PRIMORSKI DNEVNIK ___________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA ^o_IV ' Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnic« 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlena 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330,650din. Poštni tekoči račun za STO-2VU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19 TRST sreda, 17. marca 1948 Poštnina plačana y gotovim Spedizlone m abbon. postale Siev. 84? Krinka fe padla Vse postopanje tukajšnje Delav-* zbornioe v dveh in. pol letih ...TVjrja °bstoja se kaže danes v Z t ja*n' lu4i in zavzema poitu’ 3S ^ m,td’iarodnem tori. no Ha kraie™em, perfekt- - . a med akcije Ggintov im-Ptrrnistiinih sil. To je tmh sil> i ' 80 po drugi svetovni vojni ta-*£***. da prepreko, da rnrf,- T ^°goji, ta katere so se na- >Z ^nt bi pr:šii *°io9ič- lig o priznanju prSvic, vo- s(w^ Predvsem suverenosti Ijud- ^-vernoa/nteriški imperialTzem, »kih ^avni eksponent protidelav-»o dei1’- ^ naiel agente z nalogo, tstv,% ^u živečih narod-o n ' skuPin in pri tem kričali 8^, j rn°sti slovanskega prodirata * to igro podpihovali cepi-Jtato a ^ttdikalnem. področju ter Itu PWpre^evaii, da bi s s. tej ce- PoroamT310- .rjita 1 40 *e tdko voditelji Ju-tist9 sindifatov, nastala je tako K ^mallTvC-Ja’ M }t ^’ d<1 t. . "Kitno kri 9 0 1 ~ ie9lg 'SZ*0 kr'ie> zaprosila in doke ** brani *c C‘J^je v italijansko Glav-h, in i ao'io de,a> k«r >'« trdi- č-.lqv n1 pravice italijanskih mesta v nasprotij ^ t*imi sindikati, ki naj bi tttiskn b teh voditeljev slc- Na t0rgan'zacija. trtsievil fta*in 5o glavni razbijači 'Mnehn lnar*tkaterega de'avca,so fa razr^rtSnb°tirani borbo delavske-Pacijtk in omogočili, da je oku-lifca,. oojaSka vlada pripeljala gospodarski položaj v oni STRAH IMPERIALISTOV PRED PREBUJENJEM NARODOV Protest francoskih poslancev proti bivanju Caldarisa v Parizu -Na pariški konferenci bi se morale male države odpovedati svoji neodvisnosti - Tudi Anglija bi se morala odreči svojih trgovinskih zvez - Sforza pripravljen prodati neodvisnost Italije PARIZ, 16. — Francoski komunistični poslanci in člani republiškega sveta so objavili skupno spomenico, v kateri energično protestirajo proti bivanju krvnika 'grškega naroda Tsaldarisa v Parizu. Hkrati protestirajo preti izgonu grških demokratov iz Francije n izražajo solidarnost francoskega ljudstva z grškimi bojevniki za svobodo in neodvisnost. Štirni 50J la Poliži, "■»sto Položaj, ki je potreben pota rlit^no preobrazbo našega , Padlo nan(a Pa ie to kritje od-| ko j' ani Delavske zbornice lah-•SE®. vidijo, kako so se iz njih t!^Vnikn’ ker Prisrrdovanje pred-Piu, nj.hv delavske zbornice v Ri-j /ere 0Va Udeležba na sindikalni d Proti j/1?? v Dondonu, opozicija J tiSjj iUvS6u’ ki 90 je zavzel naj-tjanski sindikalni orgatli-l iflnž'a tudi vzrok zadr- f ^Pustol ukaza st- 109 in tllede ' ts,n o*,U' tih vojaška vlada s Pa obr^°?ofto' To niso klevete, pač no !oJit >o0(jj, —tev dejstev, ki neogib-l Dtlamj.d0 iasni>l zaključkov, t * ® zbornica je trdila, da je •i ^ionske alijonskih delavcev ita-f cPr5j0 Tčpublike in je predložila r ^ Trsta italijanski Splošni '(a!ijCn,,ac,i‘ dela ravno v času, ki ljudstvo' vodi volivno ^tlopskn tečfn. zbornica je trdila, da je italijanskih delavcev re- IH '•'šslcifi 01 A? sledila zgledu manj- \ ir. Paociardijevih, jonskih Sotokr^jL.„ ---------------- “*ta«RV„ ZTV ko beli dan, da se Saragatovih razbijačev. n°teti , ^ovska zbornica, ki se °tyi cen,? m* silami, ki hočejo v ■ aiknv Sp,°šne konfederacije yn0st rf,r ne more zavzemati za kjgr Savskega razreda v Tr-leti tl^kol dejansko obstoja že h t' ttkih jji zbornice cepitev de-t ^n0;J,n to v krajevnem kakor zvanam m-erilU- U ^ “ seri • sindikalna organiza-i„,,ežem v Trstu da jasno •pa ,f" f,itn(TiatTCem ” Trstu da jasno ^tkirni . francoskimi in ita- in *’ ** sv,rail,ijaikimi organizacija-l/°ns in^n° * britanskimi Trade ,w minskimi nekaterimi drugimi... trf p»„. sindikati skušajo %l ^ost Same Svetovne s n-iveze. it 4»loi^eni ‘r> nacionalistični tisk tir >iUSa on? ,ian*ki> tisk v Trstu , °r»i|Ce »poteze* Delavske y ues'n 0bra:® zastavo. Ne gre y v ,, 7® Julijanski sindikat, ki yii fa,'}anski Splošni konfede-k'k & broni Iz vseh včerajšnjih govorov voditeljev posameznih delegacij na konierenci šestnajstih držav je kijub frazam, ki so hotele to okol-nost prikriti, izzvenelo, da je ravno Marshallov načrt povzročil delitev Evrope v dva bloka. Agencija Tele-preša poudarja, da je prva seja konference pokazala samo dva omembe vredna predloga in sicer, da se naj vse na tej konferenci udeležene države odpovedo svoji narodni suverenosti in da naj vstopijo v mednarodni organizem, ki bo pod ameriškim nadzorstvom, ter zahtevo, naj se k pariški konferenci pripustijo tudi nemški predstavniki. Dalje je Sfofza ponovil svoje običajne napade proti «02kim» nazorom o narodni suverenosti in zatrjeval, da se motijo oni, ki mislijo, da je mogoče rešiti razna vprašanja v okviru mej ene države. Komentator Telepressa poudarja, da bi morale samo male države žrtvovati svojo narodno suverenost, medtem ko bi jo velesile ohranile, kar pomeni, da tudi v tem primeru ne bi bilo govora o enakopravnosti 16 držav. Značilno je, da je namreč Bevin takoj izrekel svojo rezervo, ko je konferenco opozoril, da Je Anglija sicer pripravljena doprinesti «potrebne žrtve», . da pa ne namerava žrtvovati svojih »posebnih zvez z dominioni In svojih stoletnih zvez v svetovni trgovini*. Dalje so značilne besede podtajnika zunanjega ministrstva Mayhe-wa, ki je v smislu linije, ki so jo določili Američani glede zapadnega bloka, izjaviš v parlamentu, da Velika Britanija ne bo mogla več izvažati «vojnega materiala« v drža ve «ki jih nadzorujejo komunisti«. Majtew ni obrazložil pomena besed »vojni material« in tudi ne kaj mr sli pod besedo »države, ki jih nadzorujejo komunisti«, pripomnil pa je, da pravilnik zabranjuje Veliki Britaniji, da bi nadaljevala izvoz Ta «pravllnik» je skrbel mnogo oseb, mnogi pa so spoznali, da ni ta pravilnik nič drugega nego ukazi, ki so jih Američan! da.li v Bruslju^ da podvržejo zapadne države dolarju in blokirajo vzhodno Evropo ne upoštevajoč škodo, ki lahko nastane evropskim državam zaradi ukinitve tega izvoza. Na današnji drugi seji konferen-oe Je najprej govoril irski, nato pa portugalski delegat De Mata, ki je podpiral francosko-angleškt predlog glede sodelovanja zapadne Nemčije prt Marshallovem načrtu. Zlasti pa sc je De Mata zavzel za sodelovanje Španije rekoč, da njen zemljepisni položaj ni njeni prirodni zakladi naravnost narekujejo, da tudi ona sodeluje z ostal-mi zapadnimi državami. Bevin je dal na to besedo glavnemu poročevalcu konference Hcr-ve Alphandu, ki je predložil pet resolucij, ki predvidevajo sklep, da Je treba poslati ZDA poročilo o evropskem gospodarskem sodelovanju, j t- •* HW.4iyiA.f4- , vašem mestu proti f v katom, pač pa za sin- pravice italijan ^^tikomunistični vlogi, nt-,,; njo zastave ponovno . tuje raz> * >c.rioe’ *« 'e w.rvuf» razne voditelje Delov- Poji rv‘ so svojim članom •»»/Me a!ed'io večini raciji dela. 90% glasov ,Ž!n0t0van^i 'e Trsta v kakšn V Lona°n ponovno S >°s: Je niih0™ vloga; '»u. »tojo v:ogo , be,em s«? Wl,h delni Zakr,va pred očmi ‘ 2* hjiF^C0V) nobenn VQrli'ia I ! ll)'ttiskenna protirvrednega •na>*o .1 ,ta'Uča. in zato 0st- Ut/me ,v0j0 0dgo- ^WANDE» DESTR'adi ftjnvj °°oooooooooooc -demobilizirajo V letnike Popoln °b k°ncu mar-\ demohiltzirall arm*d*- 1926 i*Ift °*ta* “m° Zadnja številka glasila informacijskega urada komunističnih strank objavlja članek G'uliana Fajette o po'ožaju t> Italiji, v katerem pravi med drig’m: Vedno večji odpor italijanskih delavcev proti vladni politiki povzroča vedno večjo zaskrbljenost ameriških imperialističnih krogov. V jeseni in pozimi so italijanske ljudske množice prešle v odpor in nato v protiofenzivo. Na izzivanja so odgovorile z vrsto stavk m manifestacij socialnega in političnega značaja. Te borbe delavcev so se v vedno večji meri udeležiH tudi drugi so-cfalnt sloji: kmetje, rokodelci, uradniki, mali trgovci, mali in srednji izvrševalci svobodnih poklicev, ktr so spoznali izkoriščanje kapitalistov *n rezultate tako imenovane «ameriške pomoči». V zadnjih mesecih je industrijska proizvodnja padla od 7s% na 60% ti primeri z letom 1938, notranja trgovina se je zmanjšala za 40% v primeri s poletjem 101,7. Znižanju cen na debelo poljskim pridelkom, ki je prizadelo predvsem kmečke sloje, ni sledilo znižanje cen na drobno. Skupni znesek plačanih mezd v zadnjem času se je občutno znižal zaradi znižanja delovnega tedna delavcev in uradnikov in zaradi nosti dveh milijonov ljudi. Kljub visokemu obdavčenju znaša pri-manjkljaj proračuna skoraj «00 milijard lir, med tem k°znaia kratkoročni dolg V decembru im se je količina denarja v obtoku znova mjUala za 85 milijard lir. Politični in vladni aparat demokristjanske stranke je docela izprijen in tesno povezan s kapitalisti tn zemljiškimi veleposestniki. Isto velja za Sa-ragatovo stranko, ki jo odkrito denarno podpirajo ZDA, njihove voditelje pa vzdržuje italijanski velekapital, Ta peščica ljudi na vladi pričakuje z velikim vznemirjenjem votivne izide kljub vsem prednostim, ki jih imajo in kljub brezpogojni podpori Vatikana, V svoji borbi so italijanske ljudske množice ustvarile novo poliVčno organizacijo, Ljudsko demokratično fronto. Nastala je mogočna zveza delovnega ljudstva. Ljudska demokratična fronta razvija veliko dejavnost na rešitev važnih vprašanj in reform, ki jih italijanska javnost tako vztrajno zahteva. Na listi sociaVstičnih in komunističnih kandidatov so tudi imena predstavnikov eDelav-ske demokracije*, tRepublikan-ske ljudske zveze*, eKristjonske Zveze za miru, sard.njske akcijske stranke ter številne vidne osebnosti. Ta mogočna skupnost je povzročila paniko v taboru reakcije in konservativnih strank. Vse napredne demokratične sile države so se zbrale v Ljudski demokratični front', sile reakcije ter sovražniki demokracije in napredka pa se zbirajo okrog demokristjanske stranke. Demokristjanski blok ima ob svoji strani Saraga-tovo ttlevico» in republikance, dalje kvalunkviste, monarhofaštste, razna nacionalistična in fašistična gibanja, kakor na primer giba- nje, ki se izrecno za tako izjavlja MSI (movimento sociale italiano). Njihovo sodelovanje obstoja v koordinirani volivni propagandi, v sporazumih za skupne V.ste in v nekaterih okrožjih v predložitvi skupni liste kandidatov za senat. De Gasperi in njegova stranka gresta namreč na volitve brez kakršnega koli konstruktivnega programa. Glede izida volitev, ki bodo IS. aprila, prikazujejo demokristjan-ski voditelji v svoji piopcgandi nekak dozdevni optimizem. V resnici pa vse njihovo postopanje, pisanje njihoveaa tiska, njihovo ustrahovanje }n policijsu' terory pozivi za vojaško pomou iz ZDA kažejo, da sta De Gasperi in Vatikan skupno s svojimi ameriškimi gospodarji zelo zaskrbljena in negotova glede izida volitev. De Gasperi je osebno priznal, da bo fronta lahko dobila relativno večino. Z druge strani pa je izjavil v nekem razgovoru z dopisnikom reakcionarnega lista «Tempo», da mora v vsakem primeru dobiti po volitvah nalogo za sestavo vlade on, to je De Gasperi. Volivni govori De Gasperi-ja so plod tega strahu in tega odkrito klero-fašistienega zadržanja. Tako je na primer v Taran-tu dejal: «Ce je treba začeti bitko, je^bolje, da jo začnemo sedaj, tudi če je v nevarnosti naša glava. Sedaj imamo oblast nad državo in posluževali se bomo te oblasti». V dneoni je De Gasperi dejal: tTreba je zmagati, naj sta- ne kar kolin. Vsa politika demokristjanske stranke se razvija v skladu s tremi osnovnimi nalogami: povzročiti v državi paniko, vplivati na množice volivcev z računajoč na njihovo prasnove^je, ustrahovati volivce in jim žugati z izgubo «ameriške pomoči». Zgražanje nad hlapčevstvom De Gasperija in Sforze, ki poklekata pred ameriškimi ekspanzionisti, vedno bolj narašča. Italijansko ljudstvo se zgraža, ker se italijanska zunanja trgovina razvija edino le z ZDA, in ker kaže De Gasperije-va vlada vedno večjo sovražnost do Sovjetske zveze in ljudskih demokracij. Ljudska demokratična fronta deluje za politiko miru in sodelovanja z vsemi narodi. Kakor je De Gasperi sam izjavil, so demokristjani pripravljeni na vse, da obdržijo oblast. Gotovo se ne bodo ustavili pred nobenim sredstvom in se bodo poslužili izzivanj ter bodo odkrito zahtevali pomoč ameriških mornariških strelcev. Poslužili so se med drugim že statističnega zavoda, ki ga oni vodijo, da zvišajo ali znižajo v številnih okrožjih — kakor je pač v njihovem interesu — število posloncev. Italijansko ljudstvo budno sledi spletkam notranje in ameriške reakcije in si ne bo dalo nadeti jarma zatiranja in kolonialnega suženjstva. tS. april bo dal italijanskemu ljudstvu zmago, ki bo veliko doprinesla v skupni borbi za demokracijo, napredek in. mir. 400.000 rudarjev v ZDA Slavka NEW YORK, 16. — Nad 400.000 rudarjev je v ponedeljek v Pensilvaniji, zapsdni Virginiji, Ohio, Illinoisu in Kentucky zapjistilo delo, da podpre zahteve Johna Le-vsa, da se rudarjem prizna pen-zija. V 22 velikih rudnikih in večjem številu manjših v omenjenih področjih je delo prenehalo. Pričakujejo, da se bo stavka še razširila. V ponedeljek ponoči pa. je v Chicagu začela stavka nameščencev v tovarni mesnih konserv, ki so včlanjeni v CIO. dali izzvati in so s svojim odločnim nastopom zavrnili oborožene ižzi-vače. Ricmanjska OF je v ponedeljek zvečer sklicala svoje č.enstvo na sestanek, na katerega je prišel !z Trsta tudi tov. Žagar, da predava o najnoV|ejši nakani vojaške oblasti da imenuje novo posvetovalno telo namesto dosedanjih svetov. Cepfav je bil sestanek v prostorih organizacije in se dejansko ni niti začel, je okrog 21.30 vdrl v dvorano civilni policaj v spremstvu eng.eškega vojaka, oba s puškama v rokah. Pristopila sta k mizi in zahtevala od tov. Žagarja njegove osebne dokumente, češ da je v hiši nedovoljeno javno zborovanje. Čeprav je ta ugovarjal in protestiral, kef je bil sestanek dejansko v skladu celo z nazori angleškega vojaškega sodnika Bayllisa, je svoje dokumente policaju le pokazal. Ta mu jih je naglo vzel iz rok in jih vtaknil v žep. Ljudje, ki jih je z vso upravičenostjo razvnel teroristični nastop policaja in njegovega spremljevalca, so Ju medtem obstopili in glasno zahtevali, naj neupravičeno zaplenjeno osebno izkaznico vrneta. Tedaj sta oba napela puške in Ju naperila proti ljudem. Ta gesta pa je izzvala le še odločnejši odpor in glasen pfotest, spričo katerega, sta se oba, videč, da sta S svojim nastopom udarila mimo in da Rlcmanjcev, ki so se v polni meri zavedali, da imajo prav, ne bosta ugnala v kozji rog, naglo umaknila iz hiše. Nekaj minut pozneje, ko so ljudje Polkovnik RICHARDSON VRHOVNI SEF TISTE CIVILNE POLICIJE, KI SE PRAV ZADNJE CASE TAKO ZELO ODLIKUJE V RAZBIJANJU POPOLNOMA ZAKONITO SKLICANIH SESTANKOV NAŠIH DEMOKRATIČNIH ORGANIZACIJ IN V TERORIZIRANJU NAŠEGA LJUDSTVA. po vasi še ogorčeno komentirali po, iicijski teror, je navalilo v yas nekaj Jeepov pod poveljstvom nekega angleškega poročnika. Vojaštvo se je s puškami y rokah in z nasajeni* mi bajoneti razpostavilo po sredi vas, >n kmalu nato je prihrumelo .z Lega še nekaj avtomobilov, nazadnje policijski voz z inšpektorjem Zacchellijem. Ta je začel po slovensko govoriti z ljudmi, ki so pričeli spet močno protestirati in je tov. Žagarja pozval, naj pride z njim, da mu vrne dokumente, ki da so ostali na policiji. Hkrati je bil aretiran tud: šofer tov. Brus, kt je pripeljal tov. 2agarja v Ricma* nje. V trenutku, ko sta se dva avtomobila z aretirancem premaknila po klancu prot; Logu. so pričeli v vasi biti plat zvona. Tisti hip je pr.drvela y Riomanje še leteča policija. spodaj pod Lbgom pa se je pojavil celo še majhen angleški tank. V vasi Je ostala vojaščina še pozno v noč. Tov. 2agar*a in Brusa so včeraj v prvJi popoldanskih urah izpustili iz zaporov, ko so spoznali, da so se ušteli in da j:m ni uspela njih nakana, da bi s silo in s svojo zavito paragra farsko pravico pognali ljudstvu strah v kosti. De oasoeri terorizira državne In javne nameščence Nova številka glasila Informacijskega urada KP BEOGRAD, 16. —- Včeraj je izšla nova številka lista «Za trajen m r in za ljudsko . dtmokracijo*. List objavlja uvednik ped naslovom «Enotnost narodov v borbi za mir in demokracijo*. Dalje ima sledeče članke: »Ustanovitev ljudske fronte v Romuniji*; Slansky: »Češkoslovaško ljudstvo v borbi za utrditev demokracije*; Pajetta: »Italija pred volitvami*; Di Vlt-torio: «Proti cepitvi v Svetovni sindikalni zvezi*; Pitrre Cenlges: «Tretja sila v službi reakcije*; Drug: »O gospodarski sili Sovjetske zveze*; izvleček iz knjige Voz-nčsenskega: »O gospodarski moči Sovje iske zveze med vojno* in dr. (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 16. — Odbor za votivno premirje bo razprav’;al jutri o ustrahovanju, ki ga izvaja podtajnik pri vladnem predsedništvu Andreotti proti državnim nameščencem, k; so 6e izjavili za ljudsko demokratično fronto. Nameščenci javne uprave so namreč ustanovili svojo lastno fronto, k; zbira okoli sebe vse one državne uradnike, ki se protivijo sedanjim sistemom demokristjanske vlade in ki se potegujejo za široko reformo tudi na področju birokracije zlast; v tej smeri, da se odpravi zasužnjevalna odvisnost urad-nlštva, nameščenja po priporočilih in druga zla, ki Jih Je zapustil še fašizem in prevzela sedanja črna vlada. Državni podtajnik Andreotti Je na nedavnem zborovanju izjav-l, da bodo moral; državni nameščenci dati svojim predpostavljenim p.smeno izjavo, s katero bodo morali »pojasniti pomen svojega vstopa v fronto*. Isto tako bo odbor za volivno premirje razpravljal o izjavah kan- GOOOCOOOOOOOOOOOGOOOOO Poziv španske KP PARI2, 16. — Španska komunistična stranka je pozvala špansko ljudstvo in borce, naj ustanovijo odporniški svet, ki naj bi vodil borbo v Španiji in ki naj bo zvezni organ med vsemi vojaškimi in partizanskimi silami španske republike. didatov Patrissija in Ahniranteja ki sta na tvojih zborovanjih odkrito hvalila fašizem in Se zavzemala •za njegov povratek. Zveza italijanskih žen pa je vložila protest proti izzivanjem demokristjanov, ki so ob prilik; ženske manifestacije metal; iz letal ietake s klevetami proti fronti. E. MILIC 3000000000000000000000 Fašist k fašistu Duče italijanskih kvalunkvistov vsevesoljno Italije je obiskal Trst. Ime mu je Giannini in je od glave do pet stoprocenttn fašist. To n- trdimo, samo mi »siu-vocomunisti*, temveč je to sodba vsega sveta. O tem je tudi on sam s svojimi pristaši vred prepričan. Ime kvalunkvist si je nadel le zato, ker ta in ta čim mirovne pogodbe prepoveduje fašistično stranko ali kakršno kvli organizacijo pod tem imenom. Torej ta fašist št. 1 je prišel v Trst. In kaj mislite, koga je obiskal najprej v , Trstu t Jasno: tržaškega fašista št. 1 — škofa Santina. Zgodovina se ponavlja: nekoč je Santin takole obiskoval Mussolinija. Nacistične metode grških monarhofgšistov Žene, starci In otroci sluzijo kot ščit pri napadih na partizane BEOGRAD, 16. (Telepress) — Monarhistične vojaške formacije, katerih »človečanski način* bojevanja je ameriški general Van Fleet visoko ocenil, se poslužujejo iste taktike kakor SS-ovski zločinci. Ko monarhistične formacije napadajo partizane, zajamejo v vaseh ženske, starčke in otroke in jih prisilijo, da gredo pred njimi ter brez usmiljenja ubijajo tiste, ki nočejo e svojim telesom ščititi monarhističnih tolp. Te podatke so sporočili dopisniku «Borbe» nekateri grški begunci, ki so tudi povedali, da monarhisti zažigajo grške vasi in jih plenijo. Kdor se hoče rešiti, mora zbežati v gore. Agencija »France Presse* poroča, da je na procesu proti 111 partizanom, ki so jih obtožili, da so obal r el je vali Solun 10. februarja, Javni tcžiie-o zahteval smrtno kazen za 56 obtožencev. l(Finalmente" Pod tem naslovom prinaša De Gasparijevo vsega mogočno italijansko glasilo v Trstu notico o uvedbi v Jugoslaviji posebnega viika-kopalnlce, ki je pokazal v Srbiji že odlična rezultate. Kristjani tržaško-italijanskih De Ga-sperijevih možganskih kompleksov pravijo torej rfmalmente* 1» — uboge sirote — si »ifi ns upajo pomisliti (njihovo jezuitsko hinavstvo jim namreč to ne dovoljuje!), da bo po gotovi zmagi ljudske demokratične fronte njena glavna nSlega organizirati ne samo en vlak-kopalnioo, ttmvcč najmanj sto, za nikogar drugega kakor prav za tisto množico De G^sperijemh pristašev predvsem is južne Italije, na katero on najbolj zida in ki že uvideva, da ji De Gasperi ne bo preskrbel tti-koli ne samo takšnega ali podobnega vlaka, temveč da jih bo pehal v čim večjo revščino » namenom, da bi bila njihova vera in molitev za odrešenje iz te revščine čim gorečntjša ter zaupanje v zveneče ime *demokratič-ne* in rkršča.nske» str-n k-, ki ima za pokrovitelja samega papeža — tem neomajnejše... Mno-' gi Slovenci smo bili tam in smo videli! Star pregovor pravi: Pometaj najprej pred svojim pragom! Kongres socialistične mladine ni prinesel prav nobene spremembe V soboto 13. in nedeljo 14. t. m. Je bil na sedežu v ul. Ban Fran-cesco št. 4 kongres socialistične mladine, ki Je del socialistične stranke Jiulijske krajine. Kongresu bo prinesle »voj pozdrav rame mladinske organizacije, med katerimi tudi tukajšnje demokratične mladinske organizacije, ki so izrazile željo, da hi ta kcngrea pokazal pot, po kateri bi se socialistična mladina pridružila vsem demokratičnim mladinr skim silatm v borbi proti imperializmu za dosego miru in boljše bodočnosti. Kljub vsem tem željam pa vendar ta kongres ni prinesel prav nobene spremembe v politiki socialistične mladine. Zaključna resolucija tako zvano levičarske al! j: rol »barske struje (predstavljajmo si potem Je kakšna Je bila torej resolucija desničarske at nuje) postavlja socialistično mladino v vrsto ctnetje sile*, to »e pravi, da ao ponovno zmagali v tej mladinski oi-ganizaciji vsi tisti elementi, ki nasprotujejo enotnosti mladine in torej direktno podpirajo imperialistično politiko. Vse lepo zve m če fraze o socializmu so torej eamo pesek v oč!, Ali je naša univerza fevd tribuna Pierandrei-ja ? Ponovno smo se lahko prepričali, da Jo v Tretu nujno potrebna ustanovitev organa, ki bi ščitil interese. dijakov. Na prošnjo predstavnikov Zvez« tržaških visoko šol cev, da bi se končno rešilo vprašanje visokošol-cev, Je g. Gandusdok predsednik medifakultefnega sveta prejšnji teden obljubil, da bo razpravljal o tem problemu z rektorjem univerze In vojaško upravo. Ko pa Jo prejel g. Ganduslo negativen odgovor s strani rektorja vseučilišča, Je na predlog visoko-šoioev, da bi sklical glavno skupščino, na. kateri bi razpravljali to vprašanje, nažel wse mogoče izgo-vc in zatrjeval, da medfakultet-ni svet ne more sklicati glavne skupščine, ne da bi prej to odobril tribun. Vprašujemo se, kaj predstavlja ta tribun in medifakultetni svet? AH ni morda ta poslednji organ, katerega dolžnost Je ščititi interesa dijakov? Ali se g. Gandusio ne spominja več svojih izjav, ko je trdil, da ima medfafcultetni svet polno pravico sklicati glavno skupščino, če to zahtevajo dijaki? Zato so njegovi iagcvorj sedaj zelo Jalovi. Na ta način prav gotovo ne bo še rejeno vprašanje visokošolskih taks in pravice visokošolcev n» bedo »avarovane. Kakor kaže, p» je mnenje nekaterih, da je naJe vseučilišče fevd tribuna Pler-nntdlrela, in da se lahko samo z rjegovo odobritvijo vršijo ali pa ns seje im skupščine. TRŽAŠKI DNEVNIK Mala trgovina in obrtništvo Trsta v težkem gospodarskem položaju Stanje triaikega gospodarstva. njegove industrije in trgovine je ie sploSno znano. Je v težki krizi. To niso 1» prasne besede, to so dejstva. Toda, dokler velika industrija in veliki trgovci — grosisti in monopolisti, ki so trdno povezani s težkim mednarodnim kapitalom. zlasti 2 ameriškim, lahko pričakujejo finančne pomoči na osnovi finančnega dogovora, sklenjenega med vojaiko upravo in italijansko vlado. Kaj in kakSno podporo bi mogli dobiti mali in srednji trzaSki pridefoitni krogi? Ti so tako rekoi5 brez obrambe, ker nimajo predvsem rezervnega kapitala, s katerim monopolisti razpolagajo v zadostni meri, da lahko diktirajo cene z vidika lastnih gospodarskih koristi. Njihov vpliv se ne odraža samo v gospodarskemt ampak tudi v javnem življenju Trsta. Ti krogi odločajo o najosnovnejših pravicah in vpraSanjih najSirSih ljudskih slojev, in to seveda zopet t staliSča svojih koristi. V tem koncertu so pozicije malega in srednjega trgovca ter obrtnika teSko prizadete. To razmerje gospodarskih sil Trsta je naSlo svojega izraza v odmeri novih davčnih bremen, ki so zadela predvsem prej omenjeno skupino Širokih pridobitnih krogov. Posledice so vidne. Številni menični protesti in naraščanje stečajev v Trstu kakor v Italiji. Mnogi nimajo niti toliko dnevnega izkupička, da m mogli kriti odmerjeni davek, a kaj Se, da bi krili obratne stroSke-najemnino za lokal, plače nameščencev itd. Res so nekateri prva leta po vojni imeli boljSe čase. Toda postaviti vse brez razlike v isto vrsto pomeni delati krivico drugim, in zato izbrana davčna pot ni primerna. Ako bo tako stanje trajalo še naprej — sicer slabo kaže na izboljšanje — bo ta gospodarski sloj v najkrajšem času priveden na rob gospodarskega prepada. Tudi če bi rimska vlada dala finančno pomoč trtaiki tetki industriji, je zelo malo verjetno, da bi ta imela takojšen zadovoljiv učinek na male in srednje trgovce ter obrtnike. Neposredne pomoči ti krogi tudi ne morejo pričakovati, četudi bi jim kdaj bila obljubljena, ker rimska vlada sama ne razpolaga z denarjem, ampak je popolnoma odvisna od pomoči tujih s'1, ki jih stanje obrtništva in male trgovine niti malo ne zanima, nasprotno ga celo hočejo uničiti. To je grenka resnica, ki se je zaveda vsak tržaški gospodarstvenik, trgovec, obrtnik ali mali industrijec. Vso težo sedanjega nenaravnega položaja nosijo na svojih ramenih najširši tržaški sloji tako delavci, kmetje in delovna inteligenca, zlasti pa številni brezposelni. Zdaj so se tej kategoriji pridružili še omenjeni pridobitni sloji, ki ne razpolagajo z velikimi kapitali za kritje vsakodnevnih poslovnih ir gub. Razumljivo je, da ti ljudje g strahom gledajo v bodočnost. Vzroke temu stanju najdejo v protinar ravni tendenci velikih- finančnikov, ki obdajajo odgovorne faktorje, tendenci, ki gre za tem, da izključi triaSko gospodarstvo iz njegove tradicionalne funkcije. Dokler ne bo Trst dobil nazaj svojega pravega značaja, bo vsaka zunanja pomoč le iluzorno iivotarjenje in umetno vzdrževanje navideznega razcveta, izza katerega se P° krije realno stanje siromaštva, bede in gospodarskega propadanja. Gostovanje harmonikarjev iz Sv. Marka v Rocolu V nedeljo 1$. t. m. so harmonikarji U) Sv. Marka priredili uspelo gostovanje v Rooolu in s svojim izbranim sporedom nudili res prav lep umetniški užitek. Prireditev so otvorili s himno fizkulturnikov, ki je navdušila vse navzoče. Prav posebno so pa uspele solospev Nade Perdi, ki je zabela Verdijevo ajanju tržaške premiere filma tZiveti v mini (*Vivere i« pace*J v produkciji italijanskega «Lux filma*, film so predvajali v uPoliteama Rossetti» v dobrodelne namene, potem ko je s preoejšnjo reklamo uspelo na/polniti do kraja dvorano. Reklama je namreč film prikazala v najlepših barvah, opirajoč se na niz pohvalnih kritik, ki jih je film iel v domovini in Zdru-Ženih državah Amerike in ga oelo kratko »» malo proglasila kot najboljši italijanski umetniški film. *De gustibus* — sioer, vendar smo prepričami, da film ni zaslužil vsega, s čemer so ga kitili, ker smo bili ne malo razočarami: Zijodba nam prikaže neko doli-nioo v srednji Italiji, kjer so ljudje kljub vojni in neprestanemu bliianfu fronte žive/i v miru, dokler ni po golem naključju dekle, ki jo je glavni junak stric Tilio (v interpretaciji znanega Alda Fabbriztija) pohčeril, naletela v gozdu na amerikanskega vojaka, kn se je skrival pred Nemci in negoval bojnega druga črnca, kateri je bil ranjen v nogo. Hči in sin strica Tilia strt začela oskrbovati vojaka in ju končno privedla v domač hlev, kjer ju je po raznih grotesknih a vendar še dosti verjetnih zapletih družina odkrila. Počasi se je družina na vojaka privadila, kljub nevarnostim, ki so jim pretile zaradi neprevidnega zadržanja zamoroa, s strani nemškega kaprola, ki je v vasi čuval malo skladišče in kontrolira okolioo ter s strani vaškega političnega tajnika, običajnega prenapeteža tn brezobzirnega izvrševalca vseh uredb oblasti. Nekega večera pa, ko se je nenadoma pojavil v , pripomni tovariš Lovro, ki jemlje dolžnost odgovornega, za svoj okraj zelo resno. Pa je bilo kljub temu v boljun-ški dvorani dovolj živahno. Osem vaditeljev za naraščaj in desčt za člane se je borilo z vajami in s prostorom. Okoli teh pa se je nabralo še približno toliko število domačih telovadcev, ki so opazovali vadbo in poskušali razne gibe, ki so jim bili najbolj všeč. Vaditelji so se zbrali ie Boljunca, Doline, Boršta, Ricmanj, Mačkovelj, Pre-benka in Domja, Člani so vadili že tretjo vajo, naraščaj pa je predeloval prvo, K telovadbi je prišel tudi starejši tovariš, okrajni funkcionar, ki je tudi čutil dolžnost, da podpre mla-djno v njenem prizadevanju in se je zanimal, če se vaditelji redno udeležujejo vadbenih ur in če so že sposobni sa učenje vaj po svojih vaseh. «Seveda so, takoj naj začno s predelavo; če pa bodo prišli v zadrego, bodo pa popravili v petek, ko bo prihodnji tečaj. Kar začno naj! *Tako mu je odgovoril vaditelj tečajnikov. Kdo vei če ne bo Breg prvi med okraji? Resno so se oprijeli dela. V sredo, drugi dan po tej vadbi, prideta v Trst k vaditeljskemu tečaju za deco dva vaditelja in še celo osem pionirjev sta pripeljala s seboj. «Odhod?j> *Iz Doline». «Glej jih, glej!> si misli vaditelj *pa res hočejo biti prvi!* Kar se tiče vaditeljev za pionirje je manjkala samo še... Dolina. Rok za natečaj podaljšan Odbor za proslave 1. maja 1948 v Trstu sporoča, da so prišla razna pisma s prošnjami, da bi se natečaj za lepak podaljšal. Zaradi tega je odbor sklenil podaljšati rok za oddajo načrtov do 20. t. m. ob 12. Načrti, ki bodo oddani po Imenovanem roku, ne bodo u-postevani v natečaju. F/ZKULTURA Otrok je pil salmiak Včeraj okrog poldne so pripeljali v glavno bolnico 14 mesecev starega ftiorgiuttija Julijana, ki je Imel vsa usta ln grlo ožgana od salmia-ka. Sprejeli so ga na oddelek za bolezni za grlo ln zdravniki so izjavili, da je njegovo stanje nevarno. Oče, ki je prišel z malim v bolnico, Jie povedal, da je bil z njim v gostilni Cavana na Istolmensikčm trgu. Na šivalnem stroju, ki Je bil v sobi, Je bil kozarec, v katerem Je bil šalmlak. Otrok je bil žejen ln misleč, da je v kozarcu voda, Je bil tekočino. Ko so opazili pomoto, Je bilo že prepozno Magdalena si je na koncu tekme opomogla Zrnata Magdalene ni povsem zaslužena, kajti Piran ae |e dobro branil . Poras Skednja v Kopru - začetek propadanja In nazadovanja? Magdalena je bila v prvem pol-1 času povsem stisnjena v obrambo. ‘ Pirančani ao Ji zabili prvi gol in so se kot levi borili za drugi gol. vendar je obramb«, čvrsto držala. V drugem polčasu pa se polo-ž%,’i za Piran poslabšal. Magdalena je prešla v napad »n vedno bolj st.ikala igralce v obrambo, dokler ni zabila toliko pričakovan! gol. Na igrišču je bilo že temno, ko se je Magdalcnčanom posrečilo pretresti Segalcva vrata, in tako Je ednesla obe točki. Najboljši mež je med Pirančani bil brez dvoma vratar Segala. Med svojimi »paradami* J« žel veliko odobravanja vseh gledajočih in oelo s strani navijačev. Gotovo je, da če no bi na igrišču bila že skoraj tema, bi Mcgdalenčanl težko zaslužki dv* točki, kajti neodločen izid bi pač bil najboljši. Skedenj je moral pustiti v Kopru svoje nade. Aurora ae je posebno v drugnim polčasu vrgla v borbo ln uspeh ni izostal. Izid tekme 3:J pač dovolj zgovorno dokazuje. Tovarna strojev Je bila v Trstu prisiljena k neodločenemu izidu, medtem ko je Ko-šialnnga v borbi proti Umagu propadla na vsej črti. Montebello Je moral pretrpeti poraz proti Nabrežini in Je takoj po tekmi vložil pritožbo. Igra se bo pač nadaljevala pri sodtniškem razsodišču«. Dreher se noče ustaviti na svoji zmagoviti poti. Tudi v nedeljo je zmagal v borbi proti miljski enaj-stortcl. Ponelana B pa J? na igrišču stadiona tako zaigrnla. da Je skoraj nismo več poznali. Rojan je seveda najbolj občutil novo teh-n'ko, da J« kar petkrat pretreslo njihovo mrežo. Pozna se jim pač, da redno trenirajo s Ponziano Lj. A, ki sodeluje v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu. Jasno je, da imajo ti mladi igralci l;po bodočnost pred seboj, seveda če bodo stalno in resno trenirali. V petek 19. t. m. Tekma v hoj! za Jonski pokal" Kakor smo že omenili v prejšnjih številkah, organizira ZDTV na Jožefovo tekmo v hoji Trst -Ricmanje za «Ricmanjski pokal». Proga bo potekala iz ul. dei Leo 7, po ul. Roasettl, viale Ippodromo, predor Mantebella, Istrski cest!, stadion, ul. Flavia, Zavljt-mitnicn, Domjo, Log ln Ricmanje. Zmagovalno moštvo bo dobilo pckal. Vsi tekmovalci, ki bodo dospeli na eilj v določenem čaaut, bodo obdarovani. Vpisovanja sprejema tajništvo ZDTV v ul. Canova 26 do 19. t m. ob 17. Turnir namiznega tenisa pri Š. K. Col ILVA V organizaciji Col ILVE se bo 22. t. m. začel turnir v namiznem tenisu. Sodelujejo lahko vsi člani ZDTV, kakor tudi člani prosvetnih društev in kulturnih krožkov. Vsako društvo lahko sodeluje s 4 igralci in eno rezervo. Turnir bo v prostorih KK Col ILVE v čarj, ki bo določen. Vpisnina je 200 lir za »ki-po. Vpisnine morajo biti poslane r.a ZDTV v ul. Canova 25-II. do 10. t. m. s seznamom Igralcev v zaprtem pismu. Sodnike bodo Izbrali Igralci ostalih športnih dru- ftsv, ki bodo sodelovali na tem turnirju. Vsa športna društva, ki se na-imeravajo udeležiti turnirja, vabimo, da pošljejo svoje zastopnike v sredo 17. t. m. cb 19 v ul. Canova 25-11. Nagrade: 1. pokal Ivana Cola In A pozlačene medalje, 2. epomlnska plaketa ZDTV in 4 pozlačen« medalje, 3. štiri velike posrebrene medalja, 4. štiri polpozlačene medalje. Turnir v osebnih strelih na koš V p>etek 19. t. m. cb ptiliki praznika bo v Kopru imenovani turnir. Vrhu tega bo tudi ženska tekma v košarki med Ižolo in ekipo Tomažiča. Po tekmi pa bo Izbirna tekma za reprezentanco. Zaradi tega so vabljeni spodaj imenovani igralci: Liicinianl, PeselH, Corazzi, Micol, Verita, Bertocchi, Vlsintin, Lepre, Renko, Daris, Škabar, Pir-šolja, Kranjc, Giovannini, Fabjan, Michelazzi, Križman, Cerljenko, Manclnelli ln Mosetti. Izletniška tekma ekip v hoji Za imenovano tekmo, ki bo 19. t. m, v Trstu, so na razpolago lepa darila. Vpisnine se sprejemajo pri ZDTV v ul. Canova 25-11. vsak dan od 17 do 19. Pravilnik teknie: 1. Ob startu bo vodja ekipe Izročil sodniškemu zboru seznam tekmovalcev, s katerimi bo moral skupno mimo vseh kontrolnih postaj ln s katerimi bo moral priti na cilj. 2. Vodja ekipe bo korakal ob strani ali pa tudi prvi in bo na levem rokavu nosil trak z imenom društva, 3. Vodja ekipe lahko odredi, da mora ekipa korakati po 4, 3, 2 ali pa kakor se n u bo zdelo. 4. Prepovedano ;e, da bi se tekmovalci ustavljal', kjer bi sami hoteli oziroma, da bi zapuščali ekipo. 5. Obleka Je poljubna ln na izbiro ekip. Poleg tega je dovoljeno tudi petje v vaseh itd. P. Ob kontrolnih postajah bo ekipi dovoljen razhod, kakor bo do-iočil sodniški zbor. Ob kontroli ee bo moral vodja ekipe podpisati ln teko tudi na cilju. KOLEDAR Sreda 17. marca Ljubislava, VečevoJ Sonce vzhaja ob 6.11, zaaft)® ob 18.14. Dolžina dneva 12.»-Luna vzhaja ob 9.15, zahaja ob 0.33. Jutri 18. marca Edvard, Vekoslav Spominski dnevi 19H se štajerski partizani težko poškodovali rudnik na Lokah in Kisovcu pri Zagorju. ENOTNI SINDIKATI Zveza prehrambene stroke. V četrtek 18. t. m. ob 18 seja zaupnikov. Ob 19 istega dne seja upravnega odbora. Tiskovni urad. V četrtek 18. t. m. ob 17.30 bo v ul. Imbrlani 5 seje tiskovnih refe:‘entoy tovarniških in upravnih odborov. Teorično-praktični tečaj za natakarje. Vp'sovanje za imenovani tečaj se konča 20. t. m. Morebitna pojasnila daje tajništvo v ul. Imr br?ani 5/1, soba St. 17. Kemična stroka. Danes ob 18 seja upravnega odbora. Referenti vseh zveze kakor tudi zadružni referenti tovarniških odborov so vabljeni na sestanek, ki bo danes 17. t m. ob 19.30 v ul. Im-brianl 5. Obvestilo pekom. Sporočamo, da bodo vsak dan od 23.30 do 5 zjutraj na razpolago brezposelni peki. V T>rimeru nujne potrebe bodo takoj pripravljeni za delo. Telefonska obvestila se sprejemajo ve3 dan v ul. Imbriani 5-1 tele' fonska št. 93710. Lastnike, kakor tudi pek. delavce naprošamo, da v primeru potre be takoj pokličejo brezposelne p>e-ke. Opozarjamo delavce, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da bodo vso peki oddali prostovoljno 20 Ur tedensko za sklad za plačilo onim ■brezposelnim tovarišem, ki niso bili v noči dežurstva nikamor poklicani na delo. Kmetijska strokovna zveza E. S. vabi vse poljedelce s Kolonkovca. na sestanek, ki bo danes 17. t. m. ob 20.30 v dvorani gostilne «Pri Sordi». PROSVETNA DRUŠTVA Danes zvečer ob 20 priredi pevski zbor «ZVON» z Opčin v Kopru velik pevski koncert, mešanega, moškega in ženskega zbora. Partizanske, umetne in narodne pesmi bodo gotovo privabile polno poslušalcev lepe slovenske pesmi. Zbor vodi tov. prof. Stanko Malič. Prosvetno društvo «Fr. Marušič* iz Rocola priredi v sredo 17. t. m. ob 20 pri Lovcu vesel spored z naslovom «Večer smehas>. Sodelujejo tudi člani Slov. narodnega gledališča. Udeležite ee v čim večjem šte-vilu! ZPP ZLATI ALBUM PADLIH ZA SVOBODO. Zveza primorskih partizanov obvešča vse one, ki še niso oddali slik ali kakršnega koli materiala za album, naj to store najkasneje do 20. t. m. Zveza primorskih partizanov vabi \se demokrate našega ozemlja, da po svojih močeh prispevajo k stroškom za bodoči partizanski kongres. Vsote naj s’ pošiljajo na kra, jev ne odbore ZPP. IZLETI Smutdrski {zlet na Snežnik pri redi CAT ob prilik! tekem za prvenstvo STO v smuku in slalomu, ki bo v nedeljo 21. t. m. Vpisovanje sprejema tajništvo na sedežu do danes ob 21. Zimovanje C AT-a. Tudi letos organizira SAT kratko zimovanje na Marmoladi, ki bo od 8. do 11. aprila, Cena za zimovanje je za člane 6200 lir, za nečlane pa 6700 lir. Vpisovanje sprejema/ tajništvo do 18. t. m. Pristaniški športni klub organi žira ob priliki smučarskih prvenstev Tržaškega ozemlja izlet na Snežnik. Vpisovanje na sedežu. Izlet bo v nedeljo 21. t. m. Smučarski izlet ' na Čabranske police PDT V nadeljo 21. t. m. priredi PDT smučarski Izlet na Čabranske police pod Snežnikom. Odhod Ob 6.30 iz ulice Pablo Severo. Informacije v ulici Ronna 15 in v čevljarni Pir v ulici Settefontan« 3. R0ZNO KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V TRSTU vabi vse člane in odjemalce, ki so naročili sadna drevesca in trte cepljenke, da dvignejo iste takoj v skladišču zadruge, ul. U. Foscolo št. 1, tel. št. 94386. Naročnikom, ki ne bi dvignili naročenih rastlin do 20. t. m. bo zapadla kavcija In zadruga bo upravičena prodati naročeno blago drugim povpraševalcem po dnevni ceni. Zadruga sprejema naročila za odbrana valilna jajca, pišče-ta in za odrasle piščance po konkurenčnih cenah, bodisi v svojem uradu ul. U. Foscolo št. 1, bodisi v svoji poslovalnici, ul. S. Mercadante št. 4, tel. 8819. RazdeHevnnje hirovc.ga drožja firebe). V sredo od 66 do 100 in Piščanci, v četrtek od št. 101 do 140 ter za Gropado, v petek od 141 do 190 ter Gec, v soboto od 191 do 270 in Bazovica, v nedeljo Domlo. Sestanki strokovnih sknnčlnj Slovensko gospodarsko združenje sklicuje v smislu čl. 7. pravil sestanek strokovnih skupščin taradi izvedbe volitev novih strokovnih odborov. Skupščine, ki se Jih smejo udeležiti člani dotične stroke, bodo v uradnih prostorih združenja v Trstu, ulica P. Fllzi 10-1. v naslednjem vrstnem, redmi: Danes 17. marca ob 19.30 za stroko prodajalcev goriva. v četrtek 18. marca ob 19.30 za stroko obrtnikov, v ponedeijek 22. marca ob 16 za Stroko pekov. Za sklepčnost skupščine ob prvem sklicanju, t. J. ob določeni url. Je potrebna navzočnost vsaj polovice članov dotične stroke. Ce bi skupščina ne bila sklepčna ob prvem sklicanju, bo sklepčna 1 uro pozneje ob vsakem številu navzočih. Člane lahko zastopajo drugi člani, katcr.m morajo dati v to svrho pismeno poob.astiio; vendar ne sme noben pooblaščence imeti več kot pet pocbiastll. rrllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1111111111111' 1 SLOVENSKO MRODNO „ . GLEDALIŠČ; i ZA TRŽAŠKO OZEMLJE| Danes ob tO.SO: O’ Nelll: «ANA Gostovanje na Kontoveliu Ane bo igrala tov. Nada w (Jelčičeva, Chrisa tov. Mila® šič, Martho Angela RakafJ' Mata tov. Rado Nakerst. Petek 19. marca ob It’ . Ivan Cankar: «KRAlJ BETAJNOVI*. prosvetnem društvu na Maksa bo igral tov. » ^ Francko tov. Jugova, J ltrija Silova pa bo to P°‘ stopila v vlogi Lužarice. ^ Ker je ta predstava na Betajnovi* zadnja nah, opozarjamo nanjo . ljubitelje gledališča iz o1101,5 vasi. Nedelja tl. maroa ob *** O’ Nelll: kANA Gostovanje v prosvetnem na Proseku. Na predstavo J zar jamo zlasti obidkova^* , Barkovelj in drugih <>*c0 , ,e;| vasi, ki nimajo prilU* naše predstave na k&ke®_J gem odru. Vlogo Ane bo tov. Nada Gabrijelčiče va.^. Občinstvo prosimo, da na predstave točno, začele točno ob n® času. koncerti PROSVETNO DRUSTV°‘f ŠKAMPERLE* priredi h 18. t. m. ob 20.30 ^ pevskega zbora pod v , j tov. Venturinija. Vablje® j, Sporedi koncerta, ki kot vstopnice, so V pt°w trafiki Prosena. GLEDALIŠČE VEBDl,{, Se nadaljuje prodaja vstop^' m. koncert tržaškega pa- cega orkestra pod vodStv®ff $ > Van Kempen-e, ki bo jU“-Te Na sporedu so Mczarw Beethovnove skladbe. AS8ŽZ 0 GLAVNI ODBOR ASI!# 2AŠKEGA OZEMLJA j, dne 18. t. m. ob 16 v nl‘c jt; ehiavelli 13-11 svoj P1^ nek. DAROVI IN PR»S£!> 1 lJ. ' Za politične priporniM ,)J mladinci iz Doline ln Bolju Ur. ________ Radijski spottf TRST n (m 203,6, Kc v sredo 17. mar0® , . Op' 11.30. Lahka glasba- \anje: «Novi svet*. 12.10* \ fr cirana glasba. 12.45. NaP° - in poredila! 13.00. Glasba rj 13.40. JJvoraK: siovans*) rffli m Pestra glasba. 14.15. Preg1'«^! 17.30. Glasbena fantazija- e(o'1 Verdijevih oper. 18.30. $ književnost 18.45. Slove n«* M vnosi- as.40. “j 19.00. Radijska povest. V rfiit v likih skladateljev: Peter IJJ ^ be raznih narodov. 19.48- ' časa in poročila. 20.00. k kovskij. 20.45. Iz zgodoV*11 jjF čanov. 21.00. Simfonična. 22.00. Biseri slovenske kn) ji 22.15. Koncert lahke ^ Plesna glasba. 23.15. NaP°TM in poročila. 23.30. Citanje J ^ sporedov, 23.35. Polnočna e j mil kino iif5 KINO OB MORJU. I5'3.0. st zvezna fizkulturna parftf kj kvi 1947». Barvni sovje«1,^ . SUPERCJNEMA 16.00: Lala?», N. Taranto, J-ARMONIA. 15.30: . nj*», M. Monter, J. ^ • f Al. A BARD A. 16.00: «Zeie®\t)l lca», J. Bcnett, I* Haj^, t'\ 16.00: »Nr izdaj & , «Prt ITALIA. 16, noj», Greta Garbo. GARIBALDI. 15.30: krvi», Warren Dougl4** * t \ MARCONI. 15.30: «OnO boj». J. Dunne, R. &<%%: FJLODRAMMATIOO. . skaici zlata*, D. Lan,flU i f ODEON. 15.30: «U*oda*. " 8AVONA. 16.00: «Rigol«tt0’’ Gobbi, FENICE. 18.00: «Zeleni P® Fairbanks. - MAjSSTMO. 18.00: «V\t«» f|. sanj«., M. Lottl. A. 1f IDEALE. 15.30: »Hazara0- , J. Stewart, M. Dietr^- ^ CENTRALE. 15.00: cK novo strahovanje*, IMPERO. 15.30: «Gospa ja», Jean Renoir. NOVO CINE. 16.00: Morgan*, R. Crom‘*,eU‘ Odg. urednik STANISL^^ ^ Tisk Stabilimento N Tip- MALI O G -Oj SEMENSKI KROMPIR fiS zdrav po 20 lir, za ^uh debel po 25 lir za W; jo. Luco, Trst, ul. J. Caval« KUPIMO: MEŠALEC ZA SLA^, PLINSKI IN ELEKT* štedilnik. STROJ ZA l%r REZANCEV, | STROJ ZA LOPL™ KROMPIRJA Ponudb« por lati na: ^ IHrikoijo gostinskih UUBIjJANA — 031‘ S 'it } - J*: ^Jwiil§w I ’-' Wm iš^lt iJSl 1^1 SLAVNA FRANCOSKA KA- Brigadir v kmečki 11 ; obdelovalni zadrugi l lllllllllllltlllllllllllllllllll)llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.lllilll.lllll!llll!ll!lllll.!.l.l.lll!l.ll!l.!.l.llll..l.l.l.l!.!.lll.llll.!llllll.llll...ll.lll.lll.ll.l..lllll....v^^ HliUHI Kdo je brigadir? Brigadir v obdelovalni zadrugi ni : s-k vojaški dostojanstvenik ali Pa karabinerski brigadir neslavna spomina. Brigadir pri kmečki obdeloval-“ zadrugi je miroljubne narave. l0^ Pa biti strog, pravičen in predvsem sposoben. On je isto-svetovalec, učitelj, ruktor in odgojitelj članov woje brigade. Vprašali se bodete, kaj pa je n«/ 21 prav brigada? Zaenkrat d&J '€to da Je: »Briga- i»e> hmeljna delovna enota t. 9 obdelovalne zadruge, ka- iu , Ustavljajo aktivni člani in eJJ k “druge*. Ostalo o brl- Bh napravljali pozneje. ^®^'r j« neposredni voditelj svoje brigade, on ji razporedi delo vsak dan ter je odgovoren prSdaedniku in upravi zadruge za uspeh dela svoje brigade. Vlogo brigade je treba smatrati kot prvostopno odločfbo in najbolj odgovorno. Brigadir je pa duša tega delikatnega, službenega in živega gospodarskega organizma brigade. V svoji brigadi je on edini, ki izdaja naloge in organizira delo. On vodi neobhodno nadzorstvo, isjvršuje proizvodni plan svoje brigade, organizira do podrobnosti vsak proizvodni plan, vsakdanje delo v brigadi in skrbi z eno besedo za vse, kar je zvezano z življenjem in delom brigade. Za brigadirja mora biti izbran najsposobnejši, najbolj vešč in PROIZVODNJA TOB AKA . Y Jugoslavija posvečajo veliko pažnjo raizvoju tcbačn* pro-«sje, Pstletni plan predvideva povečanje površine tobačnih “®*jdov za so.ooo ha. Koncem leta 1951 bo znašala tobačna •^odukdja, v Jugoslaviji 1 kg tobaka na osebo. Tobačna, produkcija »e j« ža zvišala v letu 1947. Enoletni Je bil prekoračen za 13 odstotkov. V lete 1947 je bila Pj^d-ukclfa za 56 odstotkov večja k»t leta 1946 in 59 odstotkov od; i«ta; 1939. Ta pov".«»k tobačne produkcije je zasluga posebnega načrta '"^‘“Ja tobačnih sadik Država dovoljuje gojiteljem tobaka prednosti, brezobrestna posojila pred setvijo In drugo, "pranju tobaka mudi držav«, gojiteljem ugodne cene, ki 200 odstotkov večje kot v predvojni Jugoslaviji, Končno I/KLKAJNJiS -iUiSAJiA k?,‘v* *W tcb*?no prolirodnjo tudi povečanje in razvoj to-tovarn. v Obenem borb* .*» povečanje produkcije tobaka se vodi . "Ugoalavij' tudi borbo, za boilJSo kvaliteto tobaka. Najboljšo tobaka pridelajo V Makedoniji, Hercegovini in Cmi # ■ ^a vrsta tobaka j« med najboljšimi na svetu. Odlikuje j, P° zlati b*rvi. prožnosti nitle, posebnem duhu in finem okuau. 0 zaalug} posebnih profesionalnih kadrov gojiteljev tobaka kak* ^d^lavaiije tobaka vidno povečalo, dvignila se je tudi i6°W«t 'jugoslovanskega tobaka. 5^. ' Prilepu J» industrijska šola na sadilce in delavce spelje ** gojenje tobačnih sadik V kratkem bosta uBtanov-»aw V ®*t0PiU'* Pri velikem tobačnem kombinatu, ki bo med toWc?'ml v Evropi, Industrijska šola za gojenje tobaka in Institut. Po Jugoslaviji pa Je tudi mnogo drugih to-^ institutov in Jol. najuglednejši od vseh zadružnikov. Oni morajo biti v prvi vrsti poljedelski delavci, ki neposredno opravljajo poljska dela ter jih natančno poznajo. Ne mora biti brigadir zadružnik, ki Je drugače jako sposoben, a ne pozna poljedelskega dela, ali pa ga tako delo ne privlači, ni delal kot poljedelec, marveč se je bavil z drugim delom. Brigadir mor® poleg tega imeti tudi druga dobra svojsiva kot človek. On mora privlačiti člane brigade, mora znati, kako jih organizirati in jibrati okrog sebe, mora biti mirne narave, ne sme biti nagel in zajedljiv. Se mora obnašati enako nasproti vsem čla-com ne glede na osebne, sorodstvene ali prijateljske vezi. On sam mora biti jako marljiv, tako da že s svojim zgledom privlači ostale člane brigjade. Ni slabšega kakor postaviti za brigadirja človeka, ki je delo-mrznež, Id gleda samo, kako bi se delu ognil in zapravil čas v brezdelju. Tak brigadir vpliva, slabo z moralnega stališča na člane brigade in lahko nanese ogromno gmotno in moralno Škodo zadrugi. Brigadir se ne sme oddaljiti od mesta, kjer je brigada zaposlena, drugače kot v nujnih primerih. On mora biti vedno na mestu d4-la, dajati navodila, nasvete, opazovati, kako se delo vrši in tudi sami prijeti za delo. Samo na ta način bo lahko brigadir blago* dejno vplival na člane brigade in jim dajal pobudo za delo. Zadružniki! se morajo iz vedenja in. dcl*>. brigadirja prepričati, da on v resnici naredi vse, kar je potrebno za uspeh brigade. Biigadir sam se mora neprestano izpopolnjevati v delu, se učiti sam na Wkustvih procesa dela. skušati mo'a obvladati vse poedinosti novih ogromnih uspehov, da jih lahko potem vsakodnevno uvede v prakso. Brigadirjeva odgovornost je velika glede na izgradnjo, spopol-njevanje, izbiro in Izobrazbo bri-gsdnih kadrov. Za iste je treba neprestano skrbeti s tečaji potrebne literature, pošiljanjem članov na specializacijo itd. Brigadir je podrejen predsedniku in upravi zadrugi in on prav za prav izvršuje njih nalo- POSPESIMO PRIPRAVE Milil TEDEr od 4.tV. - 11.IV.1948 ZBIRAJMO DOKUMENTARNI MATERIAL IZ NARODNO - OSVOBODILNE BORBE IN GA ODDAJMO PRISTOJNIM ODBOROM ZVEZE PRIMORSKIH PARTIZANOV. MATERIAL BO PO PREFOTOGRAFIRA-NJU VRNJEN LASTNIKOM. IZ TTIGOSr.AVITR tM ZEMLJE '"'^ILNEJSO ŽETEV. 1 i STROJEM DAJE Z MANJŠIM TRUDOM PLODNEJŠO RAST ~ UVAJANJEM IN IZPOPOLNJEVANJEM TEHNIČNIH SREDSTEV DOPRINASAJO V JUGOSLAVIJI K URESNIČITVI PETLETNEGA PLANA SOVODNJE 'ttiamo domokrlstjan- D*Utv,n* Petriči ča, a kate-Pa ve«na •ga namo demo i D*Ur>;,na Petriči da, a _ *Movoiin Ve5'na prebivalcev ni ker M vedno druži z 01,1 Fe »h *®*^Hnlm podesta- ?'°*no , cm tn ljudje na WhVl3°' uPravlja obtl- , Gos,^ ,, ne Petrič*. , Občina taPln Pet-I,16i'-” me«, da I ^ Wm„ {lnsk0 lmet-° nJe- i h a' kar Ust 111 lahko ^ t>f. TjJ* mu *Jubi. Tako Je m- ,°.palcc te razdelil kar k^orn «n ein In dcmokri- I CotfpJ. 86 ni Prav nič oziral : d^.,Preb!val®tva- Občina J^al ra., a 4 krave, katere bi N Dotrau61111 tlatlm. ki so nflj-‘ t ln katcrlm Je nem- v r Prizadejal največ \ ^ Od el* 30 Pa pr:4',e lepo v *°vlh prijateljev. Naj- IZ HEMECIJE bolj sovraži zavedne Slovence, zato niso dobili ničesar. Zupan Petrlčič se zaveda, da ga ljudstvo ne ti*pi, zato se nadnje čase pripravlja v Ameriko. V ta natr en kar vse povprek, proti vsakim predpisom seka v gozdu les In ga prodaja, da bi priSel do potrebnega, denarja za potovanje. Gozdni čuvaji so ga prijavili vi »J im oblastem zaradi uničevanja gozdov. landar V Landafju je pokopališče, na katerega nosijo pokopavat mrliče tudi vosi Tarčet. Kras, BJače, Spanjut, Goiesa ln Vrh. Je pa tako majhno, da morajo «l.ko-kr&t prekopavati nyli&®> ^ ge. Na ta način se ohrani njegov ugled, kar Je tako važno za disciplino v brigadi. Brigadirjevi nalogi so obvezni za oelo brigado. Ce »e kateri član hoče pritožiti proti nalogu brigadirja, to lahko napravi ali nalog mora izvršiti. Brigadirji so istočasno najožji sodelavci predsednika ;n uprave gospodarstva pri reševanju vseh važnih vprašanj. Ako uprava in predsednik želita imeti dobrega im res pravega brigadirja, morata tudi zanj skrbeti, da se vzgoji in izpopolni na tečajih, šolah, a čtivom itd. Z brigadirjem je treba postopati pravilno, resno, z ugledom, ga pra^ vočasno in taktno opozoriti na napake, mu dajati nasvete in navodila tudi v pravem času C. 8. BARETNA PEVKA Poljedelski kolektivi v polckajiid Qoma$na. v ao strohneii, de hočejo zakopa! i novega. Vse prebivalstvo zahteva, naj občina podvzame kak iikrep, da se pokopališče, ki Je raz°n tega zelo zanemarjeno, razširi. To bi bila predvsem dolžnost župana, ki Je doma z Vrha. ŠČIGLA Dne 29. februarja sta hodila po vsi! neki Cont Antonio in Manzi-ni Giovannl od hiše do hiše, držeč v rokah neki papir. V vsar ki družini sta zahtevaia, na; se ljudje podpišejo in plačajo v naprej 1000 lir za vodovod, ki bo zgrajen za vasi Podvaršče, Speko-nja ln Sčiglo. Dejala sta, da gospod inženir zahteva predujem za napeljavo vodovoda. Kako se more nekaj takega dogoditi, ko Je vendar vlada Izglasovala 200 milijonov. Ko so se leta 1944 pričeli Nemci pripravljat; ea evakuacijo Ro-magne, je pričelo poljedelsko ljudstvo snovati načrte za prihodnost. Podčrtati moramo, da so bili kmetje iz Romagne že od nekdaj v prvih vrstah italijanskega poljedelskega gibanja. Od časov znanih poljedelskih zvez pred 50 leti pa do danes so ostali najbolj napredni obdelovalci zemlje v Italiji. Kmečko ljudstvo iz Romagne je dalo v zadnjih desetletjih na desetine in desetine znanih sindikalistov ter na tisoče socialistov. Tako so že v času nacistične okupacije razpravljali v posa-meenth krajevnih osvobodilnih odborih o načrtih, kako bi se najbolje in najlbolj racionalno re-žiia poljedelska vprašanja. Razuwe se, da se je to dogajalo med težkimi delavci, polovi-rnrju (mezadri) in manjšimi posestniki, kajti večji posestniki so sodelovali z nemškim zavojeval- . cem. Le v redkih primerih so zadnji stali ob strani, vendar pa so delali na tem, da so si. pridobil; č.m ve« finančnih ugodnosti. Tako se je zgodilo, da so koncem 1944 abežali veliki zeBjJjigki posestniki s fašisti na sever, de. lavci pa so imeli polno svobodo delovanja. Položaj poljedelstva je bil strahoten. Mnogo zaprek je bilo, ki so bile na prvi pogled nepremagljive. Polja in njive so bile posejana z mini.au ali pa razrvana od artilerijskih izstrelkov. Na kmetijah je osta’o malo poljedelskega orodja. Primanjkovalo je delovne sile, ki je bila v veliki večini v partizanih ali pa raztresena na vseh koncih sveta po razpadu italijanske vojske 8. septembra 1943. Sami kmetje pa, ki so naenkrat imeli zemljo pobeglih gospodarjev, so vedeli, da bi bilo vsako posamično delovanje obsojeno ma propad. Zafadi tega ter zaradi močnega čuta kmetov is Romagne po kolektivizmu se Je rodila ideja po obdelovanju zemlje na kolektivistični osndvl. Po številnih sestankih so ustanovili kolektiv v Meezano ln v Campteno. Ta prva kolektivna skupina je obsegala 4380 ha in je dala delo ln kruh 6800 kmetc*r. Danes Imajo poljedelski kolektivi 27.000 ba zemlje ter dajejo delo vei kot 30.000 delavcem. Poljedelski delavci bodo znali uresničiti svoje pravične zahteve vež kakor bliitae kmetije, ki so v rokah gospodarjev. Tudi v drugih italijanskih pokrajinah je bilo he mnogo borbe za poljedelsko kolektivizacijo. Vendar pa so do sedaj uspeli veleposestniki, ki imajo poimo pomoč v sedanj; demokristjanski vladi. Vendar pa od borbe ne odnehajo, kajti današnji poljedelski obdelovalec ni več kot je bil pred 2 ali 3 stoletji. Luč napredka pa je te prišla tudi na kmete in ne samo v delavnice. Delavci zemlje, ki so sindikalno organizirani, bodo imeli vedno več sredstev ter bodo znail uresničiti svoje pravične zahteve. NINO TONIETO Italijanska ljudska Ma vedno močnejša čeprav De Gasperi straši s komunizmom III! ITALIJANSKO DEMOKRATIČNO LJUDSTVO OD DELAVSTVA, KMEČKEGA PREBIVALSTVA DO INTELIGENCE BO ZDRUŽENO V DEMOKRATIČNI LJUDSKI FRONTI STRNJENO VOLILO SVOJE VODITELJE w h h h w w :< w w w Demokratska ljudska fronta — to veliko ljudsko gibanje se je po enem mesecu ustanovitve pokazalo kot najmogočnejša in naj-rtsnSjša italijanska politična formacija, ki bo nastopila na prihodnjih volitvah v italijanskih zbornicah. Temu ljudskemu gibanju so se pridružili komunistična partija, Nennijevi socialisti, de-molaburisti, eardinjska stranka, akcijska stranka, ljudska republikanska zveza, ki je nastala :z Italijanske republikanske stranke, republikansko gibanje ea neodvisnost Sicilije, krščanskosocialna stranka, krščansko giba^ nje za mir. Zadnji dve strank! sta v živo zadeli De Gasperija in krščanske demokrate in jezuite, ker ju niso mogli obtožiti razkol-ništva. Dejansko je krščansko socialno stranko ustanovil že v Ilegali prof. Bruni, katoličan, De GaSperljev prijatelj. Ker je pa prof. Bruni slutil, kam teži De Gasperi, se ni hotel priključiti njegovi kraščansko-demokratski stranki. Na čelu krščanskega mirovnega gibanja je Miglioli, star katoliški poslanec. V Rimu pa vodita stranko Adda Alessandrini, ki je bila Se pred letom dni kandidatka krščanskih demokratov, io prof. Marija Maggi, ki je pred kratkim zapustila krščansko demokratsko stranko. Obe sta v rimskih krogih zelo dobro žnanl in upoštevani. Prva je lansko leto kandidirala pri upravnih volitvah v Rimu, drtiga je pa znana kot literarna delavka. Ljudski ■republikanski zvezi načelujejo sedaj general Arnaldo Azzi, Paoluo-d in Bergamo. Poleg raznih strank so se ljudski fronti pridružila, sledeča gibanja: kongres tovarniških svetov, demokratični kongres Južne Italije, liga demokratičnih občin, narodna liga zidrug Med zv cizami, ki so pristopile k front! so: ženska zveza fronte, mladinska antifašistična zveza, zveza kmečkih žena, državna zveza slušateljev tehnik, zveza pohabljencev in ponesrečenih na delu, zveza italijanskih partizanov, zveza italijanskih deklet, gospodarski center obnove, zveza antifašistov političnih preganjancev, unija ita- lijanskih najemnikov in brez-dar.cev, in unija vojnih poškodovan oev. Poleg vseh teh političnih Strank In zvez, ki bodo razbijale demo-kristjansko zgradbo na. prihodnjih volitvah, so se pridružili ljudskemu gibanju tudi slavni znanstveniki: Med temi so prof. Gino Cassinis, ravnatelj visoke tehnične šole v Milanu, prof. Gustav Bontavinl s katoliške univerze v Milanu, duhovniki Ciccarel-li iz Martenelle in Bellucci od italijanskih partizanov iz Neaplja. Profesorji z univerze v Bologni: Buzinco, Branca, Fortunatl, Olivo, Segrž, Torelli, Vlila, ravnatelj visoke šcie za pomorske gradnje, in profesorja Oacciapoll in Cortese z neapeljske univerze. V Florenci so se fronti pridružili naslednji pisatelji literati ln univerzitetni docenti: PierraccS-ni, Bigahgalli, Luasi, Bilenghl, Ca-vemi, De Robertis, Soahchrl, Se-roni, Lardera, Berti, Nomellifli. Livl, Miele, Sapori, Giotti, Caroo-ci, ravnatelj optičnih delavnio Galilleo, ravnatelj delavnic Pi-gnane, tajnik optične zveze, slikarji Berti, Brunetti, Tordi, Mo-gnini, Grazinl, Parnizzari, srhi-tektl Rioci, Sabbioli ln Gerl. V Genovi pa dr. Safaceno glavni ravnatelj podjetja Ansaldo, bivši demokristjan odvetnik Oanevari. Pisatelju, slikarji, glasbeniki, Igralci io režiserji so Alvaro, Del Secolo, Birolli, Morlottl, D’Amlco, Gizburg, Bavese, Levi, Baibo, Cantoni, Delia Voipe, Luporini, Banfl, Massolo, Cantimorl, Gutu-so, Mafai, Puccini, TuTcbatto, Sanzogno, Mazzacuratt!, Leonardi, Votto, Vangelli, Purificato, SantBJOgelo, Franchina, Biggia-fetti, Mašino, Taddei, Zavatini, De Benedetti, Muscetta, Degrar da, Vittorinl, Jachier, Bllenohi, Ferrata, Mila, Rosellini, Viscont-ti, Pandolfi, Desantis, Guerrieri, Vergano, Germi, Giaochetti, Stoppa, Solaroli, Landi, Duše, Michi, Amidei, Veneroni, Glrotti, Starrace-Salnatt, poleg tega Se neapeljski študijski inšpektor, predsednik avtonomne zveze neapeljskega pristanišča, prof. Oea-si s padovanske univerze, novinarji Napollteno ln Schmidt, prof. Sapegno z rimske univerze. Tu se ustavimo. Toda samo, da se oddahnemo. Pristopi k demokratični fronti naraščajo dan za dfleen. Potrebno bi bilo nadaljevati s seznamom. To bomo nadaljevali po volitvah. Sedaj se pripravljamo k zmagi. DOLGA VRSTA BOLGARSKIH KMETOV ČAKA NA ZNAK, DA BODO PRIČELI ZETT. NA CELU PLAPOLA ZADCRUZ-NA ZASTAVA Q PROSILI POMOČI DE GAULLE JE ZAKRIVIL SMRT TISOČEV FRANCOSKIH RODOLJUBOV - SOODGOVORNOST ANGLOAMERIŠKEGA POVELJSTVA - FRANCOSKI PARTIZANI GLEDAJO S PREZIROM NA VSAKEGA, KI GOVORI O DE GAULLU KOT O FRVEM ČLOVEKU FRANCOSKEGA ODPORA V prodafi /e MARX- ENGELSOV MANIFEST KOMUNISTIČNE PARTIJE Izdaja odbora za proslavo stoletnice Komunističnega manifesta na Tržaškem czemlju To Je prva izdaja, tiskana v Trstu. Knjiga, vezana v platno na brezlesnem papirju stane 800 lir Takoj po končani vojni so se ustanovile kolektivne skupine tudi v Alfonsine, v Voltani in v Conselioe z 5950 ha zemije, ki je dala delo ogromnemu številu delavcev. Kmetje, ki so tako čez noč imeli opraviti 2 tako ogromnimi površinami zemlje, pa se niso zmedli, temvei so s kolektivnim delom premagali vse težave, ki so se pojavljale v začetku. Pasneje so se vračali pobegli gospodarji in so skušali dobiti nazaj zemljo, ki so jo zapustili. Vendar pa so morali odneha/ti zaradi odločne borbe vseh delavcev, polovlnarjcv in malih kmetov. Danes imajo poljedelski kolektivi 27.000 ha zemlje, dajejo delo več kot 30.000 delavcem in hranijo 6-krat številnejšo prebivalstvo. Eden najnovejših italijanskih filmov, (cCaccla tragica«, ki je bil nagrajen aa mednarodni razstavi v Benetkah, kaže prvič v zgodovini italijanskega filma Življenje na enem teh kolektivov. Kmečke poljedelske zadruge obdelujejo zemljo s pomočjo najmodernejših poljedeisklh strojev in je njihov pridelek večji iz leta v leto. Statistike kažejo, da proizvajajo kolektivi 30 do 40 odstotkov Nekateri pravijo, da Je De Gaulle «prvi človek francoskega odlpora*. O tam pa imajo «ma-qui®» drugačno mnenje. Ce govorite * pravim francoskim partizanom o t4m generalu^ vam bo povedal nekaj, kar pravijo vsi evrepski partizani. Rekel vam bo, da sta bila dva načina cdpora. Prvi je bil partizanski, ko so partizani žrtvovali vse in odšli borit S9 proti Nemcem v plani-ae. Druigi način je način tistih, k: sedaj sedijo na stolčkih v Franciji. Ti zadnji so bili proti Nemcem samo zaradi tega, da bi si pridobili naklonjenost Angk-amsričanov ter si pridobili ugoden položaj. De Gaulle ni bil nikdar p«r-tlzanbm naklonjen. Kot poklicni vojak, vojak izkcriščevalnega rac,reda, je vedno preziral narod, ki jie prijel za orožje ter branil svojo svobodo. Prav tako je gledal na francoske partizane, ki so mu pomiSnili nevarnost za njegov položaj. Danes nihče več ne dvomi o zločinski častihlepnosii De Gaullea. Prvi se je o tem prepričal Roosevelt. Pri tem pa je Izven Francije malo ljudi, ki bi vedeli, da je ta De Ga^lleova ambicija zahtevala smrt tisečev borcev za svobedo. Pred časom ao bili objavljeni dokumenti o borbah pri Vercorsu, kjer je pri eni izmed najbolj divjih nemških »čiščenj* padlo na £ tetine partizanov. Partizani ao preko radia dneve in dneve prosili pomoč od -takratne začasne vlade. De Gaulle ni mignil niti s prstom, kljuib termi da bi jim pomoč lahko poslal. Enako krivdo nosi tuidi glavna anglo-ame-rlška komanda. Spodaj so navedeni dokazi, ki kažejo na odgovornost anglo-ameriške komande in De Gaiufllea. Dne 6. Junija 1944 bo se An- glo-amsrikanci izkrcali v Normandiji. Partizanska borba se je še bolj razplamtela po vsej Franciji. Mnogoštevilne skupine mladih patriotov v planinah Vercor-sa ;n v Delfinatu so z veliko borbenostjo napadale nemške prometne zveze v južni Franciji. Komande Wehrmachta, ki so pričakovale Izkrcanje na južnih o-balsh, so se odločile, uničiti te «maqu!»e», ter so zaradi tega uporabili proti njimi tanke In eviaeijo. PoRžaJ je bil izredno težek. O tem sta bili obveščeni po radiu aniglo-amerlška komanda ln francoska vrhovna komanda v AlžinK Katastrofo bi lahko od- vrnila samo zavezniška aviacija. Avioncv pa ni bilo. To nerazumevanje za partizansko borbo s strani vrhovnih zavezniških komandi je bilo iz izkušnje znano {udi letalskemu ministru Fernandu Grenieru, ki je bil eden izmed dveh komunistov članov začasne francoske vlade v Alžiru. On je hotel, da bi napravili to, kar niso hoteli napraviti zavezniki. Veliko večje pa je bilo Izdajstvo De Gaulla Crenier je vedel, da bi imela Intervencija francoskih letal o-gromen moralni značaj za francoske partizane. Minister pa ji imel na razpolago le majhno število letal. Velik del francoske eskadrile j.e bil odvisen od anglo-ameriške komande. Grenier je izvedel, da ima De Gaulle nekaj bombarder-jev v Siriji, ki niso tam nikomur koristili. Grenier se jo odločil, da bo iz teh avionov in iz nekaj lovskih letal sestavil formacijo in Jo poslal na pomoč partizanom. Ta posebna formacija bi morala nesi ti Ime «Domovina», Poveljeval pa bi ji eden od. najboljših francoskih pilotov podlpclkovnik Morlaix. General De Gaulle pa je ped-tamo in brezvestno sabotiral ta načrt ministra Greniera. De Gaulle v začetku ni odkrito odbil tega načrta, nasprotno kazal je zanimanje ter je pod pritiskom Greniera pristal, da se bo o načrtu razipravljalo v začasni vladi sMuipno z drugimi merami, ki bi se pcstavljena na stvarnih temeljih. Gnenler jo takoj zahteval od De Gaullsa, ki se je odpravljal na potovanje v Ameriko, da podpiše oba dekreta. De Gaulle Je odpotoval ne da bi dal odgovor. Prav v tistih dneh se Je pričelo nemško «čišftenje» pri Vercorsu. Partizani so T$ naloge ter je treba o načrt« še raaprav-ljati v začasni vladi. ■ Sedaj je poetalo Jasno, da De Gaulle noče, da bi bil načrt sprejet. Dva dni za tem Je Grenier izvedel aa poročilo obkoljenih v Vercorsu. To je bil eden od zadnjih dramatičnih klicev po pomoči. Iz njega se je razibralo, da so obkoljeni partizani iz dneva v dan prosili za orožje in bombardiranje zavezniških avionov, a katerim bi s« olajšal njihov obupni položaj. Ko se Je Grenier prepričal o saboterskem delu v škodo Francije, ae Je odločil, da bo deloval sam. Začasno vlado je obvestil, da bo uresničil načrt ne glede na birokratska zavlačevanja. Bilo pa. je te prepozno! Ko se Je minister vračal z konference, je srečal nekega oficirja svojega ministrstva, ki mu J« dejal: «Vercors Je likvidiran*. Poslednja oporoka partizanskega poveljnika pa Je bila: »VI ste bojazljivci in zločinci!* S temi besedami so mrtvi la Vercoraa Oib-toževali De Gaullea, Greni erove obtožbe so issveie škandal v Alžiru. Začasna vlada j» padla v krizo. Samo visoka zavest komiuniatlčkiih ministrov Greniera in Bllloiuca Je preprečila, da ni razpadla osvobodilna borba. Francoski partisaal pa tega. dogodka niao pozabili ln gledajo a preizirom na vsakega, ki govori o De Gaulleu kot o »prvem človeku francoskega odpora*. M. FRANCALiANCIA POZOR! Naročnikom v Italiji bomo v prihodnjih dneh prilaiili poloinice. V*e eamudnike prosimo, da poravnajo zapadlo naročnino ter da na poloinioi označijo tvoj točen naslov. UPRAVA ra. Oficirji pozdravijo} adjutanti vzamejo svoje zemljevide in aktovke in vsi razen Bohrmanna odidejo iz kabineta. Zdaj je v sprejemnici živahne-je. Adjutanti so zaposleni s telefonskimi pogovori. Gorlng se poslovi in odide s svojim mladim ordonančnim oficirjem. Himmler, Kaltenbrunner in Vogelein odidejo za njima. Ostali posedejo okrog mizic in med prigrizkom obravnavajo situacijo. Velik, močan ordonanc pristopi h Keitlu in mu postreže s tradicionalno Škatlo cigar. Po pazljivem ogledovanju se generalfeldmarial odloči za eno izmed njih in se počasi pripravlja, da bi jo prižgal. Druga cigara izgine v njegovem desnem Zepu. Donite pije Žganje z oficirji svojega Štaba. Približno čez pol ure se začno vsi razhajati in znova gremo skozi neskončne prehode in po hodnikih mimo stražarjev esesovce. Slednjič smo zopel na zraku. Ura je ze 19.30. Šofer se približa z avtom. Zvezdna noč. Z ugasnjenimi Žarometi se vozimo skozi zatemnjeno mesto mimo neskončnih razvalin. Na ulicah ni videti nobenih znakov življenja, nikjer nobene lučke. Na nočnem nebu so začrtana ogrodja poslopij, mračna in fantastična ko razvaline mrtvega sveta. Kakor da tu nikoli ni bilo cvetočega -mesta z milijoni prebivalcev ulic, v morju svetlobe) lepih izlozb praznično oblečenih ljudi. Šofer nenadoma obrne, zavozi okrog ograjenega prostora, kamor je padla bomba, ki ni eksplodirala. Tem-pelhof je ze za nami Poslopja so vedno redkejša in Ze nam zadiši po borovem gozdu. Po polurni vožnji zavije avto na levo in zavozi skozi Širok vhod. Zdaj smo v nemškem generalštabu v Cosenu, kakih 30 km južno od Berlina. Generalštab je v dveh poslopjih: eMaibach J.v, kjer smo zdaj in kjer imajo svoje prostore odseki generalštaba suhozemnih sil, in «Maibach II.» (300 m južno v smeri V/indsdorfa), kjer je vrhovna komanda oboroženih sil. Pod zemljo zgrajena zaklonišča so raztresena po gozdu in maskirana tako spretno, da bi nepoučen človek ne mogel opaziti nič posebnega. Kmalu po prihodu v zaklonišče nam sporoče, da pričakujejo alarm. Okrog 21. telefonirajo iz državne pisarne: «05 24. bo v firerje-vem zakloniiču vojno posvetovanje. Dohod iz ulice Hermanna Goringa. General Hellen naj prinese s seboj gradivo o madžarski in pomeranski front in. Hitler če-sto sklicuje taka nočna posvetovanja, ne da bi pomislil na svoje podrejene, ker se je navadil delo-ti ponoči. Za nas pomeni to neumno zapravljanje časa. Gude-riana spravi to vedno iz ravnotežja, ker smo že tako preobloženi z delom. Komaj sem odložil slušalko, že znova telefonirajo iz državne pisarne: eZaradi letalskega napada bo posvetovanje ob eni ponoči; vse drugo ostane v veljavi brez spremembe*. Torej zopet nas čaka noč brez spanja. Ze od začetka napada smo v kleti, v spodnjem nadstropju našega dvonadstropnega zaklonišča. Vsako izmed 12 zaklonišč, zgrajenih v obliki podkve, ima dve nadstropji. Vsa zaklonišča so povezana med seboj s podzemeljskim hodnikom. Razen tega je enaka zveza tudi z upravo št. 500, največjo telefonsko centralo v Nemčiji, ki je 20 m globoko pod Zemljo. Tu se stikajo vse proge vojnih in najvažnejših civilnih telefonskih zvez, ki vezejo vse telefonske centrale v Berlinu in okrog Berlina z drugimi evropskimi deželami, ki jih sovražnik še ni zavzel. Vsa ta naprava je bila dograjena že leta 1939. in sluzila je ea sedež prvega nemškega generalštaba med vojno s Poljsko in v obdobju Siegfriedo-ve črte. Tedaj sta bila gospodarja von Brauchitsch in njegov načelnik štaba general Haider. Po končanem alarmu se vrnemo gor. To je dolga ceremonija, kajti vsakokrat moramo vzeti s seboj vse vazno gradivo. Kmalu po t°' noči se pripeljemo znova v Berlin. Obzorje je razsvetljeno i sevom velikanskih požarov. Bo vprašali smo, v katerem mest dela gori, da bi se ne zadrli11' v blokiranih ulicah. Naš avto počasi zavije iz Hermanna Goringa na ozko bombami. V temni noči jo trola neprimerno strožja htd0 podnevi. Stražar nas vodi od *r ja, kjer parkirajo avtomobili, vhoda v zaklonišče, ki je na tranjem dvorišču, to se ptam ^ vrtu državne pisarne, in nas 0 či varnostnim organom. Sestopiti moramo po 31 si0^l cah, ker je samo streha & 0 ^ ranega betona debela S m-jevo zaklonišče je samo eno * enotne podzemeljske državne pisarne in ima dl''»d V enem so Hitlerjevi osebni stori) namreč spalnica, jod kopalnica, posvetovalnica in sf jemnica. Ti prostori so POTW. z drugimi petimi sobami, t) rih ima svoj sedež H Jf.L. zdravnik profesor M orel, ” u. jeva ovčarska psica s sv0**l mladiči, majhna telefonska c trala, telesna straža in stran Na hodnikih so štirje lefoni. Iz tega firerjevega nišča drži dvanajst stopnic s v glavni del podzemeljskih r štorov državne pisarne, ki M koliko više, kjer je zaščitna ha debela samo 1 do ^ ^ Osebno f ir er jevo zaklonišče it POLJSKI MLADINCI PLEŠEJO NARODNI PLES Hillerjevi zadnji dnevi V nemškem generalštabu v Cosenu 30 km južno od Berlina * Obzorje Berlina razsvetljeno z odsevom velikanskih požarov govoru In nagovoril delavca, ki je iskal drobiž po mošnjičku: »Zelo se je postaral naš slavni....* «Ne pusti se kar tako!* js dejal prepričevalno delavec, tima še vedno precej ognja v svojih žilah*. »Kj« boste govorili prihodnjič?* «Zopet na borzi dela. Ste me že kdaj poslušali?* »Ze trikrat, tovariš...* Nasmehnila sta se, krepko stisnila desnico drug drugemu ,n se razšla. Delavec je odšel v nasprotni smeri, kakor je izginil inženir, natakar pa je poltiho prepeval in Začel pospravljati mize. Skupina šolarjev v belih pred-pasnikihi dečki in deklice skupaj, so stopali po sredi ulice. Kot svetle iskre se je razbegaval na vise strani njihov glasni in veseli smeh. Spredaj sta dva dečka glasno trobila na papirnate trobente. Človek vedno z veseljem gleda na otroke. Posebne spomladi pa mu pride, da bi jim najrajši veselo in glasno zaklical: »Hej, vi ljudje! 2ivela vaša bodočnost!* (Prevedel I. M.) mm m mam 7.FNF 7NANSTVFNICF SOVJETSKI ZVEZI V predrevolucijski Rusiji so bile žene — znanstvenice prav redke. Prva ruska žena, ki je dosegla naslov doktorja prava, je bila A. M. Evrejnova. Znamenita svetovna učenjakinja — matematičarka S. V. Kovalevska je le s skrbno voljo in vztrajnostjo premagala velike zapreke in postala znanstvenica. V Sovjetski zvezi pa se je položaj žene i2premenil. Tik pred veliko domovinsko vojno je bilo poleg slušateljev nad 200 tisoč slu-šateljic v 806 višjih šolah. V Sovjetski zvezi imajo žene važna mesta na vseh področjih znanosti, tehnike, umetnosti in literature. Na tisoče Je žena, ki delajo kot znanstvene raziskovalke, preda-vajo na visokih šolah, raziskujejo v laboratorijih itd. V Sovjetski zvezi so našteli nad 150 tisoč Zen inženirjev in tehnikov. V let!h velike domovinske vojne so se žene intelektualke skupno z vsem narodom požrtvovalno prebile na vseh področjih narodnega gospodarstva, kulture in znanosti. Poznane so zasluge učenjakinj v Sovjetski zvezi v času domovinske vojne. 168 Zen je za svoje delo v znanost; ra tehniki, literaturi in umetnosti prejelo nejvisjo nagrado — Stalinovo odlikovanje. Po domovini so dobro znana imena Stalinovih nagrajenk. Med vojno so tudi žene nadaljevale delo na raznih znanstvenih področjih. Leta 1946 Je v ustanovah akademije znanosti delalo v Sovjetski zvezi 613 znanstvenic, med njimi ena z naslovom akademika, 9 dopisnih Članov, 57 doktorjev ra2nih ved in 546 kandidatk znanosti. Zene znanstvenice so tako razdeljene po strokah: v flzično-matematični jih Je 53, kemijski 88, geološko-geogralski 55, biološki 183, tehnični 36, zgodovini in filozofiji 58, gospodarstvu in pravu 25, književnosti in jeziku 39 itd. Število žen - znanstvenic raste leto za letom. Samo na eni akademiji znanost; v Sovjetski zvezi dela 16 žen znanstvenic različnih narodnosti. Po večini so še mlade, zrastle v letih sovjetske oblasti. Sofija Kovalevska in Marija Curie sta bili obe redki izjemi, ki se jima Je z neverjetno vztrajnostjo posrečilo, da sta se povzpeli s svojim delom v kapitalistični družbi v vrsto svetovnih učenjakov. Sovjetskim ženam pa se ni treba boriti za pravico, da bi znanstveno sodelovale. Zato lahko v Sovjetski zvezi na tisoče žen-znanstvenic kar najbolj odločno in vztrajno dela na vseh področjih znanosti. Oglejmo sl samo nekaj primerov vidnejših ten-znanstvenic na akademiji znanosti v Sovjetski zvezi. dopisna članioa Akademije znanosti Sovjetske zveze, je med vidnejšimi strokovnjaki sodobnega ruskega književnega jezika. Istri-na urejuje slovar sodobnega ruskega književnega jezika. Istrina urejuje slovar sodobnega ruskega literarnega jezika, ki ga bo izdala Akademija znanosti Sovjetske zveze. Evgenija Samsonovna se prav tako neutrudno zanima za pedagoška vprašanja in vzgaja sovjetsko mladino. Med ožje sodelavce velikega ruskega fiziologa Pavlova prištevamo tudi dopisno članico Akademije znanosti Olgo Nikolajevno Podvlsocko. Je velika znanstvenica v vprašanju kožnih in veneričnih bolezni, nadarjena eksperimentatorka, blesteč diagnostik In klinik. Razen tega je tudi sijajna vzgojiteljica in nenehno skrbno vzgaja medicinske kadre. Iz klinike profesorice Podvisocke Je izšlo na tisoče mladih zdravnikov. Beljkoz Haliovna Karmišova, po rodu Tatarka, dela že mnogo let v tadžiksk! podružnici Akademije znanosti ZSSR. Bavl se z raziskovanjem etnografije Lokaj-cev. Zbrala in obdelala je obilno gradivo o razvoju materialne kulture in ljudske umetnosti lokaj-skega naroda. Ana Ašlrovna ASirova je prva Turkmenka, ki je dosegla znanstveno stopnjo v biologiji. Zdaj vodi znanstvene raziskave, da bi dognala rastlinstvo v porečju Amu-Darje in njenega gospodarskega izkoriščanja. Zasluge sovjetskih žena na vseh področjih znanosti so velike, zato po pravici prltlče sovjetskim znanstvenicam častno mesto. V socialističnem redu je žena pokazala. da je ne le marljiva sodelavka v borbi za socializem, marveč si Je tudi znala priboriti v znanosti enako veljavo kakor možje. ooooooooocooccoooooooo ZAGREB SE NAGLO RAZVIJA Tud j Zagrebčani so se z navdušenjem lotili izpolnjevanja petletnega plana. Vzporedno z razvojem in naraščanjem industrije in prometa pa seveda narašča v naglem tempu tudi zagrebško prcb-valstvo. Leto za letom se priseljujejo novi ljudje s podeželja v mesto. Tako je pred dvema letoma štel Zagreb že skoraj *67 fiaoč prebivalcev, med tem ko jih je imel ob ljudskem štetju leta 1931 186 tisoč. Ljudsko štetje, ki so ga pretekli ponedeljek Izvedli po vsej Jugoslaviji, nam bo povedalo, koliko je to mesto narastlo v zadnjih dveh letih. Po podatkih od leta I9JS. je bilo od zagrebškega prebivalstva okrog 16.S00 Slovencev, po večini priseljencev iz LR Slovenije. lo prav za prav povsem a “ j. no šele, ko se je začela W Berlin. Jj Pri zadnji stopnici stoje ,f isti oficirji, ki so podnevi dovali naše dokumente. ^ moramo oddati plašče it* pt naše aktovke znova skrbn gledajo, mi pa se moramo ^ p delati, kakor da smo mirt*1 ^ nas ne žalijo pogledi, ki ^pitt^ besedno slačijo. Potem vs ^ v sprejemnico in čakamo- ^ riana sprejme Kaltenb^ Bohrmann je zopet pr* 0'( C e* nekaj časa se vrata Bohrmann pozove Kaltenb ja, naj vstopi. Ostanemo sami s svoj mi. Takoj na prvi V°9„nttf začutil do tega Kaltenbrv^ ^ neverjeten odpor, ne da gl vedel zakaj. Visok je sk°[gr metra, širina njegovih ra17 ft de v oči, a njegove roke loparji, Ko sem moral 1 f«' tenbrunnerju v roko, se”1 gjft' za svojo roko. Da nima ti Jgl' zu brazgotin, po katerih bivšega burša-študenta, ^ vek ne prišteval med inje.lec, k. ce. Po poreklu je Av IjiVc1’ svojo kariero se ima . riF" svojemu fanatizmu, le . Jti \ nodušnosti in mreži tatris^i povsem ni spletel sam- 0pclU tako lastne vsemu tem'1 ^tf da je vredno podrobneje v or iti o njih. ^r. Odkar je prišel Hitler * jt j lo in od začetka v0^j«š I. Himmler v marsičem „ /)& Haidrpcha, ki je bil nd . ne uprave državne 1 službe, kateri sta bih tudi kriminalna in P [..»si j Moija oziroma Bonderd ^ Gtetapo. V Berlinu je ^ ^ , tajna, da je tnal Haiti’j”1., uveljaviti vse, kar js h° Ij"^,r leto vojne se je skupi"'^ Himmlerjevega štaba, I j, rimi sta bila tudi Sohe p Olendorf, posrečilo °^T ^giš drpc.ha pri Himmlerfa- . gf , Haidrgch slo;r izgubil -0 na Himmltrja, pač P<* Hitler vedno bolj up°* govo nun-n je. Njegtv° ^(i - , slavohlep)e in želja P°/[j te^J ga prisilila, da je I* ftil ,i posla, v katerem bi srttil0^ vieen od Himmltrja. ‘° mu Je izmoledovati c p položaj rsjhsprctektorrg škem m Moravskem. * ^tlit*^ govega krvavega *-paš vanja so ga Ceh Ub,li' n8d*1Jl,J Pomudil je delavcu svojo suho, rumenkasto roko in ko jo js ta. prijel, je dostavil: «S« enkrait vam ponavljam: Dobro bi bilo, da se učite*. «Saj se učim ves čas*. «Iz vas bi lahko postal Inženir z veliko fantazijo*, «Eh fantazija me ne ovira, da tudi aedaj živim*. «Trme»t ste. Pa na svidenje!* Počasi je inženir odkorakal s svojimi suhimi nogami med sončnimi žarki in si skrbno natikal rokavico na tanke prste svoje ctfeantce. Mali in temnopolti natakar je prišel z vrat restavracije, od koder je prisluškoval raz- oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Kulturni festival v Rovinju Italijanov Ists-e l^eke Italijanska zveza, v kateri so abram vat Italijani iz Istre in Reki, bodo priredili v dmvih od 18. do tl. t. m. kulturni festival v Rovinju. Za festival se vrše velike priprav*, posebno v Rovinju, ki hoče dostojno sprejeti mnogoštevilne goste, ki bodo prisostvovati manifestacijam kultupn- ga življenja Italijanov iz Istre *** Reke. Vel ke priprave so tudi po vseh mestih Istro. Pevski zbori, folklorne skupine in prosvetna društva se dnevna pripravljajo, da bi čim bolje zastopali svoj kraj. Na f-stivalu bodo noatopi/i pevski zbori iz Vodnjana, Lovrana, Poriča, Rovinja, Pulja in Reke, folklorne skupine ia Rovinju in Bala, mladina Iz Rovinja, Vodnjana, Poreča, Lovrana, Opatij«, Reke in Pulja, mestni orkestri Iz Rovinja in Reke, solisti, orkester, pevski zbor (n balet Narodnega gledališča z Reke, italijanska drama z Reke in diletantska skupina z Reke. Na festivalu bodo gostovala tudi povska društva z Reke in sicer tno italijansko (n eno slovensko, dalje zbor sMaksim Gorki» ia Zagreba in plesna umetnika Ana Roje in Oskar Harmoš u Zagreba. V dneidh festivala bo tudi razstava likovnih umetnikov, razstava del dijakov italijanskih šol in dokumentarna razstaixi slik in fotografij, ki bodo prikazovale doprinos italijanske manjšine v Jugoslaviji v narodno-osvobodilm borbi. Akademik Lina Solomovlja Sternova je največja fiziologinja današnje dobe. Raziskovala je problem geoatoncefalistične zar preke in se pri tem zelo mnogo bavila z vprašanjem, kako bi podaljšala človeku življenje. V letih domovinske vojne je s skupino svojih sodelavk razrešila nekaj fizioloških problemov, ki so velikega pomena za verovanje pred kapjo in tetanusom. Ana Mihajlovna Pankratova, članica Akademije znanosti beloruske SSR, članic« akademije pedagoških ved ruske SFSR ln dopisna članica Akademije znanosti Sovjetske zveze je poznana zaradi svojega dela o zgodovini Sovjetske zveze ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Napisala je prekrasna dela o zgodovini delavskega razreda in o zgodovini revolucionarnega dviga. Za svoje zasluge na področju zgodovinske vede je bila odlikovana z redom Rdeče zastave m počaščene z naslovom zaslužnega znanstvenega delavca ruske SFSR. Evgenija Samsonovna Istrina, oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Prizor iz prvega dejanja *Krat]a na Betajnovi» (Kantor — Afilan Kosič, župnik — Just Košuta, Hana — Nrda Gabrijelčičeva). — Slovensko narodno gledališče bo ponovilo to najboljšo Cankarjevo dramo v petbk ob 17 v dvorani prosvetnega društva na Opčinah. Ker je ta predstava zKralja na Betajnovi* zadnja na Opčinah, opozarjamo nanjo zlasti obiskovalce iz okoliških vasi, ki je do sedaj še niso videli. Delavec je zmigal z rameni in a® mehko nasmejal: «Ko bi bilo mogoče brez tega...* Stara ženska v črni obleki je molče ponudila inženirju šopek vijolic. Ta je vzel dva šopka, ponudil enega svojemu, znancu in dejal zamišljeno: «V1 ste pameten mož. Trama in prav zaradi tega je škoda, da ste idealist.* cHvala za cvetje in za poklon. Dejali ste, da je škoda?* «Da. Vi ste prav za prav pesnik in dobro b; bilo, če bi se učili in postali dober inženir...* Trama se je tiho nasmehnil, pokazal svoje bele zobe in dejal: cClsto prav imate. Inženir Je pesnik, o tem sem se prepričal ko seim delal z vami...* «Zelo ste ljubeznivi...* «Od tedaj sem neprestano mislil: Zakaj ne bi gospod inženir postal socialist? Tudi socialist mora biti malo pesnika*. Oba sta se nasmehnila, resno premerila drug drugega in se čudila razliki med njima: eden je bil suh, nervozen, siv človek z motnimi očmi, drugi pa kot da i« prišel včeraj iz kovačnic« in da še ni popolnoma izglajen. «Ne, Trama. Hotel bi -meti svojo lastno delavnico in trideset takih ljudi, kakršen st« vi. Potem pa bi napravili marsikaj.* Nalahno je zabobnal s prsti po mizi, vzdihnil in si vtaknil cvetje v gumbnico. «K vragu*, Je razburjeno vzkliknil Trama, «kakšne malenkosti ovirajo človeka, da ne more živeti in delati*. «Kaj vi imenujete zgodovino človeštva malenkost, mojster Tra* ma?» Je vprašal inženir z lahnim nasmeškom. Delavec Je strgal klobuk z glave, zamahnil z njim in začel govoriti glasno in ognjevito: »Kakšna pa je zgodovina mojih prednikov?* »Vaših prednikov?* je ponovil inženir in izgovoril prvo besedo s posebnim poudarkom. «Da mojih*. Ali je predrzno, če tako govorim? Ce je to drznost, pa naj bo. Toda zakaj bi mogli biti Giordano Bruno, Vico in Mazzini moji predniki? Ali mar ne živim v njihovem svetu in služim idealom, ko so jih okoli mene posejali njihovi veliki geniji?* »A tako mislite!* «Vse, kar so dali svetu oni, ki so odšli z njega, je dano tudi meni*. »Z? boga*, je vzkliknil inženir in resno dvignil obrvi. »In vse, kar je bilo napravljeno do moje, do naše dobe, je samo ruda, katero moramo mi predelati v jeklo. Mar ni tako?* »Seveda je. To J« vendar jasno*. »Tudi vi učenjaki živite, kakor mi delavci, na račun duhovne za-priščlne preteklosti*. »Ne zanikam*, je dejal inženir in obrnil glavo na stran. Poleg njega je zrasel iz tal deček v sivih hlačah, majhen in okrogel kakor krogla, ki je priletela z igrišča. V umazanih ročicah je držal šopek cvetja in ponujal: »Hočete kupiti cvetja, gospod.* »Sem že kuipil*. »Cvetja ni nikoli dovolj*. »Bravo, dečko*, je dejal Trama. »Tako Je prav, tudi meni daj dva šopka.* In ko mu je deček izročil cvetje, ga je Trama ponudil inženirju, privzdignil malo klobuk in dejal: »Prosim Izvolite*. »Hvala*. »Krasen dan imamo danes, se vam ne zdi?* «Zares. To čutim vkljub petdesetim letom*. Zamišljeno s« je ogledal okrog sebe, nekaj zamomljal in potem vzdihnil: »Mislim, da vi Je prav posebno občutite v svojih žilah igro pomladanskega sonca pa ne samo zato, ker ste mladi, ampak tud; zato, ker je, kakor vidim, za vas ves svet popolnoma drugačen, kakor Je za mene.* »Ne vem*, se je nasmehnil delavec, »toda življenje Je krasno*. »Morda zaradi tega, kar nam obeta?*, je skeptično vprašal inženir in njegovo vprašanje je ne prijetno zadelo znanca. Položil je klobuk na glavo in naglo odvr nill: «2lvljenje Je krasno zaradi vse ga, kar mi v njem ugaja. Vrag naj ga vzame, dragi inženir, be sed« zame niso samo črke in gla sovi; kadar čitam knjigo, gledam pr.d seboj sliko, uživam nekaj lepega in imam občutek, kakor da sem sam napravil vso tisto lepoto*. Oba sta prasnila v smeh; eden glasno in odkrito, kakor da bi se hotel pohvaliti s svojim gromkim smehom ter je vrgel glavo nazaj Sn izibočil široke prsi; drugi se je smejal skoro brez glasu, pridušeno ln kazal zobe, na katerih se j« nabralo zlato, kakor da ga je malo prej žvečil in si potem pozabil očistiti zelenkasto tenj na zobeh. »VI ste človek In pol, Trama. Vedno sem vesel, kadar vas vidim*, je dejal Inženir in pristavil pomenljivo: »samo da se ne bi upirali*. »Teda Jaz se vedno upiram*. Njegov obraz se je zresnil, za-kril Je svoje globoke temne oči in vprašal: »Upam, da smo se takrat obna-šali popolnoma dostojno?* Inženir Je zmignil z ramsnl in vstal. »Da da. Ali veste, da Je Stala t« zgodba podjetje sedem ln trideset tisoč Ur?» »Mnogo bolj pametno bi bilo, če bi Jih podjetje pred stavko vključilo v vsoto, ki je bila ns-meotena »a plače*. »Hm. VI s4* mi- slita da bi bilo bolj pametne? Vsak ima svoj« račune*. Suh, gladko obrit, Amerika neti podoben človek v svetli obleki, je sedel na železno stolico blizu vrat restavracije tn zajtjical z lenim glasom: »Na... ta... kaar* Vse naokrog je bilo polno be-lega in zlatega cvetja, povsod so se svetili sončni žarki in zemlja je bila vsa prepojena s tihim veseljem pomladi. Po sredi ulice, topotajoč s kopllti, stopicajo osliči s povešenimi ušesi, leno prestopajo težki konji in brezbrižno tavajo ljudje. Vidi se, da vsem živim bitjem ugaja sonce in zrak, ki Je ve« prepojen z medenim vonjem cvetja. Otroci — ti glasilcl pomladi, tekajo naokoli in sonce črta na njihove obleke sveti« progie; pisano odete žene, ki se zibljejo v bokih, hodijo čuldi mimo in se zdijo prav tako potrebne svetlemu sončnemu dnevu, kakor so potrebne zvezde ponoči. Človek v svetli obleki Je malo čuden. Zd! se kot da je bil zelo umazan in da so ga šele danes umili ter opravili to delo tako temeljito, da so zmili m njega vse, kar Je bilo svetlega. 2 brezizraznimi očmi je gledal okrog sebe, kot da bi štel sončne lise po zidovih hiš in po vsemu, kar s« je gibalo po Umni ulici in po širokem kamenitem pločniku. Uvele ustnice je imel zaokrežene, tiho in zamišljeno je požvižgaval čuden in žalosten naipev; dolgi prsti bele reke pa so tolki po praznem miznem robu. Nohti so se mui motno svetil; in z rumeno rokavico v drugi roki je udarjal talot po svojem kolenu. Obraz je razodeval pametnega in odločnega človeka, le škoda, da so bile poteze na njem malo grobe it* težk«. Natakar se mu je z velikim spoštovanjem priklonil, postavil predenj skodelico kave, steklenico zelenega likerja in kekse. V tem je sedel za sosednjo mizico I plečat človek z očmi, ki so se svetile zeleno. Njegov obraz, vrat in roke so bili temni in vsa njo- I gova postava je bila neuglajena, jekleno krepka, kot bi bila del nekega velikega stroja. Ko so se oči lepo oblečenega človeka trudno ustavile na njem, se je novodošli malo dvignil, dotaknil se z roko klobuka in zamrmral,skozi svoje goste brke: »Dober dan, gospod inženir*. »Oho, kaj ste zopet tukaj, Trama?* »Da, zopet sem tu, goepod inženir....* «Ali bo spet kaj novega?* «Kako pa gredo vaši posli?* Inženir je s finim nasmeškom na svojih drobnih ustnicah pripomnil: »Zdi se mi, da se ne moreva pogovarjati samo z vprašanji, dragi prijatelj*. Delavec pa je pomaknil klobuk na uho, zasmejal se glasno in odkrito ter dejal med smehom: »Res je. Toda v reenici bi zelo rad hotel vedeti...* Pisan in mršav osliček, ki je bil vprežen v voziček z ogljem, se je ustavil, stegnil vrat in žalostno zarlgal. Zdelo se je pa, da tudi njemu danes ni ugajal njegov lastni glas, ter je nenadoma na najvišji noti prekinil riganje, potresel s svojimi povešenimi ušesi, dvignil glavo in odkorakal dalje, topotajoč z malimi kopiti. «Pričakujem vaj stroj s tako nestrpnostjo, kakor bi pričakoval kakšno novo knjigo, ki bi me napravila bolj pametnega....* Inženir je meti srebanjem kave odgovoril: »Ne razumem dobro te primere...* »Ali se vam n« zdi, da stroj ravno itako sproščuje človekovo fizično energijo, kakor sprosti dobra knjiga njegov duh?* »Res?* se je začudil inženir in dvignil glavo. Položil je na mizo prazno skodelico In vprašal: »Najbrže boste zopet začeli z agitacijo?* »Sem že začel...* »In zopet bodo začele stavke ln neredi, kaj ne?» Z H. KONGRESA DELAVCEV ZA KULTURNO SODELOVANJE MED JUGOSLAVIJO IN SOVJETSKO ZVEZO V BEOGRADU TOVARNIŠKE DELAVSKE POUCUE PRED MINISTRSKO TRIBUNO V PRAGI. NA TRIBUNI SO PREDSEDNIK ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE KLEMENT GOTTVVALD, PODPREDSEDNIK VLADE AN TONIN ZAPOTOCKT. PARADI SO PRISOSTVOVALI TUDI VSI ČLANI VLADE, PREDSEDNIK PARLAMENTA IN DRUGE OSEBNOSTI LETALO DAKOTA KI JE 2. MARCA T. L STRMOGLAVIJO NA LONDONSKEM LETALIŠČU. PRI NESREČI JE BILO UBITIH 13 MOŠKIH IN 6 2 EN SIK JUGOSLOVANSKA ZENSKA TELOVADNA REPREZENTANCA