48
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Cesarjevič Rudolf in njegova soproga Štefanija sta zopet popolnem zdrava, sta obiskala razstavo Makartovih slik, v nedeljo večer pa tudi opero.
Dne 12. t. na. poda se cesarjevič na Ogersko, kjer bo z vojvodom Coburškim skupaj šel na medvedji lov, pa vrne se dne 13. zopet nazaj na Dunaj.
Včeraj dopoludne volili so dunajski mestni očetje župana, in kakor je bilo uže pred volitvijo gotovo, izvolili so zopet dosedanjega župana Uhl-a, ki ni odvetnik, sploh ne pravdoželjen, vendar pa pusti, da večina odborova ravna kakor ji drago.
V  državnem zboru pričela se je včeraj obravnava pristojbinske postave, pri kateri je pričakovati obširnih govorov in ugovorov zoper predlog odsekov. — Vlada ae je udala privoliti v odpravo marsikatere ojstrosti, ali bo pa državni zbor v svoji večini s tem zadovoljen, zdaj ko po izjavi ministra Conrada postava o kongrui ni taka, da bi jo vlada hotela predložiti v najvišje potr-jeuje in pa sedaj, ko je negotovo, jeli hoče vlada pomiriti razburjene duhove v krogih zborniške desnice, to se pred glasovanjem o vsaki točki ne da nikakor presoditi.
Trgovinsko ministerstvo dalo je novemu tramway-skemu društvu privoljenje , napraviti konjsko železnico iz sredine mesta od ^Schottenringa^' pa do pod G-alen-berga in to tako, da ^sme pred mestnimi mejami počenši voziti s parnico. — Guje se, da namerava to novo društvo enake črte izpeljati iz srede mesta do vseh dunajskih železniških kolodvorov.
V   budgetnem odseku naznanil je oboleli gr.f H. Clam, da je vsled bolezni prisiljen odložiti glavno poročilo o budgetu. Na njegovo mesto izvoljen je bil dr. Matuš.
Včerajšnja seja državnega zbora sklenjena je bila kmalu po drugi uri, ne da bi se bila sklenila splošna debata. Na levici pričel je govoriti zoper pristojbinsko postavo dr. Keil. Od desnice oglasen dr. Trojan ni bil v zbornici navzoč, ko je prišla vrsta govoriti na-nj, in tako se je moral kasneje iz novega oglasiti in je tudi govoril; dalje govoril je vladni zastopnik. Za kulisami bilo pa je med sejo jako živahno gibanje, in to je brž ko ne tudi vzrok, da je prihodnja seja napovedana še le za petek. — Med tem znajo se razmotati marsikatere, zdaj še ne razvozlane štrene, za nas pomenljive.
Nemška. — Konferenca v afrikanskih kolonijah se nadaljuje. Portugiška, ki si na bregovih reke Congs prilastuje največ pravic, naznanila je po daljnih razpravah, da ne privoli ničesar.
Laška. — Vojska odločena za pomoč Angležem v Eudečem morji se je deloma uže odpeljala, deloma
odrine kmalu. Angleška se je odločila za krepko postopanje v Egiptu in je ob enem tudi Laško izrekoma naprosila, vdeležiti se pri krotenji Sudanezov; zarad tega bo laška vlada zahtevala za vojno na Eudečem morji 20 milijonov kredita, ob enem pa razpravlja neki tudi vprašanje posojila 400 miljonov za javna dela v Neapolu in pa za premembo sedanje rente v triodstotno. — Kljubu velikih bremen za državne potrebščine malo kaže, da bi se bil laški kredit uže tolika okrepčal, da bi mogli svoje dolgove pritisniti nazaj na tri odstotke.
Francoska. — Iz izhodnjega bojišča dohajajo še zmiraj povoljne novice o napredovanji francoske vojsl^e in o zmagah njenih čez Kitajce. — Poravnave z Angleško zarad vrejenja financ v Egiptu se nadaljuje brez prenehanja in pričakovati je ugodnega vspeha vkljub žalostnih poročil, ki dohajajo od angleške vojske v Sudanu.
Doma pa v Parizu začeli so, kakor vsako leto na spomlad anarhisti in komunisti zopet kazati roge.
Delavcem pohaja mnogokrat potrebnega zaslužka, ker pozimi počivajo marsikatera večja dela, tedaj ni težko v tako velikem mestu najti ljudi, ki so pripravljeni javno kazati, kako slabo se jim godi.
Ker imajo rogovileži anarhistov v Parizu zelo proste roke, zato so hoteli za minuli ponedeljek napraviti velik ljudski shod in demonstracijo na trgu pred opero.
Toda policija bila je v prvi vrsti onim, ki so shod sklicali, v drugi vrsti onim, ki so ljudstvo nagovarjali, shoda se vdeležiti, zmiraj za petami. Mnogo rogoviležev so zaprli, drugim se je pretilo s zaporom, in tako je ponedeljek popoludne na mesto velikega shoda nastalo velikansko preganjanje množice iz ulice do ulice in s trga pred opero v druge ulice. — Vojaki in policaji so odganjali ljudstvo, katerega se je nabiralo toliko, da vozovi niso mogli skozi. Potem so zapirali posameznike, ki niso ubogali, zaprli so ulice in prepovedali dohod na trg pred opero in tako je trajalo preganjanje od 3. ure popoludne do pozne noči. Večjih neredov se ni pripetilo in tako bo sedaj čakati zopet druzega za enako rabuko odločenega dneva.
Angleška. — Propad Harturaa in generala Gor-dona spravil je vso deželo v veliko žalost, katera je toliko večja, ker ravno sedaj ni nihče več pričakoval tako grozovitih novic. — Vse ljudstvo, vsi časniki zahtevajo Gordona rešiti ali smrt njegovo maščevati, naj stane, kar koli. — Vojakom v Indiji dano je uže povelje, nemudoma odriniti v rudeče morje, in generalu Woiseley-u hiteti na pomoč, da bo v stanu izvršiti svojo nalogo.
Zarad suma vdeležbe pri dinamitnih razstrelbah v parlamentu in v Toweru zatožena sta Cunningham in B ur ton. Državni pravdaik sklicuje se v zatožbi na to, da sta zatoženca večkrat prišla v London, pa koli-korkrat sta bila tam, pripetil se je atentat. Pri Bur-tonu našli so načrt od parlamenta. Po vsem se sodi, da sta zatoženca zakrivila tudi prejšnje atentate z dinamitom.