i-AX* * irrriif aw J U M 5 SPOMNITE IE SLOVENSKIH BEGUNCEV. S KAKIM PAROM! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA uxxxxxxxxxxtxxxca AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 150 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 1, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIU DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došb preko Trsta) TRŽAŠKI ŠKOF SANTIN je tudi ena izmed tarč komunističnih napadov. Vsak dan ga napadajo v listih, da je fašist, da ima krvave roke, da je sovražnik Slovencev itd. S to agitacijo in z grožnjami so preprečili, da na primer otroci iz Doline pri Trstu niso upali v Trst k birmovanju. Livja partizanska gonja je ljudstvo čisto ustrahovala, da si ne upa več ničesar napraviti po svoji uvidevnosti. Kljub zavezniškim oblastem dejansko vse obvladuje rdeči teror. Tržaški škof Santin se je v posebnem listu obrnil do svojih slovenskih vernikov in razložil nekatere svtari, ki so mu jih očitali in zavrnil nekatere laži, ki so jih trosili proti njemu. Pri komunisth seveda vse to nič ne zaleže. Dejstva so taka: Škof Santin je res velik italijanski nacijo-naMsti istrskega tipa. Večkrat so v prejšnjih letih Slovenci Čutili, da jih ni upošteval v primeri z njihovim številom. Prazno pa je in zlagano, da bi bil fašist. Bil je vedno nasprotnik Mirovni pogoji za 5 osiških držav fašizma. Tudi je res, da se je zelo zavzel za slovenske inter-nirance v Gonarsu in tudi za mnoge druge preganjane Slovence. Ne da se zagovarjati j njegove prevelike italijanske gorečnosti, ko ima v škofiji toliko Slovanov, toda z lažjo in krivico ne more nihče koristiti slovenski stvari zlasti ne, če se, gre za čisto verska vprašanja I kot je delitve zakramentov. Na- j stop partizanov samo slabi slo- j vensko pozicijo v svetu. Italijani zlorabljajo ta boj , proti škofu proti Slovencem na! svoj način. Italijanski listi si-' stematično sedaj vse, kar delajo komunisti, obešajo Sloven-1 cem. Vsak komunističen nastop \ proti zaveznikom proglase za, slovansko-komunističen nastop' in tako zaveznike hujskajo pro-, ti Slovanom. Vse, kar je krščanskega, pozivajo protii slovanskemu komunizmu. V takem ozračju, ki ga je ustvarilo partizanstvo, ustvarilo tudi s svojo gonjo proti cerkvenim dostojanstvenikom, smo izgubili Trst. Izgubili smo ga Sloven- Pri nas dobite lahko lepo slovensko knjigo Goriška Mohorjeva družba je izdala novo slovensko knjigo pod naslovom "Pod vernim krovom." V knjigi je nanizanih vsepolno ljudskih običajev na Slovenskem in sicer vse od kresa pa do adventa. V knjigi je dosti zanimivih slik z naših krajev, razni reki, prislovice, stare pesmi, ki jih je zložil slovenski kmet itd. Knjiga je res zelo zanimiva in jo toplo priporočamo. V našem uradu jih imamo kakih 100; cena je $1 za vsako. -o-- Franco mora ili je govoril Mololov na konferenci Mirovni pogoji za Italijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko, kakor so jih predložili veliki štirje mirovni konferenci v odobritev. Iz mirovnih pogojev, kakor so jih sprejeli ministri štirih velesil ter predložili zdaj mirovni konferenci 21 narodov v Pa-' rizu, je razvidno v glavnem dvoje: 1) popolnoma bodo razoro-žene, in 2) plačale, bodo zmagovalcem okrog 1 bilijona vojne ! odškodnine. Te mirovne pogoje so sprejele: Zed. države, Anglija, Rusija in Francija, ki bodo tudi določile, kdaj preneha sovražno stanje s temi bivšimi osiškimi državami. . V glavnem vsebujejo te mirovne pogodbe sledeče točke o katerih bo mirovna konferenca razpravljala ter jih potrdila ali obsodila: Rekel je, da je v delu priprava za nov napad na mir Pariz. — Včeraj je prvi govoril pred delegacijo na mirovni konferenci ruski komisar Molotov, ki je povedal, da so v (Dalje na a. fftranP Truman je poklical domov eksperte na Palestini Truman menda ni zadovoljen z angleškim načrtom tozadevno Washington. — Predsednik Truman je včeraj ukazal ameriški misiji v Londonu, naj se takoj vrne domov. Sliši se, da Mr. Truman ni zadovoljen z angleškim načrtom, da se razdeli Palestino v štiri federalne province in da je zato poklical misijo domov, da se vprašanje Palestine reši kako drugače. Ta ameriška misija je bila v Londonu, da z Angleži najde kako pot, da se reši vprašanje Palestine v zadovoljstvo Arabcev in Židov. Predsednik Truman je pokazal s tem, ker je tako nenadoma poklical svojo misijo iz Londona, da ni zadovoljen z načrtom Anglije glede Palestine. Poroča se tudi, da se državni tajnik Byrnes tudi ne zlaga z angleškim načrtom in da je treba najti kako drugo pot, da se zadovoljivo reši trd oreh Palestine. Kot se poroča iz Bele hiše, je izjavil predsednik Truman, da je treba najti kako pot, da se ustavi preganjanje Židov v Evropi, istočasno pa, da se zadovoljivo reši dolgotrajni problem Palestine. -—o—- Albanija je zdaj lutka Sovjetske Unije New York. — New York Times pravi v neki depeši iz Rima da je postala Albanija vazalska država Rusije in da je tam 1000 ruskih inženirjev, ki utrjujejo pristanišče Drač, Valonski zaliv in otok Saseno. -O-r- Senat je odobril Dode-kaneze Grški Washington. — Ameriški senat je soglasno odobril, da dobi Grčija Dodekaneške otoke, ki leže v Egejskem morju med Grčijo in Turčijo. Te otoke so zavezniki vzeli zdaj Italiji. Kaj bo, kaj bo, če ga bodo res zadeli Washington. — Preiskovalni eksperti naše zračne armade pravijo, da bodo v 18 mesecih izyotovili tako raketo, da jo bodo lahko izstrelili prav na mesec. Trdijo tudi, da bomo v teku 30 let že lahko potovali na zvezde. (Ne povedo pa, če bo potnik lahko kupil listek tudi za nazaj na zemljo.) Boj med OPA in uradom za poljedelstvo zaradi cen živilom Washington. — Poljedelski urad je mnenja, da bodo padle cene žitu, mesu, mlečnim izdelkom, perutnini, jajcem, sadnim konzervam in zelenjavi tudi brez vmešavanja vlade. Misli pa, da je pomanjkanje sladkorja, maščob in namiznega olja še vedno tako veliko, da je potreba zanje vladne kontrole. OPA je pa čisto drugačnega delu priprave za novo vojno. Izjavil je, da morajo zavezniki kmalu'začeti z akcijo, da po-!] bijejo fašizem in v prvi vrsti Pogodba z Italijo Nekdanja italijanska bojna sila bo zmanjšana na neznatno število vojaštva, vrhu tega bo morala plačati Rusiji $100,-j 000,000 vojne odškodnine. Do-I čim je imela Italija leta 1939 | do 2,240,000 vojakov in 5,175,-000 rezervistov, jih bo smela imeti poslej samo 185,000 in 65,000 orožnikov. Na morju bo smela imeti 67,-500 tonaže bojnih ladij, dočim jih je imela pred vojno 717,-420 ton. V zraku bo smela imeti 200 bojnih letal in 150 transportov. Vrhu tega bo izgubila Italija mnenja. Ravnatelj Porter je izjavil, d'a bi morali priti mesni in mlekarski izdelki zopet pod vladno kontrolo. To pomeni, da bomo videli hud boj* med poljedelskim uradom in OPA. Velemesnice v Chicagu so izjavile, da če bo zopet določena cena mesu, da bo zacvetela črna borza in mesarji bodo imeli zopet prazne ledenice. -o- Svežega sadja bo kmalu polno na trgu Washington — Gospodinje bodo kmalu lahko izbirale med sadjem, toliko ga bo na trgu. Letino breskev računajo na 83 milijonov bušljev, prošlo leto jih je bilo 2 milijona bušljev manj. Hrušk pričakujejo 33 milijonov bušljev, dočim pričakujejo krompirja nad 431 milijonov bušljev, 6 milijonov bušljev več kot lansko leto. proti Francovi vladi v Španiji, "ta edini ostanek Hitlerja in Mussolinija." Molotov je prinesel pred konferenco to zahtevo kmalu potem, ko se je zvedelo, da bodo Zed. države podpirale Sovjetsko Unijo v tem, da se zahteva dve tretjini glasov pri odločitvi vseh važnih vprašanj na konferenci. Tozadevni predlog bo stavil -ameriški državni tajnik Byrnes danes. Byrnes bo ob istem času predlagal dodatek, da kjer kak predlog na konferenci ne bi dobil dve tretjini, naj se dotič-no sporno vprašanje pošlje na koncil ministrov štirih velesil, kj naj potem temu spornemu vprašanju posvetijo posebno pozornost. Resolucijo, da mora dobiti vsak predlog dvotretjinsko večino na konferenci, je stavila Jugoslavija. Resolucijo je takoj podprla Sovjetska Unija. Komisar Molotov, ki je resolucijo podprl, je izjavil, da bi bila navadna večina samo v korist Angl o-Saksoncem (Ameriki in Angliji) in v škodo vzhodnih dežel, to je Rusiji in njenim zaveznicam. Molotov je rekel, če bi veljalo pravilo za navadno večino, bi bila Sovjetska Unija vedno v manjšini, ker bi bilo na nasprotni strani vedno 12 ali 13 glasov izmed 21. --o-- Naši poslaniki bodo dobivali več Washinggton. — Kongres je sprejel postavo, po kateri bo izboljšana letna plača ameriški m poslanikom in sicer od $15,000 na $25,000. Tudi drugi uradniki pri državnem od-d'elku za inozemske zadeve bodo dobivali večjo plačo. 4 gasilci so bili ubiti pri požaru San Francisco. — Pri požaru v hotelu Herbert je ogenj zajel štiri ognjegasce, ki so umrli, predno je prišla pomoč. Kakih 300 gostov v hotelu so pravočasno rešili. V 2 tednih bo že več sladkorja Washington. — Oddelek O P. A., ki nadzoruje razdeljeva nje sladkorja trdi, da bo v dveh tednih že toliko več sladkorja da ga bo dovolj za vse racioni ran je. vse kolonije, o ka|erih nadalj-ni usodi bodo odločili zavezniki čez eno. leto. - j / Francija .bo •dohila od Italije nekaj teritorija, Jugoslavija pa ves teritorij vzhodno od' ta-kozvane "francoske linije," po-eg Zadra in otokov ob obali stre. Grčija dobi od Italije Dode-taneze, in odpovedati se mora vsem zahtevam v Albaniji in Stijopiji ter njenih trgovskih interesov na Kitajskem. pogoji glede Trsta: Varnostni koncil združenih narodov garantira neodvisnost iega svobodnega teritorija, menuje naj se posebna komisija, ki bo zastopala štiri zaveznike in ki naj se posvetuje z zastopniki Jugoslavije in Italije, ki naj potem skupno pred-ože svoje menje in priporoči-a mirovni konferenci. Odlok iste mora potrditi varnostni koncil združenih narodov, ki naj poroča o tem celotni skupščini združenih narodov. Vojna odškodnina, ki jo bodo zahtevale Grčija, Francija, Jugoslavija, Albanija in Etijo-pija od Italije, naj se razmo-triva na mirovni konferenci. Pogoji za Romunijo: Romunija bo dobila Sedmo-graško, ki se jo v z ame Ogrski. Toda Rusiji bo morala plačati $300,000,000 vojne odškodnine. Svojo armado mora znižati na 120,000 mož, letal bo smela imeti 150: njena mornarica ne sme bitii nad 15,000 tonaže z, 5,000 osobjem. Romunija mora odstopiti Rusiji Bukovino in Besarabi-o. Rusija bo tudi edina, ki bo dobila denarno vojno odškodnino od Romunije v vsoti $330,-000,000, kar mora plačati v 8 letih in sicer v olju, žitu, lesu, strojih ter brodovju. Pogoji za Ogrsko: Ogrska naj bi plačala vojno odškodnino v znesku $300,000,-000 in sicer $200,000,000 Rusi ji, $100,000,000 pa Jugoslaviji in Češki. Toda ministri štirih se v tem niso zedinili in Zed. države so si pridržale pravice, da se bore proti temu na mirovni konferenci. Ogrska, ki je dala nekoč Hitlerja 700,000 močno armado, bo. smela imeti zdaj samo 70,000: mož pod orožjem. Od teh jih ne sme biti več kot 5,000 pri letalski sili, ki ne sme imeti več kot 90 bojnih letal. Pogodba tudi določa, da ima Rusija na Mdažarskem svojo armado, dokler vidi to potrebno za vzdrževanje linije z Avstrijo. Isto velja tudi za rusko armado v Romuniji. Druge države morajo pa vzeti svoje čete od tam 90 dni potem, ko bo podpisana mirobna pogodba. Pogoji za Bolgarijo: V tej pogodbi so ministri štirih pustili odprto vprašanje meje med Bolgarijo in Grško; enako tudi vprašanje vojne odškodnine Jugoslaviji in Grčiji. Ministri so svetovali, naj bodo meje Bolgarije tiste, kot so bile 1. jan. 1941. Vendar bo mirovna konferenca zaslišala zastopnike Grške in Bolgarije. Zaslišalo se bo tudi zastopnike Juggoslavije in Grčije glede vojne odškodnine, ki jo zahtevata od Bolgarije. Ministri so šteli Bolgariji v dobro to, da je odstopila od Nemčije že 5. sept. 1944, zato naj bi plačala samo del zahtevane vojne odškodnine obema sosedama. Bolgariji se dovoli armado 55,000 mož; pri protizračnih baterijah 1,800 mož in pri mornarici 3,500 mož z 7,250 tonaže ladij. Imeti bo smela 90 letal, od katerih jih ne srne biti več kot 70 bojnega tipa. Zed. države in Anglija so mnenja, da sedanja komunistična vlada v Bolgariji ne zastopa vseh demokratskih elementov v deželi, zato te vlade tudi še niso priznale. Ameriški državni tajnik Byrnes je rekel, da z sedanjo vlado ne bo podpisal mirovne pogodbe. Bolgarska vlada je določila, da bod'o volitve v narodno skupščino 27. oktobra, a na 8. nov. bo pa ple biscit, ki naj odloči bodočo obliko države: kraljevino ali republiko. Pogoji tudi določajo, da mo rajo oditi iz dežele vse čete tujih držav 90 dni potem, ko bo podpisana mirovna pogodba. Pogoji za Finsko: Ta bivša zaveznica Nemčije bo smela imeti samo neznatno armado za vzdTževanje reda v deželi in sicer samo 34,400 mož. Pri mornarici bo pa smela i-metli 4,500 mož z ladjami do 10,000 tonaže. Pri letalski sili bo smela imeti 60 letal in tukaj 3,000 mož. Rusija sme imeti za 50 let mornariško bazo na otoku Por-kkala, za stalno pa dobi Rusija finsko severno provinco Pečamo, kjer pristanišče nikoli ne zamrzne. Ker je odstopila Finska od Nemčije še pred nje- nim padcem, so ministri štirih to upoštevali in ji dali lažje pogoje. Konferenci priporočajo, naj plača Finska Rusiji $300,000,000 vojne odškodnine, toda samo v blagu. Plačuje naj 8 let, začenši 19. sept. 1955. Glede Podonavja: Ministri štirih se niso mogli sporzumeti glede svoibodn*e paroplovbe po Donavi, ker je bil ruski komisar Molotov proti. Toda to vprašanje se lahko načne na mirovni konferenci v zvezi z mirovnimi pogodbami ene izmed podonavskih držav: Ogrske, Romunske ali Bol-i garij e. Konferenca ima besedo: Mirovni pogoji, kakor so jih pripravili ministri štirih, niso končno veljavni. Sprejme ali zavrže jih lahko mirovna konferenca z dvetretjinsko večino. Ameriški državni tajnik Byrnes je rekel, da bo sicer stal pri sklepih koncila štirih ministrov, toda če bo ha mirovni konferenci odločila dvetretjin-ska večina drugače, bodo Zed. države podpirale mnenje te večine. -o-— Kave ne bomo dobili, če ne bomo več plačali zanjo v Južni Ameriki Washington. — Kava bo kmalu prenehala prihajati v Zed. države, če ne bomo pripravljeni več plačati zanjo pri plantažnikih v Južni Ameriki. Danes plačajo Zed. države najmanj za kavo, zato jo izvažal-ci raje prodajo drugam, kjer dobe več zanjo. Nekatere dežele, ki tekom vojne niso imele nič ali malo kave, rade plačajo zanjo od 5 do 6 centov več pri funtu kot Zed. države. Danes je v Zed. državah zaloge kave še za kakih 6 mesecev. Velike trgovske hiše v Ameriki so ob času, ko ni bila OPA veljavi, plačale za kavo 3 do 4 cente več pri funtu, kakor je bila OPA cena. Nakupili so jo tri milijone funtov več. Zdaj se boje izgube, če bo OPA za htevala zopet prejšnje cene. --o- Žita za alkohol ne bo še kmalu dovolj Washington.—Vlada je mnenja, da distilerije ne bodo dobile v avgustu nič več žita za alkohol kot v juliju. Vladni urad'-niki pravijo, da dokler bo pomanjkanje žita za hrano v A-meriki in v Evropi, ga ne bodo dobile kot ga zahtevajo nitii distilerije, niti pivovarne. Toda distilerije in pivovarne računajo na veliko letino koruze in pšenice, ki jim bosta prinesli olajšavo v par mesecih. -o- Unija in premogovne družbe skupaj Washington. — Premogarska unija in premogovne družbe so se zedinile za skupni boj. Skupaj so namreč najele pravnega svetovalca v boju proti razvoju plina za kurivo, ker bi bilo to v škodo premogovni industriji. Jon Žibert, ki je bil rojen v Depue, 111., in ki se sedaj nahaja na Koroškem, bi rad zvedel za naslov brata Jožeta in sestre Jozefine. Baje se nahajata v Chicagu. Če nam pošljeta svoj naslov, jima bomo poslali bratovo pismo. Mater išče— Janez Fine, ki se nahaja na Koroškem, nam je poslal pismo za svojo mater Marijo Sertič, ,ki se nahaja menda v Minnesota Naj nam sporoči naslov, j da ji pošljemo pismo. Znance išče— Homan Pavel bi rad zvedel , za naslove sledečih: Vihtelič Franc, Pavel in Jože, vsi doma iz Vrhnike pri Ljubljani. Pišejo I naj mu na naslov: Homan Pa-I vel, 29/3 baraka, D. P. UNRRA, Lienz, Ost Tirol, Austria. ' —--o-- ■j Kadar morate ponoči preko \ ceste, imejte na sebi vedno kak bel predmet, da vas voznik lažje opazi. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Peta obletnica— V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša z^, pokojnega Antona Pekol v spomin 5. obletnice njegove smrti. Vile rojenice— Vile rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. William F. Struna, 2100 W. Market, Lima, O. ter jim prinesle krepkega sinkota 23. julija. Mladi ata je sin Mirs. Julije Struna iz 14719 Saranac Rd. Materino dekliško ime je bilo pa Marjo-rie Conrad. Poroka— V soboto 27. julija sta se poročila Miss Estiher Žugel, hčerka Martina in Frances Žugel iz 6308 Carl Ave. in Mir. Eugen Perchan iz 10924 Tacoma Ave. Poročne obrede je izvršil Rev. Francis Baraga. Vse najboljše jima želimo v novem stanu. Vse najboljše— V soboto 27. julija sta se poročila v cerkvi sv. Alojzija v Columbus, Ohio, Miss Vera Millavec, hči poznane Milavče-ve družine iz 100.1 E. 71. St. v Clevelandu in Mr. Robert L Griffiths. Po kratkem ženito-vanskem potovanju bosta no-voporočenca stanovala na 587 So. Burgess Ave., Columbus Jr, Oh«), Vse, najboljše jima želimo v nadaijtiem življenju. Dodatna zahvala— Družina Petrinčič se želi dodatno zahvaliti dotičnim fantom in možem, ki so še posebno darovali za sv. maše za pokojnega vojaka John Petrinčiča, ki je dal svoje življenje za domovino 30. julija 1945. Na zabavo v park— Zabaviščni odbor 10. varde, kateremu načeljuje mestni od-brnik Edward L. Pucel, vabi nocoj ob 8 na splošno ljudsko zabavo v Kirtland park, ki se nahaja ob jezeru koncu 49. ceste. Na programu bo ples, petje, godba in razne mične predstave. V slučaju dežja bo isti program 8. avgusta na istem prostoru. Vabilo na sejo— V nedeljo ima svojo sejo društvo sv. Družine št. 207 1 KSKJ. Ker bo to zadnja seja pred konvencijo KSKJ, naj se ■ je udeleži članstvo v velikem ■ številu ter priporoča izboljšav« • za društvo in jednoto. ■ Za brata in sestro— -v........... Kakor je videti bomo še jedli piscance , Washington. — Poljedelski urad poroča, da imajo danes ameriški farmarji 800 milijo-ndv piščet v svojih kokošnja-kih. Leta 1934. so jih imeli pa 600 milijonov. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6J17 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto »7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $3.50; za Cleveland In Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialdh: celo leto $7.00. pol leta $4.00, čatrt leta $2.50. Posamezna številka stane S centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per yew; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. V. S. $4.00 for 0 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 0 months, $2.00 for 3 months. Single copies 0 cents each. Črni dan primorskih Slovencev Trst v začetku julija 1946. Naše slutnje so se na žalost uresničile: Slovensko Pri-morje je raztelešeno na troje krvavečih delov. Po sporazumu, ki so ga dosegli štirje "veliki" v Parizu, postane Trst z ozkim zaledjem samostojna država, Gorica s skromno okolico, ki leži zapadno od francoske črte, bo zapisana Italiji, ostala Julijska krajina, kar je je vzhodno od francoske mejne črte, bo priključena Jugoslaviji. Slovensko Primorje, kjer so naši pradedje pred tisoč in tristo leti zasadili svoje zapadne meje, je razklano, razbito. Slovensko Primorje, branik slovenstva, ki ga je na severu čuval Triglav in se je na jugu kopalo v Jadranu, je razdejano. Slovensko Primorje, ki je radi svoje enovitosti in notranje povezanosti, predstavljalo gospodarsko silo in imelo živ-ljensko moč, je razcepljeno v tri malopomembne ograde. Res črni dan za Slov. Primorje, strašen in poguben, kot si hujšega ne moremo misliti! Sanjali in trpeli smo za priključitev, naš delež je postala razcepitev. Bog se nas usmili! Razčlenimo svojo nesrečo, da jo boste razumeli tudi vi naši rojaki onstran Atlantika in sočustvovali z nami v teh črnih dneh! Odkar smo se začeli slovenski Primorci zavedati, je bil naš veliki politični cilj: Zedinjena Slovenija. Že pred prvo svetovno vojno je bilo vse naše politično delo usmerjeno v tem pravcu. Roko v roki s to borbo je šla borba za skupno veliko Jugoslavijo. Po nesreči, ki nas je zadela po prvi svetovni vojni, se je naše hrepenenje še povečalo. Vse naše bitje in žitje se je pletlo okrog te odrešilne misli. Prišla je druga svetovna vojna in nam po vseh grozotah prinesla zmago, pa tudi sveto uverenje, da bomo končno dosegli svojo pravico. In te pravice so nas oropali! Mogoče bo kdo ugovarjal in rekel, da ni tako hudo, ker bo vendar večji del Julijske krajine prišel k Jugoslaviji, izven nje bodo ostali samo obrobni predeli. Ta ugovor ne drži, ni točen. Po zemeljski površini, po kvadratnih kilometrih bo večji del1 Julijske Krajine prideljen Jugoslaviji. To je res. Toda še bolj res je, da vsebuje že samo cepljenje dežele za nas veliko krivico. Po prvi svetovni vojni so prirodili zmagoviti Italiji celo Primorsko in so odklonili znano Wilsonovo črto, ki bi deželo razkosala. Prav tako bi morali dati sedaj zmagoviti Jugoslaviji celotno Primorsko. Samo tako postopanje bi bilo pravilno in dosledno. Krivica, ki nas je zadela z razkosanjem dežele, se pa stopnjuje, se podesetori, ker smo na ta način zgubili Trst in Gorico, gospodarsko in kulturno središče, osrčje vse pokrajine in Slovenije.1 Tržaška država! — Trst in slovensko Primorje sta tako naravno navezana drug na drugega, da zločinsko greši, kdor ju loči. Trst je dobival iz svojega slovanskega zaledja svoje življenske sokove, da je živel v zdravju, rasel in se množil. Tržaško ital'ijanstvo je v svojem jedru izhira-no, ohromelo, se duši v velikomestni izprijenosti in izumira. Brez plodnih dotokov z dežele bi bil Trst obsojen na smrt. Že radi teh krvnih vezi povzroča odcepitev Trsta od njegovega zaledja nepopisno bol. Škoda, ki, jo povzroča ta ločitev v praktičnem gospdarskem življenju ni nič manj občutna in bodo njene posledice usodne za mesto in deželo. Okolica je dajala Trstu svojo delovno moč, da se je razvijal in ustvarjal, Trst pa je bil obratno za zaledje vir stalnih dohodkov. Trst se je postavljal s svojimi strokovnimi delavci in njhovimi izdelki. Slovensko Primorje je bil ponosno na svoj Trst, ki mu je odpiral pot v širni svet. Temu Trstu hočejo dati samostojno državnost, neki blesk brez životvornih sil. Odtrgali ga bodo od ljubečega domačega ozemlja, odrezali /od sočnega zaledja in ga navezali na tujino, ki je mrzla, ki nima srca za neboglence. Če se bo tujemu svetu obetal profit, ga bo podpiral, če ne, ga bo pustil njegovi usodi. V nacijonalnem oziru se ne obetajo Trstu in njegovi bodočnosti nič kaj rožnati dnevi. Nova državica se razlega ob obrežju tržaškega zaliva. Sega proti severu do Devina, na jugu pa do Novega grada (Cittanova)) v Istri, okrog 25 km na eno (severno) stran in nekaj nad '50 km na drugo. Po časopisnih podatkih bo štela okrog 400,000 prebivalcev. Slovenci bomo v manjšini, kajti na naši strani ni nobenih večjih krajev, na istrski strani pa spadajo k tržaški državi mesta Koper, Piran, Umag in Novi grad. Ta naša narodna manjšina ne bo tvorila prav nič idealne, življenja sposobne sloveske skupnosti. Med njo je mnogo zavednih in poštenih Slovencev, na žaJost pa tudi mnogo navlake. Mnoge je zmrvila 25 letna borba s fašizmom, še več pa jih je izpridil komunizem, ki«je s svojim sleparskim italijansko-slovenskim bratstvom (frattelanza) pahnil po eni plati mnoge v nacijonalno otopelost in odpadništvo, po drugi plati pa mnoge podivjal v šoviniste. Ta mahedraA'a slovenska skupnost, ki nima nikake notranje povezanosti in nobene žive bitnosti, bo zelo nagjena, da utone v inter-nacicnali, za katero je komuističa OF položila temelje. (Konec prihodnjič.) BESEDA IZ NARODA utmnnniwurwM HUH HwmHw M« Msgr. Ivan Trinko — biseromasnik Dne 21. junija t. 1. je msgr. Ivan Trinko, vodnik beneških Slovencev in očak med slovenskimi odličniki, v zatišju neke samostanske cerkve v Vidmu skromno praznoval svoj šestdeseti novomašni dan, svoj biserni jubilej. Ivan Trinko se je rodil 25. januarja 1863 v Trčmunu, prijazni gorski vasici na pobočju Matajurja, nedaleč od nekdanje avstrijsko - italijanske meje. Čudovit kos slovenske domovine je deželica pod Matajur-jem, deželica ob Nadiži, Slovenska Benečija. To je deželica 40,000 Slovencev, ki so od leta 1866 odrezani od slovenskega narodnega telesa in so do danes, več kot leto dni po zlomu fašizma, brez sleherne slovenske šole, slehernega slovenskega časopisa in jim je ponekod v cerkvi komaj dovoljen slovenski rožni venec in litanije. Ta do današnjih dni zatirana slovenska pokrajina v slovenskih srcih nikoli ni bila pozabljena in tudi ne bo. Ljubimo jo kot našo najbolj na zapad potisnjeno predstražo, sicer z bolestjo, ker vidimo njeno nebogljenost, zato pa tem bolj toplo. Ta skriti kotiček naše lepe zemlje nam je dal Ivana Trinka, izrednega moža, ki bo živel v povestnici naših velmož kot ena najizrazitejših osebnosti. Po končani ljudski šoli v Čedadu je vstopil v nadškofijsko gimnazijo v Vidmu. Ko je dovršil gimnazijske študije, je šel v bogoslovje in bil 20. junija 1886 v Vidmu posvečen v duhovnika. Ostal je za pre-fekta v semenišču in se pripravljal za profesorski izpit. Leta 1889 je bil imenovan za izrednega profesorja latinščine, leta 1894 pa je postal profesor modroslovja na semeniš-kem lice ju, kar je ostal skoro pol stoletja, dokler ni stopil v pokoj in se preselil v svoj rojstni kraj Trčmiyi, kjer sedaj navadno biva v miru in o-samelosti. Obenem z modro-slovjem je poučeval tudi slovenščino v bogoslovju in vzgojil vso slovensko beneško duhovščino. Že kot dvajsetletnik se je o-glasil pod psevdonimom "Zamejski" v ljubljanskih listih s svojimi prvimi liričnimi pesmimi, ki v prvi vrsti izžarevajo ljubezen do domovine. Ni pa samo pesnikoval, ampak je tudi pridno raziskoval domačo zgodovino, študiral ljudska narečja is zbiral narodno blago. Že v tistih mladostnih letih je objavil zanimiv opis Beneške Slovenije. Pozneje srečujemo njegovo ime s pesniškimi ali znanstvenimi prispevki zelo pogosto v različnih časopisih. Leta 1897 je po nasvetu Simon Gregorčiča izdal svoje "Poezije," lepo zbirko pripovednih in liričnih pesmi, leta 1929 pa "Naše paglavce," zanimive črtice in slike iz beneškega slovenskega pogorja. Ivan Trinko je navdušen Slovenec in velik Slovan. Naučil se je češko in rusko, ter se je z enako vnemo kot v slovensko književnost poglabljal v književne in kulturne zaklade drugih slovanskih narodov. Da bi z veličino teh umotvorov seznanil italijanski svet, je prevajal v italijanščino Prešerna, Tavčarja in Stritarja. Bel je pa še dalje in bil prvi, ki je Italijane seznanil s povestmi Tolstega. Poleg tega je prevedel iz ruščine Gogoljev roman Taras Buljba, nekaj črtic iz Turgenjpva, nekaj pesmi Puškina in Nekresova, iz poljščine pa odlomke Scenkiewiczevih del. Tako je Trinko, sin naj- zapadnejše slovenske deželice, bil most med italijansko in slovansko kulturo; romanskemu svetu je prikazal slovansko dušo in bogato slovansko kulturo ter njeno živo tvornost. Ivan Trinko pa ni samo pesnik, pisatelj in književnik zelo širokih obzorij, temveč tudi priznan znanstvenik in globok mislec. Napisal je v italijanskem jeziku vrstio razprav o izvoru Slovencev in Furla-nov, o režijanščini, o starih cerkvenih napevih med Slovenci v Italiji, o raznih slovitih furlanskih možeh itd. Pomagal je zgodovinarju Simon Rutar-ju za njegova velika dela, pisal v "Slov. Prehled" v Pragi o svoji predragi Slovenski Benečiji in leta 1940 izdal v i-tali j anščini zgodovino Jugoslavije, kjer je Italijanom z redko temeljitostjo razgrnil zgodovino južnih Slovanov. — Pisal je tudi iz svoje modroslov-ne stroke in izdal pomembno filozofsko delo, v katerem govori tudi o slovanskih filozofih. — Praktično važna je njegova slovenska slovnica za Italijane, ki jo je kot sad dolgoletnega poučevanja videmskih bogoslovcev izdal v Gorici leta 1930. Poleg vsega tega je biseromasnik Ivan Trinko še plodovit slikar," glasbenik in aipfoštevan cerkveni arhitekt. Mož velikega duha, širokega, univerzalnega znanja, neutrud-ljive delavnosti in iskrene plemenitosti, čigar ime bo ostalo vklesano v naši zgodovini z neminljivimi črkami, je biseromasnik, msgr. Ivan Trinko! Nam, primorskim Slovencem ga j-e pa napravila najdražjega, nepozabnega njegova neugnana ljubezen, s katero skozi dolga desetletja čuva nad zapuščeno Beneško Slovenijo. ' Naj kratek spis, s katerim Sivolasega slavljenca predstavljamo svojim ameriškim rojakom, zaključimo z beseda mi, s katerimi je zaključil slav nostni članek goriški "Slovenski Primorec" ob priliki Trinkove biserne maše: "Bog mu daj "dočakati, da bi se vsi Slovenci združili v pravem' rodoljubju pod slovensko zastavo in da bi v znamenju Kristusovega križa stopili na pot tiste edine prave svobode, ki vodi v časno in večno srečo. Takrat mu bo odvzeta največja bol zadnjih let njegovega življenja in takrat bo rad zapel s starčkom Simeonom svoj: "Se daj odpuščaš svojega služabnika v miru. . . " Hubbardske novice Madison, O. — Well, naš Eddie je doma od vojakov in je tako zopet prost vojaščine. Ko je stopil na domače dvorišče, ki je obdano od vseh strani z najlepšimi cvetlicami, katere so bile v tistem času v naj lep šem cvetju, ko je Eddy zopet stopil na domača tla. Od vseh strani so se mu klanjale in ga pozdravljale, vse naokrog je bilo vse v najlepšem redu in nalašč zanj pripravljeno, da se je počutil v tistem trenutku kot v pravem raju. In ko smo se pozdravili in si zopet stisnili desnice, se razume, da brez solz ni bilo in ko se je ozrl po tej neskončni lepoti, je rekel: Grandpa, zgleda vse naokrog kot milijondo-larsko, da bi lepšega ne mogel pričakovat. In ko je stopil v sprejemno sobo, je tam zagledal napis, ki je bil nalašč zanj napravljen: "Wellcome Home, Ed!" (Dobrodošel domov, Ed!) in za tistim pozdravom pa dve zastavi zataknjeni v pozdrav novodošlecu - voj aku, kateri se je bojeval z milijoni druugih za svobodo vseh narodov. Tako bodo prihajali in odhajali še kar naprej, dokler se kak pravičen in trajen mir ne sklene med narodi. Cas je že, da bi bilo teh vojnih grozot ko- nec in da bi ljudstvo zopet enkrat v miru živelo. Pozdravljeni! Frank Leskovic. —-0- Raj nam pišejo Cleveland, O. — Ko je Ameriška Domovina zapisala, da je tovarišija oslarija, ali da tovariš v istrskem narečju pomeni itso kot osel, je "škrat" v Enakopravnosti zarigal po oslovsko tako da so ga lahko slišali vsi tovariši širom Amerike. Enakopravnost, z dnem 17. julija t. L, je posnela poročila iz komunističnega "Slovenskega poročevalca", katera poroča A. Bubnič in Zlatka Kacinova. A. Bubnič nam poroča o obonovi in pridnosti ljudstva iz vasi Pre-garje pri II. Bistrici. Vsa vas tekmuje pri obnovi po vseh instancah in predpisih moderne ti-tovine. Zlatka Kacinova pa nam poroča, kako so šli pionirji in mladina iz vasi: Obrov, Javorja, Golača (Golca,) Gradišča, Poljan, Matorija (Materija), Bač, Slivija in Poljčan (Poljan) v Odolno krompir sadit in nam opisuje vso pridnost in delavnost teh čudovitih borcev svojih lastnih bratov. če je prišla mladina iz Vele Mune, iz žejane, Golac in Poljan, kam pa je šla mladina iz Markovščine? Tega pa omenjena Zlatka ne pove. Ime Kacin se mi zdi neznano v Reški dolini, mogoče pa je ta Zlatka kaka učiteljica te "nove Amerike".- "Vidiš, Toni, tukaj bo pet let Amerika, kar zapokaj, pa sem pridi!" Tako sem čital pismo v Prosveti.. Bomo videli, koliko bo teh svobodoljubov zapokalo pa šlo tja. "Delamo in se mučimo dan za dnem brez vsake plače, češp-Ije kažejo nekaj, jabolk ne bo, travo so črvi pojedli, ker je bila v zgodnji pomladi suša, krompir do sedaj prav lepo kaže. S pozidavo teh vasi gre počasi, ker ni mateirijala, streha se zelo težko dobi. Tukaj je samo ena tovarna in obratuje zelo počasi. jrcrj&mete «F pa bi ^UTUlUaiMEJk Plužna kolca so mehko polzela s spenjačo doli v spodnje prostore. Se reče, saj boste Iz Jugoslavije nam ne dajo, V Trstu pa bi kupili, če bi imeli stare italijanske lire, ali mi imamo te nove lire, ki jih nobeden noče in so samo za tukaj. "Neketri mislijo, da jim bo kar samo zrastlo; samo ležali bi in po spaših hodili, a to ne bo moglo dolgo trajati, ker če ne bomo delali, tudi jedli ne bomo. Pa so nam dejali, da kadar bomo osvobojeni, da nam ne bo treba delat in bomo živeli lahko brez dela. Nismo razumeli, kaj je svoboda, a je še vedno dosti takih tovarišev . . " Tako nam pa pove šestnajsto pismo, ki smo jih prejeli sedaj v zadnjih par tednih. In to pismo je prišlo pičle pol ure hoda od omenjenega Pregarja pri II. Bistrici. Tako vidimo, kako poročajo eni in zopet kako poročajo drugi. Jakob Gustinčič. Disease and Infection Strike, With Hunger, at Europe's Children, I ■ ■ DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje s prve strani) n, ne komunisti, ki bodo vla-d'ali v Trstu, če bo samostojna država. Vladali pa bodo seve-la italijanski komunisti, ne pa slovenski. IVANA CANKARJA POPRAVLJAJO. — Zagrizenost in neumnost sta sestri. To je pokazal "Primorski dnevnik," -glavno komunistično glasilo, v Trstu dne 25. maja. Iz Cankarjevih "Podob v sanjah," je ponatisnil list črtico "Kralj Matjaž." Toda beseda "kralj" je bila v celem sestavku dosledno izpuščena. Tako so hoteli bedaki poudariti svoje republikansko prepričanje. Ce, bi Cankar še živel, bi gotovo napisa! jedko satiro na zveste republikance. Kralj Matjaž bo za vedno ostal kralj v slovenski lepi besedi, tudi ko ne bo več politkomisarjev, mitingov in stenčasov. Ali so tudi vaši a-merikanski partizani tako prismojeni in omenjeni? (Tržaškemu dopisniku lahko izjavimo, da "naprednost" slovenskih partizanov v Ameriki nič ne zaostaja za ono v starem kraju. Opomba uredništva..) NA PREGARI PRI BUZE-TU V ISTRI je bil za župnega upravitelja mlad duhovnik Ka-lac. Odločno je nastopal proti pohujšanju, ki ga med ono dobro hrvaško ljudstvo širi OF in njena rdeča propaganda. Začeli so mu groziti. Zbežal je v Trst, da bi pri višjih oblast-vih OF pojasnil svojo zadevo in dobil oporo. Tu so mu tudi res zagotovili, da se lahko mirno vrne na Pregaro, češ, da se mu ne bo nič zalega zgodilo. Tod'a brž, ko se je vrnil na Pregaro (zona B) so ga areti-1 rali in odvedli v koperske zapo-re. V LOKVI PRI TRSTU se \ je v juniju dogodil umor, ki meče posebno luč na razmere, v katerih živi ljudstvo pod partizanskim pritiskom. Ubit je bil neki fant in vržen v jamo. Ubil ga je domačin iz o-sebnega sovraštva. Vsa vas pozna morilca, pa si ne upa govoriti. Nad vsakim ubojem visi zaščitni plašč nove vere, komunizma in ljudske oblasti. Zločinov, ki se zgode v zoni A, ljudstvo ne upa prijavljati pristojni (zavezniški policiji; to bi se smatralo za izdajstvo nad Jugoslavijo. Tako so ljudje u-strahovani. V DOLINO PRI TRSTU je hodil kot občinski zdravnik dr. Passalacqua iz Trsta. Tako je prišel tudi dne 4. junija v Dolino. Neznanci so ga povabili iz Doline, naj pride k neznani osebi v Boljunec kot zdravnik. Blizu Boljunca so ga napadli, ubili in oropali ter z njegovim avtom ušli čez mejo v zono B. Policija v Trstu je po daljšem iskanju našla truplo. Dognala je tudi, da je glavni krivec neki delomrznež iz Doline, ki je ube-žal na jugoslovansko stran. Kar je pri dogodku posebno značilno, je to, da se podobni razbojniški n,apadi skrivajo pod' krinko slovenstva in komunizma in zločinci uživajo zaščito revolucionarnih elementov. Ljudstvo je v takem strahu pred komunističnim maščevanjem, da se o podobnih zločinih le tiho šepeče in se tako daje potuha malopridnežem. Kdor izmed Amerikan-cev ne verjame, kaj je komunizem in kakšne so njegove metode, naj se pride sem učit. Vsak, ki ima kaj pameti, bo ozdravljen od komunizma in vsakih simpatij za kako Osvobodilno partizansko fronto. Tudi tu so ljudje ozdravljeni, pa prepozno. .Sedaj so kot ujetniki. razumeli, da če so prav "spodnji prostori," imam v mislih spodnje prostore v bolniškem poslopju, ne Pa kakih drugih spodnjih prostorov, kjer bo na sodnji dan popoldne in potem vso neskočno večnost jok in škripanje z zobmi. Ne verjamem, da bi se tje doli pripeljal tako komod, kakor sem se jaz takrat vozil. Še celo pel mi je moj voznik. Kaj vem, katero je brundal, ker jo je bolj zase rezal. iSkoro da bi ga začel siliti, naj jo malo bolj naglas ureže, ker bi jaz lahko pomagal. Samo to vem, da od naše komisije ni bila nobena, saj znam vse napamet. Njegova viža je bila še skoro najbolj podobna tisti: Ti, pa jaz, pa ži-dana marela. . ., ker je šla bolj na poskok. S tem mi je najbrže hotel dajati korajžo na tem potovanju po svetu na plužnih kolcah. Menda mu je bilo ukazano, da kake žalostin-ke ob takih prilikah ne sme navijati, kakor smo jih pri vojakih, kadar smo katerega spremljali "na zapad," kot na primer tisto: Ne boš komisa jedel več, več, več. . . ko boš pri sv. Krištofu spal, spal, spal Prav .za prav, če bi imel jaz kakšno besedo pri upravi te bolnišnice, bi takoj vpeljal v tasti prevoz bolnikov čisto nov sistem. Na voziček bi napravil lojternice, na vsak vogal bi postavil po eno hoj co, vso okran-cljano, spredaj pa godca s harmoniko. Potem človek ne bi porajtal, če bi se peljal vsak mesec na operacijo. V operacijski sobi bi jaz tudi postavil baro, pa samo za bolnike, ki so takrat najbolj potrebni pomoči. No, končno je rekla naša ipenjaca zapik, operator je odprl vrata in moj voznik je po--isnil plužna kolca na hodnik. Parkrat je zakrenil na levo, parkrat na desno, pa sem se znašel v mali sobici, kjer je bi-!o začuda inštrumentov. Dve bolničarki sta že tam čakali, menda samo name (joj, kakšna east) voznik je zapeljal' kolca tik nekakšnega ploha, če ni bila mar miza in mi svetoval, naj se zdaj prevalim na tisto dilo. Well, ker smo že tako daleč, pa naj bo še to, sem si mislil in se strkljal na ukazano mesto. Rad bi bil vprašal prijazni bolničarki, kako se kaj počutita to jutro in če sta morda tudi brez zajtrka, kakor sem jaz. Pa ni bilo časa za take pripravne razgovore. Kar prijeli sta me, ena pri nogah, ena pri rokah in mi jih, ne vem, ali se jima je zmešalo ali kaj, začeli privezovati. O-ha, sem hotel reči, kaj pa spet to pomeni? Kaj boste pa prav za prav počeli z menoj, ki sem prišel samo na malo vizitiringo? Kaj ne bi bilo dovolj, če bi vam pokazal jezik, ali pa če bi me .malo prešnofali po košu Pa me je v tem zmotil primeroma mlad mož, ki je stopil tedaj v sobo, prijazno voščil bolničarkama dobro jutro, se ozrl name in prikimal, enčeš, aha, tega-le bomo danes zavrteli. Potem je vzel -iz omarice kavčukaste rokavice in si jih začel natikati. V spomin mi je prišlo, da to zdravniki tako počenjajo vselej pred operacijo. Pa ne da bi. . . Ali mislite, da dajo človeku priliko, da bi kaj rekel vmes, ko pa vendar je telo absolutno njegova last, zdaj pa delajo s teboj, kot bi te zadeli na bingo. Da bi le živ prišel enkrat odtod, sem si mislil," saj me ne boste nikoli več dobili v roke. V ustih sem čutil tako. sušo, kot Jim- takrat v Pennsylvani-ji, ko ni bilo eno celo uro vožnje niti enega saluna ob cesti. Takrat sem se Jimu režal, zdaj sem pa vedel, kaj je huda žeja, pa ko ni nikjer kapljice razen vode. Kaj men mar voda, ki je tako draga v Ameriki, da ti jo celo merijo na metre. Entered aa second-claw matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _ __ No. 150 Thurs., Aug. 1, 1946 83 FAMINE FACTS Višarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA "Da ne morem dognati prave resnice. Nekaj je vmes, kar je zakrito. Ali je res vse tako premišljeno napravil in ima sedaj takšne živce? On, ki ga slikajo kot dobrega človeka!" je dejal državnemu pravdniku, ki je vstopil. "To so tihe vode!" je dejal pravdnik. "To so motne, tihe vode. Nikoli ne vidiš v dno. Predložite, prosim, spise! Pride še pred to poroto! Pri ob-ravnnavi bo priznal. Lani je oni tudi priznal in sicer po obsodbi. To so zakrknjeni grešniki.!" Cez nekaj dni je govoril z Matijcem zagovornik. "Slo bo za umor! Če bi midva mogla spraviti na uboj, gre samo s priznanjem!" je dejal sivi odvetnik. "Prečital sem vse. Samo če bi bil kdo videl koga v dolinici pred Vami, bi mogli stvar obrniti brez priznanja !" "Tudi Vi dvomite?" je s strašno grozo in obupom vprašal Matijec. "Ne dvomim. Kdo tio pravi? Jaz nič ne dvomim, jaz samo Jkravim, razmišljam, kako bi Vam pomagal!" je odšel odvetnik. "On tudi dvomi? Če on dvomi, potem dvomijo vsi: Franca, Oče in vsi ljudje. Saj je Gaber takoj dvomil, ker je zahteval komisijo!" In je sedel na postelji ter strmel vso noč predse. Prav tako je strmel v polmrak tisto noč stari njegov župnik v bolnišnici. "Denarja nimam, da bi plačal ! .Katehetskih nagrad ni in še sem si izposodil za Blaža iz blagajne. Tuj denar. Če bi denar imel, ne bi smel tu ležati, dokler ni denar vrnjen blagajni. Naj umrem in najdejo, cla sem ga vzel. "Kradel je,' bodo rekli. 'Celo on je kradel! Celo on je kradel,' se je rogal. 'Ali si več kot drugi? Pa si še ničemuren, pa si praviš: Celo on! Da, zato te je ponižalo. In zdaj ležiš na dolg v bolnišnici! Ali ni Bog najboljši zdravnik, pa ne zaupaš vanj!" Ko se je zdanilo, je starček i oblekel suknjo ter obul naglo, čevlje brez nogavic. Pustil je mar j i za Višarje? Zdaj pa le pojdimo na Višarje, hvala Bogu. V zahvalo!" "Brus se je prijavil, Mohor in Franca sta sebe in — Mati j ca!" N "Matijca!" se je začudil. Da je že prost?' "Saj nf. Še ta teden pride pred poroto. Priče so dobile danes vabilo. "Potem bo pa res še lahko šel," je kimal župnik. Če ga prijavijo! In spodobi se pa tudi, da se zahvali. Saj pravim zmerom, da je nedolžen!" "In Klančar je prinesel za maše. Tam je. In da je dolžan. Kaj jez vem zakaj. Maše sem zapisala za ozdravljeno osebo!"' "Za ozdravljeno osebo! Prav, prav! Saj je tudi ozdravljena oseba!' In je hitel z vso močjo po stopnicah. "Četudi ni katehetskih nagrad," se je domislil, "denar za blagajno je pa le nazaj! Pa sem spet obupaval. Spet ob-upaval." XXXVI Čez teden se je fare polastilo neizmerno razburjenje. Porota! In pred poroto Matijec, tožen, da je umoril svojega strica! Župnik je izpostavil Najsvetejše in zgodaj bral mašo, med mašo se je obrnil in dejal: "Tako, zdaj poj dete. Sveto je vaše opravilo, sveto, sveto. Greste častit Boga in mu slavo dajat s pričevanjem resnice. Ne boj se priseči, to je sveto opravilo! Govori resnico in izpričuj Boga. Boj se laži! Kar veš, povej, česar ne veš, ne govori! Tako! Pojdite! In vsakdo, ki bo vprašan, odgovori, kakor da si sam v sodbi v dolini Jozafat in da sede apostoli za porotnike in sam Bog vodi besedo. Molite, da se najde resnica in se da božji pravici zadoščenje! V dolini Jozafat, tam boš sam svoja priča in ne boš lagal in te bo tožil skušnjavec in te bo branil angel varuh. Glej, da te bo W Poslednji dnevi Pompejev ROMAN "Dovolj! Ako celo ženska tako čuti za moža, kako šele se mora mož žrtvovati za svojega Boga." Potem ni govoril več. Vse njegovo bitje je bilo kakor pre-šinjeno z nekakim višjim življenjem: oči so mu žarele in na čelu se mu je čitala odločnost moža, ki hoče delovati za svojo vero. Njegovi pogledi so se srečavali z Joninimi. Poljubil jo je, stisnil na prsi in potem hipoma zapustil njeno hišo. Jone je še dolgo sedela zamišljena in molčeča. Sužnje so jo opomnile, da se bliža večer in da je povabljena k Di-jomedu. Končno se je zdramila iz svojih sanj in se jela pripravljati za večerno zabavo, toda ne s ponosom krasotice, marveč otožno in malomarno. Le ena misel jo je sprijaznila s to veselico: — tam najde Glavka! Lahko mu bo razode-la bojazni za svojega brata. Ljubezen! Blasgoslovljenje je v prvi vrsti, ki loči tvoje čiste in svete vezi od nečistih in nedovoljenih. Le tistim, ki jih ljubimo brez greha, zaupa-vamo skrivnosti vseh svojih skritih in tajnih bolečin. Sla-dostrastnežu je ljubezen samo strast, ki pozna le zapovednico in sužnja. Čistemu pa hrani ta vez nežnost, svetost in izpolnjevanje dolžnosti bolj kakor vsako krvno sorodstvo. Ne Heleni, temveč Andromahi je položil omer na jezik one ganljive, od najstarejših časov do danes v svojem občutju tako tako resnične besede: "Hektor, ah ti si Beda j mi oče in mati ljubeča, tudi brat moj si ti, soprog prezali moj ljubi." klobuk in telovnik z uro in nogavice na tleh. " Da ne bodo iskali! In da si lahko plačajo z uro." In jo je ubral iz bolnišnice. Peš. Da prihrani tisti denar. Pod rebrijo je čutil, da ga žuli čevelj. Ogledal si je, če ga kdo vidi, nato je sezul čevlje ter šel bos po shojeni poti navzgor. Počasi, opirajoč se z leskovko, ki jo je našel ob poti. Solnce ga je grelo in pot mu je curkoma lil s čela. Prispel je na vrh ter se spustil po stranski stezi proti župnišču. Obul še je spet pred vasjo. S težavo je spravil obutev ha noge, ki so mu bile otekle in nabrekle med potjo. Toda v glavi je čutil, da mu je minila omotica, in potenje mu je dobro delo. "Ali nisem dejal, da moram zaupati v Boga?" se je razveselil. "Čisto svež sem!" Da, radi tebe bo Bog delal čudeže, se je spet karal. "Saj niti bolan nisi bil, polenil si bil svojega oslička, kef si premalo pazil nanj. Saj niti bolan nisi bil!" mogel braniti s tvojim lastnini pričevanjem! Sveto je vaše opravilo, dajte z njim slavo Svetemu! S prisego ga počasti, z resnico ga poveličuj, s pravico ga izpričaj. Amen!" Kakor da so pri pogrebu, je bilo v cerkvi. In tudi če sta šla dva skupaj, sta vso pot molčala. Molčala je tudi četa radovednežev, ki so šli poslušat. Klančar je šel poslušat. Ni mogel prestati. Usoda Matij-čeva, ki je grešil nad njim v mislih, ga je skrbela. In nekje spodaj v skrivnem kotičku srca mu je še glodal dvom. "Če je res tako hinavsko in zvito umoril botra, potem, potem —" Niti izgovoriti si ni upal, pa je zamahnil 'z roko in otepe(l. "Stran, skušnjavec! Tudi od te strani me ne dobiš!" Preril se je v porotno dvorano, ko je predsednik senata vprašal Matijca po prebrani obtožnici: "Kaj pravite, Matijec Mohor, na to obtožnico?" Matijec je vstal, stopil z omahuj očim korakom naprej ter dejal z drhtečim, toda visokim glasom: TRETJE POGLAVJE Olikana družba in pojedina po modi v Pompejih. Salust in Glavk sta šla proti hiši Dijomedovi. Kljub raz-košnosti je imel Salust lepe lasnosti. Ako bi si ne bil vtepel v glavo, da hoče postati filozof, bi bil gotovo prav koristen državljan in izboren prija- dijevo ali mehkužnostjo Lepi-dovo se je zdela neolišpana odkritosrčnost njegovih slabosti skoro neka čednost. Zaradi tega mu je dajal Glavk prednost pred vsemi tovariši, on pa je .spoštoval plemenite lastnosti Atenca in ga ljubil skoro kakor — morsko jeguljo ali steklenico falernškega vina. "Ta Dijomed je kaj trapast starec," je dejal Salust, "ima pa tudi nekaj dobrih lastnosti — v svoji kleti." "In nekaj čarobnih — v svoji hčeri." "Zares, Glavk, toda njeni čari te preveč ne ganejo. Klo-iiju se menda že skomina, da postane tvoj naslednik." "Dobro mi došel! Na banketu njene lepote gotovo no-oen gost ni sitna 'musca'." "Ti si pa oster! — No v njej ie še nekaj Korinčanke in to utegne postati še lep parček! — Kako popustljivi smo pač, :la se družimo s tem maloprid-aim igračem." "Zabava druži čudovite raznovrstnosti." — *je odgovoril Glavk. "On me zabava — "In se laska. Za vse to se pa da tudi dobro plačati. Svoje laskarije si daje posipati z zlatnim praškom." "Ti večkrat namigavaš, kakor da pri igri slepari —. Ali meniš to zares?" "Dragi moj Glavk, rimski plemič mora paziti na svoje dostojanstvo—(to je dragoceno) — in Klodij mora slepariti kakor lopov, da more živeti kakor odličen mož." "Ha, ha! — Kajpada, zadnji čas tudi jaz ne igram več. Ah, Salust, nadejam se, da bom lahko zopet popravil svojo nespametno mladost, ko bo Jone moja žena. Midva oba, prijatelj moj, sva rojena za kaj boljšega, nego je to, kar naju druži sedaj, — za boljša svetišča, nego je Epikurjev hlev." "Ah," je odgovoril Salust skoro otožno, "kaj naj storimo še več — Življenje je kratko, onkraj groba je mračno in negotovo. Zato je pač najvišja tel j, skratka mož brez graje. Toda v šolah, kjer so Rimljani posnemali odmev grške modrosti, se je navzel naukov, s kakršnimi so poznejši epiku-rcjci preobračali in popačili najpreprostejša pravila svojih velikih mojstrov. Vdal se je ves zabavi in si domišljal, da vsa modrost tiči v uživanju. V primeri s pokvarjenostjo Klo- modrost: Uživaj!" "Dvomim, pri Bakhu, pogosto, ali tudi res uživamo vse, kar nam lahko nudi življenje." Jaz sem zmeren človek,' je odgovoril Salust, "in ne hlepim po najvišjem užitku. Mi smo vsi zločinci, ki se na robu groba opajamo z vinom in miro. Ako bi tega ne storili, bi se nam zdel prepad pregrozen. Priznavam, da sem bil nagnjen k otožnosti, toda navadil sem se hrabro piti — in odtlej sem kakor prerojen, moj Glavk." "Da — drugo jutro si pa kakor mrlič." "Res, drugo jutro ni prijetno, priznavam. Ako bi pa bilo tako, tedaj bi imeli malo volje do čitanja! — Včasih se pač tudi še kaj učim, ker sem — pri bogovih, celo dopoldne nesposoben za vsako drugo opravilo!" "Aj, sram te bodi, Skit!" "Puf, usoda Pentejeva naj doleti vsakogar, ki zatajuje Bakha!" "Prav, Salust, z vsemi svojimi pogreški si mi najboljši lahkoživec, kar sem jih kdaj poznal, in ako bi se jaz nahajal smrtni nevarnosti, tedaj bi bil ti v celi Italiji edini mož, ki bi zganil s prstom, da bi me rešil.' "Morebiti bi se pa to ne zgodilo, ako bi bil ravno sredi obeda. Mi Italci smo namreč trašni sebičneži." "Vsi ljudje, ki niso svobodni, so taki," — je dejal Glavk in vzdihnil. — "Samo svoboda dela ljudi sposobne, da se drug za drugega žrtvujejo." "Potem pa mora biti svoboda Epikurejcu jako dolgočasna," je odgovoril Salust. — "Toda že sva pri Dijomedovi hiši." Ta vila je ena največjih, doslej izkopanih, in sicer zidana popolnoma v slo&u predmestnih vil. Zato utegne-biti zanimivo, ako na kratko opišemo sobe, skozi katere sta šla naša gosta :• Prišlžf sta skozi ono m:.'.o vežo, kjer smo se že prej seznanili s starim Medonom, in šla kozi stebrišče, imenovano pe-ristil. Predmestna vila se je namreč v glavnem razlikovala od mestne hiše v tem, da je v drugi "atrium". Sredi peristi-la je bilo odprto dvorišče, kjer je bil na sredi "impluvium". Iz tega peristila so vodile stopnice v trgovske sobe, mali hodnik na drugi strani, pa ga je vezal z vrtom. Okrog stebrišča je bilo več manjših sob, ki' so bile namenjene najbrže za goste z dežele. Neka druga vrata na levi strani so vodila v majhen trivoglat "porticus", ki je spdal že h kapeli. Tu so bila siliranj ena svečana oblačila za sužnje in morda tudi za gospodarja. Še po sedemnajstih stoletjih so našli ostanke klasičnih oblačil, napol že razcapane in spremenjene v prah. Oblačila so torej vzdržala veliko dalje, nego se je nadeja njihov skopuški gospodar. Toda vrnimo se v peristil in poskusimo podati čitatelju pogled cele yrste sob, kakor so jih gostje prestopili drugo za drugo. Pred vsem si mislimo ovenčane stebre v portiku. Stebri sami so zdolaj rdeče pobarvani. Bolj zadaj je bilo mogoče videti skozi privzdignjen zastor v "tablinium" ali v salon (ki so ga tedaj lahko zapirali s steklenimi vrati). Na obeh straneh tega tablinija so bile majhne sobe, in vse te, kakor tudi tablinium sam, so bile v zvezi z dolgim hodiščem, ki se je odpiralo na obeh straneh na terase. Med temi in srednjim delom hodišča je bila dvorana, v kateri se je vršila današnja slavnostna pojedina. Vse te sobe, ki so bile v isti višini z ulico, so bile podaljšane v hodnik nad stebri, ki so zdolaj objemali vrtič. Dalje proti vrtiču so bile Julijine sobe, ki smo jih opisali. Na malo prej opisanem ho-dišču je Dijomed sprejemal svoje goste. (Dalje prihodnjič). MALI OGLASI BELO lOIIJO Sprejme se Metal Pattern Maker za Bronze Mould Izkušen Dobra plača od ure Railley Corp. 12910 Taft Ave. poleg St. Clair Ave. __(150) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. In Broadway Plača 93% c na uro čas ln pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway ___(152) ženska dobi delo Za čiščenje v gostilni en dan na teden. Zglasi naj. se na 3244 St. Clair Ave. od 1 do 4 popoldne. (151) Hiša naprodaj Lepa moderno zidana hiša, 9 sob, notri vse udobnosti, 4 spalne sobe, za eno ali za 2 družini, velik lot, dvojna garaža. Vse v najboljšem stanju. Se lahko takoj vselite. Lahko ; ogledate v soboto ali nedeljo! od 1 do 6 ure na 15219 Holmes ! A.ve. Tel. POtomac 8089. (151) I Pohištvo naprodaj Radi smrti v družini, se pro-j da 2 kosa pohištva, zofa in | stol, kuhinjska p$č na plin in radio; vse je kot novo. Vprašajte po 6 uri zvečer na 14134 Sylvia Ave. (150) Olepšava hiše še vedno je čas, da se prebarva vašo hišo ter jo dekorira zunaj in znotraj. Zglasite se na 1253 Norwood Rd., ali te-efonirajte EN-2549. (151) BUNGALOW V Euclidu na 254. cesti je naprodaj 6 let star bungalow, 5 krasnih sob, z odprto sončno verando spodaj, krasno stanovanje zgorej, lep lot, soliden dovoz, garaža z dvigajočimi vrati. Se lahko takoj vselite. Service Realty Co. 12503 Superior Ave. Liberty 1965 (150) 1926 — 1946 Ko je stopil v župnišče, je Neža prihitela naproti. "In pravkar smo hoteli po ljudi, da Vas gredo iskat. Strežnik se je pripeljal s kolesom za Vami. Vse je razburjeno, kam ste izginili tako bolni!" '"tako, tako! Jaz sem zdrav! Ali ne vidite, da sem zdrav!" se je sukal pred strežnikom. "Če ne verujete, na eni stojim, tako!" In je res sunil levo nogo predse. Čutil je žulj na desni, pa ni trenil z očmi. "Ali so se kaj oglašali ro-: "Če bi Kristus stal pred menoj, bi mu rekel: Skušnjavca si dopustil, da me preskuša kakor Joba. Reši me ga kakor si Joba! Da sem nedolžen, ne morem dokazati. Niti moj zagovornik ne veruje v mojo nedolžnost." In se sedel in smrtini znoj mu je stal na čelu. Strašno razburjenje se je polastilo dvorane. (Dalje prihodnjič.) --o---- Kupujte Victory bonde! MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) BONCHA Refrigeration Service Commercial and Domestic Call HE 4149 (151 ( SUPER-MARKET WATERLOO (RD. OKRAJ' Velika dvojna prodajalna, ela prometa $3,000 na teden, najemnina za 5 let, fina inve-:ija. Cena je $28,000. Pokličite Mr. Caplan ali Mr. Wolf na MAin 3747. (151) Farma naprodaj Naprodaj je lepa, 20 akrov obsegajoča farma, kjer se goji živinoreja in prašičjereja; ve' lik hlev, bungalow hiša, trta jablane, maline, šparglji, dvojna garaža. Na'haja se ob tla-kani cesti blizu Painesville, O Cena je nizka za hitro prodajo Za podrobnosti vprašajte G. E Reed Co., 18 S. St. Clair St. Painesville, O., tel 4305. (151) Učitelji protestirajo. — Nad 5,000 francoskih učiteljev se je zbralo in demonstriralo za večje plače. Gornja slika nam predstavlja nezadovoljno učitelstvo na ulicah Pariza. Učiteljska unija je zagrozila, da če vl«di $uilc)ete Co. Liberty 0700