se pričeli zbirati že v nedeljo 14. decembra. Na Gorjušah so se zbirali v gostilni, ko-privniška skupina pa pri Boštetu. V vasi so postavili straže, prepovedana je bila prodaja v trgovini, aretirali so kovača Avgusta Dijaka, ki je vohunil za Nemce. Obe skupini, gorjuška in koprivniška, sta odšli ob 2. uri zjutraj proti Nomnju, kot je bilo dogovorjeno. Ko so prišli nad Nomenj, so opazili, da je vse mirno in da se drugod niso odzvali pozivu k uporu, zato so se vrnili n« svja6« domove. Na Koprivniku so izpw» Dijaka, ki jim je obljubil, dane" ničesar izdal. Vse drugačen je bil položaj v Bohinjski Bistrici in v Stan Fu je bil dokončno sprejet sklep o v^M na področju celotne bohinjske dat-ne. so Nemci pričeli 15. decembru aretacijami v Bohinjski Bistrici«* Stari Fužini. Zaradi tega zvečer** ga dne seveda ni bilo možno 8* vstaje v teh naseljih. V Nomnju so priprave potek« po načrtu. Ker je bil ta kraj doloc« kot središče upora, kjer naj b zbrali vsi uporniki ter izpeljati pad na železniško postajo in na vlat so se tu zbrali tudi vodiiitelji upora Zvečer pred vstajo je bil v Ažmancv hiši sestanek, ki st a ga vodila T<— Godec in Stane Žagar udeležili pa so se ga vsi voditelji i ra. Na tem sestanku so izdelali droben načrt vstaje in se nato polnoči preselili k SuSniki (Sušnšč). od koder naj bi vodili jo. Posamezne upornike so ra jali po položajih in blokirali v vas. Na mostu čez potok njo sredi vasi so odstranili desk in navlekli na most v«*P druga prepreka pa je bila postav* na na cesti med Pavovčevo in m darjevo hišo. Skupina Momentom ' glavnem skojevcev, je dobila nakf*i naj poreže telefonske žice lwt * bile porezane v Trbesih nad N«a* njem in na Mednici pod Nomnjtf Druga skupina je bila določen*» podiranje drevja, da bi na ta o*** zatrpala cesto in železnico ter tat' onemogočila prihod Nemcev z Bh> oziroma iz Bohinjske Bele TrelJ» skupina pa je bila določena, d* oi> sposobi most med Sotesko in •» njem. Na Gorjušah in Koprivniku * uporniški duh še ni polegel [hA cembra je čez Slamnike prišla skup na iz Gorij, ki jo je vodil Stane F kal, prebivalce so obvestili. d»« vstaja nadaljuje. V šoli na GorjM je bil miting, nato pa so skupno Gorjušci odšli proti Koprivniku, k« je bila izvedena »mobilizacija« in a miting. Po cesti z Bleda je prišla a Mrzli studenec skupina pnbliino upornikov iz Gorij, z Bleda in k* nic, ki je bila oborožena s koli. * puškami in nekaj pištolami w skupine so se združile na K ku, kjer so nameravali aretiNl kovača Dijaka, vendar se je ti I umaknil k Nemcem. Upornik: H I na Koprivniku razdelili i ->! skupini. Ena je odšla v Moment, naj bi sodelovala skupno z osi Bohinjci pri napadu na postajo, druga skupina pa je proti Soteski, kjer naj bi pri rušenju mostu in pri dreves. Okrog štirih zjutraj celotna akcija pričela. Maj bi likvidirali posamezne i: nato pa izvedli skupni ni postajo. Po načrtih naj bi u iz Bohinjske Bistrice in bohinjskih vasi likvidirali postojanko v Bistrici, natopi skupino teh upornikov z mobilom pripeljal v N Mavrtnik. Ko so prišli uporniki Nomenj z aretiranim namcui mimo Pavovčeve hiše, kjer je I ovira, je prednje pripeljal nemSki to. (SENADAUVJJ) 01 N/ Ostanki požgane SuSnikove (Sušnščove) hiše v Nomenju. Domačijo so jMjaii Nemci 16. decembra 1941. leta po zadušitvi bohinjske vstaje. Razstava žuželk „ pri Komendi — Danes ob ''»do v Osnovni šoli Moste pri % odprli razstavo žuželk, ki va pripravila skupaj s Sloven--„mokAim društvom Stefa-iielija Pokrovitelj razstave i institut Jovana Hadžija akademije znanosti in v Ljubljani. Razstavo so llti dela jugoslovanskega £eaa društva pripravili entomologi na soli. kjer je let najuspešnejši krožek HOinologOV. razstave bo spremljal program. Svoje zbirke razklani šolskega entomološka bivši krožkarji. vsi entomologi - ljubitelji iz Gorenjske in tudi mnogi drugi člani slovenskega entomološkega društva ter nekateri inštituti, ki opravljajo entomološke raziskave. Edinstvena in zanimiva razstava je istočasno tudi poučna, zato jo Zavod SR Slovenije za šolstvo, ki je podprl prizadevanja prirediteljev, še posebno priporoča ogled vsem šolam. Odprta bo do ponedeljka 24. decembra, vsak dan od H. do 18. ure; 17., 19., 21. in 24. decembra od 9. do 14. ure bo organizirano tudi strokovno vodstvo po razstavi. Za pravočasno najavljene skupine pa jih bodo pripravili po dogovoru. Informacije lahko dobite na Osnovni šoli Moste ali po telefonu ((Kil) 841-109. OD IN KANALIZACIJA V DUPLJAH - Duplje so že nekaj časa yče. Krajani so se lotili urejevanja kanalizacije, ki bo odstrani poplav ob večjih nalivih in daljšem deževju, prav tako pa tudi L, električno omrežje. Hkrati s tem pa prebivalci Zej povečujejo ^napeljavo. — Foto: F. Perdan 2IVIL-A KRANJ OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU v Kranju od 15. do 26. decembra Httotrgovina Živila Kranj ty ta turistični podmladek pri gorenjski turistični zvezi je pri pred-H uinutičnih podmladkov na osnovnih šolah in turističnih društvih E kako so bili mladi in mentorji zadovoljni z izvedbo letošnjega tek •mV«e pripombe bodo upoštevali tudi v prihodnje, vse najboljše učen ,4, popeljali na izlet, ki bo decembra v Portorož. Na sliki: Tone > l/r^dnik komisije za turistični podmladek v razgovoru s Katko S/ mrntorico na osnovni šoli na Bledu. — Foto: B. B. jRAVJE V NARAVI Ena lepša od druge Kar lepo število tičnic se je nabralo v paviljonu kranjskega horti-kulturnega društva. Jutri, v soboto, ob K) uri dopoldne pa bodo ocenjene. Kot smo že zapisali, bo najboljša nagrajena z 2.000 dinarji, vsi sodelujoči pa dobe knjižne nagrade. No. ne samo ptičnice. Ves paviljon je tokrat zanimiv ogleda, saj so se člani Hortikulturnega društva Kranj tokrat pomerili tudi z nadvse zanimivimi cvetličnimi aranžmaji. Če ste si jih ogledali, boste zagotovo dobili navdih, kako preprosto a učinkovito napraviti za novo leto doma praznično vzdušje. Res ni treba veliko, le malo spretnosti in domiselnosti. Še danes in jutri od 10. do 17. ure si jih lahko ogledate. Tudi svojo značko imajo naprodaj. Sicer pa člani Hortikulturnega društva Kranj razmišlajo, da bi ta njihov paviljon bolj pogosto izkoristili v podobne namene, morda bi v njih imeli kar stalne razstave Morda res ne bi bilo napak___, D D Zanimivo predavanje Hortikulturno društvo Kranj vabi vse svoje člane, pa tudi nečlane, na zanimivo predavanje, ki bo danes, 14. decembra, ob 18. uri v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju (vhod 6). Inž. Janez Ahačič bo z diapozitivi in živo besedo predstavil hribovske vasi Poljanske in Selške doline. Z današnjim predavanjem, ki mu je dal naslov Križem po loškem hribovju, bo nadaljeval svoje prejšnje predavanje, v katerem je zbranim prikazal kulturne in naravne znamenitosti Škofje Loke. t»jotovo bi jagodne sadeže bolj upoštevali, če V/jeli, kako dragoceno je bogastvo vitaminov. 'f» vitamica C imajo jagode črnega ribeza, (po-•tvitamin C dobimo že z majhno količino črnega '4*|, nadalje jabolčno in citrdnsko kislino, vrsto *a(0v, pektin in temno vijoličasto barvilo. Vse te L|*be delujejo na delovanje ledvic, proti revmi. zapnenju žil, koliki in driski. Barvilo črnega I zdravilno vpliva na črevesno tratico, ki jo čini obnavljajo. Premalo je znano, da je sok črnega ribeza (dobimo v trgovinah z živili) zelo koristen za jetrne bolnike. Sok je tudi uspešno sredstvo za zdravljenje bronhialnega katarja, oslovskega kašlja, krvavitvi dlesni in hripavosti. V ljudskem zdravilstvu imajo čaj iz listov (lekarne) kot sredstvo za pospeševano izločanje seča, za zdravljenje sečnih organov, znižanje krvnega pritiska, revmatizma in protina, spomladi pa za čiščenje krvi (žličko listov prelijemo z vrelo vodo in pustimo vsaj 10 minut). Tak čaj pijemo zjutraj namesto običajne kave, čez dan pa izpijemo vsaj 1 del ribezovega soka ali »malinovca« iz ribezovega sirupa (trgovine z živili). Za otroke z dušljivim kašljem lahko pripravimo iz jagod črnega ribeza izvrstno preskušeno naravno zdravilo: vsako drugo uro damo otroku 1 žlico soka. ki smo ga poprej nekoliko pogreli, ali pa ga primešamo toplemu bezgovemu čaju. ki ga osladimo z medom. Osvežilni čaji iz listov in napitki iz sokov črnega ribeza učinkovito koristijo zdravju v vseh letnih časih, predvsem pa spomladi. ABC Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (7. zapis) No. zdaj je pa že čas. da sklenem pripoved o vtisih, ki sem si jih nabral ob večkratnih obiskih Rateč v go-r«-n iski Dolini. VRATA V NOVO JUGOSLAVIJO To dejstvo nam skoraj ukazuje: naj bo doživetje, ko stopi tujec v našo deželo, čim lepše, čim dostojnejše, estetsko ustrezajoče. Obcestje urejeno in čisto, kažipoti jasni in točni, počivališča za •potujoče nomade« primerno opremljena (ne divja smetišča). Tudi kakovost in zmogljivost n-st j<- spri čevalo naše sposobnosti in skrbnosti. Zdaj so se naselja v Dolini, če izvzamem Rute (Gozd) in Hrušico, zaradi novih cestnih izravnav znašla nekako izven prometa (podobno kot Tržič). Po eni strani je to kar prav: v vaseh ni več nočindan hrupno, pešci so bolj vami, gostišča in trgovine pa tako niso nikoli nič imele od (večinoma) k morju hitečih tujcev. Morda bi bil zdaj čas za kompletno sanacijo lepih starih vasi, kakor sta n. pr. Podkoren in Rateče. Obe, nekdaj tako skladni v svojem kmečkem značaju, enotni v alpskem gradbenem slogu, s smotrno razdelitvijo stanovanjskih in gospodarskih poslopij — hkrati pa z izrazitim smislom za snago okolja ter za cvetlično okrasje oken in »gankov«. Zdaj pa se vrivajo v ti dve gorski vasici neokusni »modemi« elementi, tuje okrasje, betonske ograje in pisane kritine od vseh vetrov. Plan-ke z napisi (s »firmami«) — ko bi ustrezni izveski popolnoma zadostovali; Gnojišča in smetišča ob cesti, odlagališča stare šare sredi vasi. že zdavnaj nebeljene stene hiš in ne-prepleskana okna in vrata. Blata in prahu preveč — skrbne ljubezni do domače hiše premalo. Tu bi lahko krajevna Turistična društva (včasih so se imenovala tudi »olepševalna«) odigrala svojo vlogo. Z nasveti, včasih tudi z manjšo gmotno pomočjo, vsekakor pa s predavanji in prepričevanji. Vas mora vendar »skupaj držati«! Nikomur ne sme biti vseeno, kakšen sloves se širi o njegovi vaški soseski. Skrb za lepo okolje in spomeniško varstvo naj bi si v bodoče podali roko s Turistično-olepševalnim društvom. Sicer pa ne le zaradi tujcev in mestnih turistov — vaščanom samim se bo zdelo življenje v urejenem kraju dosti lepše.in privlačnejše. Josip Lavtižar dolgoletni rateški župnik, pisatelj, potopisnih knjig, zgodovinar in glasbenik GOSTILNA »PRI ŽERJAVU« Seveda pa rade volje priznam, kar je v nekem kraju dobrega. Poleg prijaznih ih ustrežljivih domačinov pa prelepe lege in pogleda na zasnežene gorske velikane, imajo v Ratečah tudi izvrstno gostilno, zdaj že kar slovečo med popotniki in priljubljeno med po-, športniki, ki pribite iz Planice. Gostilna pri Žerjavu tudi kaj da na etnografsko podobo svoje velike gostinske sobe. Eden zelo redkih primerov v našem gostinstvu. Gornik - plezalec Uro* Župančič (domačin - Ratečan). Portret v žgani glini modeliral Č. Z. leta 1941 JALOVEC NAD PLANICO Ce radi rečemo za Triglav, da je kralj naših gora in le za nekaj metrov nižjo Skrlatico, da je zardela kraljica Julijcev, potem moramo reči za 2H43 metrov visoki Jalovec, da je naš najbolj čvrst in korajžen gorski fant. S tako lepim vrhom, da ga je Planinska zveza Slovenije sprejela v svoj društveni znak (namesto prejšnje, že malo bolj »tirolske« planike, ki jo je imelo v svojem znaku predvojno Slovensko planinsko društvo). O skakalnicah in »letalnicah« v Planici, na pobočjih Ponc, je bi'o napisanih že nešteto hvalnic in priznanj. Saj pa je tudi res sloveča naša Planica; tu je prvič v zgodovini človek skočil na smučeh prek 100 metrov daleč! Malo ali skoro nič pa ni napisanega o ideji planinca, smučarja in lovca dr. inž. Franceta Avčina: o cestnem predoru iz Loga v Trenti v Tamar na koncu doline Planice. Učeni izumitelj in konstruktor meni, da bi bila dolina Trente potem "z naše strani hitro dosegljiva. Pa tudi oba zimskošportna centra (Kanin in Kranjska gora) bi bila povezana po zložni, skoraj ravni cesti. Dolina Trente in vsa Soška dolina bi postali bolj organsko zvezani s »kontinentalno« Slovenijo. SAMOTNE STEZE Pred nekaj leti sta znana gornika — plezalca (Uroš Zupančič in Dušan Vodeb) utrdila smer, ki vodi po skritih stezah, lovskih poteh, po stečinah divjadi in pastirskih bližnjicah iz skalnate Planice tja do gozdnate Pokljuke. »Smer« seveda ni kaka nadelana in markirana pot — je le nakazana možnost, kako priti mimo sten in globeli brez posebnih plezanj po kar najlepših gorskih zatišjih, vsakdanjim turistom le malo znanih. Smer PP (t. j. Planica - Pokljuka) je bolj nekaka pobožna gorniška romarska pot. Za gornike — poete, ki žele hoditi po Kugujevih in Tumovih stopinjah. Le-tem sta nakazala smer in možnosti Dušan Vodeb in Uroš Župančič. Ker »traserja« smeri Planica — Pokljuka nikakor nočeta slišati o kaki novi planinski transverzali (ki je v bistvu nekaj povsem drugega), bi bilo vendarle prav, če bi podroben opis »smeri« (morda celo z nekaterimi slikami najlepših motivov, ki se samohodcem odstro na nekaterih najbolj izpostavljenih mestih — pa tudi z vsaj shematično zemljevidno skico) bil objavljen v posebni knjižici. Ce pa »najditelja« smeri tega ne bi hotela, hi za silo ustrezali tudi zbrani članki oziroma opisi »Po samotni stezi mimo sten«, ki so spomladi izhajali v Delu (avtorica Živa Paulin). GORICA - GOVORICA Na sredi Rateč imajo kar obsežen trg ali »plac«. Ledinsko ime zanj je Na gorici. Prijatelj Lojze Kerštan pa meni, da bi bilo bolj prav, če bi trgu rekli Na govorici, kajti nikjer ni bilo toliko govoric (in opravljanj) kot prav tu, ria trgu, ob zidanem vodnajku, ki ga danes ni več. Tu so se zvedele vse vaške zdrahe in novice pa tudi vesti iz sveta so se tu pretehtale. Lepo bi bilo. če bi podrti vodnjak spet postavili na trg. Rateče bi postale tudi zaradi bistre vode, ki priteče po ceveh naravnost izpod slapa Madiže (izvir Save »Dolinke«) v vas. Iz nanovo postavljenega starega vodnjaka bi bilo moč piti vodo komaj v rojene mlade Save! S tako posebnostjo se pač ne bi mogel kosati noben slovenski kraj! O L#AS12.STRAN PETEK, UDECEMBRAJS?!^ Obisk v krajevni skupnosti Bukovica — Bukovščica Našli smo jih sredi obsežnega dela I rt* x bi rred'XoJo^ raztegnjena vas ob SeUki Sori. irea i hodom v osrednji del Selške doline. Krajevna skupnost Bukovica-Bukovščica spada med večje, toda redko poseljene krajevne skupnosti škofjeloške občine. V desetih vaseh _ Bukovica, Sevlje, K nape. Bukov-ščica Strmita. Pozirno. Stirpmk. Praprotno, Tomaževo. Spodnja Največ bo stal gasilni dom. ki so ga že /gradili do prve plošče. Delo so zastavili sami. saj bodo tako prihranili marsikateri dinar. Krajani radi primejo za delo. i/, vrst članov gasilnega društva, pa tudi drugi. Odzvali so se celo iz sosednje kra- r Prikrajšani za dinar združenega dela Povedali smo že, da v krajevni skupnosti Bukovica-Bukov-ftčica ni nobene organizacije združenega dela. Pa vendar je delavska. 240 krajanov se vozi na delo, od teh 170 v Železnike. Organizacije združenega dela so doslej dale nekaj denarja, toda odziv je bil skromen. Toda, to vendar ne sme biti prošnja, pričakovanje pomoči, saj gre za razdelitev dinarja, ki ga tudi sami ustvarijo. ' Čeprav nima opore v združenem delu, krajevna skupnost ne životari. Lotili so se obsežnih del, ki so jih smelo zastavili. Številke gredo v desetine milijonov dinarjev. Uspevajo, ker skromen denar, ki iz občine priteče v krajevno skupnost, večkratno oplemenitijo s prostovoljnim dinarjem in delom. Naili smo jih sredi snovanja novih načrtov, za prihodnjih pet let. Največji problem, ki ga bodo reševali, je nerazvita telefonija, saj imajo v krajevni skupnosti le en telefonski priključek. Obe podružnični šoli sta zastareli, brez telovadnic in prostorov za otroško varstvo. Tudi za kulturno dejavnost, ki je zelo razvita, nimajo primernih prostorov. Potrebne bodo obnove in vlaganja v opremo. To velja tudi za športno igrišče, ki je v delu. Ko so ovrednotili elemente plana, so izračunali, da bodo potrebovali 18 milijonov dinarjev. Tri bodo zbrali s samoprispevkom, 2,5 milijona dinarjev bodo pokrili s prostovoljnim delom, pet milijonov dinarjev naj bi prispevale organizacije združenega dela, ostalo pa naj bi bila soudeležba samoupravnih interesnih skupnosti. In kako si bodo zagotovili dinar združenega dela. Elemente plana bodo posredovali v obravnavo organizacijam združenega dela, v katerih so krajani zaposleni. Te naj bi jih enakopravno vključile v svoje, sklenili bi samoupravne sporazume, po katerih bi iz čistega dohodka pritekala dva odstotka od kosmatih osebnih dohodkov na zaposlenega krajana. Doslej za delavca, ki biva izven kraja svoje organizacije združenega dela, ni bilo enako poskrbljeno. V Železnikih so menili, da morajo najprej urediti hud prometni vozel v samem kraju, nato bodo prišli na vrsto tudi drugi. Prav bi bilo, da bi v prihodnjih petih letih mislili tudi na delavce iz drugih krajev, ki dinar prav tako ustvarijo, pa ga doslej niso dobili. Hkrati z občinskimi centri se morajo razvijati tudi drugi kraji in če bo tudi za njih enako poskrbljeno, bodo radi ostajali doma. J vi gasilni dom je zgrajen do prve plošče. V njem bodo urejeni tudi prostori i delo organov krajevne skupnosti, krajevnih družbenopolitičnih organiza-V in civilne zaščite. Zato računajo na pomoč občinske skupščine. Praznik bodo proslavili v nedeljo Drugo središče krajevne skupnosti je hribovitega predela, ob cesti, ki Selško sko občino. Luša — živi 830 prebivalcev. Osrednja vas Bukovica je raztegnjena ob Selški Sori pred vhodom v osrednji del Selške doline. Drugo večje središče krajevne skupnosti je Bukovščica, vas ob cesti proti Čepuljam in naprej do Kranja. V obeh krajevnih središčih imajo trgovini in štiriraz-redni podružnični šoli, v obeh delujeta kulturno-umetniški društvi, na Bukovici pa imajo še zadružni dom. V krajevni skupnosti ni nobene organizacije združenega dela. Zaposlenih je 240 krajanov, na delo se vozijo predvsem v Železnike, nekaj tudi v Škofjo Loko. Največjo skupino^ predstavljajo krajani, ki so zaposleni in jim je kmetovanje dopolnilna dejavnost. Čistih kmetov, ki jim je vir dohodka kmetijstvo in gozdarstvo, je le deset odstotkov. Pred mesecem so v krajevni skupnosti osnovali osnovno organizacijo zveze komunistov, ki ima danes šest članov, pričakujejo pa, da se bo članstvo že v kratkem Pripravljajo se tudi na mladinske organizacije, uresničili prihodnje leto. Zelo delavno je v kraju gasilsko društvo, prav tako organizacija Rdečega križa in odbor Zveze borcev. Povedati je tudi treba, da je krajevna skupnost Bukovica-Bukovšči-ca pravzaprav stara šele pet let in smotrnost odločitve, da se združita Bukovica in Bukovščica, se je že pokazala. NA BUKOVICI GRADIJO GASILSKI DOM Začeti moramo s samoprispevkom, za katerega so se odločili leta 1977 in bo tekel do konca prihodnjega leta. Po posameznih vaseh ga zbirajo namensko. Bukovčani so se odločili, da bodo zgradili gasilni dom, uredili javno razsvetljavo, asfaltirali dvorišče pred zadružnim domom in zgradili športno igrišče. Za ta dela se steka dvoodstotni samoprispevek. Bukovščica, gručasto naselje v grapi dolino na Čepuljah povezuje s kranj- jevne skupnosti Lenart-Luša. Akcijo so krajani podprli tudi z materialom, obveznicami in denarjem. Predračun za gasilni dom, ki pa je star leto dni, znaša 2,25 milijona dinarjev. Računajo, da bodo 800 tisoč dinarjev pokrili s prostovoljnim delom. Iz samoprispevka so namenili 200 tisoč dinarjev, občin- dotrajana. nekaj bo morda rišča pred zadružnim domom si se s škofjeloško kmetijsko iadn* dogovorili, da bo delo prevzela«* VELIKO DENARJA TERJAJO CESTE Krajevna skupnost je redko seljena in vasi so raztrese« njenem območju, med seboj odM ne tudi po deset kilometrov. VaH vanje cest jih zato veliko stu* namenskimi sredstvi pokrif" okrog 30 odstotkov pot! denarja. 20 odstotkov cest le skih, skoraj toliko pa nekate ranih, ki jih morajo prav tako vj zevati in seveda pozimi pluiiti S samoprispevkom, ki ga tui drugih vaseh krajevne skupni ' le na Bukovici, zbirajo namer1 bodo preuredili precej cest 1 sežnejše delo je rekonstrukciji Sevlje—Bukovščica in skoti Šelje, skupaj skoraj štiri kiloarf cestišča, ki bo široko Štiri me? nasip je še celo širši. Z delom namreč že začeli in spomladi Nrj as j ■M fj .1 S, i!« i ki ■ja podvojilo, osnovanje kar bodo Ce ne bi videli, ne bi verjeli, kako obsežnega dela so se lotili krajam \o*' za štiri kilometre dolgo cesto od Se ve Ij do Bukovščice je širok i mehanizacijo. J?! wožili prv° plast asfalta, dokončno a bodo cesto uredili v letu 1981. I Vjfovorili so se. da bo vsak dela |«vjhen krajan opravil ~><) prostorih ur. že doslej jih je bilo več. 'rspevali so tudi les /.a opaže, dali ti razpolago mehanizacijo. Pred-Vun znaša okrog K) milijonov di-•j^v. kar s«) seveda /.a krajevno topno** ogromna sredstva V »vljsh. Bukovščici. Knapah, Strmi-pozirnem zbirajo i-odstotni aganrispevek. kmetje pa dajejo 20 m*totkov od katastrskega dohodka IL^bej od poseka lesa. Letos so s njtbn" akcijo zbrali še r>.r>0 tisoč carjev. Računajo, da jim bo pri-iiggy leto občinska komunalna ijBoost dala 2,5 milijona dinarjev. Imjjfl. da bodo nekaj prispevale 4i organizacije združenega dela. Caj3 je pravzaprav širšega družba pomena, saj je pomembna (totjjva Selške doline s kranjsko •>jio. ki je cesto do občinske meje zredila Prav bi bilo. da bi se tudi škofjeloški občini odločili, da bi »»to preuredili tudi od Bukovščice do občinske meje. Tudi most . fcllkoSoro je nov. saj so krajani Hj (jo leta 197b* zbirali .'i-odstotni *Vjpnspevek- Tudi na Stirpniku zbirajo J-od-il^i samoprispevek za ureditev - Kilometre in pol dolge ceste. Ojbirientacija je že pripravljena in t*, določena, del bo nove zaradi kjtgov in ovinkov, cetišče pa bo jjrjeno. Računajo, da bodo dela lMk :ViO tisoč dinarjev, spet bo M | "1 V JO jo' \h> prostovoljnega dela. Predvi-jo bodo preuredili do konca |fgl, do takrat bodo morda • • I denarja dobili od občinske ^■•MBunalne skupnosti in organizacij *!ruz«nega dela. Priredili bodo tudi cesto na ■^ffvo. do male vasice z osmimi <,izj ki pa je relativno gotovo ena EJjj kmečko produktivnih v fl^l^ti dolini. Denar zbirajo po '«iih družine. Za podoben primer tigjia denarja so se odločili tudi upraprotnem, kjer bodo uredili 'iisfeiuuljzacijo. Denar bo pravzaprav (žaljen za material, jarke bodo Jtni reformator — $kromni napis na ^imeniku, ne pove vnega. Poštarji ga tpraviteno imenujejo flMnika napredka )f0tt dejavnosti. Ce ga že zaradi neohra njen i h dokumentov ne moremo imenovati JMpoštne znamke, po mu lahko rečem o Prniurpoštne znamke, mjje nedvomno utrl pot izumu. IVANKA POTOČNIK Vrsto let opravlja tajniške posle v krajevni skupnosti, vodila jih je že pred združitvijo krajevnih skupnosti Bukovica in Bukovščica. Je predsednica komisije za informiranje in propagando, dela v odboru za ljudsko obrambo in družben« samozaščito in pomembno vlogo je odigrala v vaji Lubnik 77. Vestno vodi evidenco o krajevnem samoprispevku. Smisel gibalne omike in športa ZORA BERTONCELJ Drugo mandatno dobo je bla-gajničarka v krajevni skupnosti in delo zelo marljivo opravlja. Je dolgoletna članica izvršnega odbora kulturno-umetniškega društva, kjer opravlja tudi tajniška dela, istočasno pa je tudi ena najbolj uspešnih igralk. Delavna je tudi v odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. PAVLA POTOČNIK Najbolj izstopa njeno delo pri krajevni konferenci socialistične zveze, saj je njena dolgoletna tajnica. Kljub temu, da ne stanuje več v krajevni skupnosti, delo še naprej vestno opravlja. Vrsto let je tudi blagajničarka kulturno-umetniškega društva, V katerem prizadevno dela in nastopa tudi na odru. Krajevno skupnost kuj obiskala novinarka MARIJA VOLCJAK is fotoreporter tANC PERDAN Krajevno skupnost so predstavili (od leve proti desni)? MATEVŽ POGAČNIK sekretar krajevne konference SZDL; VIKTOR POTOČNIK, predsednik krajevne konft 'renče SZDL; FRANC BERNIK, predsednik kulturnoumetniškega društva Bukovica; CIRIL PINTAR. sekretar osnovne organizacije ZK; URBAN BERNIK, predsednik sveta krajevne skupnosti; •NlKO STIBEIjtJ, predsednik delegacije krajevne skupnosti. V športu se prepletata, povezujeta in tudi bojujeta dve značilni usmeritvi, ki se ločita po namenu in tekmovalnih nagibih. Prva smer z bogato preteklostjo je danes v vlogi sporta za gledalce v polnem razcvetu. Nekaj tisočev igralcev, boksarjev, dirkačev in predstavnikov ostalih zvrsti prikazuje športne veščine, napete tekmovalne okoliščine in vse značilnosti Športnega boja — od doživljanja zmagoslavja do grenkobe neuspehov — milijonski množici. Danes se ni dovolj natančno opredeljena družbena korist tega sporta, ne njegov vpliv na dvig kulturne ravni ljudstva. Gre pa za razlike v namenu tega športa v okviru družbenih ureditev. Vendar bo sport za plačilo zmeraj vabil, zabaval in po malem omamljal množice. Bolj privlačni bodo napadalni športi, v katerih tudi gledalci doživljajo, podo-življajo, sproščajo in blažijo lastno napadalnost. Po ugotovitvah ameriških družboslovcev se v njihovi razviti porabniški družbi napadalnost stopnjuje. Nekateri teoretiki razglašajo znano misel, da so množična tekmovanja v smislu gledališča in ne po številu nastopajočih način enačenja gledalcev z vodilnimi športniki, ko se pojavljajo prvine samovšečnosti in sočustvovanje. V bodoče bo množica postala bolj zahtevna, cenila in obiskovala bo večja tekmovanja na katerih bo več bojevitosti. Bolj donosna bodo tekmovanja v težjih kategorijah in v uveljavljenih dirkah. P re ne- kateri gledalci bodo postajali skorajda bolezenski navijači, pogovarjali se bodo z zmagovalci ali imeli priložnost zabiti gol slavnemu vratarju in tako gojiti enačenje. Popularne poklicne igre, ki so že danes nevarne bodo zaščitili z varstvenimi sredstvi in s strožjimi pravili. Humanizaciji poklicnega športa pa se bodo postavljali po robu »pristni športni užitki« gledalcev. Kadar popušča mehanizem kontrole se pojavlja nasilje, nekateri govore o legalnem prikazovanju nasilja v športu, ki ga posreduje odtujenemu, brezosebnemu človeku, da bi ta opravičeval lastni obstoj.* Pri nas se ne kaže zgledovati po zapadnih obrazcih in namenih gledališkega športa. Ta ima v naših družbenih razmerah drugačen pomen in še ni docela podrejen ekonomski logiki. V njem naj bi prevladovale humanistične vrednote, saj je šport ogledalo družbenega življenja, odseva njegovo zapletenost, je področje kulture, vpliva na vedenje, ravnanje in miselnost množic. Prav to pa je potrebno spreminjati na višjo raven posebno s pravilnim posredovanjem bistva športa, njegovih vrlin in slabosti. Napačno bi bilo, če bi se v številnih informacijah prilagajali športnim užitkom množic ali celo hlapčevali njenemu okusu. Kdor iz športne proge zna stopiti na novo stezo in ume posredovati pravi smisel športnih srečanj navdušuje množico, jo vzgaja, poučuje in usmerja k aktivnemu udejstvovanju. Nadaljevanje sledi Jože Ažman OD VSEPOVSOD Avtomobili iz Visle Lep prodajni uspeh je doseglo neko poljsko trgovskt> podjetje na avtomobilski dražbi v Bydgoszczu. Naprodaj je bilo 61 avtomobilov, katerih ve čina je šla v denar po cenah, znatno višjih od tistih za nova vozila, čeprav so bili ti avtombili bolj ali manj poškodovani. Dvignili so jih namreč z dna Visle, potem ko se je potopila tovorna rečna ladja, ki jih je prevažala. Tako je plačal kupec okrog 150.000 dinarjev za fiat polski. ki nov stane 110.000 dinarjev. A nanj je treba čakati dve do pet let. . . Novorojenček za sestro Tridesetletna Lvnda ELson iz Velike Britanije je svoji sestri dvoj čici podarila otroka. Sama je že prej imela dva, sestra pa ni mogla dobiti naraščaja. Tako sta mož in žena sklenila poskrbeti za sestrino srečo. Britanske oblasti imajo pomisleke in nočejo kar tako priznati po svojiti>e. Smrtonosno popivanje Devetnajsletni Teril Bath iz Wind Lakea v ameriški državi Wisconsin je svojo željo, da bi postavil nov rekord v uživanju alkohola, plačal z življe njem. Kot pripovedujejo priče, je Terila pobralo, potem ko je v neki točilnici popil 46 kozarcev alkohola. Nihče izmed navzočih ni skušal mladeniču preprečiti, naj se odreče tveganemu podvigu V štirih urah je spravil vase precejšnjo količino viskija, konjaka in ruma. LETOŠNJI NOBELOVCI V ponedeljek so v Stockholmu podelili letošnje Nobelove nagrade. Prejeli so jih: dr. Godfrev Hounsfield (medicina), prof. Steven VVeinberg (fizika), dr. Allan Cor-mack (medicina). Odvsseus Klvtis (književnost), prof Sheldon I Glashovv (fizika), prof. Herbert C, Brown (kemija). Abdus Salam (fizika), prof sir Artur Levvis (ekonomija), prof. Theodore Schultz (ekonomija) in George VVitting ( kemija) TE DNI PO SVETU TEŽAVE BRITANSKIH VOZNIKOV V Veliki Britaniji je prišlo do pomanjkanja bencina in kurilnega olj« Dolge vrste avtomobilov pred črpalkami so postale te vsakdanje, vse očitnejša pa je bojazen, da Se utegne ponoviti lanska zima, ko je bila prodaja bencina omejena. Do pomanjkanja bencina je prišlo zaradi stavke okrog 2000 voznikov cistern Shell ter odločitve prav toliko Šoferjev Esse, da opravljajo svoje delo v slogu »delaj počasi«. Stavkajoči zahtevajo višje place. Številne črpalke pa ho zvišale ceno bencinu. SKODA ZARADI POŽAROV Po vsem svetu narašča škoda zaradi požarov Kakor je izračunala neka švicarska zavarovalna družba, je bilo v ohdohju od I97.r> do 197H okoli Hf> milijard dinarjev gospodarske škode zaradi velikih požarov v raznih dejavnostih, medtem ko v štinh letih poprej škoda m presegla HO milijonov dinarjev. V tem obdobju je bilo v Evropi dvakrat več katastrofalnih požarov kot v Severni Ameriki Po švicarskih ocenah je tako zaradi starejših in gosteje naseljenih industrijskih območij na evropski celini POTRJENE KAZNI Prizivno sodišče v Torinu }e potrdilo večletne zaporne kazni ža Renata Curcia in njegove sodelavce, ki so bili lani obsojeni kot ustanovitelji italijanske gverilske organizacije »rdeče brigade«. Curciu so potrdili 15-letno zaporno kazen, prav tako so potrdili kazni, izrečene njegovim enajstim sodelavcem, zmanjiaii pa so nekatere manj pomembne kazni. Te kazni zadevajo le dejanja, ki so jih zagrešili v začetku sedemdesetih iet, ne pa kasnejša kazniva dejanja, med katerimi je tudi umor bivšega italijanskega premiera Alda Mora. KONVENCIJA O PREPOVEDI JEMANJA TALCEV V generalni skupščini Združenih narodov so izdelali konvencijo o prepovedi jemanja talcev, ki so jo sprejeli v pravnem odboru generalne skupščine l'o tem dokumentu, ki ho začel veljati, ko ga ho potrdilo vsaj 27 držav, bo vsakdo, ki ugrabi ali pridrži človeka, mu gro/.i i umorom, mučenjem ali na daljevanjem jetništva. da hi tako prisilil tretjo stran, naj izvede ali se odreče kakemu sklepu, lahko obsojen zaradi jemanja talcev kot kaznivega dejanja Vse države naj hi se s konvencijo zavezale, da bodo storilce teh kaznivih dejani kaznovale? ali izročile drugi državi AMERIŠKO OROŽJE ZA EGIPT ZDA so sklenile poslati Egiptu orožje v vrednosti 3,5 milijarde dolarjev. Ta sklep, ki so ga sprejeli na osebno pobudo predsednika Carterja, bo močno porušilravnovesje med egiptovskimi in izraelskimi silami na škodo Izraela, piše neodvisni list »Haarec«. Gre za 900 bojnih vozil M-60, SO lovcev F-lft. rakete tipa maverir in drugo orožje. Svetovni alpski pokal Stenmark in Križaj navduševala V Madonni di Campiglio je v slalomu in veleslalomu prepričljivo slavil Šved Ingemar Stenmark, naš Bojan Križaj pa je bil v slalomu drugi, v veleslalomu pa tretji — tudi Boris Strel med prvimi desetimi feTsn,X?^T^7a/^,nJ,drW Y T**" tekmt barske sezone so BamT^ri^J^tl Vt,M,adonm <"CamplgUopomerili najboljši slalomisti MADONMA Dl CAMPIGLIO -Prvi slalom v letošnjem tekmovanju za svetovni pokal je prinesel doslej največji uspeh našemu najboljšemu smučarju Bojanu Križaju, saj je bil drugi za izrednim Ingemarjem Sten-markom. Prvi slalom se je začel presenetljivo. Proga ni bila najugodnejša, razen tega pa je rosil tudi dež. V prvem nastopu je bil najhitrejši Bolgar Peter Popangelov. Mehka proga mu je ustrezala. Enako je veljalo tudi za Križaja, ki je dosegel drugi najboljši čas. Stenmark je bil tretji, dobri pa so bili tudi Avstrijci Heidegger, Gruber in Steiner. Ku ratt je moral v prvi vožnji odstopiti, na solidnih mestih pa so bili Magu-šar. Strel in Cerkovnik. ' V drugem nastopu je napetost dosegla vrhunec. Križajev start in tudi vmesni čas ta veliko obetala. Končna zmaga se je že smehljala Bojanu, vendar je v zadnji tretjini proge malenkostno zavrl in to je bilo dovolj za še vedno izredno drugo mesto. Tudi vodilni Popangelov je vozil drzno. Mogoče celo preveč, zato je moral pred ciljem v sneg. Stenmark je bil ponovno izreden. Brezhibno je vozil in zmagal. Od naših sta Magušar in Cerkovnik dobro opravila nalogo. Rezultati — 1. Stenmark (Švedska), 2. Križaj (Jugoslavija), x Frommelt (Liecbtenstein) 4. Bernardi (Italija), 5. Wenzel (Švica) ... 22. Magušar (Jugoslavija). 27. Cerkovnik (Jugoslavija). odloČila druga vožnja Sredina druga vožnja veleslaloma je ponovno potrdila, da je Stenmark nepremagljiv, saj je nadoknadil zamujeno iz prve vožnje, Bojan Križaj pa je prav tako v drugi vožnji dosegel tisto, kar je le malokdo pričakoval. Razveselil nas je ponovno tudi Boris Strel. Po prvi vožnji je dobro opravil tudi drugo, vendar je v drugem delu druge vožnje zapravil še boljšo uvrstitev. Kuralt je vozil dobro v prvi vožnji, v drugi pa je moral zaradi prevelike želje po ponovni dobri uvrstitvi s proge. Napovedi, da se bodo naši tudi v drugem veleslalomu letošnje sezone dobro uvrstili, so se uresničile, čeprav je prva vožnja postregla s pre- Sejem rabljene smučarske opreme Šolsko športno društvo Lucijan Seljak v Stražišču ho v avli šole priredilo v soboto. 15. decembra 1979. od 12. do 17. ure sejem rabljene smučarske opreme. Na sejmu bo mogoča prodaja rabljene opreme: smuči, palice, čevlji, vezi. drsalke in sani. Ob nakupu opreme pa bo športno društvo poskrbelo za strokovno pomoč. Andrej Učakar Na teku se dobimo Zbrali se bomo na Pokljuki Smučarski teki Gorenjski pionirji v smučini RATEČ K - V nedelj e bilo v Ratečah prvo tekmovanje gorenjskih pionirjev v Smučarskih tekih. Organizator tekmovanja je bilo Smučarsko društvo Rateče-Pla-nica. REZULTATI - mlajši pionirji: a. Ker-štajn (Rateče). 2. Bešter (Triglav). 3. Butina r (Rateče), 4. Klemenčič (Triglav), 5. Mlinar (Rateče); mlajše pionirke: 1. Nagode (Gorje). 2. Bešter (Triglav), 3. Purkat (Kranjska gora), 4. Mlakar (Triglav), 5. Perjan (Gorje); starejši pionirji: 1- Mašovič (Kranjska gora). 2. Tarman (Rateče), 3. Oblak (Gorje). 4. Pušar (Rateče). 5. Smofej (Rateče); starejše pionirke (Kranjska gora), 2. Slatnar Rogelj (Triglav). 4. Bertoncelj £1 izven konkurence 1. Mlakar (Triglav), 3. 4. Bertoncelj (Triglav); : 1. Lebar, 2. Žerjav, 3. senetljivim razpletom. Tako kot pa prvi tekmi je vodil Avstrijec Enn pred Švicarjem Luethvjem, Norvežanom Soerlijem in . Avstrijcem Jaegerjem. Tudi Norvežan Halsness je bil dober. Kuralt in Franko sta vozila dobro, vendar le nekoliko slabše kot v prvi tekmi v Franciji. Druga vožnja je prinesla tisto, kar so le redki pričakovali. Prvi štirje razen Luethvja niso zdržali pritiska. Stenmark je smučal tako, da, je nadoknadil zamujeno in povrhu vsega še zmagal z veliko prednostjo. Švicar je ostal drugi, Bojan pa k * drugim časom nasploh v tej vožnji osvojil odlično tretje mesto. Boris Strel je ostal sedmi. Gracer. 4. Trstenjak. "> Skumavc. A. Kerttajn Jutri tekaško tekmovanje na Pokljuki GORJE - TVD Partizan iz Gorij bo jutri, 15. decembra, pripravil na Pokljuki rnemorialno tekmovanje v smučarskih tekih, imenovano »Me morial zmage mrtvega bataljona«. Ob desetih bo pri spomeniku žalna svečanost, uro kasneje pa bo začetek tekmovanja mlajših in starejših mladincev, mlajših in starejših mladink, članic in članov. Tekmovanje bo tudi ekipno. Za ekipno uvrstitev štejejo rezultati dveh članov in enega starejšega mladinca. V nedeljo, 16. decembra, pa bo ob desetih na Pokljuki tekmovanje re-kreativcev na 10 kilometrov. Moški bodo razdeljeni v tri, ženske pa v dve skupini. Hokej Trije vodijo TRŽIČ — Začelo se je tekmovanje v medobčinski hokejski ligi Gorenjske, v kateri v letošnji sezoni l»7»/80 nastopa 6 ekip: Kokrica, Blejska Dobrava, Borovlje, Žab-niča, Naklo in Trtic. Kkipe bodo odigrale prvenstvo po dvokrožnem sistemu, vsak z vaakim dvakrat- Doslej so odigrali te prvo koto in dosegli naslednje rezultate: Kokrica : Blejska Dobrava 2:1, Borovlje : Žab-nira 3:6 in Naklo : : Tržič 1:4. Vodijo ekipe Blejske Dobrave. Žabnice in Tržiča Konec, tedna čaka Htnučarjc prva letošnja preizkušnja vzdržljivosti — tek na Pokljuki v počastitev Prešernove brigade. Organizatorji množičnih prireditev so ponudili obširen program srečanj in pričakujejo nove udeležence in velik razmah druščine tekačev. V to amo tudi prepričani naj so zaloge smuči v trgovinah že skoraj pošle. Ne gre le za tekmovanja tisočev smučarjev rekreativcev, gre za neposredno doživljanje in stika z naravo. Občani so množično pričeli skrbeti za zdravje z redno vadbo. Kdo so novi smučarji? Gotovo tisti občani, ki vadijo vse leto in skrbijo za zdravje, dobro počutje, družabnost in višjo raven delovne sposobnosti. Ob tem novem navdušenju novih smučarjev pa ne gre prezreti opozorila, da se je treba postopno navajati na sneg in prilagoditi hojo in tek svojim močem in spoznanju kako si skrbel za zdravje in utrjevanje v jesenskih mesecih. Namizni tenis Dobro gorenjsko zastopstvo KRANJ - V Sloveniji so bili drugi selekcijski turnirji najboljših slovenskih namiz-noteniških igralcev. Na vseh tekmovanjih je sodelovalo 22 Gorenjcev. Le na turnir članov, kjer je zmagal Savnik, se ni upelo uvrstiti nobenemu Gorenjcu. Članice so igrale na Ravnah, kjer se je Meščeva uvrstila med najboljše. Učenke so igrale v Novi Gorici, kjer se je izkazala .lese ni čanka Zalokarjeva. Člani tretjih skupin so igrali na Jesenicah, četrta skupina pa je imela tekmovanje v Kranju. Uvrstitve so zadovoljive. V drugi skupini članic je Meščeva (Sava Kranj) zmagala, Svetinova in Blažičeva pa sta bili četrta in peta. V prvi skupini učenk je bila Jese-ničanka Zalokarjeva četrta, v drugi skupini pa so se dobro odrezale Kranjčanke Baj-žclj, Seražin, Mam in Tepina. V tretji skupini učenk pa je bila Jeseničanka Sim-janovska osma. V prvi skupini učencev je bil Jeseničan Veber osmi, v drugi skupini so se pod vrh uvrstili Kranjčani Jeraša, lVfatijaševič, Eabijan in' Maček, v tretji skupini sta bila Kranjčana Bukovšek in Prelovšek osmi in deveti, Jeseničan Vidmar pa deseti. Uvrstitve od četrtega mesta dalje pa so v četrti skupini dosegli Kranjčani Saje, Stare, Novak in Begič. S. Akcijo hoje in teka bomo v Kranju podaljšali z geslom »Na snegu se dobimo« Prvi tovrstni vadbeni dan v Ratečah je lepo uspel in po oceni udeležencev bil dobrodošel! Tokrat vas vabimo na vadbo, zdruieno i nastopom v hoji in teku v NEDELJO 1«. XII. na Pokljuko. Z vami bodo vaditelji teka, ki bodo poskrbeli za svetovanj« o pripravi smuči in izvedli uro vadbe osm» hoje in teka na smučeh po skupinah g\ed<' na osnovno znanje udeležencev. Vadbeni dan je namenjen vsem ljubiteljem smučarskega teka, ki se želijo vključiti v šolo smučanja in se pod strokovain vodstvom izpopolnjevati vtej zvrsti rekreacije. Pogovorili se bomo tudi o postopnosti vadbe in pravilih reda in varnosti v tekaški smučini. Za udeležence nedeljske vadbe ni Pokljuki je organiziran avtobusni prevoi i odhodom ob 7.30 z avtobusnih postajali**' StražiAče preko Planine, Avtobusne potuje Kranj, Kokrice in Naklega ter povratek s smučišča oh 12.30. Za izlet se ni potrebao predhodno prijaviti. — Bodite le tocai na zbirališčih. V avtobus lahko prisedejo tudi alpski smučarji in ljubitelji pes sprehodov, ki želijo preživeti dopoldne v ni rekreaciji na svežem zraku. »km- Vabilo Tržičanom TRŽIČ - Komisija za rekreacijo pn TKS Tržič bo v torek, 11. decembra, t* 18. uri v prostorih Doma družbenih dejavnosti v Tržiču pripravila zanimivo predavanje in sestanek vseh, ki se nimajo za hojo, tek in tek na smučeh in bi se radi udeleževali akcije »Na teku se dobimo«. Na predavanju bodo prikazali barvne diapozitive z nekaterih dosedanjih smučarskih maratonov, pogovor pa bo tekel tudi pravilni izbiri smuči oziroma ostali opremi ter o mazanju smuči. Predavanje bo vsekakor zanimivo in iaio vabijo vse občane, da se ga udeležijo v čim večjem številu. J; UM Tekmovanje na Sorici kasneje SORICA - Športno in rekreacijsko društvo Sorica je nameravalo jutri, 15. decembra, organizirati rekreacijski veleslalom za člane in članice. Zaradi težav pri organizaciji jutrišnjega tekmovanja ne bo. Nov datum bo določen z naknadnim razpisom! Šah Zmagal Dušan Borštar TRŽIČ -praznuje 10. Trtiški šahisti, katerih khab obletnico delovanja, so se tt zbrali na decembrskem rednem mesečaea hitropoteznem turnirju. Sodelovalo je šahistk in šahistov. Zaradi številne udeležbe je bilo nujno pred tekmovanje. V finalni skupini je zmagal Dušan Borštar i 8,5 točke, sledijo pa mu Andrej Lot J. ,J:.nez l/ar 8, Alojz Berčič 6, Rikard Piskar, Peter Mali in Simona Borštar pa so zbrali prav tako po šest točk. Na šahovskem tekmovanju pa so se zbrali tudi vojaki in rezervne vojaške sU-rešine iz Bistrice in Tržiča. Vsak je igral i vsakim dvakrat. Zmagalo je moštvo ZRVS Tržič pred rezervnimi starešinami Bistrice in vojaki s karavle na Ljubelju. Za lat-govalno moštvo so igrali Slapar, Jerman i* Hladnik. I Kikel I Kikel Dobra udeležba na Vitrancu Kranjska gora — Danes in jutri bo na Vitrancu v Kranjski gori tekmovanje za 19. Pokal Vi-tranc v slalomu in veleslalomu, ki velja kot FIS tekma. Danes ob de*etih bo start prvega veleslaloma, drugi pa se bo začel ob U. uri. Jutri bo slalom. Prva vožnja bo ob desetih, druga pa ob enih. Kar precej tekmovalcev je razen vseh naših odšlo iz Ma-donne di Campiglio v Kranjsko gort). Tu bodo tekmovali skoraj vsi tekmovalci iz Italije, prišli pa bodo tudi Bolgari. Avstrijci. Švicarji. Francozi in vedno boljši tekmovalci iz Sovjetske zveze. Boris Strel iz Škofje Loke je r drugem letošnjem leleslalomskem nastopu c Madonni di Campiglio dokazal, da je za Stenmarkom in Bojanom Khžajem tretji do peti najboljši celesUilomist na svetu. Rezultati - L Stenmark (Švedska), 2. Luethv (Švica). 3." Križaj (Jugoslavija). 4. Enn (Avstrija). 5. Snerli (Švedska), 6. Luescher (Švica). 7. Strel (Jugoslavija) itd. V svetovnem pokalu vodi Stenmark s 75 točkami pred Križajem. ki jih ima že 55 in bratoma Mahre. ki jih imata "11 oziroma 27. d. Humer, Smučarski skoki Triglavani najboljši v Planici PLANICA - Na 60-metrski skakalnici v Planici je bilo prvo Mošnje tekmovanje za pokal SRS za starejše in mlajše mladince Med mlajšimi mladim« je bila udeležba popolna, med starejšimi pa je manjkalo pet reprezentantov. ki so v Švici. Med starejšimi mladinci ata bila glavna kandidata za zmagovalca Žagar in Ssndč. Žal je Smaič po rekordnem skoka 60.5 metra padel in zapravil zmago. Med mlajšimi mladinci pa so prva mesta osvojili skakalci kranjskega Triglava. REZULTATI - mlajši mladinci: 1. Ka-štrun. 2. Betom. 3. Gašpire t vsi Triglav). 4. Urbaničič (Logatec). S J«M (Triglav Krite). «. Pire (Ilirija). 7. Cinasar (Triglav). ». Potanec (Trigtav-Križe) itd; starejši mladinci: L Žagar (Ilirija). 2. Ferian (Zir»), 3. -_ ^ Sprejem alpinistov Kranj — V ponedeljek je bila v Kranju skupščina telesnokul-turne skupnosti kranjske občine. Delegati skupščine so pred začetkom zasedanja sprejeli kranjske člane zmagovite jugoslovanske alpinistične odprave na Mount Everest. V odpravi so bili brata Andrej in Marko Štremfelj, Nejc Zaplotnik in Tomaž Jamnik. Dva od njih. Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik. sta tudi osvojila najvišjo goro sveta. -jk ŠAHOVSKI TURNIR V KOMENDI - V Komendi je bil šahovski turnir v počastitev praznika republike. Sodelovalo je 42 šahistov, ki so igrali v final ni in tolažilni skupini. V finalni skupini je zmagal Bračič pred Karnarjem klasom, Bavčarjem, Mrakom, Vojičičem, Trebušakom, Laniškom, Križam inStrajharjem. V tolažilni skupini pa je zmagat Osolin - J. Kimavec SALON POHIŠTVA murkaL g o v C Suzič (Ilirija), njak (Triglav). • (Bled). 8. Kokalj (Bled) 4. Šinkovec (Žiri). K, Marti-Dolinar (Žir Siri). 7. Beznik J -Javnrnik RAZSTAVA in PRODAJA POSTELJNE KONFEKCIJE TEKSTILNE TOVARNE METKA - CELJE RAZSTAVA JE ODPRTA DO 20. DEC. r RŽNI PREGLED JESENICE v^t« 20 do 45 din. spinača 25 L ,Vfta<*a 24 do .M) din. korenček 1 din. česen 36,80 din. čebula fižol 27.25 din. pesa 11,45 ^mare 32 din. paradižnik 42 ,|)Ve .1930 din. jabolka 1 1,9<) din. 30.90 din. grozdje 27 din, po-19.80 din. limone 3O.20 din. moka 28.50 din, koruzna j7 din, kaša 19,58 din. surovo 80 din. smetana 45,50 din, l j4.90 din. sladko zelje K) din, K\je 10,50 din, kisla repa 11,50 orehi 241.50 din. jajčka 2..10 do KRANJ 40 din, špinača 4() din, 45 din, korenček 2() din, „,50 din, čebula 20 din, pesa 18 ijjve 38 do 40 din, jabolka 12 do radič 40 din, pomaranče 38 ; Jimone 27 din, ajdova moka 24 ,oruzna moka 12 din, kaša 25 do rim surovo maslo 80 din, smetana »kuta 38 do 40 din, sladko \ |4 din, kislo zelje 20 din, kisla jMjn, orehi 200 din, jajčka 3,50 ESjtn, krompir 5 do 6 din, med AŽURNE TRGOVINE I »bo ,boto, 15. decembra, bodo naslednje dežurne trgo- (gANJ1 Central — Delikatesa, \Sl0 tg 11 in prodajalna Na |Wur »d 7- °"° 13- ure; Pro" lana Na Klancu, Oprešnikova 84, 1 jna Hrib, Preddvor, proda- . glemenček, Duplje in proda j* Krvavec, Cerklje od 7. do 19. ^arnopostrežna prodajalna in ,'Jikatesa na Maistrovem trgu Z dežurna ob nedeljah od 7. " !Jre. živila — V mesecu de-1979 so vsako soboto odprte letnem obratovalnem času od .0 ure naslednje prodajalne: L'L Pftrčku, Titov trg 5, SP Pri Iniku. C JLA 7 a, SP Oskrba, ika 4. SP Prehrana, S t. Za-|6 PC Vodovodni stolp, Jpijade 12, PC Globus, Koroška '/ato polje, Kidričeva 12, Pro-\.' Agraria, Prešernova 27, SP Zupančičeva 24, SP Plani-. Center, Gorenjskega odreda /Planina, Planina 65, SP 'i, Jezerska c. 41, SP Stor-w Brdo 47 (Kokrica), SP Predvor 35, PC Britof, ■ PC Klane, Likozarjeva v/jajalna Bonboniera, Prešer-4 Prodajalna Delikatesa, ltš0*9 l3, ^P Pri mostu, Vodo-13 SP Šenčur, Kranjska c. parklje, Cerklje 53, PC Bitnje, ■/,n\e 265, SP Orehek, Zasavska Mgp Mavčiče, Mavčiče 102, TO ^ica.Cerklje 53. MjgNICE: Samopostrežna trna Plavžu - Rožca jfJA LOKA: Nama Skofja Poslovalnica Merkator, Labode 27, poslovalnica Merka-Lrudjica, Bistrica, Poslovalnica L,tor, Pristava SERIJA k din srečka •t. din I 20 ^ 10.020 B »0020 [2 10.020 t m a i '42 m •v. •i/1 i:, m m m 50 5.000 l.(KK) 40 80 100 80 500 400 1.000 1.000 1.040 2.000 90.000 10.000 70 30 30 80 1.000 5.000 10.030 10.000 10.000 40 .50 200 2.000 1.000 1.000 , 1.040 05 35 01495 245205 484115 36 30156 027496 3158.36 385966 57 297 0547 6097 37007 087417 517277 18 .38 48 49958 63598 74688 98718 547498 577558 580308 9 05629 17999 28459 119849 50 30 1.000 10.050 10.000 30 2.(KK) 10.000 10.030 10.000 30 100 4(K) 5(K) l.(KK) 10.000 500.000 30 40 40 1.000 l.(KK) 2.000 1.030 10.000 K).(KK) lO.(KK) 20 1.020 5.020 1.020 10.020 Gasilski aparati že v 1500 domovih Velik uspeh akcije škofjeloške gasilske zveze in požarne skupnosti »Gasilski aparat V vsako hišo« — Sledili bodo praktični prikazi uporabe Skofja Loka - Ko sta škofjeloška občinska gasilska zveza in požarna skupnost snovali akcijo »Gasilski aparat v vsako hišo«, se nista nadejali takega uspeha. Akcija je bila novost in nihče ni pričakoval. SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjeva I Pri objavi delovnih nalog in opravil 11. decembra 1979 so bili izpuščeni pri točki VIII. pogoji za evidentičarja v kadrovski službi Pravilno je: VIII. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — evidentičarja v kadrovski službi Pogoji: — končana srednja šola — ekonomske oziroma administrativne smeri, — eno leto delovnih izkušenj. SOZD SAP-VIATOR Gozd Martuljek Objavlja prosta dela in naloge ; KUHINJSKE BLAGAJNIČARKE Poleg splošnih mora izpolnjevati še naslednje pogoje: — K V delavka gostinske stroke, — eno leto prakse na takem ali podobnem delovnem mestu, — poskusno delo je tri mesece.. Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas. Prijave sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja, TOZD Gostinstvo, GOZD Martuljek, 15 dni po objavi. DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE ŠPECERIJE BLED v občini Radovljica in Jesenice dne 15. 12. 1979 MARKET, BOHINJSKA BISTRICA, Trg svobode 1 MARKET ■ DELIKATESA, BLED, Cesta svobode 15 (v Park hotelu) SAMOPOSTREŽBA BLED, Kajuhova 3 Pazite na smuči Sezona smučanja se še ni dobro začela, ko so miličniki že dobili prijave o tatvinah smuči. Pred dnevi je neznanec vlomil v zaklenjeno garderobo hotela Alpina v Kranjski gori in odnesel dva para smuči. S takšnim »uvodom« v zimsko sezono smučanja imajo sicer največ dela miličniki. V lanskem letu je na gorenjskih smučiščih in pred hoteli ter restavracijami zmanjkalo 42 parov smuči. Številka niti ni tako majhna, škoda pa je kar precejšnja, saj je šlo običajno za vrednejše smuči in okovje. Smuči brez nadzora kajpada na kaže puščati ne na prtljažniku, še posebno pa ne na nezaklenjenem. Sicer pa prtljažnik sneti za nekatere tudi ni nobena umetnost, saj je pred dnevi neznanec z avtomobila italijanske registracije pred gostilno Žerjav v Ratečah snel prtljažnik za šest parov smuči. V naslednjih mesecih bodo smučke kar precej »iskano« blago, zato bi kazalo nanje še posebej paziti. da jo bodo občani tako številčno sprejeli. Ročne gasilske aparate S9 so razdelili po društvih, njihovi člani pa so jih ponujali po domovih. Doslej so jih oddali že kar 1.500. Istočasno so občanom pokazali, kako naj rokujejo z gasilskim aparatom. V naslednjih dneh pa bodo sledili po posameznih naseljih tudi praktični prikazi uporabe. Poglejmo si nekaj podatkov in hitro bomo razumeli, kako prav so ravnali tisti, ki so se odločili, da bodo imeli doma gasilski aparat. V Sloveniji so letos do novembra našteli kar 1.157 požarov, kar je 7 odstotkov več kot v istem razdobju lani. Škode je bilo za 97,3 milijona dinarjev, kar je nekaj manj kot lani, toda številka je vseeno ogromna. Posebej veliko požarov je bilo oktobra, kar 77 odstotkov več kot lani. Skokovito je naraslo število požarov pri zasebnikih, z 19 v lanskem oktobru na 48 v letošnjem, torej kar za 152 odstotkov. Rdeč petelin se je 21-krat pojavil zaradi neprevidnosti pri kurjenju, neočiščenih dimnikov in podobno. Raziskave so pokazale, da 80 odstotkov požarov zakrivi neznanje, nepazljivost in celo malomarnost ljudi. Vse to kaže, kako nizka je naša varnostna kultura, predvsem skrb za varstvo pred požari. V luči teh podatkov je škofjeloška akcija vredna posnemanja. V naših stanovanjih je vse več aparatov, v kmečkih poslopjih strojev. Z ročnim gasilskim aparatom, ki ga lahko uporabi vsakdo, je moč pogasiti začetni požar in tako znatno zmanjšati škodo. Tudi pri zavarovalnicah bi lahko prisluhnili škofjeloški akciji in bi morda tistim, ki sami poskrbe za varstvo pred požarom, znižali zavarovalne premije. M. Volčjak' NESREČE NESREČA NA PREHODU ZA PEŠCE Lesce — V ponedeljek, 10. decembra, ob 18. uri se je na regionalni cesti Lesce — Bled pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janko Soklič (rojen 1957) iz Sela je peljal od Mlina proti Lescam. Na prehod za pešce pri trgovini Peko je pripeljal s tako hitrostjo, da ni mogel pravočasno ustaviti pred prehodom, po katerem je prav tedaj prečkala cesto Mada Crv (roj. 1954). Voznik je sicer zaviral in odvijal v levo, vendar je na spolzkem vozišču kljub temu trčil v pešakinjo. Z zlomljeno nogo in pretresom možgan in drugimi poškodbami so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. NENADOMA PRED AVTO Kranj — V torek, 11. decembra, ob 17.50 se je na Koroški cesti pripetila prometna nezgoda zaradi prečkanja ceste izven prehoda za pešce. Voznik osebnega avtomobila Jože Kunčič (roj. 1944) iz Kamne gorice je peljal mimo Trga revolucije proti Zlatemu' polju. Malo pred restavracijo Park je ustavil, da bi lahko cesto prečkali dve ženski, ko pa je spet speljal, mu je z desne strani izven prehoda za pešce stopil pred avto Nikola Kovač (roj. 1921) iz Kranja. Kljub zaviranju voznik ni mogel preprečiti nesreče in je pešca zadel. Lažje ranjenega so prepeljali v Zdravstveni dom, od koder pa so ga po prvi pomoči že lahko odpustili v domačo oskrbo. L. M GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno ind. obrat Skofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas: 1 ZELO ZAHTEVNA OPRAVILA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA 2 ZELO ZEHTEVNO ELEKTRO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV Pogoji: Pod 1. dokončana ekonomska srednja šola. 3 leta delovnih izkušenj, Pod 2. dokončana poklicna šola elektro stroke, 2 leti delovnih izkušen j — ustreznih Za navedena dela in opravila velja 1 mesečno poskusno delo. Kandidati naj ponudbe z opisom dosedanjih del pošljejo na naslov: Gradiš TOZD LIO Skofja Loka, Kidričeva c. 56 do 31. 12. 1979. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. ZAHVALA Ob izgubi nase drage mame KATARINE MARKELJ z Lancovega pri Radovljici se iskreno zahvaljujemo vsem številnim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter tolikšno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala sosedi Vidi in Peskarjevi mami, dr. Zdravku Cernetu, pevcem zbora A. T. Linhart in osebju doma dr. J. Benedika. Žalujoči sin Franc in Matija z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in strica JOŽETA KLINARJA Budnarjevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč in darovano cvetje. Zahvaljujemo se dr. Mencingerju in osebju internega oddelka jeseniške bolnice za nudeno skrb in nego v času njegove bolezni. Prisrčna hvala govornikom za poslovilne besede, gasilcem GD Planina pod Golico za spremstvo ter pevcem za zapete žalostinke. Zahvala velja vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Malči, sinovi Lojze z družino, Jože in Stanko; Peter in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame KATARINE STANOVNIK roj. Jamnik, p.d. Govekarjeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Lovski družini Medvode za darovano cvetje in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Lepa hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in njegove besede ob zadnjem slovesu Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo Govejk, 24. novembra 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre FRANČIŠKE OBLAK iz Podgore 5 — Gorenja vas se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Hvala tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Bojanu Gregorčiču za njegovo veliko pomoč med zdravljenjem, župniku in Gorenjevaškemu oktetu. Hvala tudi kolektivu Gorenjske predilnice v Škof ji Loki, Splošni bolnici na Jesenicah, Železarni z Jesenic in PD Mojstrana Žalujoči domači! Podgora, Gorenja vas, Jesenice, Skofja Loka, Mojstrana, Ohio ZDA O Lr A S16. STRAN Pripravimo se na Silvestrovo Tudi tokrat vam predstavljamo menu za praznik, ki ga boste lahko pripravile že zdaj, če imate zamrzovalno skrinjo ali pa vsaj kakšen dan prej. če je nimate Le na mrzlo morate postaviti jedi Predlagamo: za aperitiv domače žganje, za glavno jed kislo juho z opečenim kruhom, pečenko v mrežici, kislo repo, zapečen pire krompir, kompot iz suhega sadja in ocvirkovko. Vino: cviček Meso natremo s soljo, poprom, česnom, kumino in cimetom, položimo ga na razgrnjeno svinjsko mrežico ter obložimo še z ostalimi dodatki, Mrežico skrbno zavijemo. Pečenka je okusnejša. če jo našalimo in odišavimo dan pred pečenjem Pečenko prelijemo /. vročo mastjo in počasi rumeno zapečemo v pečici. Ko je pečena, odlijemo mast ter pri-I i jemo zajemalko vroče vode ali juhe ter pustimo, da malo povre. Nato jo /režemo, naložimo na pogret pladenj ter poljubno garniramo. Kisla juha z opečenimi kruhovimi kockami Potrebujemo: .1/4 kilograma svinjske plečke (sveže). 1,5 litra vode. drobno čebulo, korenček, peteršilje-vo korenino. 2 stroka česna, lovorov list, timijan, majaron, sol, cel poper, žlico moke, '■) krompirje, domač kis. Meso kuhamo /. vsemi dodatki do mehkega. Juho nato precedimo, ji dodamo na porcije zrezano meso in olupljen in na krhlje zrezan krompir. Ko je krompir mehak, juho pod-metemo in okisamo. Serviramo jo z na kocke /.rezanim opečenim kruhom. Pečenka v mrežici Potrebujemo: 1,5 kg svinjske ribice, sol, kumino, česen, čebuio, rezino limone, lovor, zelen peteršilj, timijan, rožmarin, roženkravt, cimet, poper, svinjsko mrežico. Ocvirkovka: Potrebujemo: za testo: 1/2 kilograma ostre moke, 1 rumenjak, 1 jajce, 2 žlici sladkorja, !1 dkg kvasa. 1 dl mleka, žlico masti za nadev: 1/2 kilograma drobnih lepo rumenih ocvirkov (lahko tudi več), 1 jajce, cimet, sladkor po okusu, mast za pekač in sladkor za posip. Iz sladkorja, kvasa, mleka in žlice moke pripravimo kvasni nastavek, nato umešamo in pognetemo testo in pustimo vzhajati. Jajce in sladkor penasto umešamo, dodamo cimet. Ce ne želimo sladkane ocvirkovke, potem zžvrkljamo le jajce, z njim pomažemo razvaljano testo in ga potresemo z ocvirki in cimetom. Ocvirkovko nato tesno zvijemo ter damo v pomaščen model za šarklje. pokrijemo in pustimo vzhajati. Preden jo damo v pečico, jo po vrhu pomažemo s stepenim jajcem, smetano ali staljeno mastjo ter rumeno zapečemo. Se vročo ocvirkovko zvrnemo v krožnik in takoj serviramo. Če hočete sladko, jo potresete s sladkorjem, večina pa se bo odločala kar za slano ocvirkovko. Se boljša pa bo, če bomo ocvirkom dodali še na koščke narezano domačo suho klobaso. Pa še to: tudi za ocvirkovko velja, da jo lahko spečemo že zdaj, damo v zamrzovalno skrinjo, na silvestrski večer jo pa damo le za dobre četrt ure v pečico in potem postrežemo vročo. Kot pravkar pečena bo. DRUŽINSKI POMENKI Ce imamo tanek vrat MARTA ODGOVARJA Milena - Kranj Kupila sem si blago, u kat« rega nameravam imeti m letno obleko Ne morem -odločiti za model, eato Stara sem - Morda je še čas, da do novega leta za našega fanta spletemo takle topel brezrokavnik, ki ga bomo obšile z usnjem ali žametom. Spodaj plete-mo levo in desno za patent, naprej pa same desne. Bela barva v črtah in črticah in drobnem vzorčku bo naredila brezrokavnik še bolj prijeten. r Kuhinjske dišavnice in začimbe Cimet Cimet je tanka notranja plast skorje (lubja) cimetovca, zimzelenega drevesa, ki je doma na Ceilonu. Cimet, ki ga prodajajo celega in zmletega, je eria najstarejših in najbolj cenjenih začimb. Njegov izraziti vonj izvira od cimetovega olja, ki ga tudi pridobivajo iz cimetovčeve skorje. Cimet velja za konservans in zdravilo, zato je njegova uporabnost v kuharstvu vsestranska. Cimet uporabljamo pri pripravljanju krem, raznih pijač in sirupov, čokolade, toplih in hladnih sladic, punčev, likerjev in kuhanih vin. Tankemu vratu pristajajo nežni ovratniki, volanci, zračni, mehko padajoči šali. Vse grobo bo tanek vrat še stanjšalo. Frizura naj bo po možnosti visoka, sicer pa naj sega do brade in naj bo skodrana. Ušesa naj bodo odkrita, kajti ta zelo tanek vrat optično razširijo. Okras naj bo nežen, ozek in fin. Odgovor Narisala sem vam dvodelno obleko. Krilo je zvonastoia-drgo pri strani in sega do tal Zgornji del, oziroma bluza i« krojena široko: tako, da je na ramenih stisnjena z rahlo elastiko. Tudi sprednji del ima obran z elastiko. Ovratnik M visok, sega pa do bokov in f zaključena s širšim pasom Moj domači kraj Živim v Strahinju. Moj domači kraj mi je zelo priljubljen. Ima trgovino in gostilno, ki se imenuje pri »Bovavcu« ter spomenik padlim borcem. V vasi je veliko starih hiš. Kilometer od naše vasi je vas Naklo, ki je turistični kraj. Ima tudi spomenik pri vrtcu, na Cegelnici in na Okroglem, kjer je tudi okrogelska jama. Potem imajo še nekaj spominskih plošč. V Naklem je bil rojen tudi slavni zdravnik Voglar, ki je zdravil celo na ruskem carskem dvoru. V vasi je dal zgraditi vodovod, vendar pa o tem ne ve polovica vaščanov. 0 njem se učijo le v tretjem razredu. Turiste lahko peljemo na Stucelj, kjer so razvaline nekdanjega gradišča. Sedaj so tam zgradili rezervoar, ki bo vse Naklance in okoličane MATEJA IN CAP oskrboval /. vodo. Obiskovalca lahko peljemo še v Zelin, kjer je umetno jezero sredi gozda. Na jezeru gnezdijo divje race. Tam je čudovit svež zrak, vendar se bojimo, da ga nam ne bodo uničili. Okrepčamo se lahko pri »starem« ali »novem« Marinšku. kjer hitro in dobro postrežejo. Najstarejše hiše v Naklem so pri »Španu«, »Zgubu«, »Uženku«. »Tržiču« in »Vrtačniku«. Ob glavni cesti so skladišča Veletrgovine Živila Kranj in trgovina Merkur. Pred tem skladiščem je vedno veliko ljudi, pa ne zaradi gneče v trgovini, temveč zato, ker čakajo na cement. Takšni sta moja in sosednja vas Naklo, kjer prebiva veliko mojih prijateljev in prijateljic. Slavica Malic, 4. a r. osn. šole Prve kranjske čete, Naklo I M m C Babica Učna ura Saj sem vesel, kadar je Mateja doma in se igrava po mili volji. Zadnji prazniki pa so bili tako dolgi, da ji je bilo pošteno dolgčas in si je izmišljala raznorazne neumnosti. Pomislite: začela me je dresirati! Takšno dresuro pa privoščim le sosedovi mijavkasti mačji taci, ki pa ni zaradi mene lahko doživela še kaj hujšega. »( apko, Capči, Caponček. prinest mi palico,« je vpila po dvorišču in metala tisto nevredno vejo sem in tja. Nekajkrat sem tekel, ker me je zanimalo, če je stvar užitna, potem sem se pa naveličal. Najbolj me vznemirja tedaj, ko se mi skriva, domači pa se derejo s praga: »Capi, išči Matejo, išči!« Kot neumen skačem naokoli in ko jo najdem, jo povlečem za rokav. Vse to noro skakanje in tekanji- za Matejo pa se mi je že mašče vala. Pri Šobcu je bilo, ko je stekla po ozki brvi na drugo stran, jaz pa, neumnež neumni, brž za njo. Dresura pač! A nisem bil niti na polovici, ko se mi je v glavi zavrtelo in telebnil sem v vodo. Brrrr, zmrazilo me je. Mateja je zajokala, njena mami pa me je začela vleči ven, a sem spet capnil, tokrat globlje. Prava tragedija! Zaplaval sem na breg, premo čen kot cucek. Zdaj sem previdnejši. Po brvi ne stopam več, pri dresuri pa naga jam zato, da se Mateja kmalu naveliča in mi da mir. Vaš Cap Ko bom velik, bom strojevodja . . - Foto: F. Perdan Nagrada tokrat za Marinko Je bila zadnja literarna uganka težka? Morda je ime pisatelja Otfrieda Preusslerja, po katerem smo spraševali, res malce zapleteno, a po številu odgovorov sodeč njegove zgodbe radi prebirate. Zreb je tokrat nagrado — kemični svinčnik na vrvici in komplet Glasovih značk — namenil Marinki Štalec iz Dolenje vasi 14, 64227 Selca. Poslali jo bomo po pošti. Čestitamo! S ŠOLSKIH KLOPI Če bi bil turist Razmišljal sem. kaj bi delal, če bi kot odrasel človek imel veliko časa in veliko denarja. Bil bi turist. Z osebnim avtom bi potoval po Jugoslaviji. Ogledoval bi si lepote naše države in se ustavljal v večjih krajih, da bi spoznal kulturne in zgodovinske znamenitosti. Zanimal bi se za ljudi, njihove navade in običaje. Z ladjo bi prekrižaril Jadransko morje. Občudoval in spoznaval bi lepe obmorske kraje in otoke. Er\h Znidaršič. f>, a r. osn. šole heroja Bračiča. Tržič Sedela sem za pečjo in se tresla od strahu. Zunaj je divjala nevihta, kar naprej je bliskalo in grmelo. Razen stare mame ni bilo nikogar doma. Rada bi se pogovarjala, toda mama je samo molila, se kdaj pa kdaj obrnila v postelji, potem pa spet nadaljevala s svojimi rožnimi venci. Njene suhe, tanke ustnice so se komaj premikale, zato pa je tem bolj opletala s koščenimi rokami. Ležala je kar oblečena, ker se je sama že težko slekla, včasih pa se tudi hotela ni. Njene črne obleke so se odbijale od belih las. Moje razmišljanje je naenkrat zmotil glas, ki je prišel iz postelje: »Irena, se bojiš?« Pokukala sem Čez rob peči in namesto da bi odgovorila, sem jo rajši vprašala: »Grem lahko k tebi?« Mama se je nasmehnila in pokimala s svojo sivo glavo. Zlezla sem v posteljo ter se stisnila k njej. Cisto tiho ob ušesu mije pripovedovala pravljico, dokler nisem zaspala. Rada sem jo imela, pn njejsM* počutila varni). Velikokrat sem ležala pri njej in se stiskah njeno suho. toplo telo. Rajk >« tfL, sem imela le še očeta. I \k Irena Logar, 7. b r. osn. šole I m Janko in Stanko Mlakar.N.,:. | \t Ml or 1 m dT Ne odidi Bila sva daleč, skupaj sva prišla, bila sva skupaj in zopet se razšla. Bilo je sonce, zatonilo je, gorela je sveča, a ugasnila je. Hodiš sem, hodiš tja in pozabiš, kje si sploh doma. Minilo je leto, minil je dan, a v našem domu si še vedno neznan. Vrni se za vedno, za vse dni, naj te čudo sveta nikoli več ne odtuji. Jožica Dulc, 8. c r. osn. šole Peter Kavčič, Skofja Loka J Povabili smo borca Od 1976. leta se pionirk odred naše šole imenuje tako M odred, ki je branil BotoV pionirski odred Jeseniiko-bo-hinjskega odreda Srednja vi« Bohinju. Od tedaj vabimo m naše proslave nekdanje bon* Letos smo na proslavo ob 29 novembru povabili komandant* Jeseniško-bohinjskega odnsa Ivana Lebana in pesnico Draj>> Ulčar-Sonjo. Obujala sta spomine na ttUt a slavne dni našega narodnoosvobodilnega boja. Najbolj mi i bila všeč pripoved, kako sta Leban in njegov tovariš hit ukanila sovražnike. Prišla sta j znano gostilno. Postregli so ji** s pijačo in jedačo. Ko sta nam?, ravala oditi, je bila gostilna obkoljena. Sovražnik ju je poava.1. naj se vdata, onadva pa sta iih obsula z bombami, nato pa pn zadnjih vratih zbežala v iavet,* gozda. Jaka je bil ranjen,aga* Ivan zvlekel v zavetje in resii pred zasledovalci. Takih srečanj si mi pionirji k želimo, zato bomo borce izvabili, če bodo le hoteli priti. Bojan Zaveršnik. 1. r. osn Ko i Srednja vas v Bohinju 1979 17.STRAN G LAS ELEVIZIJA IS. DEC. UOporortU 11 Mac in čarobna lučka. „nj*** oddaj« mj] 2 beasdo in sliko: Ankirve risbe ij5 Glasbena pravljica: Divji bik pa&oand M Tehtnica ta natančno tehtanj«* IJ5 purtoJo^ftna UO poikdeh napredka ženska, odda ija ix cikla UlNoerf« Človekovo telo |tj fiveti dnajaO. dok. oddaja .j. a Tolstoj: Trnova pot. nadaljevanje in konec ... ,( grtča na vrvici, »lov. film (t> Tekma v vaterpolu 4 superfinale) X fSSfci Partizan : Cibona — prenos ; fcoiarka 1 Partizan : Cibona — prta« iB.Matkraj , . S Človek nai vsakdanji, oddaja TVNoviSad 'iSflkUnks j j) fV dnevnik K«; Dieti: Zupan natega mesta. fV nadaljevanka I x gladka ptica mladosti, amenSk i 8j«TV dnevnik aioTV kažipot '^^aiklll.TV bb i r«« ^poročil* . . 115 Narodna glasba j6 Kontaktna oddaja E fV dnevnik i Oledaili*k* predstava ^poročila ■ 2 Zad^ P0*1* Zagreb, feljton TViafreb - prosnmm: jMfVvtoli: Umetnost. Risanka. fV izbor * fV violi: Kipar Ivo Lozica. Znanost in mi U ^y violi: Varstvo pn delu ,415 poročila 4y;fV koledar fi pn^ prihodnost jI % T«kma v vaterpol u -» tfoiarka Partizan : Cibona st( pesnikova vedrina ijj -rV dnevnik B ćei°vecenufi,m E fV dnevnik jjj Akordi Kosova 1«. DEC. Poročila U nedeljsko dobro jutro — C« tri gore: Vokalni kvintet Gorenjci TV kažipot A Haley: Korenine. TV nadaljevanka Padlo je drevo, švedska otodinska nadaljevanka Čebelica Maja, otroftka senja Mozaik Kinetijaka oddaja poročila (do 12.35) jUgby Jugoslavija : Nizozemska prenos v odmoru Glasbena Atar&Kosova. festival zabavne glasbe ,&ladi zakladnice in sanje, dok. odd. „cikla Mehika pod svojim nebom Poročila . Nacionalne Aole v romantiki. ,dd. jz cikla Glasba skozi ajjtatj« športna poročila Casablanca, ameriški film pleterčani, dok. oddaja Risanka TV dnevnik G 8taf»novski: Nasa leta, nadaljevanka TV Skopje gvet na razpotjih, ZRN, **.terija TVdnevrak Risanka gportm pregled II. TV mrete: i a Poročila {J oddaje za JLA (do 12.00) SjflMerjsko popoldne j^TV dnevnik DiekCavett vam predstavlja IA TEDEN NA TV sobota Glavna oseba nove čeli/ nadaljevanke ŽUPAN KjidlBGA MESTA je Prantiiek Bavor. Zgodba »odvija na dveh ravneh. Prva prikazuje Bavora kot lupana, ki mora reševati /^pletene odnose med \pfimi v svoji sredi; druga M* njegovo zasebno živ-faie. Nadaljevanka je di-niutna in dramatična, ram problemi se prepleta -p z vedrimi, šegavimi mM film SLADKA PTICA IfLADOHTI je posnet po m znanega dramatika ffnnesseeja Williamsa in «*// fto pred leti gledali h/h v naših kinematografi Pripoveduje o možu, ki fftd nekdaj ni bil pri ljub fcg, Nekoč se vrne domov družbi propadle igralke, t, je duševno in telesno pnmdeta. Pride do novih t to večjih težav, s katerim »e ob junakovi vrni->/jt Kreta okolica. V filmu I odlično zaigrali Paul 'Imman, Geraldine Page t,FJBegley. 21.00 Včeraj, dane*, jut n 21.20 Celovečerni film (do 2:1.05) TV Zagreb - l.prograsn: »50 Poročila 10.00 Otroštvo mladost 10.30 Pogumna kraljica 11.00 Narodna glasba II..30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 Mladinski film 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Naša leta. TV nada I j 21.10 Karavana 21.40 TV dnevnik 22.00 Zabavno glasbena odd. 22.15 Športni pregled PONEDELJEK 17. DEC. 8.55 TV violi: Pravljica. Klasicizem v Slavoniji, Pismo materi 10.00 TV violi: Materinščina. Biologija 14.55 TV v ioli - ponovitev 17.15 Poročila 17.20 Vrtec na obisku: Matjažev rojstni dan 17.35 Deček z otoka, kanadski dok. film 18.00 Samoupravno urejanje delitve sredstev za osebne dohodke, oddaja iz cikla Pot do pravične in spodbudne delitve Kaplja za kapljo Mozaik Obzornik Mladi za mlade Risanka TV dnevnik M. VuČetič: Pupinove zvezde, drama Koliko se med seboj poznamo TV dnevnik 18.20 18.30 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 21.35 22.35 Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Minji, otroftka oddaja 18.00 Maliftlager 18.15 Kulturni zakladi 18.45 Glasbena medigra 18.50 Športna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Izkuftnje 20.35 Dokumentarni film 20.45 Poročila 21.05 Celovečerni film* TVZ 17.15 17.35 17.45 18.00 18.15 18.45 19.30 20.00 21.10 21.15 22.00 22.15 agreb — I. program: TV dnevnik TV koledar Minji, otroftka oddaja Mali ftlager Nafta obramba Mladi za mlade TV dnevnik TV drama Glasbeni trenutek Panorama TV dnevnik »Predmestni vrtovi«, glasbena oddaja 18. DEC. 9.15 TV v Soli: Alkohol in nikotin. Ali ste vedeli, Dnevnik 10 10.00 TV v Soli: Dokumentarni film Risanka, Glasbeni pouk, Začetki pismenosti (do 11.35) 16.20 Šolska TV: Električni štedilnik, Z minami in eksplozivom proti tankom. Kaj je animirani film 17.20 Poročila 17.25 Hercegovina poje, 18.00 Pisani svet: Lov 18.35 Mozaik 18.40 Obzornik 18.50 Sodobniki: Avgust Cernigoj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Med besedami in dejanji, aktualna oddaja 20.55 H. Fallada: Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka 21.55 TV dnevnik 22.10 Neoklasicizem, oddaja iz cikla Komorna glasba skozi stoletja Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirske T V novice 18.15 Nove knjige 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Gledaliftka predstava Zgodba filma CASABLANCA je precej zapletena, saj se odvija v času po padcu Francije, ko so se evropski begunci zatekali v Casablanco pred nacističnim zatiranjem. Tu so čakali na vizo za Lisbono in nadaljnjo pot v Ameriko. Film je doživel premiera v New Yorku le osemnajst dni po pristanku zavezniških sil v Casablanci 1942. leta. Zaradi svoje časovne aktualnosti je požel veliko uspeha, res pa je tudi, da je prav Casablanca eden najboljših filmov Humpreya Bogarta, ki je v vlogi Ricka dobil sloves romantičnega junaka. Sreda KAČA V NEDRIH je film o otroštvu, o mali Ani, o njeni starejši sestri, mlajšemu bratu, očetu, parali zirani babici, tetki, ki poskuša otrokom nadomesti ti umrlo mater. Devetletna Ana nam sporoča zgodbo o nekem drugem času in svetu, okolju, običajih, kar vse muči in hkrati veže družino. Toda te časovne premike spoznamo šele, ko se soočimo z likom odrasle Ane. 21.25 Včeraj, danes, jutri 21.45 Znanost 22.M) Beograjski festival jazza TV Zagreb - I. program: 15.20 TV v Soli: Živi organizmi. Kaj je delo 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Pionirske TV novice 18.15 Nove knjige 18.45 Dnevnik 10 1905 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor z Brankom Mikuličem 21.00 Celovečerni film 22.50 TV dnevnik 1». DEC. 9.35 TV v Soli: Za učitelje. Od načrta do zemljevida 10.00 TV v soli: Izobraževalni film. Risanka, Predšolska vzgoja. Kratek film 17.30 Poročila 17.35 Z besedo in sliko: Ankine risbe 17.50 Potovanje v deželo lutk 18.15 Ne prezrite 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik 18.45 Mladinski pevski zbor Maribor 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Kača v nedrih. Španski film 21.55 TV dnevnik 22.10 Glasbene miniature: Flandrijski komorni orkester Oddajniki II. TV mrete: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Sezamova ulica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 21.30 Pop glasba 22.10 TV dnevnik TVZ 17.15 17.35 17.45 18.15 18.45 19.30 20.00 21.30 22.10 22.30 agreb — I. program: TV dnevnik TV koledar Sezamova ulica Dokumentarni film Glasbena oddaja TV dnevnik Prosta sreda Pop glasba TV dnevnik Dokumentarni film ČETRTEK 20. DEC. 9.10 10.00 10.30 16.25 TV v šoli: Razmnoževanje živih bitij, Matematika v novem veku, Obiščimo muzej TV v Soli: Francoščina TV v Soli: Kemija, Risanka, Zemljepis Šolska TV: Električni Štedilnik, Z minami in eksplozivom proti tankom, Kaj je animirani film Poročila Jakec in čarobna lučka, otroftka serija Dediftčina za prihodnost, dokumentarni film Mozaik Obzornik Tehtnica za natančno tehtanje Risanka TV dnevnik Tretja razsežnost TV dnevnik 17.25 17.30 17.45 18.30 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 22.05 Oddajniki II. TV mrete: 17.00 Test 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar ' 17.45 Otrofttvo mladosti 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 ... gremo 23.00 Poročila TV Zagreb - I. program: 15.20 TV v soli: Živi organizmi. Mosor 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otrofttvo mladosti 18.15 Energija vetra, izobraževalna oddaja 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Nikola Tesla, TV nadaljevanka 21.50 Akcije 21.55 TV dnevnik 22.10 Glasbena oddaja 21. DEC. 8.55 TVvftoli: Pravljica, Ruflčina, Živi organizmi 10.00 TV violi: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Kratek film, Reportaža 14.55 TV v Soli - ponovitev 17.00 Poročila 17.05 Sola smučanja 17.15 Gledališče strička Branina, oddaja TV Beograd 17.30 Čuvaj parka, otroSka serija 17.55 Litvanski komorni orkester, II. del 18.25 Mozaik 18.30 Obzornik 18.40 NaSi sodobniki: dr. Jože Goričar 19.05 Cesta in človek 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer vojaftke pesmi 21.15 Petrocelli, serijski film 22.05 TV dnevnik 22.20 Jazz na ekranu: Kvartet Shafronov Koivistoinen Oddajniki II. TV mrete: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 TV dnevnik 17.45 Mali svet 18.15 Aktualna oddaja 18.45 Na obisku pri ... 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Liki revolucije 22.05 Zabavno glasbena oddaja 22.55 Glasbena oddaja TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Aktualna oddaja 18.35 Na obisku pri..'. 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer vojaftke pesmi 21.15 Ljubezenske zgodbe, serijski film 22.05 TV dnevnik 22.20 Dokumentarna oddaja Pri Kokrinl TINI v Kranju Imajo veliko izbiro otroških plaščev: s kapuco, brez nje, vseh barv. Vsi od kraja pa so zelo lepo izdelani. Cena: od 2 do 12 let 800 do 1200 din od 6 do 16 let L200 do 1.800 din IZBRALI SO Z(k VAS Pri TINI v Kranju ao dobro zaloteni z otro« kim i pižamami in spalnimi srajčkami. Vseh vrat in barv jih imajo: srajčke ao iz nežnega trikoja, okrašene s čipkami, pižame pa veselo pisane ali enobarvne s priletnimi apli- Iačete večerno obleko? Na Kokrinem oddelki tenske konnekcije v GLOBUSU imajo zelo lepe od blejskih Vezenin. Dolge ao, a sirokomi kimono rokavi, zanimivo okrašenimi z vezenino. Barve so modre in lila, velikosti pa od 36 do 42. Cena: 1.740,40 din kacljami. Velikosti: pižame od 2 do 14 let. srajčke od • do 14 let Cena: pitameod 125,10 do 203 din spalne srajčke od 17» do 214 din Raznih vrst in oblik baterijskih ohišij imajo naprodaj pri jesenitkem FUŽI-NARJU. Pri tem naj poudarimo, da imajo vedno mesečno svete baterije za svetilke, tranzistorje, stenske ure in podobno. Cena za ohišje baterij: 61,45 do 131,70 din Bogato izbiro kril smo videli v Murkini MODI v Radovljici. Na voljo so velikosti od 36 do 52. Enobarvna so, v karu in modnem pepita, s pasom ali brez. Cena: od 500 do 1000 din Pri EHtinem ROKAVIČAR-JU v Kranju imajo zelo lepe pletene komplete ženskih Šalov in kap. So vaeh modnih barv in različnih velikosti. Cena: 94 do 275 din KINO KINO KINO KINO Kranj CENTER 14. decembra amer. barv. fant. temna zvezda ob 16., 18. in 20. uri 15. decembra amer. barv. vvest. veliki revolveraski obračun ob 16., 18. in 20. uri, prem. hongkon. barv. karate upornik saolina ob 22. uri 16. decembra amer. barv. ris. neustrašni popaj ob 10. uri, amer. barv. west. veliki revolveraski obračun ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. barv. kom svatba ob 21 uri 17. decembra amer. Span. barv. krim. policijski pes ob 16., 18. in 20. uri 18. decembra amer. Span. barv. krim. policijski pes ob 16., 18. in 20. uri 19. decembra fra ne. barv. drama poti na jug ob 16., 18. in 20. uri 20. decembra hongkon. barv. karate upornik saolina ob 16. uri, amer. barv. kom. svatba ob 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 14. decembra franc. barv. erotič. ma-dameclaude ob 16,18. in 20. uri 15. decembra amer. ital. barv. west. imenujem se nobody ob 16. uri, prem. domač. barv. veter in hrast ob 18. in 20. uri 16. decembra amer. ital. barv. west. imenujem se nobody ob 14. uri, franc. barv. erot. madame claude ob 16. uri. domači barv. veter in hrast ob 18. uri, prem. angl. barv. krim neskončna noc ob 20. uri. 17. decembra angl. barv. krim. neskončna noc ob 16., 18. in 20. uri 18. decembra angl. barv. krim. neskončna noc ob 16., 18. in 20. uri 19. decembra ital. franc. barv. krim komisar brez kolta ob 16.. 18. in 20. uri 20. decembra angl. barv. kom. pink panter v novi akciji ob 16., 18. in 20. uri Trtic 15. decembra prem. angl. barv. do- kum. ta Čudoviti svet divjine ob 16. uri, amer. barv. erot. kom. pom pom dekleta ob 18. in 20. uri, prem. amer. Span. barv. krim. policijski pes ob 22. uri 16. decembra nem. barv. west. slovo velikega poglavarja ob 15. uri, amer. barv. erot. kom. pom pom dekleta ob 17. in 19. uri, prem. hongkon. barv. karate upornik saolina ob 21. uri 17. decembra ital. franc. barv. krim. KOMISAR BREZ KOLTA ob 17. uri, prem. franc. barv. drame POTI NA JUG ob 19. uri 18. decembra franc. barv. POTI NA JUG ob 17. in 19. uri 19. decembra nizoz. barv. vojni BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT ob 17. in 19. uri 20. decembra franc. barv. erot MADAME CLAUDE ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 15. decembra amer. barv. vojna drama LOVEC NA JELENE ob 16. in 19. uri, prem. angl. barv. krim. NESKONČNA NOC ob 22. uri 16. decembra amer. barv. vojna drama LOVEC NA JELENE ob 15. in 18. uri, prem. amer. Span. barv. krim POLICIJSKI PES ob 21. uri 17. decembra amer. barv. fant. TEMNA ZVEZDA ob 18. in 20. uri 18. decembra franc. barv. erot. MADAME CLAUDE ob 18. in 20. uri 19. decembra ital. amer. barv. vvest. IMENUJEM SE NOBODY ob 18. in 20. uri 20. decembra amer. ital. barv. vvest. IMENUJEM SE NOBODY ob 18. in 20. uri Duplica 15. decembra amer. barv. kom. SVATBA ob 20. uri 16. decembra ni kinopredstav! 19. decembra hongkon. barv. karate UPORNIK SAOLINA ob 20. uri 20. decembra angl. barv. krim. NESKONČNA NOC ob 20. uri Bled 14. decembra franc. kanadaki barv. KRVNI SORODNIKI ob 20. uri 15. decembra amer. barv. SLADKA MALA ob 18. in 20. uri 16. decembra franc. barv. zabav. BITKA ZA ALZAC IN LOREN ob 18. in 20. uri 17. decembra hongkon. barv. BRUCE LEE PROTI SUPERMANU ob 20 uri 18. decembra jap. barv. BLlSC IN SENCE MLADOSTI ob 20. uri 19. decembra amer. barv. vvest. PREGANJANI KAVBOJ ob 20. uri 20. decembra jap. barv. BLlSC IN SENCE MLADOSTI ob 20. uri Bohinj - Boh. Bistrica 15. decembra franc. barv. zabav. BITKA ZA ALZAC IN LOREN ob 18. in 20. uri '16. decembra franc. kanad. barv. KRVNI SORODNIKI ob 17. uri, amer. barv. VSI PREDSEDNIKOVI UUD JE ob 20. uri 20. decembra amer. barv. pust. LJUDJE ORLI ob 20. uri Jesenice RADIO 14. decembra Sved. barv. drama JESENSKA SONATA ob 17. in 19. uri 15. decembra amer. barv.' krim. VELIKI IZZIV ob 17 in 19. uri 16. decembra amer. barv. krim. VELIKI IZZIV ob 17. in 19. uri 17. decembra panam. barv. zgod. KRALJEVIČ BERAČ ob 17. in 19. uri 18. decembra panam. barv. zgodov KRALJEVIČ BERAČ ob a7. in 19 uri 19. decembra amer. barv. pust. PROTI VSEM ZASTAVAM ob 17. in 19. uri Radovljica 14. decembra amer. barv. SLADKA Jesenice PLAVŽ MALA ob 20. uri 15. decembra hongkon. barv. BRUCK LEE PROTI SUPERMANU ob 18. uri, barv. pust. LJUDJE ORLI ob NA amer. 20. uri 16. decembra amer. barv. pust. LJUDJE ORLI ob 18. uri, amer. barv vvest PREGANJANI KAVBOJ ob 20. uri 17. decembra jap. barv BLlSC IN SENCE MLADOSTI ob 20. uri 18. decembra amer. barv. vvest. PREGANJANI KAVBOJ ob 20. uri 19. decembra amer. barv. pust LJUDJE ORLI ob 20. uri 20. decembra amer. barv. pust. LJUBEZEN IN NOČNA SAMOPOSTREŽBA ob 20. uri 14. decembra hongkon. barv. ZMAJEVI POTI ob 18. in 20. uri 15. decembra panam. barv. KRALJEVIČ BERAČ ob 18. in 20 uri 16. decembra panam. barv. KRALJEVIČ BERAČ ob 18. in 20. uri 17. decembra amer barv VELIKI IZZIV ob 18. in 20 uri 18. decembra amer. barv. VELIKI IZZIV ob 18. in 20. uri 20. decembra Sved barv. JESENSKA SONATA ob 18. in 20. uri Kranjska gora 19. decembra panam barv KRALJEVIČ BERAČ ob 20. uri O L, A S18. STRAN PfTFK 14 DECiMBM m RADIO I Informativne oddaje lah-> poaluiate na prvem programu vsak dan, razen nedelje ob 4.30, 5.00, " 30, 6.00, 6.30, 7.00, 6.00, 0.00, 10.00 (danea dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 19.00 (Radijaki dnevnik), 22.00. 23.00, 24.00, v nočnem aporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00, 17.00, 19.00 (Radij ki dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; drugem radijskem programu prialuhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 15.00, 16.30, 17.30. 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 in 19.65. 115. DEC. I 4.30 Dobro jutro! 8.06 Pionirski tednik 9.06 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem OPZ 06 Danile Kumar - Ljubljana 11.20 Po republikah in pokrajinah 1.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti -mag. Tone Zafoanik. Uvajanje novih postopkov v trsničarstvu 12.40 Veseli domači nape vi 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev -posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.06 Glasbena panorama 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00-zunajepolitični magazin 18.00 Škatlica z godbo 18 30 Mladi mladim 19.25 Obvestila in zabavna glasba 1935 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Sobotni zabavni večer 21.30 Oddaja za nafte izseljence 23.06 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih posluftali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Alfija Nipiča 16.00 Naft podlistek C. Pavese: Vespa 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni casino 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za ftanson 18.35 Nafti kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 1P 25 Stereorama 2' 30 SOS - V soboto obujamo spomine «» Ročk and roll v vsako slovensko vas 15 Zrcalo dneva >5 Glasba za konec programa tj i program »5 Literarni dopoldan 15 Na krilih petja 15 Promenadni koncert K) Književnost jugoslovanskih narodov 6.20 Virtuozno in privlačno — Schubert, Ravel 16.45 Glasba je glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.00 Minute stare glasbe 19.30 Nove prevodne strani Arnold Zveig: Madež o očesu 19 50 Niccolo Paganini: Lacampanella 20.00 Slavnostne igre vSalzburgu W. A. Mozart: Titus 22.50 Literarni nokturno M. Kne: Pesmi 17.50 Zabavna radijska .Jožko Lukeft: Srčna desetica 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22 20 Skupni program JRT - Studio Skopje Glasbena tribuna mladih 23.06 Lirični utrinki 2.110 Mozaik melodij in plesnih ritmov 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo 19.30 Stereorama 20.30 Radio Student na naftem valu 21 30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 19.05 Igramo kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni Kirtret Robert esnos PONEDELJEK 17. DEC. NEDELJA 16. DEC Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke NikoGrafenauer: Preplah v Višnji gori 8.47 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 1320 ža kmetijske Proizvajalce ihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna P. Somogy: Šivalni stroj 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Pri nas doma 16.20 Gremo v kino 17.05 Popularne operne melodije Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Rado Simoniti (O Zupančič): Veseli koledniki 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano /.a 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Mihaela Cerne: Prihodnost pridelovanja vrtnin v severovzhodni Sloveniji 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00-i h Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Nafta glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz nafte diskoteke Novi posnetki Simfoničnega orkestra RTV - Ljubljana 21.05 Glasba velikanov 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II. programu VVild Bili Daviš - Jimmy Smith 16.40 Od ena do pet 17.35 lzpartitur londonskega festivalnega orkestra 17.55 Filmski zasuk 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza XII. del: Bojan Adamič 21.00 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba /,a konec programa Tretji program 10.06 Aktualni problemi marksizma 10.25 Plesi in spevi 11.00 Človek in zdravje 11.10 En sam, za dva, za tri ... 16.00 Aktualni problemi , marksizma 16.20 Tako muziciraju . . 17.30 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja — Samo Vremšak 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom — mag. ing. Slava Jeler 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji MatijaTomc -80 letnik 20.00 Literarni večer Jure Kaštelan 20.40 Stereofonski operni koncert 21.45 Odmevi iz glasbenega sveta 22.50 Literarni nokturno J. Pošt rak: Klativitez Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Iz glasbenih šol 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 12.10 Danes smo izbrali 12 30 Kmetijski naveti — dr. Franc Ločniakar: Vprašanja o prihodnjem razvoju živinoreje v Sloveniji 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev 1120 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 l H oo Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Instrumentalne skladbe Kista Savina 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privftka 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Tipke in godala 21.05 Od premiere do premiere Ivan Cankar: Lepa Vida 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.00 Vremenska napoved in poročila 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 I/, obdobja s w in ga — Benny Goodman 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut homorja 16.05 Lahke note 16.40 Diskomentalnost 17.35 lzpartitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni magazin 21.30 Rezervirano za count ry glasbo 22.00 Glasba neuvrščenih 22.30 Mala nočna glasba 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Kurirske poti 10.35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 11.20 Iz manj znanih oper 16.00 Radijska šola za srednjo stopnjo Kurirske poti 16.30 Operni koncert 18.05 Svet tehnike: dr. Peter Gregorc: Racionalna poraba energije 18.20 Minute za Isaaca Sterna 19.00 Z našimi solisti... Kvartet violončel in St o jun Dokuzov — oboa 20.00 Deseta muza 20.20 Salzburftki festival 1979. Koncert Dunajskih filharmonikov: dirigent Christoph von Doimam i 21.55 Benjamin Britten: Variacija na Bridgeovo temo za godala, op. 10 22.20 Skupni program JRT - studio Sarajevo Jugoslovanska glasba 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 jaz/pred polnočjo Chick Corsa — G ar v Burton 00.05 Nočni program — glasba - Radio Maribor Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Pet minut humorja 14.05 S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj 14.30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16 40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17.40 Iz partitur orkestra Helmut Zacharias 18.00 Kam in kako na prepih 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi i 9.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti - Dueti bobnarja Rashieda Alija — I del 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Dogovori, odločitve 10.25 Slovenska in svetovna zborovska literatura 11.00 Učimo se srbohrvaščine in makedonSčine 11.25 Solisti in orkestri 16.00 Dogovori, odločitve... 16.20 Arsantiqua 17.00 Iz komornih opusov slovenskih skladateljev 20. stoletja Blaž Arnič, Aleksander Lajovic 8.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Gustave Charpentier: Odlomki iz opere » Luiza« 19.30 Izbrana proza J. R. R. Tolkien: Gospodar prstanov 9.50 Fritz Kreisler: Preludij in Allegro za violino in klavir 20.00 Večer simfoničnega orkestra RTV -Ljubljana dirigent Samo Hubad, solistka Dubravka Tomšič Srebotnjakova — klavir, Igor O zim — violina 21.45 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno - M. U nt: Dogodek v gledališču ČETRTEK 120. DEC. J19. DEC Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za .... 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — Martin Mencej: Nevarnost prodora nove čebelne bolezni v naša čebelacstva 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Poje Ljubljanski oktet 18.15 Naš gost 18.30 Odskočna deska — Andrej Vari — kitara 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča 20.00 Koncert za besedi — Zla sreča 20.25 Kvartet in kvintet VVolfganga Amadeusa Mozarta — v izvedbi slovenskih ansamblov 21.05 Jacques Offenbach: Odlomki iz opere »Hoffmannove pripovedke« Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje MPF Celje 79 (10): MMZ iz Kopra, Zagreba in Priština 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Mihaela Černe: Makroposkuai s kumarami za vlaganje 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naSih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Enajsta Sola 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 7.00 Studio ob 17.00 8.00 Vsa zemlja bo z nami zapela 8.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 PetChopinovih valčkov - Igra pianist Janko Šetinc 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer Evropska književnost skozi čas III: Petrarca 21.45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.30 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 Jazz - klub - Gost oddaje: Iztok Koritnik 17.40 Iz partit ur orkestra madžarskega radia 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Beseda v rocku 21.00 Kulturno-zabavni program 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 11105 Radijska šola za višjo stopnjo Prehrana nekoč in danes 10 35 Pojealtistka Bogdana Stritar 11.00 Tekoča repriza 16.00 Radijska šola za višjo stopnjo Prehrana nekoč in danes 16 30 Pet pesmi čeških skladateljev — v izvedbi KZRTV Ljubljana 16.45 Federico Moreno Torroba: Značilne skladbe za kitaro 17. veja zarebrnica, pečena tako, da ostane notranjost Se rdeča, 4. Anton Der-mota, 5. oblika rastlinskega stebla, 6. duhovniki, ki pomagajo župniku ih župnim upraviteljem, 7. strokovnjaki za agronomijo, 8. levi pritok Doni* Kavkaza, 9. ime skladatelja zborovskih pesmi, Adamiča, 10. sen, psihična df-javnost med spanjem, 11. pod, 12. kratica Akademija za glasbo. 13. stroka njak za pantomimo in vzgojitelj, Andres, 16. kraj na zahodu indijskega poV toka Kathiavvar, 19. medmet, ki izraža veselje, razigranost, hej, 22. v glasbi ■ tretji ton v tonovski lestvici, 25. zdravljenje, 27. avtomobilska oznaka za Pulo, 28. razvid, namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov | čem, 30. potomec pripadnika bele in pripadnika črne rase, 33. v mitologiji Ori pred Trojo, ki je imel glas močan za 50 moSkih, 35. nadevano listje kislep ir-lja, 36. poklic, spretnost, opravljanje česa, 39. znak za kemično prvino aluminij, 40. list papirja z obvestilom, vabilom, reklamo, ki se deli v javnosti. 43. del imena nakdaj razvpite madžarske igralke v ameriških filmih. Za Gabor, 44. gorsko zdravilišče in Sportski center v Švici, 47. vodni hlapi. 5d pravec, 52. ime Tolstojeve junakinje Karenine, 53. industrijska rastlina, ki daje olje in vlakna, 54. kratica za arhitekt, 57. znak za kemično prvino lndiv 59. kratica za tako imenovan. Rešitve pošljite do srede, 19. decembra, do 10. ure, na naslov: Glu, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 1M dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 7. decembra: 1. Atanas, 7. portal. 13. kalanka. 19 inorat 17. Er, 18. teater, 20. harka, 21 rima, 2.1 dinar, 25. Mati. 26. makrela, 28. Ta, 30. kon. M lajajj I Sacre, 34. Kokra, 36. safari, 39. ata, 40. če, 42. tromeja, 44. Dors. 46. baker. 48. oaza, 50. akt nt I nastop, 54. Ir, 55. Radovan. 57. tikanje, 59. Ravena, 60. naglas. Prejeli smo 96 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Igor Kavčič. Brvj s Savi 76, 64000 Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Brane Dolinar, Davska c. 3, 64248 L««. 1 n grado (100 din) prejme Marija Mihelčič, C. 1. maja 59, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pota ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehanike* Kranj Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD Orodjarna vabi k sodelovanju STROJNE TEHNIKE, INŽENIRJE IN DIPLOMIRANE INŽENIRJE STROJNIŠTVA za dela in naloge v konstrukciji orodja. Nudimo: — možnost spoznavanja vrhunskih orodij za: — Štancanje, — predelavo termo-duroplastov, — predelavo aluminija, — naprave oziroma avtomate. Pričakujemo: — smisel za konstruiranje, — veselje do ustvarjalnega dela. Zaželeni so tudi kandidati brez delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v času 15 dni po objavi na naslov: Igkra Elektromehanika, Kranj, Savska loka 4, Kadrovala služba, z oznako za TOZD Orodjarna. f INTEREXPORT TOZD INEX POTOVALNA AGENCIJA LJUBLJANA SILVESTROVANJE GARDSKO JEZERO, 4 dni, odhod :*(). 12. 1979 " RiMINI. 4 dni. odhod :*0. 12. 1979 USKE POČITNICE: VAVSTRIJI: bp|0 JEZERO, odhod UL 1.. 20. 1.. 27. 1.. 3. 2. 1980 [jORFGASTEIM. odhod 12. 1.. 19. 1.. 26. 1. 1980 v ITALIJI: ;E'sT0 - DOLOMITI, odhod 12. 1., 19. 1.. 2H. 1. 1980 VCEŠKOSLO VAŠKI: vfjVA LESNA v Visokih Tatrah. odhod 11.1. VLIECHTENSTEINU: UAl BUM z vračunanim enodnevnim izletom v ZURICH, odhod 12. 1. "V. 26. 1..2. 2. 1980 irUMIZIJl je tudi pozimi toplo! T«Jen»ki paketi: HAM M A MET in SOUSSE Odhodi vaak petek! flkn najUpSih krajev Južne Tirolske ŠESTO je poznan po idealnih Zrtiiiih in ugodnih snežnih razmerah celo sezono. Caka vas 22 raz Sh naprav za prevoz smučarjev, preko 50km smučarskih prog. fam tekaških prog. drsališče in drugo . pojave in informacije v vaeh poslovalnicah KOMPASA! argX poslovalnica Ljubljana, Titova 25, telefon: 061 - 312-995, „7447,322-581 ALPETOUR juriitićna poslovalnica v hotelu Creina, tel. 21-022, 23-883 jgriitična poslovalnica v Radovljici, tel. 75-189 Tgriaticna poslovalnica v Škofji Loki, tel. 60-960 KOMPAS JUGOSLAVIJA NA SILVESTROVANJE S KOMPASOM S KOMPASOM V PARIZ NA TRI RAZSTAVE I pICASO (več kot 800 del. ki reprezentatirajo njegovo vsestransko fEVROPSKA UMETNOST NA ŠPANSKEM DVORU v 18 sto 1 RUSKA ZAKLADNICA IZ KREMLJA Odhod je za izletnike z letalom in bo za ljubitelje umetnosti vseka-L poslastica, bo 21. decembra. Izletniki si bodo poleg omenjenih EjttV z avtobusom ogledali PARIZ, dovolj pa bo na voljo tudi sr^teea časa za samostojen potep po mestu. V«no aranžmaja 3.800 din je vračunan letalski prevoz, avtobusni pre-jgrf vstopnice za razstave, 5 kart za metro, prenočišča v odličnem Izteki, organizacije in vodstvo potovanja. W" ' ....." •~"-s— Ifr, jezero — nastanjeni boste v lauicni vasici jtchendorf, v neposredni bližini smučišč. S seboj ne fnzabite vzeti tudi drsalke. yMPAH j> tudi letos pripravil bogato izbiro silvestrskih aranžmajev v domovini in tujini. Em tO aranžmaji že razprodani, nekaj mest pa je Se na voljo na silvestrovanju v GtADCV v Avstriji in v catanui na SICILIJI. «i(v««trfiki izlet v CiRADKC se začne M), decembra. V cen«, i/leta i 500 din. ki se vam bo „rt/r rdela visoka, je vračunano poleg prevoza in polpenziona v odličnem hotelu tudi kosilo z glasbo in pokuftnja vin v štajerskem vinogorju, prvi dan hanketna večerja. ,/(«tr'ivanje v sloviti Grajski restavraciji, strokovni ogled Gradca, novoletno banketno Lgfr i« novoletni koncert Izlet, ki traja ) dni (povratek 1 januarja), bo z bogatim progra mkakor izjemno doživetje'. V izdelovanju z revijo »Jana« pa je KOMPAS pripravil silvestrovanje v CATANUI na fJClLUI. Ta novoletni izlet Z letalom na italijanski jug. na zeleno in toplo SICILIJO, se Ki decembra, povratek pa bo 1 januarja. Izletniki se bodo z avtobusom popeljali M prKOd« vi*ine 2000 metrov in si ogledali krater, zanimiva bosta tudi ogleda mesta TAOR-jinVj i rimskim Odeonom in CATANIJE z znamenito katedralo in Belinijevim parkom ;/wolj bo tudi časa za individualne oglede. SILVESTROVANJE pa bo v hotelu EXEL-DOt, V programu je proti doplačilu predviden tudi izlet v 8IRACUSO (180 din). Cen;i #wtmaja: VHOMdin INFORMACIJE in PRIJAVE v vseh poslovalnicah KOMPASA! 4* iviercator SOZD MERCATOR Ljubljana DO ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ POTROŠNIKI! Ko boste obiskali letošnji novoletni sejem od 15. do 26. decembra 1979. v Kranju obiščite tudi razstavno prodajni paviljon MERCATORJA v hali A. V PAVILJONU MERCATORJA SI BOSTE LAHKO NABAVILI PO SEJEMSKIH CENAH — pohištvovspalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture, garderobne omare in posamezno kosovno pohištvo. — stroji za gospodinjstvo: pralne stroje, hladilnike, štedilnike, peči, zmrzovalne omare, termoakumulacijske peči, TV aparate v črno beli in color tehniki, male gospodinjske strojčke, lestence — smučarsko opremo: smuči za vse vrste zimskih :športov, sanke, drsalke, smučarske čevlje, smučarsko okovje in hokejske palice. Pri nakupu vam nudimo tudi potrošniško posojilo do 50.000 N din brez porokov in z dostavo blaga brezplačno na dom. Pohištvo ALPLES in MEBLO BREZPLAČNA MONTAŽA. KUPLJENO BLAGO VAM NA VAŠO ŽELJO TUDI PRIMERNO ARANŽIRAMO. Ob tej priliki vam cenjeni potrošniki priporočamo nakup blaga tudi v ostalih MERKATORJEVIH prodajalnah v Tržiču in njeni okolici, kakor tudi v naši prodajalni v Kranju. NAŠE PRODAJALNE VAM NUDIJO ZA NOVOLETNO RAZPOLOŽENJE LEPA IN PRIMERNA DARILA. Ob zaključku leta 1979 se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem zvestim potrošnikom za izkazano zaupanje, obenem pa vam želimo v novem letu 1980 obilo sreče in osebnega zadovoljstva pri nakupu blaga v dobro založenih prodajalnah MERCATORJA. SREČNO! olmifo MODNE PLETENINE RADOVLJICA NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 15. do 26. 12. 1979 RAZSTAVLJA IN PRODAJA SVOJE NAJNOVEJŠE IZDELKE, ZA HLADNE DNI V RAZLIČNIH BARVAH IN VZORCIH OBIŠČITE NAS. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD AGROMEHANIKA Kranj, Cesta JLA 11 (Zlato polje) uprava tel: 24-778, 23-485 Prodajalna strojev in trgovina rezervnih delov Kranj, Koroška c. 25. tel.: 24-786 Še je čas, da si preskrbite traktorje TOMO VINKOVIĆ 18,21 in 30 KS na kredit in ' trenutno še po starih cenah. Traktor TV 730 pri delu z kultivatorjem lastne proizvodnje Traktorje URSUS 35 in 42 KS po ugodnih cenah in tudi na kredit. V prodaji imamo ostale vrste traktorjev, kakor tudi veliko izbiro raznovrstnih priključkov. Iz naše lastne proizvodnje lahko nabavite: škropilnice od 200 do 500 litrov, atomizerje 200 in 300 litrov ter kultivatorje za vse vrste traktorjev širine 130 do 205 cm. OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU, KI BO ODPRT OD SOBOTE, 15.12. DO SREDE, 26.12.1979. G L, A S 20. STRAN PETEK. 14. DECEMBRA 197) S MERKUR VELEŽELEZNINA KRANJ VAM NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 15—26. DECEMBRA NUDI BOGATO IZBIRO BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO • električni, plinski in kombinirani štedilniki • štedilniki in peči na trda goriva • termoakumulacijske peči • trajnožareče peči • hladilniki • zamrzovalne skrinje • pralni stroji • el radiatorji • el gosp aparati • sesalci, mešalci • sušilci za perilo • barvni in ČB TV sprejemniki • gramofoni • osebni avtomobili zaporožec ZAZ-968 A prostornina: 1 1 96 ccm informativna cena: 40 000 din dobava takoj volga GAZ-24 limuzina prostornina: 2445 ccm informativna cena: 80 000 din dobava takoj • prevleke za sedeže OBIŠČITE RAZSTAVNI PROSTOR MERKUR —KRANJ SEJEMSKE CENE • POTROŠNIŠKI KREDIT • DOSTAVA NA DOM ŠIPAD-KOMERC Sarajevo TOZD Pohištvo Prodajalne: Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Ljubljana, Celovška 87 SEJEMSKI POPUST POHIŠTI/O SIPAD Na XX. Novoletnem sejmu v Kranju od 15.—26. decembra 1979 priložnost za ugoden nakup pohištva — novi program — potrošniško posojilo do 50.000 din SREČNO 1980 SREČNO 1980 SREČNO 1980 KlcrmoDOi 64225 Sovodenj telefon: (064)69-012 Predelava plastičnih mas r IZDELUJEMO: — torbJce M kasete — albume za kasete — velike in mik — albume za plošče — velike in mak — albume za značke — velike in maki I — albume za kovance — albume za diapozitive — albume za slike — albume za vizitke — razne vrste map: . IVO, BLED, AGENT, REKLAM itd. Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke ki so primerni tudi za darilo! Obiščite nas na XX. novoletnem sejmu v Kranju od 15.—26.12.1979 1. ZJAT 2 x TEDENSKO V ZDA IZ LJUBLJANE JUM2 DC10 • n JU5M DC1I 2 n YUBOSLAYlA-ZDA LT-BBTT JU503 DC 11 2 R K10 0 FY MM A i. LJUBLJANA +1 a' ^13J0 0 1I.M A a. BEOGRAD +1 i 12.M 0 13.M d. BEOGRAD a 10.M M.05 U.N a. LJUBLJANA +1 i NJI 1. LJUBLJANA a M.M 17.20 17.20 a. MEWY0RK -5 i 10.15 10.15 (1) (S) A UUB-BE6 JUM3 B BC6-UU JU502 a PRW00 LETALA d-0DN00 LETALA 2-CASI SO LOKALNI 1 - NttMllf* 0 - sabata F-pr* razred T 5 - Za na rezervacije In lafarmadla ta etndte na aaJMIžJe nlaiilii aoanclla ali JAT, MIMatlčafa M, teleta«: 314-MO, 31#-M1 (tri). Jl/GOS/OVfAVSAr/ 4£ROrR4XSPORT TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Najnovejše modele večernih oblek in kril za svečane prilike dobite v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču Tudi letos Gorenjska oblačila Kranj sodelujemo na Novoletnem Gorenjskem sejmu v Kranju in prodajamo izdelke iz naše bogate proizvodnje ženske konfekcije. Vabimo vas, da nas obiščete in se odločite za nakup naših izdelkov, za nakup pa se lepo zahvaljujemo. Vsem našim kupcem in poslovnim prijateljem, želimo srečno in uspešno Novo leto 1980. SLOVENIJALES SLOVENIJALES TRGOVINA LJUBLJANA TOZD STANOVANJSKA OPREMA TRGOVINA POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME VIŽMARJE, PLEMUEVA 86 TELEFON 51566, 51881 GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE SLOGA V našem skladišču v Kranju na Planini (pri mlekarni) imamo stalno na zalogi: cisterne vseh vrst, trosilce mineralnih gnojil, kabine za vse tipe traktorjev in ostalo kmetijsko mehanizacijo. Na zalogi imamo še nekaj ventilatorjev po stari ceni. Za traktorje TORPEDO, ŠTORE in URSUS nudimo ugodne kreditne pogoje. OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 15. do 26. DECEMBRA! NOVOLETNI SEJEM v Kranju OD 15. DO 26. DECEMBRA • POHIŠTVO • DEKORATIVNO BLAGO • BELA TEHNIKA • GRADBENI MATERIAL paviljon murka MARKIČ KATARINA Bečanova 1 64290 TRŽIČ tel: (064)50366 na novoletnem sejmu v Kranju IZDELOVANJE COPAT — moške, ženske in otroške copate — bogata izbira OBIŠČITE NAŠ PAVILJON TOZD MESO KAMNIK Obvešča cenjene potrošnike da prodaja v Diskontu v Kamniku Usnjarska cesta 1 sveže zaklane svinjske polovice od prima mesnatih prašičev s kožo. glavo, nogico in salom za splošno potrošnjo in za vlaganje v zmrzovalne skrinje po ugodnih cenah. Prodaja bo v petek, dne 14. 12. od 12. do 17. ure in v soboto 15.12. od 7. do 14. ure. Se priporočamo! ALPETOUR Bazen in savna v hotelu Creina. Bazen od 14. do 20. ure, savna od 16. do 20. ure. GLAS22.STRAN PETEK. 14. DECEMBRA Wj ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica LEOPOLDA SMOLEJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali v bolečih trenutkih. Posebna hvala dr. Bajžlju za občasne obiske na domu. Prisrčna zahvala g. župnikoma iz Naklega in Šenčurja za pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Vsi njegovi! ZAHVALA V 70. letu staroati nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric CIRIL ŽIBERT iz Križev pri Tržiču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalja, Posebna hvala dr. Bajžlju in osebju bolnice Golnik; Župančičevi, Aljančičevim in Oraničevim, kolektivu Zavarovalne skupnosti Triglav - območne skupnosti Gorenjske Kranj, učencem 2. KB razreda Gostinske šole v Ljubljani, Gasilskemu društvu Križe, KS - Križe, govorniku tov. Dobretu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru iz Naklega za spremstvo in zapete žalostinke ter g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Ivanka, sin Ciril z družino, brat Ivan in ostali sorodniki j Križe, 6. decembra 1979 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete KRISTINE ŽLINDRA roj. Arnež iz Srednje vasi pri Šenčurju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njen zadnji poti. Najlepša hvala org. ZB Šenčur, upokojencem, g. župniku in pevcem. Žalujoči vsi njeni! Cerklje, Duplje, Britof, Srednja vas, Šenčur _ ZAHVALA Po težki bolezni je v 42. letu starosti umrl naš dragi sin, brat in stric JANKO PODLIPNIK Tomajnarjev iz Cerkelj Ob težki izgubi se najlepše zahvaljujemo požrtovalnim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagati v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni izreči duhovščini za pogrebni obred in fantom iz Cerkelj, ki so ga nosili; kolektivu Sava Kranj in predstavniku za poslovilni govor; ter za podarjene vence in cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, ata, sestre Vida, Ivanka, Kati in Francka z družinami ter ostalo sorodstvo Cerklje, Piran, Mlaka, Šenčur ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame KATARINE NASTRAN se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo k njenemu zadnjemu, zasluženemu počitku. Iskrena zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za ganljive žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Rešku za skrb in pomoč pri njeni dolgotrajni bolezni in vsem, ki so ji kakorkoli pomagali lajšati njeno trpljenje. Žalujoči njeni! Studeno, Železniki, Skofja Loka, Moše, Podblica, 9. decembra 1979 MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodam oljni GORILNIK FOX. Puhar, Velesovska 15, Šenčur 9838 Prodam KRAŠKI TKRAN po 28 dinarjev. Večjo količino pripeljem tudi na dom Telefon 067-74-012 9864 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Dolar, Vrba 9, Žirovnica 10036 Poceni prodam železno BALKONSKO OGRAJO. Roblek Tone. Pot oče 12, Preddvor 10052 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR. Kranj. Jama 42 10066. Prodam DOMAČO SLANINO. Velesovo 21. Cerklje 10070 Prodam 250 kg težkega BIKA. Jost, Naklo 51 10071 Prodam delno KUHINJSKO OPREMO brest - oreh. Telefon 25-315 - Kranj 10072 Prodam lahek GUMI VOZ. nosilnost 1 t, ali menjam za težjega. Voglje 107, Šenčur 1007.1 Prodam globok avstrijski OTROŠKI VOZIČEK, rjav žamet. Telefon 27-301 10074 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA. Kokrica, Dolžanova pot 1 10075 Prodam dve dobri diatonični HARMONIKI. Tenetise 12. Golnik 10076 Prodam jalovo KRAVO, ki ima 8 I mleka in 8 mesecev brejo KRAVO. OlSevek 40, Preddvor 10077 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Plestenjak Jože, Zg. Bitnje 115 10078 Prodam barvni televizor Gorenje — ekran 67 zaradi velikosti, za polovično ceno. Kališnik Janez, Tržič, Bistrica 110, tel.: 50-034 10187 Zamenjam BIKCA za TELIČKO — starost pet tednov. Gorica 16, Radovljica 10079 Prodam dve LEŽIŠČI, dva JOGI-JA in dve OMARI. Martinovič, Šor-lijeva 17, stan. št. 12. ogled 14., 15. in 16. decembra — od 16. do 18. ure 10080 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Cvenkel Alojz, Ljubno 69, Podnart 10081 Prodam suhe BUTARE in KRAVO za v skrinjo. Olševek 29, Preddvor 10082 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ Gorenje, naslov v oglasnem oddelku. 10083 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Pirnat, Šorlijeva 13, Kranj - 10084 DEŽURNI VETERINARJI ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ od 14. do 21.12.1979 za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. «t. Kranj, Vrečkova 5, telefo« 26-357 ali 21-798 VEHOVEC Srečko, dipl vet., Kranj, Stoiičevi 1. tel. 22-405 za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. Ht, Žiri 130, tel. 69-280 LIKOSAR Duftan. dipl. vet Skofja Loka, Podlubnik 14. tel. 60-939 za občini Radovljica in Jesenice HOČEVAR Jernej, dipl vet., Jesenice, Titova U. tel. 82-094 ali 82-062 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem a-vodu Gorenjske v Kranju. Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Iščemo študenta ali študentko za korekturo in branje časopisa Glas. Delo je dvakrat tedensko. Prijave sprejema CP Glas, Ul. M. Pijadeja 1, Kranj, telefon 21-835. Prodam PRAŠIČA za aktV STREŠNO OPEKO folc in PUKfl Voglje 40 Po ugodni ceni prodani BA. KOMSKA VRATA s pol*« (220X 80) in ELEKTROMOTOR. 2,4 kW. TrSan. H rase 14, Smkjj Prodam električni RADIATOR (švedske znamke) in elektnčniVLv ZILEC za zrak. Telefon 2SJJM Prodam večjo količino hrastov*; DRV. Banič. Hotavlje m. GcjjL vas Prodam SLAMOREZNICO j 3 z verigo in puhalnikom. Zr. Bfll 19 ob gavn i cesti Prodam nova dvižna GARAtM VRATA Lip Bled in črnobel TELE VI ZOR Gorenje avtomat* ** Štiglic, Staneta Rozmana T.Knn Wl SPLOŠNO ŠČETKARSTVO ŽNIDAR MAKS. Utik - Vo*§ vam nudi na NOVOLETNEM $1 RENJSKEM SEJMU od 26. decembra kvalitetne SCETKl OMELA. Še posebej vam pnptfOf ŠČETKE za pranje avtomobil OMELA za dimnike in peči Prodam 550 kg težkega min*^ KONJA, starega 6 let. ali zam«. za starejšega. Šenčur. Pipanov**1 I Prt HO.' ■;P.V' & i. pro moji pro «kj pro bo rfl ft$ hr< t* pro Urili ■i) t rim1 % tu Pro r«ti t? Pro yc pro t Pro \l m* pro I % Prodam ŠTEDILNIK (2 elektrika, 4 plin) za 2.000 din. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu v jami 10085 Zelo ugodno prodam malo rabljen damski ZIMSKI USNJEN PLAŠČ (velour — podložen). Kranj, telefon: 21-345 10086 Prodam črnobel TELEVIZOR, letnik 1977, znamke Gorenje. Jezerska c. 132/b 10087 Prodam TELETA za zakol. Pre-bačevo 27, Kranj 10088 Prodam ZAJCE. Ktmovec Marija, Retne 38. Tržič 10089 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. kokrica, Pokopališka 11 10090 Prodam stereo RADIO-KASETOFON SHARP 8080 H. Informacije po 14. uri po tel.: 23-560 10091 Prodam 7 mesecev brejo JUNICO, težko okrog 400 kg. Pintar Janez, Lepence5,Bohinjska Bistrica 10092 Prodam 300 kg težkega BIKA. Pu-stal 19, Skofja Loka 10093 Ugodno prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. staro tri leta. Ves-kovič Radoš, Dražgoška 7, Kranj, tel.: 22-657 10094 Prodam ŠTEDILNIK kuppers-busch. Kocjanova 2/a, Kalvarija — k ran j 10095 Prodam mlado KRAVO, staro 27 mesecev za zakol ali nadaljno rejo, ali zamenjam za mlado KRAVO z mlekom ali brejo ter okoli '2000 kosov stare, Se dobre zarezne STRESNE OPEKE, kom. 1 din. Svetina. Triglavska c. 8, Bled 10096 Prodam težko KRAVO s teletom in leto stare KOKOŠI. Rokovnik, Zg. Bela 19, Preddvor 10097 Prodam PRAŠIČA za zakol. Grča Franc, Sp. Bela 7 Preddvor 10134 Prodam PRAŠIČA za zakol. .Je zerska c. 24, K ran j - Primskovo 10135 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA in teden dni staro TELE za rejo. Trboje57 10136 Prodam 2 mesnata PRAŠI C A od 150-200 kg. Za lop 17. Cerklje P* jafJ 5 Prodam dve KRAVI za »kol«] menjam za plemensko. Naafo i | lasnem oddelku. ''•'ti' Prodam 13 let staro KOPI | ',!'< Hlebce 14, Lesce Prodam 6 tednov stare BERS^ DINOE. Mežan. Riklijeva " Zelo ugodno prodam popolM*| nov PLAŠČ perzianer, it 4& I macije po tel.: 77-925 Prodam PRAŠIČE za zakol. H Lipnica 9, Kamna gorica Prodam od 4 do S ra ^ LESTVE. Poljanska 30. SkotV>> ka tel.: 61-693 Prodam 150 kg težkega PRA§HJ za zakol. Miklavčič -loze Gre* Skofja Loka Poceni prodam dva tUBđb 1 TOPLAŠČA, dimenziji 155-Sl Sava-Kranj. Ropret M . Krarr \ bljanska c. 36, tel : 27-931 Prodam električni STKDllv 1 PEA. Šturm. I „evstikova X Ki*M Prodam trajnožarečo PEO kaf] persbusch in sadno ŠKROPIL? pohorko. Stružnikova 21, m Prodam 100 kg težke mesna* PRAŠIČE za zakol. Bajd M že 81. Tržič Poceni prodam SEDEŽNO v NITIJ RO. Stiasnv. K ran, v v skega odreda 16 Prodam črnobel TKI K V'..V* otroški SEDEŽ za v avto in HO CO. Zg. Brnik 18. Cerklje tfr Vedno SVEŽA DOMAČ A JA^A se dobijo vsak dan po 15 uri i nji vasi 6 pri Goricah Prodam delavnega VOLA ' v 69, Kranj Prodam TRAKTOR sto KM, s kosilnico in plugom 7x Bnl 53, Cerklje Izdaja OP Glas. Kranj Stavek. TK c. ronjski tisk Kranj, tisk: 7.P 1 iua»i pravica. Ljubljana. Naslov ur«ln:*^ in uprave lista: Kranj. Mo*e PiuoVj - Tekoči raćun pri SOK v Kr«gIG tll. vilka 51500-603-31»»9 - Telefonu ■ | 23-341, glavni urednik, odgovora* «1*4. nik in uprava 21-835. redakcij« 3141* komerciala - propaganda. lunVth na, mali oglasi in računovodstvo !J-,t< Naročnina za prvo polletje IM< *i 175,00. Oproščeno prometnega nrt)gkovo - Kranj 10172 prodam večjo količino suhih hra-22 DRV. Sr. vas 50, Šenčur 10173 Prodam mlado KRAVO s teletom. .i&Kranj 10174 prodam 5200-litrsko CISTERNO Informacije po tel.: 75-882 10175 prodam nov KRZNEN PLAŠČ wtralska bečka), št. 42. Informa- v$£m suha BUKOVA DRVA. »Jovv oglasnem oddelku. 10177 Mam otroške DRSALKE št. 27, iiiCE dolge 70 cm in SMUČAR-iiČEVLJE št. 28. Naglic, Tonč-:fiežrnana4,Kranj 10178 uSm PSIČKI ŠARPLANIN-i stari dva meseca, brez rodovni-iowačičC. Moste 69, Žirovnica W 10179 wjam KRAVO in FIŽOL. Bi-JTl3 Duplje 10180 Mdarn lep RADlC v glavah za 2; ter dve PALMI. Kranj, C. y27 itn« i prodam semenski in jedilni POMPIR igor. Vopovlje 11, Cer-^ 10182 ^odam nemški APARAT ZA JtfgArlJE, odpravljanje celulitisa .'rnaaažo telesa. Informacije po \Sm 10183 Prodam brejo KRAVO, TELICO glavnega VOLA. Bregant, Polj-fo59.Zg. Gorje 10184 prodam rabljeno kombinirano pp/; za v kopalnico. Jelene Alojz, Lj.Kalinškova 4 10185 "prodam PEC kuppersbusch in Jnbiniran ŠTEDILNIK Gorenje Tim 2 elektrika). Šinkovec Mann-fE&n 16, Skofja Loka 10186 !*odno prodam globok in športni rVfCEK, stajici in hojco ter elek-,L ŠTEDILNIK in plinski STE-.jjvTK (kekec). Ogled možen po-E, od 15. ure dalje. Frelih Du-^Oradnikova 85, Radovljica . 10188 prodam 200 kg težkega PRAŠI-, Križnar, Hafnarjeva 9, Kranj -Mtfe 10222 Sam BIKA in TELICO, težka mm kg- Mlaka 21, Kranj 10223 prodam TERMOAKUMULACIJ-arflPEČ 3 kW AEG, dva rabljena nVCA in eno dvodelno OMARO. 22-444 - Kranj 10256 tel.: 47-244 10176 KUPIM Kupim BOROVE DESKE, debelem, širina 15 ali 30 cm. Kotnik pr,nc,Britof65 10055 potmi kupim električno solo ali ram KITARO. Ponudbe s ceno pod imetnik 10098 Kupim PISALNO mizo. Telefon 0j>539 10099 Kupim PEČ za centralno kurjavo ,perjem, 40.000 kal. in PRIKO-ijĆO za osebni avto, nosilnost 400 [ Bizjak, Novi svet 17, Skofja Lo- BKupim Štedilnik kupersbuch, t, trda goriva. Naslov v oglasnem jrfdku. 10224 jL,m rabljeno OMARO (kre-Jj[ in rabljeno POMIVALNO ze enim koritom. Velesovo 6, EL 10225 Kupim vsako količino STREŠNE p?M trajanka Dravograd (gra-L (rivo). Bere Ludvik, Zeleška c. fRled 10226 "Kupim KOSILNICO BCS z žetve-,. napravo in maratonom. Ložar, LobSavi. 17. Kranj 10227 famm 1 kub. m macesnovih 0$ in avto VW, letnik 75/76, plate takoj. Naslov v oglasnem od- m 10228 VOZILA Prodam avto MSU 120O. Ličan Kiriia. C. 1. maja 67, Planina — H 10101 dno prodam dobro ohranjeno Ž$TAV0 1300, letnik 1974, regi- »/rano do julija 1980. Veskovič Ra- Dražgoška 7, Kranj, tel.: 22-657 10102 Prodam VRATA za osebni avto LADA. Cvenkel Alojz, Ljubno 69. Podnart 10103 Prodam avto ZASTAVA 750. Velika Vlahovića 8, Kranj - Zanko Prodam FORI) TAUMUS. prevoženih 28.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 10105 Prodam 13 eolska PLATIŠČA za avto. Široki profil Vreček, Predoslje st.156 1010« Prodam FORD TAUMUS 15 M, s parno številko. Telefon 70-095 10107 Prodam R-4. letnik 1975. Telefon: 75-232 10108 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. Rešek Jože. Brezovica 12. Kropa 10109 Prodam karambolirano ŠKODO 120 L. letnik 1978. Ogled ho v soboto od 10 do 12 ure na C. St. Žagarja 4 v Kranju Prodam ZSTAVO 1500, letnik 1971. Grozdek.C. JLA 6, Kranj 10111 Prodam FIAT 750, letnik 1970. v voznem stanju, za 10.000 din. Go-renc Ivan, Pševo 2, Kranj 10112 Prodam BMW 1600. Bodla j Miro, Zvirče 25. Tržič 10113 Prodam ZASTAVO 750 - karambolirano. Studen Brane, Malo Naklo št. 4 10114 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1971, motor 1975. s parno registrsko številko. Jelar Justi, Podlubnik 160, Skofja Loka 10115 Prodam OPEL KADETT, letnik 1973. Trboje 9, Kranj 10116 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973 in R-4, letnik 1977. Ogled od 14. ure dalje na Gradnikovi 95 v Radovljici 10117 Prodam avto R-12, letnik 1974 in SITOTISK ARSKI STROJ (60 X 40). Informacije po tel.: 22-783 10118 Prodam dve PLATIŠČI (145x 14) za PEUGEOT 204. Bašelj 22. Preddvor 10119 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1978. Ljubo Hajdinjak, Ovsiše 42, Podnart Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1969 in ŠTEDILNIK (2 plin. 2 elektrika). Ažman, Naklo 6 10120 Prodam FORD ESCORD karavan, letnik 1975. Smledniška 32, Kranj 10121 Prodam 125-P, še v garanciji. Kranj, tel.: 26-996 10122 Prodam R-4 spcial, letnik 1977. Informacije od 15. do 16. ure vsak dan po tel.: 28-821. Ješe, Moša Pija-de 15, Kranj 10124 Prodam osebni avto R-12 TL, letnik 1974. Informacije po tel.: 40-571 vsak dan popoldan 10125 Prodam ZASTAVO 101, v dobrem stanju, letnik 1975. Informacija od 15 ure dalje. Vdovič, Kidričeva 14, Kranj 10126 Prodam 3 leta star OPEL ASCO-NA 1.6. Gobovce 10, Podnart 10127 Prodam dobro ohranjeno LADO, letnik 1973, registrirano do septembra 1980. Telefon 28-782 10120 Prodam karamboliran R-4 TL special, letnik 1977. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Zauski Anton, Dovje 41, Mojstrana 10129 Prodam SPAČKA, letnik 1973, lahko po delih. Informacije telefon: 064-78-018 10130 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do novembra 1980. Tel.: 75-021 popoldan. Pengal Miroslav, Gradnikova 65, Radovljica Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do novembra 1980. Tel.: 75-021 popoldan. Pengal Miroslav, Grdnikova 65, Radovljica Prodam obnovljenega, garažira-nega SPAČKA, letnik 73. registriranega do marca 80. Ogled v popoldanskih urah. Stepan. Krožna 10 Prodam JEEP WILLYS. v voznem stanju. Derling Zvon*1, illebce 16, Lesce 10132 Prodam AMI 8, letnik 1971. Brezje 27 pri Tržiču 10133 Prodam ALFA ROMEO 1300 su-per ter ZASTAVO 750, starejši letnik. Virmaše 97, Skofja Loka 10189 Prodam ZSTAVO 101 ali menjam za drug avto. Kekič, Jezerska c. 95, Kranj • 10190 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Ogled popoldan. Strahinj 117, Naklo 10191 Ugodno prodam ZASTAVO 750. letnik 1973 in VW. v voznem spanju. Čeko Milorad, Struževo 2/b, Kranj 10192 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Miltenovič Gradimir, Va-ljavčeva 14, Kranj 10193 Prodam MINI COOPER, letnik 1968, cena 32.000 din. Črnivec Sonja, Begunje 54 10194 Prodam LADO L. letnik maj 1979. Predoslje 29, Kranj . 10195 Prodam osebni avto OPEL KADETT 1200 S. leto izdelave 1975 -oktober. Kalan. Breg ob Savi 74. Kranj 10196 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1972, z novim motorjem potreben manjšega popravila. Ogled v soboto popoldan in v nedeljo. Sušnik, Tenetise 4, Golnik 10197 Prodam ZASTAVO 101, letnik november 1972, registrirano do novembra 1980. Telefon 25-925 10199 Prodam R-8. starejši letnik, vozen in registriran, za 9.000 din Lukšov Franrelj. Zg Bitnje 143 10200 Prodam OPEL KADETT. letnik 1969. Ul. Tončka Dežmana H. stan 10. Planina - Kranj 10201 Prodam FIAT 125 spet ial. letnik 1971 Telefon 22-119 . 10202 Prodam italijanski FIAT 125, s parno številko, letnik 1970. Zg. Bitnje 157. Zabnica 10203 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Informacije po telefonu: 62-606 - popoldan 10204 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973, registrirano do novembra 1980. ogled v petek, soboto in nedeljo. Križe 34 n. h, Tržič 10205 Prodam KAROSERIJO od skoraj nevozne DYANE. letnik 1975; ali kupim PODVOZJE od DYANE z motorjem. Košir. Gozd Martuljek 96/a 10206 Prodam MOTOR APN 4. Dvorje 42. Cerklje 10207 Prodam ZASTAVO 750. letnik december 1971 Vilfan. Sr. Bitnje 33 10208 Prodam MINI COOPER. Telefon: 28-451 - od 14. do 16. ure 10209 Prodam garažirano SIMCO GLS — 1000 po generalnem popravilu. Štefančič. Vrhnje 18. Radovljica 10210 Prodam dobro ohranjeno KA-TRCO, letnik 1974. Tel.: 75-934. Ceh, Gregorčičeva 19, Radovljica 10211 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, starejši letnik, registrirano do decembra 1981. Praprot nik Bojan, Ljubno 129. Podnart. telefon: 70-015 10212 Prodam 4 komplet GUME s PLA TIŠČI (175-70-SR-13I za passata ah golfa. Telefon 60-571 10213 Prodam generalno obnovljen AUDI 100 S, letnik 1971. Ogled možen v petek popoldan in soboto dopoldan. Bizjak Vera, Partizanska pot 2, Radovljica 10214 Prodam ZASTAVO 101, registrirano za eno leto in garažirano. cena 4,3 SM. Berce, C. revolucije 2, Jesenice 10215 Prodam KARAMBOLIRANO ZASTAVO 750. Informacije po telefonu: 25-110 ali 26-110 10216 Prodam SPAČKA, letnik 1969, motor generalno obnovljen, cena po dogovoru. Britof 152, Kranj Prodam odlično ohranjen in gara-žiran PEUGEOT 304, letnik 1975. prevoženih 56.000 km. I.ukan Zdrav-ko, Radovljica. K a fu bova 8. telefon: 75-521 10218 Prodam AMI 8 break, letnik 1974, soda registracija do avgusta, cena 3 SM. Kranj. Vrečkova 11. Kranjc 10219 Prodam ZASTAVO 750 po delih, stroj 500 km po generalni. Jevtič, Radovljica, Prešernova 2, telefon: 75-072 10220 Kupim avto na kredit do 4 SM. Naslov v oglasnem oddelku. 10221 Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske Kranj. Iva Slavca 1. obvešča, da dela ambulanta za male živali vsak torek in četrtek od 7. do 8. ure in vsako sredo od 15. do 16. ure. ZAPOSLITVE Iščemo sposobnega NATAKARJA (-ico), po možnosti iz bližine Cerkelj, OD dober. GOSTILNA STEFE, Cerklje 130 10238 Zakonca nujno potrebujeta kakršnokoli HONORARNO DELO na domu. Imava svoj prevoz. Naslov v oglasnem oddelku. 10239 Takoj sprejmem FRIZERSKO vajenko FRIZERSKI SALOM -CILKA SATLER. Oldhamska 14. Kranj pri Vodovodnem stolpu 10240 V času novoletnega sejma v Kranju od 15. do 27. decembra 1979. zaposli KOVIMOTEHMA CELJE, blagovnica FUŽIN AR - JESENICE več moških PRODAJALCEV tehnične stroke za delo na sejmu. Zaposlitev je priložnostna. Informacije dobite po telefonu 81-496 ali v paviljonu KOVIMOTEHNE na SEJMU. 10241 STANOVANJA V Kranju iščem GARSONJERO ali manjše stanovanje, lahko tudi v bližnji okolici. Telefon 28-683. Tričlanska družine išče od 15. januarja do 25. januarja 1980 v Kranjski gori SOBO ali APATMA: v zamenjavo nudim na morju v Červarju pri Poreču APARTMA v mesecu juliju ali avgustu. Dr. Miloševič. 41000 Zagreb. Ljubke Gerovec 33/IV.. tel.: 041-517-895 -od 17. do 21. ure. 10242 Mlada družina išče SOBO s souporabo kuhinje v okolici Kranja. Šifra: Pleskar 10243 Zakonca iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Šifra: Možna pomoč 10244 DVOSOBNO STANOVANJE v Červarju - Poreč, odlična lokacija in nov osebni avto R-18, zamenjam za ENODRUŽINSKO HIŠO v Kra NOVO V KRANJU ODPRT KOZMETIČNI SALON vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 19. ure. v petkih od 9. do 15. ure. v sobotah zaprto. Se priooroča BOJANA Repe, Staneta Žagarja 19 a, Kranj nju ali okolici, lahko je tudi v gradnji. Razlika po dogovoru. Naslov oglasnem oddelku. 10245 Moškemu oddam SOBO na Bledu. Naslov v oglasnem oddelku. 10246 Novo in opremljeno ENOSOBNO STANOVANJE oddam za eno leto samskemu moškemu. Enoletno predlaplačilo. Ponudbe pod: Najboljši ponudnik 10247 1 POSESTI Kupim HIŠO (tudi starejšo ali nedograjeno!, na večje mesečne obroke. Do končnega plačila jo sedanji lastnik lahko uporablja. Ponudbe pod: Hiša - renta 9989 PRIREDITVE OO ZSMS OREHEK - DRU LOVKA vabi na KONCERT, ki bo v osnovni šoli v petek. 14. decembra, ob 18. uri. Nastopal ho JAMI KO VAČIČ 10248 Ansambel JEVSEK igra v soboto na VESELICI NA GOVEJKU nad Zirmi in vsako nedeljo ob 18. uri na PLESU v Hotavljah 10249 Vsako soboto ob 19. uri je PLES pri Sv. Duhu z ansamblom TRGOV CI in mlado pevko ROMANO 10250 Vsako nedeljo nastopa na PLESU na Primskovem mlada nadarjena pevka ROMANA in ansambel TRGOVCI. Vstopnina 40 din. bife obratuje 10251 KUD - IVAN CANKAR Sv. Duh priredi v petek. 14. decembra, ob 19,30 uri v dvorani KUD-a ALPI MISTIČNO PREDAVANJE -M O NT EVEREST 79. Predavala bosta brata Štremfelj. VABLJENI! ŠPORTNO DRUŠTVO KOKRI CA organizira vsak petek od 14. 12. 1979 dalje v dvorani na Ko krici MLADINSKI PLES z disko teko. Pričetek ob 18. uri. Igral bo ansambel MODRINA. Vljudno vabljeni! 10067 OBVESTILA; ČIŠČENJE OBLOG: preprog, tapisomov in sedežnih garnitur. Go-gala, Kidričeva 38. Kranj (telefon: 22 059 - Sen jak > 9213 Popravljam vseh vrst TRANSI STORSKE SPREJEMNIKE KA SETOFONE in gramofone Mulej Silco. 10012 FOTO RISTIČ, Kranj - Kokrica, Kuratova 58 (montažno naselje), tel.: 24 902! Vse FOTO USLUGE -črnobele in barvne, v najkrajšem času. 10010 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV Telefon 60-801 10231 SLI. 1960 sprejemam od delavnih organizacij in občanov v popravilo PREVIJANJE vseh vrst ELEKTROMOTORJEV. GENERATOR JEV, DINAM in ALTENATOR JEV, od 0.25 do 500 kW. ELEK TROMEHANIKA - JERMAN MIRKO. Vrbnje 25, Radovljica 10232 Hitro in solidno izvršim IZOLACIJO stropov in podstrešij s tervo-lom K rasno va 7. Kranj — P rim skovo 10233 ZAMENJAM in POPRAVLJAM vse zavore na vseh tipih vozil. Kranj. Kurirska pot 6(Primskovo) 10231 Gasilsko društvo visoko vabi na VELIKO SILVESTROVANJE, ki bo dne 31 decembra 1979. s pričetkom ob 20. uri. Dvorana bo ogrevana s prenovljeno centralno kurjavo ter lepo okrašena za to prireditev. Rezervacija je 200 din. Rezervacije prodaja trgovina živila na Visokem. Za zabavo, jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Igral bo za SAVSKI KVARTET 10235 V GOSTILNI ČEŠMAR - CER kl1e prirejamo vsak dan razen ponedeljka in torka PLES ob streo glasbi VLJUDNO VABLJENI: 10236 V skladišču semenskega krompirja v Šenčurju pri Kranju UGODNO kupite krompir sorte hitnje in do-padni krompir raznih sort po ceni 1,5 do 2 din za kilogram. K2K KRANJ TOZD Kmetijstvo IZGUBLJENO Dne 5. decembra sem na relaciji Kranj - Jesenice izgubil VOZNI ŠKO in PROMETNO dovoljeNJE. Poštenega najditelja prosim, naj ga vrne na naslov: Grašič Franc, Dolžan ova pot 2. Kokrica — Kranj najdeno; Našla sem nekaj DENARJA Dobi se pri Mandki Kos, Staneta Žagarja 12. Kranj 10229 Ma Kofcah smo našli zlato žensko ZAPESTNICO. Naslov v oglasnem oddelku. 10230 POZNANSTVA 62. letni vdovec, nevezan, nekadilec in nealkoholik z dobro pokojnino, želi spoznati vdovo ali žensko do 55 let. z lastno hišo, po možnosti z vozniškim dovoljenjem, ločenke izključene. Šifra: Gorenjka 10237 OSTALO Iščemo mlajšo upokojenko za VARSTVO eno leto starih dvojčkov. Nudimo hrano in stanovanje, plačilo po dogovoru. Kepec Stanka. Trboje 120. Kranj 10253 Iščem INŠTRUKTORJA za novo matematiko za sedmi razred. Kranj. Moša Pijade 7. stanovanje 10 * 10254 Rabim pošteno dekle za pomoč v GOSPODINJSTVU. Hrana in stanovanje zagotovljena. Šifra: pomoč 10255 Osnovna šola DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 VZGOJITELJICE — vzgojiteljska dola 1 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA — PA razredni pouk ali U 1 UČITELJA MATEMATIKE oziroma MATEMATIKE - FIZIKE — PRUaliP Vsa dela se objavljajo za nedoločen čas. Nastop dela takoj. Stanovanj ni. Prijave z dokazili o usposobljenosti sprejema tajništvo sole 15 dni po objavi. ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame APOLONIJE ŠUŠTAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice, župniku in pevcem, družini Strlič, ter vsem, ki so darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Podbrezje, 7. decembra 1979 Še vedno nismo presegli upravljanja v imenu delavcev Nadaljevanje s 1. str. čanjem produktivnosti in gospodarnosti, kajti ni dobrega samoupravljanja brez dobrega gospodarjenja in obratno. Z Gorenjske so visoko priznanje, zlati znak sindikata, prejeli štirje dolgoletni družbenopolitični delavci: Stanko Toplak in .Jernej Krajcar iz Kranja ter Zvone Labura in Albin Kobentar z Jesenic. komunist in revolucionar se je že leta 1941 vključil v OF, se umaknil v ilegalo, že avgusta 1941 pa je bil ujet in odposlan v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Preživel je vse strahote tega taborišča smrti in po vojni v Kranju spet trdo poprijel za družbenopolitično delo. Se danes je tovariš Toplak v središču vsega našega naprednega dogajanja. Stanko Toplak se je v U RS-o ve sindikate vključil v tovarni Semperit v Kranju že leta 1930. V tovarni je bil obratni delavski zaupnik, v Svobodi pa član ali tajnik njenega odbora. Bil je eden od organizatorjev stavke tekstilnih delavcev leta 1936 v Kranju in eden od ustanoviteljev tekstilne zadruge v Otočah in Maproze v Kranju. Kot predvojni Albin Kobentar, družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Jesenice je svoje aktivno delo v slovenskih sindikatih pričel leta 1951, ko je bil prvič izvoljen v upravni odbor sindikalne podružnice jeseniške železarne. Bil je predsednik občinskega odbora sindikata, predsednik nadzornega odbora republiškega odbora sindikata ter član predsedstva občinskega sveta ZSS. Od leta 1975 pa deluje tudi v komisiji republiškega sveta ZSS za prošnje in pritožbe. Anton Labura — Zvone je zelo zgodaj, že pred drugo svetovno vojno, deloval v delavskem gibanju na Jesenicah. Med drugim je deloval tudi v delavskem društvu Svoboda na Jesenicah. V MOV je stopil leta 1944, takoj po vojni, že leta 1946, pa je v sindikalnih vrstah. Med raznimi in številnimi funkcijami v sindikatu je bil tudi tajnik krajevnega odbora sindikata kovinarjev v Ljubljani, v okrajnem in oblastnem sindikalnem svetu, tajnik občinskega sindikalnega sveta in podobno. Pred upokojitvijo pa je bil predsednik medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko. Jubilej kranjskih poklicnih gasilcev in reSevalcev Pripravljenost v vsakem trenutku Februarja leta 1959 je bil v Kranju ustanovljen poklicni gasilski vod, ki je leta 1963 prerastel f^R^S****Javobo- v sedanji Zavod za požarno, reševalno in tehnič- ^^jftakoj v sindikalnih vr- no službo Kranj - Napredek terja tudi od gasil- stah. Vrsto odgovornih cev in reševalcev vedno več. Kranj — Danes ob 17. uri bodo na kranjski občinski skupščini proslavili 20. obletnico delovanja Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo, katerega zametki segajo v leto 1957, ko je bil v Kranju ustanovljen poklicni gasilski vod s petnajstimi gasilci, od katerih jih je sedem še vedno zaposlenih v sedanjem Zavodu. Leta 1963 se je zaradi širitve dejavnosti oblikoval sedanji Zavod, katerega jedro sestavljajo poklicni gasilci, usposobljeni tudi za vse oblike drugega reševanja in posredovanja. Zavod tako postaja pomemben člen verige družbene samozaščite in varnosti. Široka dejavnost je značilna za kranjski Zavod. Prva dejavnost je gasilska reševalna služba, ki obsega požarna, prometna in najrazličnejša druga reševanja. Drugi del dejavnosti obsega preventivo, kamor so vključeni najrazličnejši pregledi in načrtovanja požarne službe na osno- Novo skladišče Kranj — Jutri ob pol dvanajstih bodo v komunalni coni na Prim-skovem vzidali temeljni kamen za novo skladišče in poslovne prostore podjetja Zitopromet iz Sente. Vzi-davi temeljnega kamna bodo prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja Sente. S tem se krepi sodelovanje Kranja in Gorenjske s sent-skim področjem, ki je bogato s prehrambenimi surovinami. jk vi ocene ogroženosti področja ali objekta. Izredno široka in zahtevna dejavnost je servisiranje gasilnih aparatov in naprav, četrti del dejavnosti pa je tehnična služba, usposobljena za vzdrževanje gasilskega orodja, opreme, vozil in gasilskih črpalk. Razvoj družbe terja napredek gasilstva in reševalne službe. Zavod komaj lovi družbeni napredek. V preteklosti financiranje ni bilo najbolj posrečeno, kar občuti Zavod še danes, čeprav je interesna skupnost na tem področju prinesla Številne pozitivne spremembe. Z dodatno dejavnost, jo ustvarja dohodek in zboljšuje opremo, ki je vedno modernejša in tudi dražja. Gasilstvo in reševanje je družbeno pomembna dejavnost, zato mora zanju vladati tudi družbeni interes, ki se najučinkoviteje lahko izkaže v združevanju sredstev za posodobitev opreme. V kranjskem primeru je v tem trenutku prevzel in vodil. Tako je bil med drugim tajnik sindikalne podružnice, predsednik krajevnega odbora sindikata, predsednik okrajnega odbora sindikata obrtnih delavcev in član ter tajnik občinskega odbora sindikata v Kranju. D.Dolenc Spominska svečanost na Pokljuki _ De- Bohinjska Bistrica cembra leta 1941 so se po bohinjskih vaseh začeli pripravljati na oboroženo vstajo proti okupatorju. V spomin na ta pomembni dogodek proslavljajo v bohinjskih vaseh svoj krajevni praznik, osrednja proslava to posebna lestev, ki bo lahko do- V sPornm na decembrsko vstajo pa segla tudi najvišje stavbe v Kranju v petek, 14. decembra, ob 18. uri v To ni trenutna, temveč dolgoročna domu J°ža Ažmana v Bohinjski domu Joža naložba. Takšna lestev velja naj^ Biy soboto, 15. decembra, se bodo ob manj 8 milijonov, sodobno vozilo pa 10 uri zbrali nekdanji borci in kra- na primer 2,3 milijona dinarjev. {tK^TSLSSu padlim borcem Številne težave kranjski Zavod b^^a Prešernove brigade na uspešno premaguje. Predvsem so to a^minaka slovesnost bo neustrezni in premajhni prostori. Goreljku neustrezni neurejeno šolanje gasilcev in reševalcev, saj redne šole ni in je nujna prekvalifikacija, potem pa je tudi še delo ob praznikih brez prekinitev, ki je še vedno premalo družbeno vrednoteno. Vendar Zavod meni, da ovire niso takšne, da jih z družbeno akcijo ne bi bilo mogoče odstraniti. J. Košnjek tovarniškaprodaialna ©Deteljica rekreacijo in športne Priznanja živinorejcem Rekorderji kljub težkim pogojem V Škofji Loki so pddelili priznanja petim kmetom, ki so dosegli rezultai* v proizvodnji mleka. Obenem se bodo začela tudi vsakoletna tekaška tekmovanja po Pokljuki. V soboto bodo startali člani, mladinci in mladinke, v nedeljo ob 10. uri pa vsi, ki se s tekom na smučeh ukvarjajo rekreativno. Tekmovanja tudi letos organizira TVD Partizan Gorje. D. S. dvorana Gorenjskega sejma 31. decembra ob 19. uri prodaja vstopnic po 200 din na razstavišču vsak gost dobi brezplačno vstopnico za sejme v letu 1980 ^ILVEST^gVANJE Ob zabavnem programu ansambla »Fantov treh dolin« boste izbirali med izbranimi pijačami in jedačami vabljeni V sredo so v Škofji Loki podelili priznanja Zivinorejsko-poslovne skupnosti in Zavoda za živinorejo SRS Slovenije 6 živinorejcem, ki imajo krave v A kontroli" in so leta 1978 namolzli v poprečju več kot 4000 kg mleka pri najmanj 5 kravah. Priznanja je kmetom podelil predstavnik Živinorejsko-veterinarskega zavoda Kranj Peter Kunstelj, ki je povedal, da na Gorenjskem dosegamo lepe uspehe pri povečevanju mlečnosti krav in večji proizvodnji mleka. Ze lani so najboljšim živinorejcem podelili priznanja za dobre dosežke v mlečni proizvodnji. Za doseženih 4000 kg mleka v poprečju na kravo so podelili bronaste, za 4500 kg srebrne in 5000 in več kg mleka zlata priznanja. Lani je ta priznanja dobilo 12 kmetov, letos pa že 47. Medtem ko lani med nagrajenci ni bilo nobenega kmeta iz škofjeloške občine, jih je letos 5. To dokazuje, da je pospeševalno delo, ki je bilo zastavljeno pred dobrimi desetimi leti, rodilo velike uspehe. Večina kmetov, večji proizvajalci pa v celoti, je opustila rejo cikaste pasme in prešla na lisasto. Ta pasma je namreč dobra za meso in mleko, zato je posebno primerna za hribovska območja, kjer se kmetje težko specilizirajo le v mlekarstvo ali samo v rejo pitancev. Letos bodo škofjeloški kmetje pridelali okoli 6 milijonov litrov mleka, s tem da še niso izkoriščene vse možnosti. Še marsikaj bi se dalo narediti v proizvodnji krme, pa tudi v izboljševanju črede še niso naredili vsega. Zato čaka pospeševalce, predvsem pa kmete, še veliko dela. Bronasta priznanja so dobili: Franc Benedičič iz Studenega 10 v Selški dolini za 4171 kg mleka poprečno na kravo, Slavko Inglič iz Srednje vasi 10 za 4474 kg mleka po kravi. Franc Martinčič izDolgih njiv pri Lučinah za 4115 kg mleka po kravi in Pavel Rupar iz Dolenčič za 4384 kg mleka po kravi. Izidor Rup-nik iz Stare Oselice pa je dobil srebrno priznanje, saj so njegove krave dale leta 1978 v poprečju 4532 kg mleka. Ob tem je treba poudina je njegova kmetija zelo težka delavo, leži v hribu, kar hkrati zuje, da se » znanjem in pno*-vanjem lahko tudi na slabši dosežejo lepi uspehi. L. Boptt! ( DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Ustavne sprememb« - Na seji zve/nega zboru zvezne skupV** s delegati soglasno sprejeli pndkf sedstvaSFR.J — pred tem sodak-Mf že skupščine vseh republik in avtom pokrajin — da se zarne spmai. ustava, s iS mer hi zagotovili knktnmvi in večjo odgovornost na vseh ondracjkV zvezi s tem so delegati sprejeli pmtbf* enoletnem mendatu predsednika »onm predsedujočega v zhom. Podelili najvišja primanja Us> verze - Oh 60-letnici 1'niverae Rdva* Kardelja v Ljubljani so n« smhot 4» vesnosti podelili najvišja priinan* k častne doktorje so proglasili AaNI Kuhlja. Janeza Miličinskega. Vidn Ts> Sic'1 in Antona V rat tiso za izjemne nriajt in dosežke na njihovem podnim *e* 11 r janja. Jugoslovanska rasa tava « OfN * j j Na sedežu svetovne organiracije \ !ie* M Yorku je odprta razstava grafik | kov iz Bosne in Hercegovine RiBNf | Ijenih je 82 del petnajstih umetak* 1 mlajše generacije Potres v Kolumbiji - Naimam *C I mrtvih in 200 ranjenih, na strnim t* ' ruSenih hiš je po prvih podatkih bkuM potresa, ki je z močjo SI sitim* p Rihterjevi lestvici v sredo zjutraj«*! g po srednjeevropskem rast] /amaial \h v jugozahodni Kolumbiji. Mestece Chanv v 7.000 prebivalci je povsem r.vdeiaiv« t«k pristanišče T u maco oh tihnmntstj Jm\ je potres močno prizadejal Uvoziti prašek ali surovine m . Izdelovalci pralnih praikov se nrvinnuv z zahtevo slovenskega komiteja t M B cene |*> intervencijskem um»h |»*imi» praškov, saj menijo, da hi svariKatMghi in jih predelali Odgovornost r* imhvv pomanjkanje valijo na trgovce, ki i«*!«* praškov niso pripeljali i? drugih irnuh*l in na slovenske politike, ki mihovih njih opozoril niso upoštevali Vreme — Po pretežno jasnem iV«ni, vremenoslovci na|»oveduiei<> /.i |>eot ,«( zahoda pooblačil ve s padavin.nm