CEUE, 13. SEPTEMBRA 1979 - ŠTEVILKA 36 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL ceue, laško,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Kar ponosni smo, te dni še posebej, da lahko na tolikih straneh Novega tednika
pišemo o mejnikih, pa tudi o pomembnih drobcih naše zgodovinske preteklosti in
sedanjosti.
Pričenjamo x objavo podlistka o delavskem gibanju na celjskem območju.
Avtor Emil Lajh nam bo razkril nekatere zanimivosti, ki so novost v našem
dosedanjem poznavanju tega. Nadaljujemo tudi zapise o skojevcih, v uredništvu
smo ie sredi pripravna 7. teden domačega filma in seveda 25-letnico Radia Celje.
Naši načrti: snujemo vsebiMisko zasnovo, da bi v oktobru pričeli javno razpravo
v posameznih občinah celjskega območja o naši vlogi z vidika informiranja.
Pripravljamo tudi več zanimivega branja, ki naj bi popestrilo sivino klišejstva.
Del takega branja vam bodo omogočili odlomki iz takoimenovane Planinske
kronike. V pripravi so tudi lovske zgodbe, morda se nam bodo pridružili tudi
ribiči. Šole so oživele, mladi se bodo razpisali. Na vseh področjih našega življenja
in dela je toliko zanimivega, da nam še zdaleč ne bo zmanjkalo dela.
Da ne boste pozabili: ob koncu tega meseca morate biti doma!
DRAGO MEDVED
VELIKO ZBOROVANJE VLESIČMEM
Smarski občinski praznik je doživel svoj vrh v Lesičnem, ko so se minulo nedeljo zbrali
domačini in številni gostje ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij celjskega ob-
močja na slavnosti v Lesičnem. Najprej je bila slavnostna seja občinske skupščine, kjer so
podelili priznanja, nato pa je bilo pred novim večnamenskim domom veliko zborovanje, ki
se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Med gosti sta bila tudi Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc.
Na sredinski strani objavljamo obširno reportažo o Lesičnem, domačinu letošnjega šmar-
skega občinskega praznika.
Foto: T. TAVČAR
GORNJI GRAD
PONOSEN POMNIK
Pomembne prireditve za praznik mozirslie občine
z odkritjem spominskega
obeležja Zidanškovi briga-
di so se v soboto v Gornjem
gradu končale prireditve v
počastitev dvanajstega sep-
tembra, praznika mozirske
občine.
Sicer pa se je ta dan začel s
slavnostno sejo občinske
skupščine, kateri so priso-
stvovale še delegacije vseh
občinskih družbenopolitič-
nih organizacij, delovnih or-
ganizacij itd. Med gosti so bi-
li tudi Franc Leskošek-Lu-
ka, Peter Stante-Skala, Tone
Bole, delegacija pobratene
občine Cajetina iz Srbije in
seveda številni borci Zidan-
škove brigade.
Na slavnostnem zboru je o
prazniku občine, o 35-letnici
osvoboditve Gornje Savinj-
ske doline pa tudi o življenju
in uspehih po vojni ter pri-
hodnjih nalogah govoril
predsednik Občinske skup-
ščine, Hinko Cop.
Na seji je predsednik
skupščine pobratene Cajeti-
ne ne samo čestital delovnim
ljudem in občanom mozir-
ske občine za praznik, mar-
več je izročil v spomin tudi
delovni dnevnik domačina,
sicer padlega borca Druge
proletarske brigade, Miodra-
ga Milovanoviča.
Na slavnostnem zasedanju
so sklenili poimenovati ce-
sto Gornji grad-Crnivec-Ka-
mnik v Cesto Druge grupe
odredov, razen tega so ime-
novali odbor, ki bo vodil de-
la za čimprejšnjo moderniza-
cijo te povezave med Kamni-
kom in Ljubljansko kotlino
ter Gornjim gradom in celot-
no Zadrečko in Gornjo Sa-
vinjsko dolino.
Seja je bila tudi priložnost,
da so podelili letošnja občin-
ska priznanja. Najvišje, na-
ziv Častnega občana mozir-
ske občine, so podelili Tone-
tu Boletu, članu predsedstva
SR Slovenije, tri občinske
plakete so dobili: Albin Vi-
potnik-Strgar, dipl. inž. De-
sanka Kozič ter Osnovna
mladinska organizacija na
Rečici ob Savinji, denarni
nagradi občine pa Bogomir
Strašek ter Anto Boršnak.
Takoj po seji je nekdanji
komisar Zidanškove briga-
de, Franta Komelj, po govo-
ru, v katerem je orisal borbe-
no pot slavne partizanske
enote in njene boje ob koncu
julija in prvega avgusta 1944.
leta za osvoboditev Gornjega
grada, odkril spominsko
obeležje, ki je borcem v sla-
ven spomin, krajanom v po-
nosen pomnik, tujcem pa v
živ opomin in ki govori o eni
najpomembnejših zmag te
Pohorske brigade.
Tako se je končal praznič-
ni del, v katerem so v Gor-
njem gradu dobiU pred do-
mačo osnovno šolo še kip
planinca, delo kiparja-sa-
mouka Toneta Veneka, sicer
pa v občini tudi nov most čez
Savinjo v Radmirju ter novo
gozdno cesto iz Robanovega
kota do kmeta Kneza.
M. BOŽIC
HAFNER V ŠTORAH IN ŽALCU
ŽARIŠČA IZGUB
^ Zapleteno v proizvodnji traittorjev
Storska tovarna trak-
torjev je v treh letih ob-
stoja »proizvedla« poleg
traktorjev tudi precej iz-
; gube: že v prvem letu 22
milijonov, ki so se v lan-
skem letu podvojili, pa si-
, cer prekrili z medtozdov-
sko solidarnostjo, v letoš-
njem prvem polletju pa
narastli za nadaljnjih šest
milijonov izgube. Čeprav
se bo v kratkem vsaj šte-
! vilčni znesek te izgube po
raznih poračunih precej
zmanjšal - pri tem so miš-
ljeni že nekateri sprejeti
dogovri in ukrepi, kot na
primer plačilo izvoznih
: subvencij, ki močno ka-
f, sni, korekcija cen s strani
> italijanskega partnerja
; Fiata in federacije, delno
[ gre še za zmanjšanje ca-
■ rinskih obremenitev zara-
di uvoza potrebnih kom-
ponent traktorskega pro-
izvodnega programa in še
nekateri drugi zmanj Se-
valni elementi traktorske
izgube v Storah - pa je
proizvodnja traktorjev
predvsem njena finanč-
na, s tem pa poslovna in
razvojna plat že kar v na-
slednjem poslovnem letu
možno vprašljiva in zavi-
ta v meglo.
Cilj posveta najvišjih
sindikalnih predstavni-
kov Slovenije s štorskimi
železarji je bil razčistiti
predvsem, ali je kolektiv
res uporabil vse svoje
znanje in energijo, da poi-
šče izhod iz zagat izgube
pri proizvodnji traktor-
jev, tako znotraj tozda,
delovne organizacije, po-
slovnih in drugih skup-
nosti, pa predvsem obči-
ne, ki po besedah Vinka
Hafnerja mora čutiti pro-
bleme štorske tovarne
traktorjev kot svoje.
MITJA UMNIK
Nekdanji komisar Zidanškove brigade, Franta Komelj, govori o slavni poti in veliki
bitki za osvoboditev Gornjega grada
PETA PREKOMORSKA V CELJU
Peta prekomorska brigada, ki ima domicil v Celju, bo imela 15. septembra v
počastitev 35-letnice svoje ustanovitve jubilejno proslavo. Brigada »Ivana Tur-
šiča-Iztoka« se bo zbrala 15. septembra ob 9. uri in 30 minut v Celju pred muzejem
revolucije. Po zboru bo v prostorih muzeja ogled razstave o poti in bojih te
proslavljene brigade, ob 11. uri in 30 minut pa bo v ulici V. prekomorske brigade
odkritje spominske plošče.
Osrednja prireditev bo popoldne ob 13. uri s kulturnim programom v tehniški
šoli v Celju - če bo lepo vreme na prostem, če ne v šolskih prostorih.
INGRADOVIH
20 LET
Jutri, v petek, 14. septem-
bra, bo 3200 članski kolektw
Gradbenega industrijskega
podjetja Ingrad v Celju poča-
stil dvajsetletnico delovne
organizacije, tako tudi ob-
dobje, nenehne rasti in veli-
kih uspehov.
Člani kolektiva in gostje se
bodo zbrali v dvorani Sport-
no-rekreacijskega centra Go-
lovec. Na slavnosti bo po
pozdravnih besedah predse-
dnik delavskega sveta delov-
ne organizacije Franca Vrb-
njaka govoril predsednik
Republiškega sveta Zveze
sindikatov Slovenije Vinko
Hafner. Ob tej priložnosti
bodo člana sveta federacije
Franca Leskoška-Luko pro-
glasili za prvega častnega
člana kolektiva, tudi v zah-
valo in priznanje za sodelo-
vanje pri formiranju delovne
organizacije. Vrh tega bodo
podelili nekaj sto članom de-
lovne organizacije posebna
Ingradova priznanja.
Slavnost bosta izpopolnila
Komorni moški zbor in Gru-
pa Poetica z recitalom »Rde-
či cvet«. (Več o jubileju beri-
te na 4. strani.)
MB
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36-13. september 197|
ZBOR
BRAČIČEVCEV
Zbrcdi so se v soboto
popoldan v Kozjem na
glavnem trgu. VrU borci
so 9. septembra 1944 leta
osvobodili Kozje, v kate-
rem je bila dokaj močna
okupatorjeva postojanka.
Sobotne slovesnosti, ki je
sodila v proslavljanje kra-
jevnega praznika v Koz-
jem in šmarskega občin-
skega praznika, se je ude-
ležil tudi generalpolkov-
nik Ivan Bolničar, Janez
Petje-Juvan, komisar
Bračičeve brigade pa je
zbranim borcem tudi
spregovoril (na sliki).
Foto: T. TAVČAR
MIRAN POTRČ
V CELJU
Predvčerajšnjim je bil na
izrazito delovnem obisku v Ce-
lju podpredsednik Zveze sindi-
katov Slovenije Miran Potrč.
Na celjski Delavski univerzi je
beseda tekla o vlogi te instituci-
je na področju izobraževanja in
usposabljanja, na sedežu celj-
skih sindikatov pa so temeljito
razpravljali o planiranju v obči-
ni Celje. Pogosti obiski najvi-
dnejših sindikalnih predstavni-
kov Slovenije v Celju, in dru-
gih, kažejo na izjemen interes
sindikatov za razvoj občine Ce-
lje, tega pomembnega in tradi-
cionalno delavskega industrij-
skega središča v naši republiki.
M. U.
CELJE - POD GRADOM
STO RUDARJEV V PARTIZANE
Spominska plošča ustanovnemu sestanku ZDLS
Šestnajsti september je
praznik delovnih ljudi in ob-
čanov Krajevne skupnosti
Pod gradom v Celju. Praznu-
jejo ga v spomin na odhod
več kot sto pečovniških ru-
darjev v partizane. Bilo je 16.
septembra 1944. leta.
Praznovanje so pričeli že v
soboto, 8. septembra popol-
dne, ko so na Domu kraja-
nov v Zagradu odkrili spo-
minsko ploščo, posvečeno
ustanovnemu sestanku teda-
nje Zveze delovnega ljud-
stva Slovenije.
Na slavnosti je predsednik
Krajevne konference SZDL
Peter Pregrad med gosti
pozdravil Franca Leskoška-
Luko, Mitjo Ribičiča-Cirila,
Petra Stanteta-Skalo in dru-
ge. Zatem je spregovoril
Zvonko Perlič, član predsed-
stva Občinske konference
SZDL in svoje besede name-
nil ustanovnemu sestanku
ZDLS.
Bilo je 3. septembra 1939.
leta. Po poprejšnjem dogo-
voru se je v takratnem hote-
lu Stegu zbralo okoli sto lju-
di, da bi ustanovili Zvezo de-
lovnega ljudstva Slovenije.
Na sestanku so bili tudi
Franc Leskošek-Luka, Slav-
ko Slander, Dušan Kraigher,
Ivan Kreft in drugi. Sklenili
so, da se je ljudsko gibanje
preimenovalo v Zvezo delov-
nega ljudstva Slovenije.
Sprva so mislili organizacijo
prijaviti kot stranko, vendar
je Komunistična partija
vztrajala, da mora biti nova
organizacija le zveza, saj bo
sicer gibanje izgubilo širino
vseljudskega protifašistične-
ga in narodnoobrambnega
gibanja vsega slovenskega
ljudstva, ne glede na politič-
no pripadnost in svetovni
nazor. Za ustanovitev Zveze
je bil pornemben tudi spora-
zum med sekretarjem KPS,
Francem Leskoškom-Luko
in dr. Vekoslavom Kukov-
cem, predstavnikom skupi-
ne, ki se je štela za del kmeč-
ke demokratične koalicije, o
priključitvi te skupine Zvezi
delovnega ljudstva Sloveni-
je. K Zvezi pa je pristopila
tudi pomembna in številna
Zveza kmečkih fantov in de-
klet; preko dr. Marija Brec-
Ija, Aleša Stanovnika in dru-
gih pa so vzdrževali stalne
stike s kraščanskimi sociali-
sti. Zvezi se je pozneje pri-
družilo še levo krilo Sokola.
Spominsko ploščo za usta-
novitev ZDLS je odkril
Franc Leskošek-Luka. V
drugem delu pa je domača
Svoboda pripravila lep kul-
turni program.
MAGDA LIPUŠ
SPORAZUM O
DOMAČI NEGI
že na problemski konfe-
renci o socialni politiki v
celjski občini so namenili
domači negi veliko pozor-
nost. Na prvi letošnji seji
sveta za socialno politiko pri
občinski konferenci SZDL v
Celju, ki je bila pred krat-
kim, pa so že napravili korak
naprej. Akcijski program
ČLOVEK NAJ NE BO NI-
KOLI SAM so konkretizirali
in med drugim sprejeli tudi
že predlog samoupravnega
sporazuma o skupnem ra-
zvoju službe domače nege
vseh kategorij varovancev
na območju občine Celje. Ta
program bomo zaradi ak-
tualnosti še obravnavali po-
sebej.
Z. S.
Na slavnosti Pod gradom so se zbrali tudi:^
Mitja Ribičič, Peter Stante-Skala, Franc Leskošek-Luka,
(od desne proti levi)
JOŽE KOS
Vzravnan, nekoliko
sklonjene glave in zanes-
ljivega koraka je, nemir-
nih oči, ki se ob pogovoru
zavrtajo v sogovornika,
kot bi za njegovim čelom
iskale tisto, kar se tam no-
tri plete, pa ne pride čez
ustnice. Živahne narave,
hudomušno šaljiv in z več
leti na plečih, kot jih
kaže.
Jože Kos, podpredse-
dnik izvršnega sveta ob-
čine Laško, s celo vrsto
odgovornih funkcij v ob-
činskem merilu pred tem.
Prvič sem ga srečal, ko
je opravljal funkcijo se-
kretarja občinske konfe-
rence SZDL. Takrat sem
spoznal njegovo hvale-
vredno lastnost, da v po-
govoru demokratično pu-
šča človeka pri besedi, da
ga tudi resnično posluša
in ga ne skuša zmesti z
vpadanjem v besedo.
Sam pravi, da ni človeka,
ki bi ne imel tvorne misli,
uporabljive ideje, upošte-
vanja vrednega mnenja.
In tako sva se že takrat,
pred mnogimi leti, zaplet-
la v pogovor o nujnosti
organiziranosti sociali-
stične zveze v vaških in
uličnih odborih, da bi
mnoštvo interesov delov-
nih ljudi prišlo v samo-
upravnem smislu bolj do
izraza. Od vsega najbolj
ceni pobudo ljudi, ki je
uokvirjena v meje danih
možnosti. Taki iniciativi
od spodaj, je bil Jože Kos
vselej izredno naklonjen
in se je vselej tudi trudil,
da je družbena skupnost
pristavila svoj delež.
Jože Kos vodi odbor za
hitrejši razvoj manj razvi-
tih krajevnih skupnosti v
občini. Sam izvira s take-
ga območja, kamor na-
predek in pridobitve, ki v
urbanih središčih vznika-
jo nekako samodejno, le
po polžje leze. In ker se to
praviloma nekdanji parti-
zanski kraji, ga ta poča-
snost razvoja in obotavlji-
vost razvitejših za nude-
nje solidarne pomoči
vznevoljuje in jezi. Hudo
zameri zlasti tistim, ki so
še včeraj, kot rečemo, ote-
pali kašo pod slamnato
streho revnih kmetij in
koč, ko pa so prišli na
boljše, pozabljajo kje so
pognali korenine. Nič ču-
dnega, da je v krajih okoli
Jurkloštra, Brez in Vrha
nad Laškim (to so tri
manj razvite krajevne
skupnosti) vselej dobro-
došel. Krajevni funkcio-
narji pravijo, da zato, ker
razume njihove probleme
in težave, čeravno ni rav-
no med tistimi, ki radi ob-
ljubljajo, storijo pa manj.
Kot podpredsednik
izvršnega sveta je zadol-
žen za delovanje občin-
ske uprave. Nič ga v slabo
voljo ne spravlja bolj, kot
brezdušen, birokratski
ter uradniško samovše-
čen odnos do občanov.
Za občane je po uradni
dolžnosti dostopen. Niko-
li pa v vlogi občinskega
funkcionarja ne ustreže
takoimenovanim »pado-
brancem«. Se pravi lju-
dem, ki mimo dogovora v
bazi, mimo vaške in kra-
jevne skupnosti želijo
svoje probleme reševati
na občinski ravni. Take-
mu seveda vskoči v razla-
go z vprašanjem, če so o
problemu razpravljali na
sestanku občanov, v te-
meljnih celicah našega
družbenega samouprav-
nega mehanizma. Zato
tudi svojim kolegom od-
svetuje, da bi odločali o
zadevah, s katerimi posa-
mezniki preskakujejo
ravni pristojnosti in sku-
šajo zadeve reševati z av-
toriteto »višjih organov«.
In še nekaj. Sam se za-
veda, da je neglede na po-
membnost svoje funkcije
v bistvu »uradnik«. Pri
tem pa ne pozablja, da je
cilj samouprave zmanjše-
vanje vpliva države, zato
je tudi vse prej kot zago-
vornik takoimenovane
družbene režije.
Takle bi bil površen
portret Jožeta Kosa, brez
biografskih podatkov.
JURE KRAŠOVEC
ŠMARJE PRI JELŠAH
ZAHVALA DELU
10 priznanj, 3 nagrade
Skupščina občine Šmarje
pri Jelšah je na skupni seji
vseh treh zborov sprejela
sklep, da letos podeli 10 priz-
nanj in 3 denarne nagrade.
Priznanja »9. september« je
na slavnostni seji v Lesič-
nem podelil predsednik ob-
činske skupščine Darko Biz-
jak. Prejeli so jih: Krajevna
skupnost Stari Vodmat-
Ljubljana za uspešno sodelo-
vanje s krajevno skupnostjo
Buče in pomoč, ki jo daje tej
skupnosti. Radio Šmarje pri
Jelšah za dolgoletno uspeš-
no informativno, kulturno in
propagandno dejavnost ob
25-letnici delovanja, Jože
Božiček iz Kozjega za druž-
benopolitično delovanje in
prizadevanje v delovni orga-
nizaciji, Rozika Cepin iz Pil-
štanja za dolgoletno kultur-
no prosvetno delo, Peter
Denžič iz Šentvida pri Gro-
belnem za delovanje v orga-
nizaciji Rdečega križa. Jože
Jagodič iz Zibike za družbe-
nopolitično in kultumo-pro-
svetno delovanje, Anton Kri-
žane iz Donačke gore za de-
lovanje v krajevni samou-
pravi, Jože Romih iz Šmarja
pri Jelšah za delovanje v or-
ganizaciji gasilstva, Majda
Vipotnik-Vešligoj iz Roga-
ške Slatine za delovanje na
področju otroškega varstva
in Miloš Vouk iz Lesičnega
za družbenopolitično delo-
vanje v krajevni skupnosti.
Napade v višini deset ti-
soč din so prejeli: Organiza-
cija Zveze združenj borcev
narodnoosvobodilne vojne
Rogaška Slatina za aktivnost
na področju samouprave, ra-
zvijanja tradicij NOB i''
skrbi za udeležence NOV.
Osnovna organizacija Zveze
socialistične mladina Slove-
nije Lesično za vsestransko
aktivnost v okviru krajevne
skupnosti in Ribiška družin^
»Sotla« za prizadevanje na
področju varstva okolja i''
gospodarjenja z vodami.
T. T.
NE SAMO OB OBLETNICI IN
ENKRAT V LETU
Vsak dan in ne samo ob jubileju in Dnevu invalidnih
oseb jim dajemo čutiti, da so nam enakovredni, da so
zaradi prizadetosti na določenem področju, vseeno
zmožni delovati na mnogih področjih. Nihče ni abso.
lutno sposoben in zmožen. Zakaj so naše zahteve do
invalidnih oseb pogosto tako velike in jih merimo po
lastnem vzorcu vrednot?
Takšne in podobne misli so me spremljale ob pro.
slavi 10. obletnice Društva invalidov v Celju in Medna,
rodnem dnevu invalidnih oseb v soboto 1. septembra v
Mestnem parku.
Če je Celje mesto x najvišjim odstotkom invalidnih
oseb v Sloveniji, bi se kazalo zamisliti nad tem pro-
blemom. Invalidnost je problem, ki zadeva tudi zdra-
vega človeka, saj največ invalidnosti nastane počasi,
od relativnega zdravja, ki preko bolezni vodi v invali-
dnost. Tudi dnevna poročila o številu prometnih ne-
sreč niso zanemarljiva. Mnoge prometne nesreče pu.
ščajo težko invalidnost njihovih udeležencev. To je v
številkah neizmerljiva škoda. Spadamo tudi med de-
žele s sorazmerno velikim številom nezgod pri delu in
poklicnih obolenj. Se bi lahko naštevali vzroke za inva-
lidnost, vendar je pomembnejše dejstvo, da je vsak
človek potencialna invalidna oseba. Zato invalidi, kot
radi imenujemo ljudi z določeno prizadetostjo, niso
problem zase, pač pa skupni problem, problem vseh
nas.
Pogosto pozabljamo, da so invalidne osebe ljudje z
enakimi ali podobnimi željami, hotenji in zahtevami
kot neprizadeti. Vse prepogosto menimo, da je dovlj,
da jim zagotovimo socialno varnost, premalo pa jim
dajemo možnosti za aktivno družbeno življenje.
Da so invalidne osebe tudi z eno najtežjih prizadeto-
sti zmožne nadomeščati določeno prizadetost, so nam
dokazali hrabri fantje v belih in modrih majicah na
invalidskih vozičkih, ki so odigrah košarskarsko
tekmo v soboto 1. septembra ob zaključku proslave v
Celju.
Tako radi se navdušujemo nad modrimi majicami
naših športnih junakov. Prav gotovo so ti športni ju-
naki v modrih majicah na invalidskih vozičkih, ki
ponašajo ime naše dežele v svet, morali v svoje športne
uspehe vložiti vsaj toliko truda, verjetno pa še veliko
več, kot drugi jugoslovanski vrhunski športniki. Kljub
zelo zanimivi tekmi, jim je ploskalo samo nekaj dese-
tin parov rok. Škoda, da si tekme ni ogledalo več ljudi,
ker bi imeli možnost spoznati, kaj lahko invalidne
osebe tudi z eno najtežjih prizadetosti dosežejo z lastno
voljo in ob ustrezni strokovni pomoči. Verjetno pa je v
Celju več invalidnih oseb na vozičku kot ena sama, ki
je tekmo spremljala in bi si jo radi ogledali. Verjetno so
bile bariere prevelike, da bi jih lahko premagali in
prišli na proslavo. Njim bi bila borba pogumnih košar-
karjev v vzpodbudo, da ne bi klonili pri premagovanju
ovir.	^
Mnogo ovir, katerih se neprizadeti niti ne zaveda,
mora invalidna oseba premagati. Za invalidno osebo
na invalidskem vozičku so arhitektonske ovire velika
ovira. Za večino invalidnih oseb pa so psihološke in
socialne ovire pogosto še večje kot fizične, saj prvi dve
pogojujeta tudi zadnjo.
Lepo je govornik na proslavi poudaril, da imamo eno
najnaprednejših zakonodaj na svetu, kar zadeva invali-
dne osebe. To je gotovo obraz rasti samoupravne zako-
nodaje in dobra osnova za vključevanje invalidnih
oseb v aktivno soobhkovanje samoupravne družbe.
Potrebni pa bodo še mnogi napori vseh nas in ne samo
invalidnih oseb, da bodo le-te resnično enakovredni
člani naše družbe.
ANTONIJA MARINČEK
dipl. psihologinja
Žt. 36 - 13. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
SPOMEMK BORCU SLA VKU
ŠLANDRU
Prejšnji teden so se v vojašnici »Jožeta Meniha-Rajka« v
Celju zbrali številni nekdanji borci, gostje iz posameznih
občin in delovnih organizacij ter skupaj z vojaki in stareši-
nami prisostvovali velikemu slavju - proslavi 36-letnice
Slandrove brigade in odkritju spomenika Slavku Slandru.
Spomenik je izdelal akademski kipar Branko Suhi in No-
vega mesta med služenjem vojaškega roka v Celju. Bila je to
lepa prireditev z mimohodom zastave in bogatim, pestrim
kulturnim programom, vse skupaj pa je minilo v utrjevanju
nadaljnih vezi med pripadniki JLA in občani. Na posnetku
spomenik Slavku Slandru v celjski vojašnici, ki ga je odkril
Franc Tavčar-Rok.
Foto: VIKTOR BERK
CELJSKO GOSPODARSTVO
DIAGNOZA:RESNO
Zmaju nelikvidnosti rastejo glave
Torkova 32. seja komiteja
ZK v Celju je bila v celoti
posvečena analizi izvajanja
družbenega plana v celjski
občini v prvem polletju le-
tošnjega leta. Beseda pa je
pravzaprav tekla samo o go-
spodarstvu, o samoupravnih
in drugih skupnostih pa ne,
sicer pa je to bilo nek^o ra-
zumljivo, saj so razpravljalci
(večina direktorjev velikih in
pomembnih celjskih delov-
nih kolektivov) kar po vrsti
pričeli opozarjati na dokaj
resno stanje v gospodarstvu,
ki pa se seveda ni rodilo le za
mejami celjske občine, am-
pak je v določenem pogledu
tudi posledica gospodarske-
ga stanja v Jugoslaviji in
svetu.
Zaenkrat je izvozno-uvoz-
na slika zadovoljiva, manj
zadovoljiva je regionalna po-
doba: 41% izvoza gre na za-
hod, 53% na vzhod in 5% v
nerazvite dežele. Pri uvozu
pa takole: 66% uvažamo iz
zahoda, 19% iz socialističnih
dežel in 15,5% iz nerazvitih
dežel. Tako je izvoz v nera-
zvite dežele le simboličen.
Trenutno najbolj pesti
celjsko gospodarstvo nelik-
vidnost, težave z reproduk-
cijskim materialom (pred-
vsem kemija), težave štorske
železarne s kooperanti, Fia-
tom in carino in še bi lahko
naštevali. Razprava je poka-
zala, da bo potrebno v samih
tozdih temeljito pregledati
plane, vitalizirati nekatere
proizvodne programe, biti
doslednejši v investicijah,
predvsem pa doslednejši pri
izvajanju doslej dogovorje-
nih sporazumov. Komite in
Medobčinska gospodarska
zbornica bosta intenzivno
delali na konkretnih sklepih,
čeprav čaka gospodarsveni-
ke bistvo nalog na dolgoroč-
nem reševanju obstoječega
stanja, saj so si v rjizpravi bili
enotni, da kratkoročne
injekcije ne morejo v celoti
kljubovati nakopičenim pro-
blemom.
D. M.
OB ZAKLJUČKU SEJMA
»CELJSKI
DOGOVOR«
Sejem obiskali tudi A, Marine,
L. Šentjurc in F. Šetinc
v letu 1979 praznujemo 20-letmco Deklaracije o pravicah
otroka, kjer je med drugim zapisano: »Človeštvo je dolžno dati
otroku najboljše, kar premore. »Zato je letošnje leto proglašeno
za mednarodno leto otroka. V akcijski program Jugoslovan-
skega odbora mednarodnega leta otroka je sprejeta tudi priredi-
tev - sejem »VSE ZA OTROKA«, ki je pravkar zaključena.
V okviru obrtnega sejma je bila tri leta tudi razstava igrač. Z
njo smo pričeli aktivneje uresničevati večletna prizadevanja
Zveze prijateljev mladine, da nudimo otroku dobro igračo. Ob
III. razstavi igrač pa je bila ustanovljena tudi Jugoslavanska
žirija za ocenjevanje i^č, ki deluje pri Svetu za vzgojo in
varstvo otrok Jugoslavije s sedežem v Ljubljani. Na tej prireditvi
je nastala v Celju pobuda za prireditev »Vse za otroka«.
Obisk prireditve - sejma »Vse za otroka« je bil zadovoljiv. Kot
soorganizator pa se sprašujem, kako bomo obiskovalce-starše,
otroke-potrošnike, kot tudi proizvajalce, prodajalce, strokovne
institucije, samoupravne interesne skupnosti, družbenopoli-
tične organizacije seznanili z našimi uspe^, priznali pomanjklji-
vosti.
Individualni pogovori z obiskovalci so dali marsikatero po-
budo organizatorju. Vpraševali smo se: »Ali hodijo naši otroci
bosi?« Na sejmu namreč ni bilo razstavljenih otroških čevljev.
Tudi prodaja bi lahko bila pestrejša. Pogrešali smo športne
rekvizite za šolo, vrtec, igrišča pa tudi za dom. Prehr.mribena
industrija bi lahko prikazala izdelke, kjer namesto konzervansov
uporabljajo zdravilna zelišča. Proizvajalci bodo morali prikazati
več svojih novih izdelkov.
Ustvarjalnosti otrok še nismo videli. Jugoslovanske pionirske
igre so vsebinsko zelo bogate in pričakujemo, da bodo naslednje
leto predstavljene. Pionirji-delegati pobratenih mest - iz Ču-
prije, Doboja, Siska Titovega Velesa - in naši so prižgali zeleno
luč za aktivnejše sodelovanje pionirjev na sejmu »Vse za
otroka«.
Dvodnevni posvet »Otrok potrošnik« je bil po vsebini tako
pester, bogat, da želimo bralce Novega tednika temeljiteje sezna-
niti z njim.
Po otvoritveni slovesnosti so se sestali predsednik Gospodar-
ske zbornice Jugoslavije Ilija Vakič, Fortuna - Gospodarska
zbornica Slovenije, Miro Rančigaj - Medobčinska gospodarska
zbornica Celje, predstavniki SIS otroškega varstva republik in
pokrajin, Zvez prijateljev mladine, Skupščine občine Celje, člani
Izvršnega odbora sejma »Vse za otroka« in Potrošniškega infor-
matorja. Tema razgovora je bila, kako vskladiti sodelovanje med
nosilci skrbi za otroka, gospodarstvom in proizvajalci otroških
potreb.
Predstavnike gospodarstva so seznanili s prizadevanji pri iz-
delavi in sprejetju normativov za različne potrebe otrok. Opozo-
rili so jih, da nekateri proizvajalci še ne izdelujejo izdelkov za
otroke po teh normativih. Govorili so o negativnih in kvarnih
posledicah nekaterih oblek iz sintetike za dojenčke in male
otroke, čevljev iz plastike, detergentov z reklamo limon, jabolk
in podobno, se pogovarjali o problemih pri izgradnji otroških
objektov, pri proizvodnji dobre pedagoške igračke.
Gospodarska zbornica Jugoslavije bo gospodarstvo sezna-
njala o dosedanjih pozitivnih in negativnih rezultatih, o skup-
nem uresničevanju akcij pri srednjeročnem programu
1981-1985. Izražena je bila potreba po stimulaciji gospodarstva,
ki proizvaja kvalitetne proizvode za otroke. Zaključki razgovora
so: Tovariš Ilija Vakič je obljubil pomoč in sodelovanje in pred-
lagal, da imenujejo delovno telo od predstavnikov Gospodarske
zbornice Jugoslavije, predstavnikov organizacij, ki delajo za
otroke (SIS otroškega varstev in Zvez prijateljev mladine), da
pripravijo normative in gradiva, s katerimi nekatere družbene
organizacije in samoupravne interesne skupnosti že razpolagajo
in govorijo o zadovoljevanju otrokovih ek)treb, o kvaliteti, funk-
cionalnosti, ceni in drugih pogojih. Na tržišču morajo biti iz-
delki, ki bodo vsestransko odgovarjali otrokovim potrebam. Ta
dogovor se bo imenoval »Celjski dogovor«.
Prireditev-sejem »Vse za otroka« vključuje prav vse v skrbi za
otroka. V tem je zagotovilo, da se bo razvil v veliko gospodarsko,
kulturno in družbeno prireditev. Dolžnost vseh pa je, da poma-
gajo pri uresničevanju teh ciljev.
IVICA FISER
NNNP
»KAKO BOSTE
POMAGALI
SEBI IN
DRUGIM«
To je naslov brošure žepnega formata z
navodili za samozaščito prebivalstva v vojni
ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Brošuro je izdal republiški sekretariat za
ljudsko obrambo v okviru akcije »Nič nas ne
sem presenetiti«. Občinski štab civilne za-
ščite v Celju je naročil omenjeno brošuro za
vsa gospodinjstva, ki jo bodo prejela brez-
plačno v mesecu septembru ob izvajanju ak-
cije NNNP.
Z izdajo takšne publikacije želimo prispe-
vati delež pri usposabljanju prebivcdstva za
zaščito, samopomoč in se ga udeležuje
20.000 ljudi, vendar bo taka publikacija omo-
gočala, da si pridobljena znanja osvežimo, in
da si takšna znanja pridobijo tudi tisti, ki iz
kakršnihkoli razlogov niso bih doslej zajeti v
organizireme oblike usposaljbanja za SLO.
Vsebina publikacije prinaša veliko kon-
kretnih napotkov, kaj mora vsak storiti za
zmanjšanje posledic vojnih akcij in naravnih
nesreč. V boršuri so obdelani ukrepi, ki bi
jih morali uveljaviti v vsaki družini oz. sta-
novanju. Zelo skrbno in temeljito so prika-
zani napotki za ravnanje ob naravnih in dru-
gih hudih nesrečah (potresi, poplave, požari
itd.). Podana so tudi najpomembnejša navo-
dila za nudenje prve pomoči poškodovan-
cem in ranjencem.
Občinski štab za civilno zaščito občine Ce-
lje bo tej brošuri dodal še barvno prilogo v
kateri bodo podane nekatere najnujnejše in-
formacije, ki jih rabi za samozaščitno delo-
vanje vsak posameznik.
VIKI KRAJNC
DAN
SLOVENSKEGA
SODSTVA
Celjska sekcija Slovenske-
ga sodniškega društva je ob
pomembnem jubileju, 35-let-
nici slovenskega sodstva pri-
pravila prejšnjo soboto v ve-
liki dvorani Doma JLA v Ce-
lju svečano proslavo. Slav-
nostni govornik je bil pred-
sednik komisije za pravoso-
dje v skupščini SR Slovenije
in član predsedstva RK
SZDL Miro Gošnik.
Slovensko sodstvo praz-
nuje letošnji jubilej v zama-
hu svoje temeljite preobra-
zbe, katerih korenine prav
gotovo segajo v tisti čas bor-
be in trpljenja ter družbene-
ga in narodnega prebujenja,
ki ga je v tedanji dokončno-
sti temeljito začrtal in zao-
krožil črnomaljski zbor po-
slancev slovenskega naroda
3. septembra 1944. Sedanji
vidni znaki preobrazbe naše-
ga sodstva so na novo orga-
nizirana temeljna in višja so-
dišča ter še nekateri drugi
organi, posebno težo pa je
dobilo samoupravno sod-
stvo kot temeljna sestavina
pravosodnega sistema naše
samoupravne socialistične
skupnosti.
Se bolj približati sodstvo
ljudstvu, iz katerega je izšlo
v najtežjih letih preizkušnje
- to je aktualno in dosledno
načelo njegove prakse.
MITJA UMNIK
PRIZNANJE
PREDSEDNIKU
TITU
REČENO NAJ BO
TUDI STORJENO
Šesta vrhunska konferenca neuvršče-
nih dežel v Havani se je končala. Več
tisoč njenih udeležencev, tudi okoli ti-
soč novinarjev, se je napotilo domov. V
domovino se je vrnil tudi predsednik
Tito z našo delegacijo. Način, kako so ga
sprejeli Beograjčani na ulicah, nič manj
vznemirjeni in radostni pa nismo bili
tudi ljudje po vsej Jugoslaviji ob njego-
vi vrnitvi, je pokazal, kako smo doživ-
ljali konferenco, delovanja predsednika
Tita in naše delegacije na njej in kakšen
prvi vtis imamo o rezultatih konference
v Havani.
Konferenca v Havani je bila najširši
sestanek neuvrščenih dežel doslej, brez
dvoma najbumejši in tudi ena najpo-
membnejših. Že sam buren začetek, ko
so nekateri udeleženci pokazali tudi ne-
strpnost in so že prehitevali dnevni red,
je pritegnil pozornost vsega sveta in se-
veda vseh nas, ki sta nas, naš tisk in RTV
zelo tekoče in izčrpno obveščala o doga-
janju tam. Po prvem viharju je pomenil
prelomni in najbolj ustvarjalni trenutek
na konferenci govor našega predsedni-
ka. Govor ^ bil mirnejši, širši ter globlji
in je odločilno prispeval k smeri, ki jo je
pri nadaljnjem delu ubrala konferenca.
Potem se je zgodilo to, kar smo vsaj v
Jugoslaviji - in še marsikje - pričakova-
li, in sicer da ^ spregovoril takorekoč
ves neuvrščeni svet. Nekateri analitiki
in opazovalci, posebno v zahodnem ti-
sku, so hoteli izdvojiti nekatere države
ali celo državnike, češ da se bo bitka za
prihodnost neuvrščenosti odvijala le
med njimi, pa so se zmotili. Govorili in
povedali so svoje mnenje in s tem svojo
politično voljo skoraj vsi. Zaradi tega je
konferenca v svojem drugem delu delala
noč in dan, posamezni sestanki pa so
potekali tudi vzporedno, tako da nobena
delegacija najbrž ni imela lahkega dela.
Naša je bila med najbolj delavnimi, v
njej pa je bil najzaposlenejši tovariš Ti-
to, ki se je sestal v teh nekaj dneh z več
kot tridesetimi voditelji držav ali vlad
neuvrščenih dežel. V razpravah so neka-
teri govorniki govorili tako, da so imeli
pred očmi svet in zgodovinske naloge
neuvrščenosti, nekateri pa so govorili
tudi pod pritiskom njihovega lastnega
ali lokalnega položaja, v katerem so,
vendar so se dopolnjevali in - kar je
poglavitno - tudi sporazumeli.
Najpomembnejše je brez dvoma to, da
je splošna razprava izrazila vsa mnenja
in skupno voljo za naprej. Zatem, da so
se udeleženci v političnem in ekonom-
skem odboru konference prebili po pr-
votnem kubanskem in tudi po poprav-
ljenem osnutku osnovnih dokumentov
konference do novega teksta. Tako so
sprejeli politično in ekonomsko deklara-
cijo ter akcijski program in nekaj poseb-
nih resolucij. Ta besedila pa so pomemb-
na zaradi tega, ker izražajo voljo vseh in
ker so osnova za delovanje jutri in v
prihodnjih treh letih ter v prihodnje
sploh.
Prezgodaj je še za natančno oceno dela
konference, nekaj pa je že jasno. Neuvr-
ščeni smo naredili korak naprej. Potrdi-
li in v novih okoliščinah na novo izrazili
izvirna načela neuvrščenega gibanja in
njegove politike. V tem okviru je poseb-
nega pomena izvenblokovska usmerje-
nost in neblokovska vizija prihodnje
človeške zgodovine. Ohranjena je in na
novo zgrajena enotnost neuvrščenih, s
tem znotraj te generalne enotnosti ne
mislijo vsi enako o vsakem vprašanju.
Ohranjena je in s sprejemom novih čla-
nov, opazovalcev ter gostov še razširje-
na univerzalnost gibanja, pri čemer je za
nas kot za gibanje v celoti pomembna
tudi njegova evropska razsežnost.
Nekaj širših vprašanj je ostalo nereše-
nih ali nedorečenih iz razloga, da bi se
bilo mogoče dogovoriti o najpomemb-
nejših zadevah. Obsojen je bil neplodni
egiptovsko-izraelski mirovni sporazum,
vendar Egipta niso izključili iz gibanja,
kot so to nekateri zahtevali. Nobena
Kampučija, niti prava in legalna niti ti-
sta, ki so jo s silo ustvarili Vietnamci,
nista bili uradno prisotni in sedež Kam-
pučije bo ostal prazen vse dotlej, dokler
sporazuma ne bo. O obeh teh dveh vpra-
šanjih, kakor tudi o mnogih drugih, bo-
do razpravljali o gibanju še naprej.
Na predlog večjega števila držav so ob
koncu konference sprejeli posebno reso-
lucijo, s katero so izrazili priznanje to-
varišu Titu za vse tisto, kar je storil v
gibanju in pri opredeljevanju njegove
politike. Odveč Je poudarjati, da pomeni
tako priznanje poleg spoštovanja do
predsednika Tita predvsem podporo
izvirni usmerjenosti neuvrščenosti. Kaj
nas čaka po konferenci?Predvsem to, da
proučimo njene rezultate in da uresniči-
mo to, kar je bilo dogovorjeno in skle-
njeno.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36-13. september 197|
CELJE
INGRADOVIH 20 LET
Ponosna obletnica velikega kolektiva
Ingrad, kolektiv, ki se je
povzpel v vrh slovenskih
gradbenih podjetij, praznuje
letos dvajseto obletnico ob-
stoja. Dve desetletji sta mini-
li od integracije petih dotlej
samostojnih delovnih orga-
nizacij v gradbeno industrij-
sko podjetje. Bila je to inte-
gracija, ki jo je zahteval čas
in nujen prehod iz drobnega,
skoraj obrtniškega dela na
gradbenem področju na in-
dustrijska pota. Kolektiv je
uspel. Ni bilo lahko. V delo
so vložili veliko truda, volje
in spoznanje, da bodo le
enotni, povezani in močni
dosegli zaželele cilje. Današ-
nji rezultati govorijo, da so
uspeli, saj~se je celotni priho-
dek povečal v teh dvajsetih
letih za trinajstkrat, fizični
obseg za petkrat, število za-
poslenih pa od 2100 na 3200.
Ingrad je kolektiv, ki pri-
bližno polovico svojih zmog-
ljivosti namenja stanovanj-
ski gradnji. In tudi v tem je
pot, ki je presenetljiva. Ce so
v prvem letu skupnega dela,
torej 1959. leta, zgradili 187
stanovanj, jih zdaj že v enem
letu okoli tisoč!
Sicer pa je kolektiv Ingra-
da v dvajsetih letih zgradil
199 industrijskih objektov,
72 objektov za trgovino, go-
stinstvo in kmetijstvo, 34 ob-
jektov nizke gradnje, 241 sta-
novanjskih zgradb, oziroma
7141 stanovanj. Vrednost
vseh teh objektov pa je okoli
pet milijard novih dinarjev!
Ingrad je kolektiv, ki je do-
segel svoj vrh. Ves čas ga je
spremljal izredno hiter ra-
zvoj. Nove tehnologije so ter-
jale svoje, zahteve tržišče
prav tako, čeprav so tu in
tam prinašale tudi hude ča-
se. Napočil je trenutek, ko
bo treba več pozornosti po-
svetiti notranji organizaciji
in realizirati spoznanje, da je
nadaljnja pot odvisna ne le
od kolektiva samega, mar-
več tudi od drugih činiteljev.
Na prvem mestu gre za na-
daljnjo mehanizacijo, za uva-
janje novih tehnologij, za še
večjo industrializacijo in ne
nazadnje za kadre. Nadaljnji
dvig produktivnosti bo moč
doseči le z boljšo opremlje-
nostjo.
Pomembna je ugotovitev,
da se je Ingradov kolektiv v
zadnjih letih vse bolj uvelja-
vil pri gradnji mostov, da je
postal pri teh delih izreden
izvajalec, ki ga ne ustavljajo
niti najbolj zahtevna dela.
V vrsti uspehov in akcij je
kolektiv posebej ponosen na
delo, ki ga čaka v porušeni
Črni gori. Tu bo v okviru Gi-
possa zgradil v prvi fazi 300
novih stanovanj, v drugi
prav toliko. Posebna obvez-
nost ga čaka tudi pri uveljav-
ljanju v tujini itd.
Navzlic posebnostim, ki
jih terja gradbeništvo, se je
močno uveljavilo ne samo
samoupravno, marveč prav
tako družbenopolitično živ-
ljenje. Zveza komunistov je
tu odigrala in ima vodilno
vlogo. Delegatski sistem se
je razvil od zgledne stopnje.
Ob izpolnjevanju vsako-
dnevnih proizvodnih nalog
ni izostala skrb za delovnega
človeka. O tem govorijo sta-
novanja in naselja, ki so jih
zgradili za delavce, sredstva,
ki so jih namenili za indivi-
dualno gradnjo stanovanj,
skrb za družbeno prehrano,
šport, rekreacijo, kulturno
življenje itd. Izredno razgi-
ban je ta kolektiv, ki je po
svojem sestavu skoraj Jugo-
slavija v malem. Na vsak na-
čin pa je to kolektiv, ki je
lahko ponosen na prehojeno
pot, na pot, ki ga tudi obve-
zuje za reševanje novih na-
M. BOŽIC
Tudi ta stanovanja v Celju so zgradili člani Ingradovega kolektiva
ŽALSKO GOSPODARSTVO
TA UKVIONOST
Povsod enake težave
o letošnjih polletnih go-
spodarskih rezultatih v žal-
ski občini smo v Novem te-
dniku in Radiu že obširneje
poročali, kljub vsemu pa ve-
lja temu posvetiti še nekaj
besed pred sejo občinske
skupščine.
Predvsem so v občini za-
skrbljeni kako bo s proiz-
vodnjo nekaterih delovnih
organizacij, ki so močno ve-r
zane na uvoz, sicer pa se sre-
čujejo z upadanjem likvi-
dnosti, pomanjkanjem
obratnih sredstev in težava-
mi pri nabavi surovin in re-
promateriala. Gospodarska
slika ob koncu leta utegne
biti zaradi tega slabša kot v
polletju.
V MONTANI pravijo, da
posebnih problemov ni in da
jih tudi do konca leta ne bo,
saj repromateriala ne uvaža-
jo, pa tudi z likvidnostjo ni
težav. V KIL upada konku-
renčna sposobnost zaradi
dviga cen osnovnih materia-
lov. Na zunanjem trgu so za-
radi tega predragi, poleg te-
ga pa pri nas stalno narašča
uvoz keramike. V FERRA-
LITU trdijo, da se kljub no-
vim ukrepom stanje ne bo
bistveno spremenilo, izvoz
pa se je letos celo močno po-
večal. Imajo pa težave s po-
manjkanjem delavcev in su-
rovin ter finančnih sredstev
za naložbe v surovinsko ba-
zo, razširitev livarne in obno-
vo strojne opreme. Osnovni
problem, ki se pojavlja v SI-
PU, je kasnitev dobav repro-
materiala in kooperantskih
delov, kar o^oža izpolnitev
plana in kopiči zaloge nedo-
končane proizvodnje. Zaradi
nelikvidnosti poslovnih
bank le te niso izpolnile svo-
jih obveznosti do jugoslo-
vanskega sklada za krediti-
ranje izvoza. Sklad tako dol-
guje izvozniku 2,5 milijona
US dolarjev, SIP pa ne more
uveljaviti 20% izvozne pre-
mije. Vse to povzroča upada-
nje likvidnosti, k vsemu pa
je treba dodati še stalno po-
večevanje cen pri dobavite-
ljih. Problem s preskrbo in
cenami repromaterialov se
pojavlja tudi v JUTEKSOVI
TOZD talne obloge. V MI-
NERVI so težave s preskrbo
osnovnih surovin prisotne že
dalj časa in proizvodnja cevi
stoji že skoraj štiri mesece.
Medtem ko so lani v enakem
obdobju dobUi 1400 ton niz-
kotlačnega polietilena, so ga
letos le 500 ton. Torej tudi ne
bo nič z uresničitvijo načrtov
za 400 odstotno povečanje
izvoza. Pravijo, da se morajo
za to zahvaliti zvezni gospo-
darski zbornici, saj smo letos
v Jugoslaviji uvozili dovolj
potrebnih surovin, razdelili
pa jih neodgovorno in mimo
sporazumov proizvajalcev.
Na najnovejše gospodar-
ske ukrepe so bili v GRAD-
NJI pripravljeni in kot trdijo
se bo delo normalno odvijalo
do konca leta. SIGMO so
najbolj prizadeli restrikcijski
ukrepi na področju krediti-
ranja, tako da so načrtovane
naložbe močno ogrožene.
Problematična je tudi likvi-
dnost, pa še obratnih sred-
stev jim primanjkuje. To je
pogojeno tudi z notranjimi
vzroki, od katerih je treba
omeniti upadanje produktiv-
nosti, slabo organizacijo dela
in kadrovske probleme.
Močno so porastle tudi za-
loge. V petrovški ZARJI
imajo prav tako težave z na-
bavo repromaterialov, likvi-
dnostjo ter novim načinom
kreditiranja proizvodov te
delovne organizacije.
O tem, kakšen je položaj v
drugih delovnih organizaci-
jah bomo pisali še v nasled-
nji številki.
JANEZ VEDENIK
SREČANJE KOVINARJEV SLOVENIJE
SVETLEČE ISKRE ZNANJA
Odlična organizacija v rokah celjskih sindikatov
Med gosti Franc Leskošek-Luka In Vinko Hah%er
Celje je tri dni gostilo najboljše kovinarje Slovenije, ki so se udeležili III. delovnega srečanja. Po besedah
predsednika republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Srečka Mlinariča, je
kljub težkim delovnim pogojem, tekmovanje izredno dobro uspelo, prav tako je bilo vzorno organizirano.
Tekmovalna prizorišča so bila štiri: v ŠKIMC Štore, štorski livarni, v Zrečah in na tehniški šoli v Celju, kjer
je bil tudi sedež letošnjega tekmovanja kovinarjev.
V okviru srečanja je bila odprta na tehniški šoli tudi razstava o inovacijski dejavnosti, ki se je je udeležilo
14 OZD, v soboto pa so se vsi udeleženci delovnega srečanja kovinarjev naše republike na posebnem posvetu
pogovorili o inventivni dejavnosti. Prihodnje vseslovensko srečanje kovinarjev bo v Mariboru, že 10. oktobra
pa se bodo najboljši udeležili 13. delovnega srečanja kovinarjev Jugoslavije v Sarajevu.
Tudi to tekmovanje je dokazalo resnost in dobro pripravljenost tekmujočih; srečanja kovinarjev pa vse
bolj postajajo pomemben dejavnik za kakovostni razvoj proizvodnje, večanje delovne storilnosti, boljšo
organizacijo proizvodnih procesov, pristnejše samoupravne odnose in ne nazadnje za dvig tehnične in
kulturne ravni delavca - proizvajalca in samoupravljalca.	MITJA UMNIK
POGOVOR Z
GOSTI
Pretekli teden je bilo v
Celju tretje tekmovanje
kovinSrjev Slovenije. Za-
nimalo nas je, kako se pri
nas počutijo tekmovalci
od drugod in kaj nam lah-
ko povedo o sebi in o ra-
zmerah v svojem po-
djetju.
Ivan Denko dela že tri-
najst let v TIK Kobarid
in je orodjar. Povedal
nam je, da je na takšnem
tekmovanju prvič. Pro-
gram se mu zdi izredno
težak, drugače pa v redu.
Malo sem ga povprašala o
razmerah v TIK.
- Odnosi s sodelavci so
še kar v redu, čeprav se
kregamo zaradi denarja.
-	Torej niste zadovolj-
ni s plačo?
-	Ne! Slabšo plačo
imam, kot navaden dela-
vec.
Ko sem se dotaknila
samoupravljanja v nji-
hovem podjetju, pa je de-
jal:
-	Bolje je biti tiho. Saj
se nekateri oglašajo na se-
stankih, pa ni haska. Ta-
ko je vsaj v našem po-
djetju.
Sicer pa mi je povedal
še to, da je v svojem po-
klicu zadovoljen in da mu
je v Celju všeč. Pa še to je
povedal, da se takšnega
tekmovanja ne bo več
udeležil. Mlajši da naj pri-
dejo na vrsto.
Slabo je, če so delavci
tiho, ko naj bi odločali.
Da pa je tako le ponekod,
dokazujejo besede, ki
nam jih je povedal Janez
Poženel iz Idrije. Janez je
orodjar in dela v precej
majhni delovni organiza-
ciji, ki šteje le 500 ljudi,
zaposlen pa je 6 let.
-	Mislim, da pri nas de-
lavci resnično odločamo
o svojem delu. Odnosi s
sodelavci so dobri, pri
nas je problem le pomanj-
kanje strojev.
-	Se udejstvujete kje v
službi?
-	Sem v delavski komi-
siji. Planinec sem, a zad-
nji čas zaradi družine ni-
mam več časa, da bi hodil
v hribe.
-	Kako pa vam je všeč
v Celju na tem tekmova-
nju?
-	Tekmovanje teče v
redu, organizacija je do-
bra. Moti pa me, da spimo
na Celjski koči, ker ni do-
volj prostora. Tako je tre-
ba precej časa čakati na
prevoze.
MAGDA LIPUS
ODNOSI SO
BILI DOBRI
Dopoldansko tekmova-
nje se je bližalo koncu. V
ročni delavnici na Tehni-
ški šoli v Celju je poteka-
lo tretje tekmovanje kovi-
narjev Slovenije. Marjan
Pohorc, ki je nadzoroval
tekmovalce, nam je pove-
dal:
-	Ljudje so strpni in
pri delu previdni, zato
pričakujemo nadpov-
prečno kvaliteto izdel-
kov. Izdelki sami pa so
izredno zahtevni. Vsi de-
lajo enake izdelke. Tek-
movanje se sestoji iz teo-
retičnega in praktičnega
dela. Pred tekmovanjem
delavci dobijo načrte in
orodje, prej pa ne vedo,
kaj bodo delali.
-	Torej mislite, da bo
tekmovanje uspelo.
-	Da, gotovo.
No, tako je tudi bilo.
MAGDA LIPUŠ
ČAKAL JE NA
NAVODILO
v Storah so tekmovali
strugarji. Tudi njih so
obiskali Vinko Hafner in
nekateri drugi gosti. Ko
so prvi tekmovalci oddali
nalogo - tekmovalni izde-
lek, je komisija opazila,
da je bilo na izdelku vide-
ti napako - preglobok
vrez. Tekmovalec je v za-
govor dejal: »Ja hudiča,
ko sem delal to fazo, je za
mano stal naš predsednik
Vinko Hafner. Čakal sem
na navodilo, kdaj naj ob-
stanem.«
S povorke po celjskih ulicah na dan začetka tekmovanja.
Foto: M. B.
Žt. 36 - 13. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
SEDEM MESECEV PO EKSPLOZIJI
NAJPREJ HITRO, NATO
pomenek s predsednikom komisije za sanacijo
Več kot sedem mesecev je
od tistega dne, ko je močna
eksplozija plina v prostorih
podružnice Dela na Trgu V.
Icongresa št. 10 pretrgala
nočno tišino in razdejala ne
samo to veliko in starodavno
poslopje, marveč tudi neka-
tera sosednja.
Akcija za odpravo posledic
nesreče je hitro stekla, pred-
vsem po človeški plati, med-
tem, ko so zunanje posledice
Je zdaj preveč očitne.
Kakšno je stanje in kakšna
perspektiva za odstranitev
vseh posledic, so bila vpraša-
nja, ki smo jih zastavili Niku
Zimšku, članu Izvršnega
sveta celjske občinske skup-
ščine in predsedniku komi-
sije za sanacijo poškodb po
potresu.
»Če ostanem najprej pri
najbolj poškodovani hiši,
moram reči, da smo se sreča-
vali s celo vrsto variant za
rešitev vprašanja in tudi
neodgovornega pristopa k
reševanju tako aktualnega in
prioritetnega problema. Ta-
koj po eksploziji smo slišali,
da je rešitev problema v ru-
šenju močno poškodovane-
ga poslopja. Morda je bila ta
ocena prehitro izrečena. Po
ogledu članov strokovne ko-
rnisije, tudi iz Ljubljane, je
bilo izrečeno mnenje, da je
stavbo moč sanirati. Za to
varianto se je ogrevala tudi
spomeniškovarstvena služ-
ba. Tako se je pričela pri-
pravljati sanacija za stavbo,
kakršna je. Po preteku dolo-
čenega časa, je naša komisija
zvedela, da bi bila pri sanaci-
ji pripravljena sodelovati
Ljubljanska banka Splošna
banka Celje. Naša komisija
je menila, da je takšna odlo-
čitev primerna.
Do zamude splošnih sana-
cijskih del je prišlo tudi zara-
di spoznanja, da je treba naj-
prej sanirati steno v Marijini
cerkvi, na kateri je tudi po-
škodovana znana freska. Ta
dela so bila opravljena.
Sledili so razgovori z ban-
ko, ki je pripravila tudi idej-
ni osnutek, po katerem bi
dobila okoli 6000 kv. metrov
površine za delovne prosto-
re. V tej varianti je tudi zago-
tovljenih 200 kv. metrov za
podružnico Dela.
V času saniranja cerkve, je
bila stavba izpostavljena
vsem vremenskim razme-
ram. Zaradi dežja so nastale
nove poškodbe in tako so
strokovnjaki znova predla-
gali, da naj bi poslopje poru-
šili in zgradili novega, tako,
da bi pročelje postavili takš-
no, kot je in da bi se celotno
novo poslopje po arhitekton-
ski plati ujelo v staro mestno
jedro.
Ta varianta je zdaj tudi
predmet razgovorov med
banko in Stanovanjsko
skupnostjo, tudi našo komi-
sijo in drugimi.
Akcija teče zdaj v to smer,
da dobi Stanovanjska skup-
nost ponudbe od več izvajal-
cev za rušenje stavbe. Prav
tako teče delo za ocenitev
nastale škode in seveda pla-
čilo za odškodnino. Razen
tega Stanovanjska skupnost
išče možnost za čimprejšnjo
preselitev še preostalih dese-
tih strank, ki so še v tem po-
slopju, ne samo zaradi pre-
dvidenih del, marveč tudi za-
radi bližajoče se zime.
Ljubljanska banka Sploš-
na banka Celje je zdaj v akci-
ji za združevanje sredstev
med vsemi temeljnimi ban-
kami v okviru Ljubljanske
banke za financiranje del
oziroma za postavitev nove
bančne hiše. Dela sama pa se
bodo lahko pričela po prido-
bitvi vseh ustreznih dovo-
ljenj, med katerimi imajo tu-
di spomeniškovarstveni de-
lavci svoje pomembno me-
sto. Ta dela pa se bodo
bržčas lahko pričela šele po
letošnji zimi.
Zamude na drugem po-
škodovanem poslopju v Za-
gati št. 2 so več ali manj zna-
ne. Najprej odločitev, da se
del bivših stanovanjskih
prostorov preuredi v razstav-
ne prostore za Muzej revolu-
cije, zatem zaplet okoli cene
za opravljanje del, ki jih je
ponudila Obnova... zdaj
spet zaradi začetka obnove
pročelja. Vendar kaže, da bo-
do ta dela čez okoli štirinajst
dni opravljena in lokali kma-
lu za tem tudi odprti.
Seveda pa moram reči, da
mnogi izvajalci niso vzeli na-
log za izvršitev del resno ozi-
roma prioritetno. Se posebej
to velja za sanacijo pročelja
in drugih delov na zgradbi
na vogalu Prešernove in Sa-
vinove ulice. Tu gredo dela
naprej zelo počasi. Mi bomo
seveda to odnos izvajalca del
ocenili in primemo ukrepali.
Naj za konec še povem, da
so v teku prizadevanja za po-
vrnitev vsaj dela škode ti-
stim stanovalcem, ki svojega
premi^ipega imetja niso ime-
li zavarovanega, pa so bili pri
eksploziji plina prizadeti.«
M. B02IC
KAJ BO Z NAMI?
Preteklo je že sedem mesecev od eksplozije plina v prosto-
rih podružnice Dela na Trgu V. kongresa. Obnavljajo pa, kot
je videti, le dve hiši in Marijino cerkev. Kaj bo z osjimi?!
Med najbolj poškodovanimi je z^adba hiše št. 1 v Zagati
nasproti bivše podružnice Ljubljanske banke. Vendar od
dneva po eksploziji vse do danes ni prišel blizu še nihče od
pristojnih.
Dolgo časa po eksploziji stanovalci nismo mogli spati
zaradi strahu pred morebitnim potresnim sunkom, ki bi
gotovo do kraja uničil, kar je eksplozija razmajfda. Pola-
goma smo se navadili živeti s strahom, a vse bolj nas pesti
drug strah, namreč, da bomo novo zimo pričakali brez oken
in brez kurjave. Kuriva pa zato nismo pravočasno naročili,
ker smo bili prepričani, da se bomo morali preseliti.
Ves čas plačujemo stanarino, kot da prebivamo v povsem
normalnem stanovanju. Da bi nas vsaj oprostili plačevanja
najemnine (ali vsaj delno)! Ali naj bo to skrb za delovnega
človeka, ki je brez svoje krivde v težavah?! Že lepo število
let plačujemo prispevke v solidarnostni sklad za pomoč
prizadetim v naravnih katastrofah in nesrečah. To sma-
tramo za povsem pravilno in potrebno, še zlasti, ker pričaku-
jemo, da bo družba v enaki meri tudi nam priskočila na
pomoč, če nas bo doletela nesreča. To se je v minuli zimi
tudi zgodilo. A, žal, se ni v sedmih mesecih nihče zganil, da
bi nam pomagal. Seveda moramo tu izvzeti in pohvaliti
člane štaba civilne zaščite in narodne zaščite vKS Center, ki
so se na dan po eksploziji zanimali za naše stanje in nam
skušali pomagati. Tudi zasteklitev oken, katerih okvirji so
ostali kolikor toliko celi, je bila opravljena v prvih dneh po
eksploziji. S tem pa je bila tudi vsa pomoč do danes pri
kraju. Nekaj okenskih okvirjev je bilo namreč povsem uni-
čenih in jih seveda ni bilo mogoče zastekliti. Tudi zapreti se
ne da skoraj nobeno okno, več vrat je nalomljenih, skoraj vsi
podboji so razmajani, da o razpoki v stropih in zidovih ne
govorimo.
Stanovalci prosimo in pričakujemo, da se pristojni še pred
zimo zganejo in zadovoljivo rešijo našo situacijo.
V imenu stanovalcev hiše
št. 1 v Zagati
Franc Kink
uvca čaka na Kopanje, m potem na striženje...
ŠMIHEL NAD MOZIRJEM
LEP OVČARSKI PRAZNIK
Iz skromne bi iaitko nastaia veiika prireditev
Priznanje, komur gre. To-
krat si ga zaslužijo člani Ak-
tiva mladih zadružnikov v
Smihelu nad Mozirjem. V
nedeljo so že tretje leto zapo-
vrstjo pripravili svojo tradi-
cionalno ovčarsko priredi-
tev. Četudi je imela družab-
no obeležje, je bil pomemb-
nejši njen uvod - prikaz in
tako ohranjanje del, ki so ve-
zana na ovčarstvo, na prejo
volne in podobno. Gre torej
za opravila, ki postajajo na-
rodopisno blago, kajti tudi
črede ovac so zdaj, v primer-
javi s predvojnim stanjem,
več kot razredčene. Pred voj-
no je bilo po planinah mozir-
ske občine okoli 17.000 ovac,
zdaj jih je največ 1000. Toda,
prizadevanja za okrepitev in
razširitev ovčarstva so tu. Na
čelu te akcije je Zgornjesa-
vinjska kmetijska zadruga.
V ta okvir sodijo tudi takšne
prireditve, kot se jih lotevajo
mladi v Šmihelu nad Mozir-
jem.
Tokratna je uspela, čeprav
je sprva ponagajalo vreme.
Mladi so prikazali kopanje in
striženje ovac, krtačenje in
prejo volne in še kaj.
Bila je to prireditev, ki bi
lahko postala velika kmečka
in hkrati turistična, tembolj,
ker se cilji povezujejo. Pa tu-
di Šmihel nad Mozirjem je
tista vasica, ki je vedno mi-
kavna, še bolj pa bo potem,
ko bodo do nje speljali asfal-
tirano cesto.
M. B02IC
žekovec odprt
Četudi gondolska žičnica na Golte še vedno poči-
va, je kolektiv gostinskega podjetja Turist v sode-
lovanju z velenjsko Rdečo dvorano v ponedeljek
odprl bife pri spodnji postaji. Predvsem zaradi
domačinov, izletnikov, planincev.
konjičani in nnnp
Po besedah predsednika občinske konference
SZDL Filipa Beškovnika so v občini dobro pri-
pravljeni na Akcijo NNNP. Izdelani so že vsi pro-
grami v KS in TOZD, čeprav še niso povsem uskla-
jeni. Prav tako iz progfamov.še ni povsem razvidna
vloga družbenih organizacij in društev v krajevnih
skupnostih. Fhrav sedaj imajo najodgovornejše in
usklajevalno delo za uspeh akcije oddelek za ljud-
sko obrambo, štab civilne zaščite, svet za ljudsko
obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter ne-
kateri drugi organi, pa tudi sicer je vsa aktivnost
frontne organizacije socialistične zveze naravnana
v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«. Konjičahi
zagotavljajo, da bodo pripravljeni!
MITJA UMNIK
1000 pionirjev v konjicah
v nedeljo bo v Slovenskih Konjicah mladostno
živahno, velik tekmovalni živ-žav pa bo povzročilo
preko 1000 pionirjev - gasilcev iz 17 občin Sloveni-
je in Hrvaške. Srečanje je že tradicionalno, gostite-
ljice - občine pa se izmenjujejo.
UM
aktivni borci
Jutri se bo sestal občinski odbor ZZB NOV obči-
ne Slovenske Konjice. Razpravljali bodo o nekate-
rih vprašanjih o uresničevanju pobude tovariša
Tita o kolektivnem delu in odgovornosti v svojih
vrstah ter o uresničevanju programa urejanja gro-
bov borcev NOV. Pregledali pa bodo še priprave
na akcijo NNNP in dogovorili svoj delež v akciji.
UM
PREMALO
ČLANOV
PREŠERNOVE
DRUŽBE
Delovnega pogovora pri
svetu za kulturo občinske
konference SZDL v Celju, ki
je bil pred kratkim, se je ude-
ležilo izredno majhno število
zaupnikov Prešernove druž-
be. Pa še ti niso povedali nič
vzpodbudnega, saj v zad-
njem času prodaja knjig po
delovnih kolektivih pada,
namesto da bi rastla. Le v
delovnem kolektivu Železar-
ne Store je število bralcev
knjig Prešernove družbe na-
rastlo.
V celjski občini je vsega
skupaj 26 zaupnikov Prešer-
nove družbe, vseh naročni-
kov pa je 597. To je vsekakor
premalo za celotno celjsko
občino. VqJiko vlogo v akciji
pridobivanja novih članov
bodo morali prevzeti kultur-
ni animatorji, ki naj bi bili
hkrati tudi zaupniki Prešer-
nove družbe.
Za občni zbor Prešernove
družbe, Ig bo v Ljubljani
predvidoma decembra, sta
bili izvoljeni zaupnici Anica
Justin in Štefka Skomik.
Z. S.
DOBRNA: USPEL
PRVI EX TEMPORE
V soboto in nedeljo je bil na Dobrni pri slikarski Ex
tempore v organizaciji ZKO Celjai Združenja likovnih
skupin Slovenije, Društva likovnih amaterjev celjske
občine in seveda Zdravilišča Dobrna, brez katerega si
te likovne prireditve ne bi mogli niti zamisliti.
Odziv na prireditev je bil velik: iz vse Slovenije se je
prijavilo 32 likovnikov, ki so v soboto in nedeljo izde-
lali 62 olj. Od teh je bilo 32 del izbranih za razstavo, ki
bo odprta v veliki zdraviliški dvorani do konca tega
tedna. Vsa ta dela bodo potem služila za opremo v
novem hotelu na Dobrni.
Likovna dela je ocenjevala posebna komisija v se-
stavi akademski kipar Aladar Zaharijaš, akademski
slikar Jože Muhovič in umetnostna zgodovinarka Ja-
dranka Bogataj.
Na zaključni,'slovesnosti in ob otvoritvi razstave je
vse udeležence prvega Ex tempora na Dobrni pozdra-
vil v imenu ZKO Celje Štefan Zvižej, Jadranka Bogataj
pa je dala strokovno oceno-. Na otvoritvi razstave je
bilo 300 udeležencev. 2e to potrjuje veliko zanimanje
domačinov za prireditev, saj so jo sprejeli z'odprtimi
rokami in upajo, da bo prihodnje leto na Dobrni še bolj
živahnoT Zdravilišče Dobrna je vlogo gostitelja odlično
izpeljalo, levji delež pri organizaciji pa so nosili člani
DLAC s predsednikom Stanetom Petrovičem na čelu.
Tako je letošnji uspeh lepa vzpodbuda za nastajajočo
tradicijo.	•
D. M.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36-13. september 197|
UREJEVANJE
DVEH
TRGOV
Dela pri urejevanju
Tomšičevega in Slomško-
vega trga v Celju gredo h
koncu.
Verjetno ni bilo v Celju
gradbišča, ki bi povzroči-
lo toliko hude krvi, ko-
mentaijev in pripomb,
kot prav to. To je bilo tudi
pričakovati, saj je šlo za
obsežna gradbena dela,
za katera niti ni dovolj
usposobljenih delavcev.
Dosti problemov pa je na-
stalo tudi zaradi otežko-
čenega dela oziroma po-
slovanja nekaterih trgo-
vin in drugih, ki imajo tu
svoje poslovne prostore.
Težko je bilo z dostavo
blaga in ne nazadnje, tudi
občani, ki tu stanujejo, se
niso počutili najbolje.
Priprave za začetek del
so bile sicer dokaj teme-
ljite, toda med gradnjo se
je pojavilo toliko dodat-
nih problemov, da se je
dokončanje zavleklo za
tri mesece. Skoraj vsa de-
la je bilo treba opraviti
ročno. Povsem so obnov-^
Ijeni vsi komunalni vodi,'
izvajalec del je imel pre-
cej težav tudi zaradi slabe
discipline voznikov mo-
tornih vozil, saj niso bili
redki primeri, da so voz-
niki parkirali svoja vozila
kar na gradbišču. Delo, še
zlasti dostava materiala,
je bila zaradi tega težka in
dostikrat celo nemogoča.
Tomšičev trg je zdaj še
malce pust, dopolniti ga
bo treba z mestno opre-
mo. Na platoju pred
»Lovcem« bo pet dreves.
Dela pri tlakovanju
Slomškovega trga bodo
zaključena ob koncu sep-
tembra.
Enosmeren promet po
Zidanškovi ulici in Slom-
škovem trgu ostane, seve-
da samo za osebna vozila,
parkiranje pa bo na obeh
trgih prepovedano. Ob
tlakovani, 3 metre široki
granitni površini, bodo
vgrajeni granitni kamni s
kombinacijo stožcev in
kovanih verig. Zato bo
onemogočeno ne samo
pai^iranje, marveč tudi
vožnja zunaj te površine.
UUBEČNA:
NAČRT V
RAZPRAVI
V krajevni skupnosti Lju-
bečna v teh dneh poteka jav-
na razprava o izhodiščih za
srednjeročni načrt krajevne
skupnosti. Tako komisija, ki
pripravlja ta pomemben do-
kument, pričakuje, da bodo
pripombe in nove predloge
zbrali do začetka septembra.
V izhodiščih, ki jih obravna-
vajo po stalnih območjih,
društvih, organizacijah in
delovni organizaciji »Lju-
bečna« so zapisali, da bi mo-
rali v naslednjem srednje-
ročnem načrtu rešiti zlasti
naslednje probleme: rešiti
vprašanje pošte, samopo-
strežne trgovine, popolne
osnovne šole, družbenega
centra, cestne razsvetljave in
asfaltiranj krajevnih cest.
2^awedaio pa se, da bo sred-
stva za vse te objekte težko
zfaratL Zato nameravajo raz-
pisati tudi krajevni samopri-
^levek.
MILAN BRECL
ZAKONSKA SVETOVALNICA CELJE
POMAGAU ZAKONCEM
Z novim lotom predzakonska svetovanja
Zakon o zakonski vzezi in
družinskih razmerjih, ki je
izšel leta 1976, pravi v svo-
jem 15. členu takole:
-	Družbena skupnost s si-
stemom izobraževanja, z
zdravstveno vzgojo in s po-
močjo strokovnih služb ter z
zakonskimi svetovalnicami
omogoča bodočim zakon-
cem, da se vsestransko pri-
pravijo na skladno skupno
življenje ter pomaga zakon-
cem v njihovih medsebojnih
razmerjih in pri izvrševanju
roditeljske pravice.
-	Pred sklenitvijo zakon-
ske zveze morata osebi, ki
nameravata skleniti zakon-
sko zvezo, obiskati zakonsko
svetovalnico.
Okoli tega člena zakona je
bilo v javni razpravi veliko
pripomb, češ, da gre za ome-
jevanje ustavne pravice člo-
veka. Posebej so se pripom-
be nanašale na drugi odsta-
vek tega zakona, saj so ljudje
poudarjali, da ima vsak člo-
vek pravico do svobodne
izbire zakonskega druga.
Vendar pa je potrebno gleda-
ti ta člen zakona celovito in
ne samo skozi njegov drugi
odstavek.
V Celju so se zato odločili,
da bodo v okviru Centra za
socialno delo ustanovili no-
vo delovno enoto: Zakonsko
svetovalnico. Enoto torej, ki
se bo ukvarjala z dvema vse-
binskima področjema dela: s
predzakonskim svetova-
njem in zakonskim svetova-
njem. Najprej morda nekaj
besed o predzakonskem sve-
tovanju, ki pomeni novost.
Zakon o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih izrecno
poudarja, da morajo Zakon-
ske svetovalnice pričeti s
predzakonskim svetova-
njem s 1. januarjem leta
1980. To pa praktčno pome-
ni, da bodo odtlej dalje pri-
hajali v svetovalnico ljudje,
ki bodo želeli skleniti zakon-
sko zvezo. V svetovalnici bo-
do opravili prvi stik z obema
kandidatoma ter ju napotili
na predavanja, ki jih bodo
opravljali stalni sodelavci
svetovalnice (psiholog,
zdravnik in socialni dela-
vec). Na teh predavanjih bo-
do bodočim zakoncem z
vseh vidikov orisali zakon-
sko skupnost, jih opozorili
na probleme, ki najčešče na-
stajajo med zakonci in jim
tudi svetovali, kako lahko
krize, ki nastanejo v zakonu,
prebrodijo. Povedali jim bo-
do tudi o načrtovanju druži-
ne, o pravicah in dolžnostih
zakoncev in drugo. Skratka,
s predavanji bodo bodoče za-
konce izobraževali, jih
usmerjali in jim svetovali.
Ko bodo kandidati za skleni-
tev zakonske zveze opravili
ta del pogovorov s strokov-
njaki (pogovorov zato, ker
bodo predavanja vsa usmer-
jena bolj v pogovore z njimi),
jim bodo v predzakonski
svetovalnici izdali soglasje
za sklenitev zakonske zveze.
Drugi vsebinski del Za-
konske svetovalnice pa se
nanaša na svetovanje zakon-
cem, ki živijo v družinski
skupnosti. Ta del nalog celj-
ska zakonska svetovalnica
že opravlja od aprila letos,
nekaj pristojnosti s tem v
zvezi pa bo dobila še prihod-
nje leto. Tako bo opravljala
spravni poskus v postopku
razveze zakonske zveze (to je
doslej opravljala ustrezna
služba na sodišču), kar je ze-
lo pomembno - svetovala bo
zakoncem in jim nudila po-
moč pri urejanju medseboj-
nih odnosov in dalje, urejala
bo stike med starši in otroki
iz razvezanih zakonov.
Z Zakonsko svetovalnico
je tako Celje dobilo usta-
novo, ki jo je še kako potre-
bovalo. Kajti brez dvoma bo-
do strokovni delavci v njej
znali svetovati in pomagati
zakoncem, ki so v stiski in
tudi mladim ljudem, ki se
odločajo za skupno življenj-
sko pot. In morda za tiste
bralce, ki želijo že v tem tre-
nutku nasvet: Zakonska sve-
tovalnica deluje v okviru
Centra za socicilno delo v Ce-
lju, Gregorčičeva 6/II, njen
vodja pa je psiholog Brane
But.
DAMJANA STAMEJCiC
ŠTUDENTSKI SERVIS
ČE NI DENARJA
Obe strani zadovoljni z delom
o počitnicah ne moremo
več govoriti, tudi o počitni-
škem delu dijakov in študen-
tov ne. Kljub temu je na Štu-
dentskem servisu te dni še
vedno živahno, saj se tudi s
priložnostnim dvo- ah tro-
dnevnim delom nekaj zaslu-
ži za nove knjige, posebno
študentje, ki so v teh dneh še
prosti. Še vedno pa je tu pri-
ložnost, da se za delo preko
servisa odločite med zimski-
mi počitnicami.
Z delom servisa me je sez-
nanil njegov vodja Igor Sko-
mina. Pričakujejo, da bo le-
tos 750 članov servisa, to je
študentov in dijakov, ki jim
je servis tudi namenjen. Da
lahko postaneš član servisa,
moraš imeti potrdilo, da si
reden dijak ali študent. Upo-
števajo pa tudi socialno sta-
nje članov. Dela so razno-
vrstna: od raznih pomoči v
skladiščih, čiščenj, seUtev,
administrativnih opravil, do
del v kolonijah na morju, ki
so tromesečna in se zanje
manj odločajo. Tako so tudi
urne postavke različne, naj-
nižja znaša 28 din. Na žalost
ugotavljajo, da dijaki in štu-
dentje najprej pogledajo to
postavko in se na podlagi
njene višine odločajo za de-
lo. Pa nikar se ne čudite, dra-
gi starši, so pač vaši otroci.
Večkrat imajo tudi skupin-
ska dela, ki zahtevajo več kot
10 oseb in ta dela so rezervi-
rana za razredne skupnosti,
ki na ta način lahko zaslužijo
za maturantske izlete. 2elijo,
da bi po<^ezovali ta počitni-
ška dela s svojim študijem in
na ta način spoznali svoje
bodoče delo in združeno de-
lo nasploh. Večina je z
opravljenim delom zadovolj-
na, tako tudi delovne organi-
zacije.
Denarja vem, da nimate
odveč. Ce imate čas, pa se
oglasite na servisu. Pa saj ti-
sti denar sploh ni tako po-
memben, tu so neštete izkuš-
nje, ki jih pridobiš ob delu
med novimi ljudmi.
TATJANA PODGORŠEK
SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE
DOPOLNILO O
SESTA VKU O MIGOJNICAN
Dovolite nekaj pri-
pomb na sestavek MI-
GOJNICE v rubiriki
Spoznavajmo naše kraje.
Kljub občutku, da je pri-
spevek napisan na hitro,
se po mojem skromnem
mnenju, ne bi smel upo-
rabiti samo en vir.
Pri Domu Svobode sto-
ji od 1. 1954 veličasten
spomenik 144 žrtvam fa-
šizma. Izdelal ga je kipar
Stojan Batič, arhitekton-
sko zasnovo pa je pripra-
vil ing. Šlajmer. 1. 1978 je
bila na stavbi kmetijske-
ga kombinata odkrita
spominska plošča čebe-
larju J. Goričniku, ki je 1.
1792 napisal prvo sloven-
sko knjigo o čebelarstvu.
Ni omenjen Šprajčev
hrib, kjer stoji od 1. 1965
spomenik, ki spominja na
predvojno delovanje
SKOJ na tem območju.
Ravno letos praznujemo
40-letnico, t^aj pa je
imela ta organizacija v
Migojnicah 15 članov. Ni
omenjena tudi prva talka
Ivanka Uranjek, rojena
1921 v Migojnicah. Ivan-
ka Uranjek je bila spreje-
ta v SKOJ pred vojno in
je kot gimnazijka tesno
sodelov^ s Kajuhom,
Vero Šlandrovo in dru-
gimi. Ni omenjen Jože
Tovornik, ki je bil 1. 1941
ujet v Migojnicah, ko je
trosil ilegalno literaturo
in je bil avgusta istega le-
ta ustreljen. Ni tudi ome-
njeno dejstvo, da je ob
obletnici oktobrske revo-
lucije 1. 1941 zaplapolala
slovenska zastava v Ldm-
bergu, tudi v Migojnicah.
Še bi lahko našteval, a naj
bo zaenkrat dovolj.
FRANC JEŽOVNIK
Griže
UREDNIŠTVO: Spo-
štovani tov. Ježovnik,
zahvaljujemo se vam za
pismo in pozorno prebi-
ranje omenjene rubrike.
Vaše pripombe oz. dopol-
nilne podatke objavlja-
mo zato, da bi izpopolni-
li informacijo o Migojni-
cah. Mi smo uvodoma,
ob rojstvu te rubrike na-
vedli, da bomo črpali po-
datke iz Krajevnega lek-
sikona, saj menimo, da je
prav, da seznanjamo
bralce s številnimi po-
datki o krajih celjskega
območja. Že pri prebira-
nju Krajevnega leksiko-
na smo naleteli na po-
manjkljivosti, vendar
jih sproti popravljamo.
Zato smo hvaležni za
vsako opozorilo in do-
polnilni podatek. Upa-
mo, da bo vaše pismo
vzpodbudilo tudi druge
bralce Novega tednika,
da bodo opozarjali na
morebitne pomanjklji-
vosti v tej rubriki.
LJUBEČNA: NOVIH 300
METROV ASFALTA
Pred dobrim tednom so v krajevni skupnosti Ljubečnav
vasi Leskovec izročili namenu prvo posodobljeno krajevno
cesto. V teh dneh pa so delavci celjske delovne organizacij«
Ceste in kanalizacije posodobili še 300 metrov krajevne
ceste v vasi Začret.
Krajani v tej krajevni skupnosti pravijo, da že nekaj časa
ni bilo čutiti toliko zagnanosti za reševanje komunalnih
problemov kot je primer v zadnjem času. V krajevni skup.
nosti pa pravijo, da bi še letos radi posodobiU odsek mimo
govejih hlevov Hmezada v Začretu in postavili še vsaj dve
avtobusni postajališči. Seveda bodo v tem uspeli če jim
bodo vsi, ki si želiio čimhitrejši korak v napredek tudi
finančno pomagali. Ce bo temu tako bomo podobnih foto-
grafij, kot je ta, ki smo jo posneli pri asfaltiranju v Leskovcu,
videli iz te krajevne skupnosti še več.
Tekst in foto;
MILAN BREa
ZBELOVOs ZADOVOLJNI S
PONUDBO
Zbelovski občani so se dolga leta hudovali zaradi slabo
urejene, posebej pa slabo založene trgovine. Vendar se jim je
želja končno uresničila, ko je Dravinjski dom iz Slovenskih
Konjic adaptiral dotrajano poslopje. Pravijo, da je veljala
obnovitev trgovine okoli milijon dinarjev, a se je nedvomno
splačala. Kajti zadovoljstvo občanov Zbelovega je dvojno:
veseli so zaradi lepo urejene trgovine, zadovoljni pa so tudi s
ponudbo v njej. To pa je gotovo najbolj pomembno.
Tekst: DS
Foto: DM
DELAVNI MLADI
GORNJEGRAJČANI
Gornji grad se pripravlja na sprejem številnih gostov. ^
bodo namreč jutri in v soboto osrednje prireditve in pr""
slave v počastitev praznika mozirske občine.
Gornji grad bo goste sprejel v prazničnem razpoloženji
Vanj pa sodijo tudi urejene in čiste ulice, zelenice in še
Pa smo srečah mlade, ki so zavihteli krampe in lopate ter s
lotili jarka ob glavni cesti. Tudi ta mora biti čist, so poudaD
in delali naprej, ne da bi se pustili dlje časa motiti.
Žt. 36 - 13. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
POMENEK Z MILO STAMEJČIČ-BOROVŠAKOVO
PRESNETO, KDAJ BOM
PA JAZ LAHKO ZRAVEN?
je krhka stražarka skoraj nadria Sergeja Kraigherja
Mila Stamejčič-Borovšakova je že ob
rojstvu vdihnila revolucionarno ozrač-
je, kot njena dva brata in obe sestri.
Oba starša sta bila predvojna revolu-
cionarja in sta postala člana partije v
letih bujnega razcveta partije in njene-
ga množičnega vpliva v rudarskih re-
virjih. Včasih so Borovšakovi otroci
ostali za dalj časa brez očeta ali brez
matere, včasih kar brez obeh, kajti kot
kaže, so imeli žandarji aretacijske na-
loge za oba napredna zakonca kar raz-
množene. Kot njihov skromen rudar-
ski »kvartir« tako je vsa delavska ko-
lonija v Hrastniku vrela od revolucio-
narnih akcij, pa naj je šlo za stavke, za
demonstracije, za izobraževalne in
kulturne akcije pa vse do razredno
ostro in jasno opredeljenih izletov in
srečanj. In kot jabolko ne pade daleč
od drevesa, so v revolucionarnem de-
lavskem duhu zrasli tudi Borovšakovi
otroci, tudi predzadnja po vrsti - Mila.
plavolasa stražarka na
vogalu hiše
Prve oblike sodelovanja so se začele v
demonstracijah, v obveščanju rudarske
kolonije, kadar so žandarji z bajoneti nar
puškah krenili proti njej; s prenašanjem
pošte in sporočil med organiziranimi
družinami in posamezniki.
Z mladino je v Hrastniku in revirjih
delovala Lidija Sentjurčeva, ki je kljub
učiteljski diplomi bila brez zaposlitve in
živela doma pri materi. Iz Ljubljane je
pogosto prihajal tudi njen mož, Sergej
Kraigher. Sestanki so bili na dnevnem
redu. Zelo pogosto so bili pri Borovša-
kovih, ki so stanovali na robu kolonije
blizu gozda. In tu je Mila, kot tudi drugi
mlajši mladinci, vselej stražarila na vo-
galu hiše. Svojo nalogo je opravljala
vestno, hudo pa jo je imelo, da bi smela
biti tam notri, sodelovati. Nekoč je nje-
na nestrpnost prekipela.
Vedela je, da je Sergej eden od »glav-
nih«, zato se ga je nekoč brez ovinkov in
srborito lotila:
»Doklej bom še stražarila po vogalih.
Presneto, kdaj bom končno lahko tudi
zraven?«
»Kmalu, Mila, kmalu! Vse ob svojem
času,« ji je spodbudno odvrnil Sergej.
»premiera« pred žandarji
Mila je sodelovala v delavskem pro-
svetnem društvu »Vzajemnost«. Toda
hudo resno naključje je naneslo, da je
nekega dne zaigrala hudo napeto igrico,
katere avtor, režiser in igralka je bila
sama:
Bilo je leta 1940, ko je partija organizi-
rala Društvo prijateljev Sovjetske zveze.
Brat Dolfe, takrat že skojevec, je zbiral
podpise. To je prišlo žandarjem na uho,
in kot po navadi so prišli delat preiska-
vo. Tokrat so bili še posebej natančni in
nasršeni. Brata ni bilo, starše so žandarji
stražili, le Mila se je izmuznila. Povpra-
šala je sosedo - partijko, kaj iščejo. Ko je
zvedela za morebitni vzrok, se je pritiho-
tapila nazaj domov in z naivno nedolž-
nostjo vprašala žandarje, kaj neki iščejo.
Ko so ji povedali, da nek spisek imen, je
Mila »zvezdniško« zaigrala:
Da je vedela, kako njen brat zbira pod-
pise, da so ji rekli, kako je to nevarno in
da je v strahu za brata tisti spisek stakni-
la in ga sežgala. Žandarji so jo oklofutali
in nasuvali, pokazati je morala, kje je
tiste liste našla... Se je padlo nekaj zve-
nečih zaušnic, toda preiskava je bila
končana in spisek je kasneje prišel na
pravo mesto, na vodstvo partije.
»pražnje smo se oblekle
in.....
Najrazličnejše politične akcije so mla-
dino združev^e v en sam kolektiv. Viso-
ka razredna zvest je izhajala iz njihovega
položaja. Rudarji so dostikrat delali le
nekaj dni v tednu. Pomanjkanje je pesti-
lo družine, vendar mladina ni brezper-
spektivno tavala:
- Bili smo prepričani, da smo gene-
racija, ki bo doživela korenite spre-
membe, da bomo lahko dosegli kar
smo želeli. Zato smo se tudi pridno
izobraževali, veliko brali, predvsem
dela proletarskih pisateljev in dostop-
no politično literaturo. Igrali smo, pre-
pevali, hodili na izlete, zganjali popu-
larne športne igre... Zdi se mi, da so
tudi mladini prepuščene politične ak-
cije nekoliko spominjale na to, da smo
se neprestano spuščali v spopade s
predstavniki neljudske oblasti, da bi
preskušali svoj pogum.«
Tako pripoveduje Mila in pripomni,
da je včasih bilo vse skupaj že podobno
igri »ravbarji in žandarji«. In domiselni
so bih. Ob prvem maju so visoka dreve-
sa ozaljšali rdeče tako, da so v veje meta-
li redeče trakove kreppapirja, obtežene
na enem koncu s kamenčki. Pripravili
so celo verigo kresov in jih zapored pri-
žig£di. Žandarji so se pošteno upehali.
Ko so jih pregnali z enega hriba, je pla-
men švignil v zrak na drugem hribu.
Pa so prišli še resnejši in usodni časi.
Vojna se je neogibno bližala. Potem, ko
so mladi v Hrastniku predstavo sovjet-
skega filma sprevrgli v manifestacijo, so
poleg drugih stretirali tudi Milo...
In nekega dne je mama, Helena Bo-
rovšakova, rekla svojim hčeram naj se
pražnje oblečejo in gi^o k Lidiji Sent-
jurčevi. Kakšnih deset deklet se je zbra-
lo tam. Mila je dočakala svoj dan. Bila je
sprejeta v SKOJ, pri svojih štirinajstih
letih. Leta 1940. V obdobju življenja, ko
so vrstnice skrivaj še vedno popestovale
svoje punčke...
obdobje zgodnje zrelosti
Da! Bilo je to obdobje zgodnje zrelo-
sti. Ne toliko telesne, pač pa miselne,
zavestne, akcijske. Nacizem in fašizem
sta začela svoj pohod. Partija zdaj ni več
prikrito delovala. Bila je očitno na čelu
vseh svobodoljubnih naprednih sil. Pro-
tidraginjske demonstracije, kakor so bi-
le prijavljene oblastem, so se spreminja-
le v protinacistične pohode, v kritiko
buržoaznega paktiranja z največjim so-
vražnikom človeštva. Skojevci so se
skrivaj vadili v orožju, ga zbirali, se urili
v vstrajnosti in telesni zmagljivosti.
»Nikoli ne bom pozabila tistih dni, ko
je izbruhnila vojna. Oče in brata so šli
med prostovoljce, kajti oče ni bil več
vojni obveznik, brata pa še premlada.
Nekega dne je prišel k mami nek sokol-
ski funkcionar, hud liberalec in na-
sprotnik komunistov. Rekel je, da si ni
nikoli mislil, da bodo kumunisti na-
jodločnejši v teh težkih trenutkih in se
ji opravičil, i^j in partiji.«
Komunisti in skojevci so živeli prve
tedne okupacije na pol v ilegali. Ker so
Nemci izvajali aretacije ponoči, so ko-
munisti spali po hostah in se čez dan
vračali na domove. In ravno neko noč,
so se Borovšakovi zaradi dežja pozno
vrnili domov, so pridrveli Nemci z »ma-
rico«. Takrat so v enem zamahu zajeli
večino komunistov in skojevcev v revir-
jih. V »starem piskru« v Celju so jih
ločili. Očeta in brata so odpeljali v Maut-
hausen, mater in dekleta pa pregnali na
Hrvaško. Oče je v taborišču umrl, brata
sta se vrnila in odšla v partizane, pravta-
ko so se v Slovenijo prebile mati Helena
s hčerkami.
Toda to je že druga zgodba. Naloge
komunistov in skojevcev med vojno so
bile že tolikokrat opisane. Mila je bila na
odgovornih funkcijah, kot vsi drugi Bo-
rovšakovi. Bila je sekretarka SKOJ naj-
prej v sevniškem, potem na jurklošter-
sko-laškem okrožju in na koncu v koz-
janskem okrožju.
mladina nikoli ni
prenašala pridigarstva
»Da je mladina po naravi revolucio-
narna, drži. Tako je bilo in tako je še
vedno. Toda mlad človek mora imeti
cilj, ki ga osvoji za svojega, potem nje-
gova pripadnost in delavnost ni več
vprašanje. Res je, da smo predvojni in
medvojni skojevci in mladina imeli
nasproti konkretnega sovražnika, da
so nas mamila drzna dejanja, da je bilo
takrat revolucionarnost preprosteje
izpričevati, toda tudi mnogo bolj ne-
varno.« Tako razmišlja Mila Stamejči-
čeva in pristavlja:
»Moram pa reči, da pred vojno in
med njo ni bilo toliko patemalistične-
ga odnosa do mladih, kot ga je danes.
Mladina ni nikoli marala pridigarstva,
vedno pa je bila dovzetna do vzorov.
Vzori pa niso besede, marveč ^let de-
janj. Starejši komunisti so z mladimi
sodelovali kot z enakimi, izkazovali so
nam zaupanje v besedi in dejaiun. Skr-
beli so, da smo se za ideje in napotke
ogreli, kot da so zrasle v naših glavah.
Predvsem pa niso pridigarsko morali-
zirali, nam dajali občutka, da smo po-
trebni neprestane opore in vodmja.«
pobudnica mladinskih'
odkopnih številk
»Ce ima mladina pred seboj dober
cilj, dobro nalogo, pri kateri se lahko
izkaže, polno zaživi in ohranja lastno
kreativno vlogo, se vedno izkaie spo-
sobna. Kaj so mladinske delovne akci-
je drugega, kot možnost, da se mlade
sile polno uveljavijo?«
Potem je pripovedovala o takšnem
primeru lunalu po vojni. Bila je takrat v
vodstvu SKOJ v Sloveniji. Zaradi odho-
da večjega dela vodilnih mladincev na
delovno akcijo v Bosno, je delo skojev-
skih aktivov in mladinskih organizacij v
revirjih skoraj zamrlo. Poslali so jo ^
da bi pomagala mladinsko delo oživitL
Tako je stala pred problemom. Jedra
organizacij so bila na mladinski progi,
nekoliko starejši medvojni in predvojni
skojevci v armadi in dru^ dolžnostih.
Razmišljala je o cilju, ki bi razgibal mla-
de. V razgovoru z direktorjem rudnika,
se ji je porodila ideja. Mladi, ki niso bili
v brigadah, so nekam zavidali vrstni-
kom brigadirjem. In tu je bil mik ideje.
Stopila je med mlade rudarje, se pogo-
varjala, se vrnila v vodstvo rudnika in
oni so soglašali. V rudniku so ustanovili
mladinske odkopne številke. Začela se
je tekma za izkop premoga, za takratne
čase tako pomembno stanovsko giba-
nje, ki se je razširilo po vsej državi, po
vseh rudarskih bazenih. In ker se mladi-
na organizira ob konkretnih nalogah, v
nekaj tednih vprašanje organiziranosti
mladih v revirjih, ni bilo več vprašanje.
pečat mladosti za vse
živuenje
Predolgo bi trajalo, če bi naštevali vse
aktivnosti in dollnosti Mile Stamejčič-
Borovšakove. Tudi danes, kot upoko-
jenka, ni brez njih. Delaven, razgiban
revolucionarni ritem, ki jo je zajd v mla-
dosti, ji je vtisnil pečat in smisd življe-
nja za vselej. Demes živi življenje, o ka-
kršnem so sanjali in kakor so si ga slika-
li v sajastih hišah rudarske kolonije v
revirjih. Ritem, ki je poganjal mlado
srce štirinajstletne plavolaske v razgiba-
nem revoluciorieimem življenju revirjev,
je ostal do današnjih dni. Pogum dekle-
ta, ki je žandarjem odigrala slepilno igri-
co, je ostal tudi v ženi. Odkritost s kate-
ro se je postavila pred Sergeja Kraigher-
ja, češ, kdaj bom tudi jaz zraven, jo je za
vse življenje vezala za revolucijo, za gra-
ditev nove družbe.
Je že res, da je vsa nora na vnuka, Id ji
ga v varstvo dajejo »ta mladi«. Toda
kratkohlačnik je v neprisiljeno čvrsti So-
li življenja. Ure hlača z babico in ded-
kom po dolgih sprehodih. Imeti cilj, ga
hoteti, ga doseči, to je smisel žEv^eniar
Hoja v življenje se začne zgodaj in kdor
mlad stopica brez cilja, se (^poteka skozi
vse življenje.
Mila je imela idko mladosL I^^pada
generaciji, ki je svoje sanje o boljSem
svetu, o boljši družbi,, dosaigala v re-
sničnost. Ne btez truda in ne brez litev,
a hkrati ob srečni obdiSičim doznreie
zgodovinske vloge delavsioeea razreda,
iz katerega izhaja in mu prepada.
JUKEKRASOVEC
Mr/a Stamejčič-Borovšakova leta 1943,
sedemnajstletna skojevka, ko je oprav-
ljala odgovorne in teike naloge v naro-
dnoosvobodilnem boju, ki jo Je na svo-
jih plečih nosila predvsem mlada ge-
neracija.
Pri petdesetih: Vsi na kolo, za zdravo
telo! Sodelovati, imeti cilj in na cilj
tudi priti, Je dediščina njenih mladih
let - zaloga mladostnosti za zrela leta.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36-13. september 197|
»KERAMIKA
79 UBOJE«
Od 17. do 27. septem-
bra bo v Keramični in-
dustriji Uboje že drugi
simpozij pod naslovom
»Keramika 79 Liboje«.
Tudi letos bo nastopilo
enajst umetnikov, tokrat
samo iz Slovenije. Prvo
razstavo bodo priredili
ob koncu simpozija v to-
varni, zatem pa v Savi-
novem salonu v Žalcu pa
kasneje po vsej Sloveniji
od Ljubljane do Maribo-
ra. Posebnih novosti pri
letošnjem keramičnem
simpoziju ne bo, del
ustvarjenih del pa bo
ostal v lasti tovarne in
občinske kulturne skup-
nosti. Med simpozijem
bodo pripravili tudi dve
predavali in to o tehno-
logiji v keramiki in o ke-
ramiki v Savinjski do-
lini.
T. V.
JUBILEJNI
»OBRAZI«
Izšla je jubilejna števil-
ka Uterarne revije Obrazi
na 80. straneh, posvečena
pa je letošnjim partijskim
jubilejem in 10-letnici
izhajanja revije. Nasled-
nji teden bo v Celju ti-
skovna konferenca ob tej
izdaji, številka pa je brez-
plačna. V novembru bo
izšla še ena dvojna števil-
ka, posvečena pa bo 130-
letnici celjskega gledali-
šča.
ZAČETEK SEZONE V SLG CEUE
IGRA DOMIŠUlJE
Ob premieri komedije Žmavca v režiji Mlakarja
Jubilejno sezono so celjski
gledahščniki začeli nenava-
dno zgodaj z uprizoritvijo, ki
so jo posvetili mednarodne-
mu letu otroka, z otroško ko-
medijo Janeza Žmavca Pa-
vliha in malo čez les. Delo je
bilo prvič predstavljeno v se-
zoni 1974-75 v skoraj enaki
izvajalski zasedbi.
Janez Žmavc je izhajal pri
zasnovi besedila iz otroške
želje po igri in iz sposobnosti
domišljijskega ustvarjanja,
ki z zrelostjo človeka vse bolj
peša. Zamisel, po kateri naj
bi se tudi v gledahšču za
otroke le igrali igro, pa je ze-
lo podobna zadnja leta tudi
pri nas tvorni teoriji igre, ki
je vplivala na opazen del no-
vejše slovenske književno-
sti. Seveda tako zasnovana
komedija nima niti klasične
zgodbe niti jasnejših dram-
skih značajev, še posebej pa
je neuporabna za kakšno
»poučno« doživljanje. V
ospredju je i^a domišljije
sama, z njo pa je odprta svo-
bodna možnost tudi mlade-
mu gledalcu, da avtorjevo
domišljijo skozi privlačno
obliko gledaUškega dogodka
sprejama in s sodoživljanjem
krepi in bogati svoj domiš-
ljijski svet. Vseeno pa je pre-
senetljivo, da je avtor tudi za
tako sodobno zasnovano
igro izbral dramske osebe, ki
sodijo v že preiskušen reper-
toar otroških pravljic in
igric, od Pavlihe, ki se zdi
avtorjevemu namenu naju-
streznejši, pa do kraljeve
družine, ki v tako zasnovani
igri moti. Ah je res potrebno
uporabiti motiv o zdolgoča-
senem kraljeviču, ki mu
odrasli s svojo togostjo ne
znajo pomagati, da bi skozi
to podobo sprožili doživlja-
nje v domišljiji mladega gle-
dalca? Ali se današnji otroci
res še utapljajo v fantazij-
skem svetu krsiljev in kraljic,
lirskih kraljevičev in ljubkih
princesk? Zdi se, da je ko-
medija veliko prepričjivejša
tedaj, ko sproža dogajanje te-
levizija in otroški odnos do
nje, ko smo priče otroškemu
posnemanju, a tudi norčeva-
nju iz tega vplivnega medija.
Tu začutimo tudi nekatere
duhovite aktualne poudar-
ke, ki pa jih je v celoti pre-
malo.
Predstavo je zrežiral Du-
šan Mlakar z vidnim prizade-
vanjem, da bi razmerema ne-
pregledno besedilo postavil
pred gledalca z bogastvom
gledališkega izraza; z igro
svetlobe, likovno pestrostjo,
glasbo in plesom ter tipolo-
ško jasno izrisano igro igral-
cev. Ce se v prvem delu
predstava še nekoliko »vle-
če«, ji uspe pritegniti gledal-
ca v drugem delu ravno zara-
di bogatejšega gledališkega
izraza. Predstavi je prispeva-
la slikovito, funkcionalno in
mestoma celo spektakulamo
scenografijo Melita Vovko-
va, domiselne kostume, ki
spajajo prvine otroške gar-
derol^ s prvinami kreiljev-
skih oblačil, sta zasnovali
Mija Jarčeva in Cvetka Mir-
nikova. Za nekoliko operet-
no glasbo je poskrbel Darjan
Božič, za kulturo giba pa Ja-
ka Hafner.
Igralci seveda poudarjajo
predvsem komične tipolo-
ške značilnosti, saj z njimi
tudi najuspešneje navezuje-
jo stik z občinstvom. Pri tem
ima najhvaležnejšo nzdogo
Borut AJujevič, ki vlogo Pa-
vlihe izpeljuje z že znanimi
sredstvi bistroumne in do-
brodušne komike, a mesto-
ma tudi prebučnega burkaš-
tva. Njegovo nasprotje je
umirjeni, nekoliko zasanjani
kraljevič Bogomira Verasa.
Zelo simpatični sta Jelka Pe-
pelka Anice Kumrove in Oli-
va Ljerke Belakove, prisrčno
neroden v ljubezni pa Miha
Kljukec Mira Podjeda. Pou-
darjeno topoumen minister
Kima je Janez Bermež, ne-
koliko neusklajeni kraljev-
ski par Mija Mencejeva in
Zvone Agrež, zdravnik Ta-
bletka pa Matjaž Arsenjuk.
V celoti daje Zmavčeva
komedija nemara več spro-
ščenega zadovoljstva igral-
cem kot občinstw, ki bo na
ta brezobvezen milj ni me-
hurček hitro pozabilo. Mladi
obiskovalci, ki so se igri in-
tenzivneje odzivali šele v
drugem delu, so na koncu
premiere nagradili izvajalce
z iskrenim aplavzom.
SLAVKO PEZDIR
KONSERVACIJA IN TEHNIČNA
DOKUMENTACIJA KULTURNE DEDIŠČINE
V POKRAJINSKEM MUZEJU V CELJU
OBISKOVALČEVIM OČEM
SKRITO DELO
Ko so začeli tlakovati z mozaikom tudi
tla dvoran in hodnikov, so postali slabše
kvalitete, z manj barvnimi odtenki, upo-
rabljali so le belo, črno in rdečo, pozneje
samo črno in belo barvo kamenčkov.
Motivi, ki so lahko tekmovali s pravim
slikarstvom, so se spremenili v prepro-
ste vzorce in okrase, ki so jih umetniki
posnemali drug od drugega.
konservatorski ogled
in delo na terenu, prve
ugotovitve v
laboratoriju
Pri izkopavanjih antične stavbe pri
Turški mački je vzporedno z arheolo-
škim potekalo tudi konservatorsko delo.
Zaradi priprav na dviganje fresk in mo-
zaika, katerih fragmenti so bili odkriti že
na začetku dela, je bilo potrebno najprej
ugotoviti sestavo zidu, ometa, barv in
mozaičnega tlaka ter njihovo sedanje
stanje.
Zidovi so kamniti, pretežno iz apnen-
čevega lomljenca med katerim je nekaj
tufa ali »zelenega kamna«, vezivo je živo
apno. Agregat je iz večje količine drob-
nih frakcij rečnega in kremenčevega pe-
ska, ki mu je dodana zdrobljena opeka
in vmes so kepice negašenega apna.
Analiza je tako pokazala, da je bila se-
stavljena iz negašenega ali živega apna,
agregata, ki je bil iz različnega peska in
mu je bila dodana zdrobljena opeka. Ta-
ko je bila dosežena večja trdnost in hitra
vezava. Vse tri komponente so v antiki
pomešali na suho in so vodo dodali tik
pred ometavanjem pri ometih ali pa ko
je bila suha malta že v zidu. Bistvo tega
postopka je bilo, da je prišlo do kemične
reakcije na zidu ali v njem. Pri kemič-
nem procesu je nastal kalcijev karbonat
in silikati, ker je bil prisoten kremenčev
pesek. (Kalcijev karbonat nastane po
sledeči poti: CaCOH)^ + COj = CaCOj +
HjO). Pretvorba apna v karbonat traja
desetletja s čimer se povečuje trdnost.
Za stabilnost zidu pa je že dovolj tanka
skorja, ki nastane v začetku sušenja in
prepreči dostop vlage v zid. Isto velja za
fresko omete.
Celejanske fresko podloge so bile se-
stavljene iz petih ometov, ki so imeli
povprečno debelino 4,8 cm, (glej sliko 1).
Namazane barve so bile nanešene v ve-
čih plasteh: osnovna barva, senčenje, la-
zure itd., kar govori glede na tehniko
slikanja o kombinaciji navadne freske in
apnene tempere. Pigmenti (barvila) so
naravni okri (rumeni, rdeči, zlati), narav-
ni santinober, modra (caeruleum), zele-
na zemlja, čreda viridis, črna (trsno črna
PIŠE: ^
ALOJZ UMEK 2
ali iz vinskih drož), umbra, zelena (verdi-
gris), apno, marmorno belilo in podobna
belila. Barve so bile ugotovljene z rea-
genti. Pigmenti so zelo čisti in zelo drob-
no mleti. Po kvaliteti so podobni pig-
mentom najbolj znane tovarne
Schminke.
Zanimivo bi bilo raziskati, kje so bila v
antiki nahajališča barv. Se med obema
vojnama so namreč kopali santinober
pri Mariji na pesku. Modro barvo pa so
ženske kopale pri Pišecah, ker so jo do-
76 s 4 3 2 1
==	MALTA
4RAVNALEC
^^	5HRAf»VEC
^	«OLAJENECOntoo«eeo)
TGLAOIl£C
CELEJA»6IU FRESKO ONFII (pr«r«z)
dajale apnu, ko so pred velikonočnimi
prazniki pleskale hiše.
Freske na ostankih zidov so bile slabo
ohranjene, za kar je več vzrokov: slabe
vremenske razmere z velikimi spre-
membami temperatur, talne in meteor-
ska vlaga, ki vsebuje veliko agresivnih
sestavin, kondenzna in kapilama vlaga,
agresivne snovi v zemlji, plini, poroz-
nost in močljivost materialov, »soliter«
(beli in rjavi madeži dušikovih razcve-
tov), posredno tudi bakterije, napake v
strukturi ometov (razpoke, odlepitev
ometa od podlage itd.). Nekateri navede-
ni, fizikalni, biološki, kemični ali drugi
vzroki degradacije so bili stalno ali obča-
sno prisotni, drugi spet so se skozi sto-
letja večkrat ponavljali, zlasti ob grad-
njah stavb na tem mestu. Poznejši gradi-
telji so kopali temelje novih stavb do
antične plasti, nekatere elemente, npr.
zidove, pa so celo vključevali v novo-
gradnjo. Veliko škode so poleg navede-
nih naravnih vzrokov degradacije pov-
zročili torej tudi ljudje sami. V tem pri-
meru na zidovih s freskami, ometu, mo-
ziku in hipokavstu.
Freske so bile najprej skrbno očiščene
in površina osušena s kaloriferji, nato pa
so bile prelepljene z dvema plastema ga-
ze in trakovi jute. Cez to je bila pritrjena
lesena paleta, kot nosilec freske in je
služila tudi za prenos v depo. Freske z
vsemi ometi so bile snete z zidu s poseb-
nimi dleti v dveh kosih, od katerih je
vsak meril okoli m^. Poleg tega je bilo
odkopanih okoli osem tisoč fragmentov
s skupno površino približno 36 m^. Nji-
hova velikost je bila od nekaj cm^ do
treh dm^. Freske, ki so bile na zidovih
tik nad talmi, so bile najslabše ohrcinje-
ne, tiste pa, ki so padle z zidov že v prvi
fazi propadanja antične hiše, so bile ve-
činoma dobro ohranjene. Predvsem bar-
ve so tako žive, kot bi bile pravkar nana-
šene na omet. Ozadja so različnih barv,
največkrat rdečerjava, modra, črna in
bela. Nauije so ročno naslikani ponavlja-
joči stilizirani eno ali več barvni rastlin-
ski omamenti. Precej fragmentov ima
naslikane raznobarvne profilirane okvir-
je (bordure), ki so pravokotni ali ovalni.
Z živalskimi motivi so do sedaj najdeni
le trije fragmenti, dve rački, človeških
figur pa ni bilo.
Freske so bile zložene v zaboje in pre-
nešene v muzejski laboratorij, kjer so
bile očiščene in deponirane do nadalnje
obdelave. Vsi navedeni podatki so kon-
servatorju potrebni za rekonstrukcijo in
konservacijo fresk, ki še sledi.
ZAGREBŠKA »KOMEDIJA«	I
TOKRAT MATIČEN
Predstavi v soboto In nedeljo 1
16. septembra tega leta mi-
neva natanko 130 let, kar je
bila v hiši, kjer zdaj domuje
Slovensko ljudsko gledali-
šče, uprizorjena prva zgodo-
vinsko izpričana slovenska
predstava v Celju. Tega dne
je namreč združba Jeretino-
vih igralcev uprizorila Lin-
hartovo »Županovo Micko«
in s tem neminljiv spomenik
Slovenstva na Štajerskem
postavila. V čast tej obletnici
bo celjsko gledališče v začet-
ku meseca novembra posta-
vilo na oder »Županovo Mic-
ko« (p<^ skupnim naslovom
Play Linhart še njegovo dra-
mo Miss Jenny Love), prav
na spominski dan (točneje
15. in 16. septembra) pa bo-
mo imeli v Celju dva dneva v
gosteh ugledne zagrebške
goste. Igralci gledališča »Ko-
medija« nam bodo v stari
kajkavski govorici predsta-
vili svojega Linhartovega
Matička. Tako bo na Sloven-
skem hrvaški »Matiček se
ženi« (zagrebška praizvedba
tega dela je bila v mesecu
februarju) prvikrat uprizor-
jen v Celju.
Izvrsten prevod je oskrbel
Vladiniir Gferič, režiser je bil
Joško Juvančič, kot Matiček
se nam bo predstavil Martin
Sagner (televizijski Dudek),]
Nežika bo Veronika Kova-
čič, baronica Sanda Langer-
holz, baron Otokar Levaj idr.;
Linhartov Matiček se ženi,
presajen v drugo in niti ne
tako oddaljeno jezikovno po-
dročje, nam ponovno doka-
zuje, kako dober komedio-
g^ je bil Linhart, kako je
njegov Matiček še danes živ
in sodoben, poln odrske ra-
doživosti in čutnosti, neo-
bremenjen z zahtevami po
neki verni zgodovinskosti.
Na relaciji baron - Matiček
se nam na področju čutnega
odpirajo popolnoma nove
menzije, saj nam je danes, ko
nismo več tako nepoučeni,
Matičkova zgodovinska vlo-
ga več kot prezentna. Hva-
ležni smo Linhartu za oboje:
za prebujanje narodne zave-
sti in za Matička, kakor ga
lahko danes uprizarjamo in
gledamo.
Tega enkratnega gostova-
nja zagrebških gostov nikar
ne zamudimo!
J. Ž.
Ob 130-letnici prve slovenske predstave
v Celju In 30-letnicl profesionalizacije
razpisuje
SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE
CEUE
ABONMA za sezono 1979-1980
Ivan Cankar LEPA VIDA
A. T. Linhart - Andrej Inkret PLAY LINHART
1780-1789
Pavel Lužan RDEČI MLIN
Shakespeare UUBEZNI TRUD ZAMAN
Borivoj Widler ODPRITE VRATA. OSKAR
PRIHAJA
Janez Žmavc PAVLIHA IN MALO ČEZ LES
Abonmaji PREMIERA. SOBOTA, TOREK,
SREDA, KOZJANSKO. ŠENTJUR. ŽALEC.
LAŠKO. MLADINSKI in ŠOLSKI.
Gledališka blagajna je odprta dnevno (razen ob nede-
ljah) od 8. do 10. in od 18. do 20. ure. Dosedanje
abonente prosimo, da obnovijo svoj abonma do 15.
septembra, nove interesente pa vabimo, da si izberejo
ustrezni abonma med 17. in 22. septembrom. Infor- r
macije po tel. 22960.
Uprava SLG Celje ^ ;
Žt. 36 - 13. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
KONJIŠKO ŠOLSTVO
NOVO IN OBNOVUENO
fUnogo naložb tudi v otrošico varstvo
v občini Slovenske Konji-
^ vlagajo tudi v letošnjem
[gtu precejšnja sredstva v
pridobivanje novih prosto-
rov v osnovnih šolah in
yftcih. A kljub temu, da se iz
jgrnoprispevka steka v ta na-
pien precej denarja, ga za vse
^ložbe še zdaleč ni dovolj.
2ato pomagajo pri uresniči-
tvi vseh zastavljenih nalog
tudi konjiške delovne orga-
nizacije.
In katere so naložbe v
osnovno šolstvo in otroško
varstvo v konjiški občini?
Najprej velja omeniti, da
50 v Zrečah dobili nov prizi-
dek k osnovni šoli Borisa
Vinterja, ki bo omogočil pre-
hod te ustanove na program
usmerjenega izobraževanja.
Druga večja naložba pa bo
veljala telovadnici v Vitanju,
za katero se že nekaj let pote-
gujejo tamkajšnji občani in
predvsem pedagoški delav-
ci. Kajti osnovna šola v Vita-
nju je med zadnjimi v konji-
ški občini, ki še nima lastne
telovadnice. Predračunska
vrednost te naložbe je nekaj
manj kot pet milijonov di-
narjev s tem, da bodo večino
denarja namenili iz samopri-
spevka. Vzporedno z izgrad-
njo telovadnice pa bodo v vi-
tanjski osnovni šoli uredili
še centralno ogrevanje, ki je
tudi v sedanjih prostorih do-
kaj dotrajano.
Tudi nekatere podružnič-
ne osnovne šole bodo letos
obnavljali, v Gorenju nad
Zrečami, kjer bodo urejali
centralno ogrevanje, podob-
na dela pa bodo opravili še v
šoli v Žičah. Na osnovni šoli
Pohorski odred v Sloven-
skih Konjicah, ki izvaja pri-
lagojen program za učence,
pa gradijo skladiščne prosto-
re v kleti.
Precej novih naložb bodo
letos izvedli v konjiški obči-
ni tudi v otroško varstvo. Po-
sebnega pomena pa je, da so
v okviru vzgojno varstvenega
zavoda v Slovenskih Konji-
cah nakupili vse potrebno za
to, da bodo lahko izvajali
program potujočih vrtcev.
Vrtec na kolesih, kot mu ne-
kateri tudi pravijo, je prvič
odpotoval k otrokom iz bolj
oddaljenih krajev v konjiški
občini že prvega septembra,
sicer pa bo obiskoval malčke
v Gorenju, Skomarju, Zre-
čah ter verjetno tudi v Vita-
nju in Stranicah.
Kot je razbrati, bodo v ko-
njiški občini namenili letos
res veliko denarja za izbolj-
šanje pogojev dela osnov-
nošolskih in vzgojno varstve-
nih ustanov. Ob tem pa velja
poudariti, da tako obsežnega
programa naložb ne bi mogli
izpeljati, če jim ne bi vedno
znova priskočile na pomoč
delovne organizacije, v kate-
rih se delavci zavedajo, kako
pomembni so urejeni prosto-
ri za delo vzgojnih in izobra-
ževalnih zavodov.
FRANJO MAROŠEK
LUČ ZA TALCE
Mladinci in gasilci iz Stranic niso pozabili na grobišče
talcev v Stranicah. Sončno nedeljsko dopoldne so složno
kopali za električni vod, ki bo omogočil ponoči osvetljeva-
nje obeh množičnih grobov. Vsekakor hvalevredno dejanje
mladih Straničanov. Foto: D. M.
25 LET RADIA CELJE
19. septembra 1979 bo
minilo natanko 25 let, od-
kar se je prvič oglasil Ra-
dio Celje! Start v dolgo
obdobje obveščanja in ra-
zveseljevanja naših po-
slušalcev je bil na moč
slovesen, saj se je Radio
Celje prvič oglasil z mno-
žičnega zbora na Ostrož-
nem, kjer je bil slavnostni
govornik tovariš Tito!
Med prvimi, ki je začela
sodelovati z novorojenim
celjskim radiem je bila
tudi NADA BOŽICEVA,
sicer že od leta 1950 dalje
gledališka igralka v Celju,
prej pa se je dve leti tudi
GLEDALIŠČE, RADIO,
NARAVA, PESEM
razdajala v Tcdijinem hra-
mu v Ptuju. Ni minilo
mnogo časa, ko se je Na-
da Božičeva znašla za mi-
krofonom celjskega Ra-
dia in začela preko etra
posredovati vesti iz posa-
meznih krajev med obča-
ne in krajane v krajih, do
koder je segel naš glas.
»Takrat je bilo vse bolj
enostavno, preprosto, v
glavnem smo vse posre-
dovali v živo! Lepi so bili
tisti trenutki! Zanimivo,
med glavnimi akterji ta-
kratnega porojevajočega
radia so bili pretežno čla-
ni našega gledališča. Sne-
mali smo radijske igre, v
glavnem mladinske, pa
prirejali javne radijske
oddaje. Med prvimi napo-
vedovalci sta med dru-
gim bila Sandi in Marjana
Krošl, največ je igral Pa-
vle Jeršin, napovedovala
je tudi današnja napove-
dovedka radia Ljubljsina
Breda Hieng, ki je sicer
delala v našem gledali-
šču. Pa tehniki: Berton-
celj, Stmad, kasneje
Klanjšek, še pred njim so
nam hodili pomagat tudi
fantje iz Ljubljane. Pred
prihodom v celjski radio
nisem napovedovala nik-
jer, pripeljala pa me je
Nuša Marušič ki danfs
živi v Ljubljani. Mnogo se
je v teh petir -i^^ajsetih 1 •
tih sprerr	seveda
vse na bolis>-. Tehnika je
popolnejša, progrsmi pe-
strejši, so pa tudi zahteve
poslu^cev večje. Ti^^'^
prave pristnosti in o
mačnosti, žal, ni več.«
Ce bi bili en dan ure-
dnik radijskega progra-
ma, kaj bi spremenili,
dopolnili, izpustili?
»V enem dnevu bi se
dalo bolj malo narediti, če
pa bi bila urednik dalj ča-
sa bi več načrtovanega
prostora namenila goje-
nju prave, domače, naro-
dne glasbe! Tiste »ta pra-
ve«, ki jo danes komaj še
slišimo! Pa za naše bolne
po bolnišnicah in domo-
vih bi pripravila več pro-
grama! Veste, to so ljudje,
ki so naši najbolj zvesti
poslušalci, pa jim v bi-
stvu tako malo dajemo.«
Prostega časa imate
malo, kam takrat zaha-
jate?
»Narava! Nisem ,zdra-
va', da nisem vsako leto
vsaj nekaj časa v Kamni-
ških! Veste, sredi tistega
sveta videti gamse...«
Teater?
»Veliko delam, kmalu
bom za »penzijo«, kaj pa
bi rada igrala... Saj nima
smisla tega povedati! Ra-
da pa bi, da bi se povrnili
časi, ko so ljudje hodili v
gledališče zaradi igralče-
vega dela, ne pa vsega
ostalega, kar igralca po-
stavlja v ozadje.«
25 let radia, v njega je
vtkano tudi vaše delo.
Kakšni občutki vas nav-
dajajo ob tem?
»Grozljivi, kajti vse je
tako hitro minilo. Bilo pa
je in je lepo!«
Nado Božičevo večkrat
na teden slišimo, ko zlasti
dopoldne vodi naše od-
daje. Še zdaj! Po tolikih
letih! Naj bo z nami sou-
stvarjalec tudi v prihod-
nje.
TONE VRABL
ZAČETKI SO BILI V DRUGI
POLOVICI XIX. STOLETJA
Razvoj delavskega gibanja na celjskem
območju je šel podobno pot kot v drugih
slovenskih krajih. Po nekaterih virih, še
posebej v literaturi, se je doslej smatralo, da
je v Celju obstajalo delavsko izobraževalno
društvo (prvi zametki delavskega gibanja)
že v letu 1869. Vendar za to ni zanesljivih
dokumentov. Nedvomno pa je bilo drugo
najpomembnejše mesto na Slovenskem
Štajerskem za Mariborom.
Pogoji so bili, ker je Celje v tem času že
tnesto z industrijo. Oktobra 1875 je začela
delati državna cinkarna, poleg nje pa vele-
trgovina z železnino Johanna Rakuscha.
Sledili so še parni mlini, manjša kemična
tovarna, pivovarna, tovarna furnirja in ne-
kaj manjših obratov; ostalo so bili obrtniki.
Za razvoj delavskega gibanja je bila po-
membna koncentracija delavstva v moder-
nizirani in preurejeni železarni v Storah in
preboldska tekstilna tovarna, ki pa je po
letu 1866, ko je izbruhnil požar ostala le še
predilnica.
Značilno je, da je imelo Celje v tem ob-
dobju nemško obeležje v vseh panogah go-
spodarstva (okoli 77,3% prebivalstva se je
izjavilo za Nemce) in šele v osemdesetih
letih se pomembnost slovenskega prebival-
stva začne večati.
Ce se hočemo približati resnici, je prvo
delavsko društvo zaživelo šele v drugi polo-
vici 1873 leta, ki pa je bilo čez dve leti
fazpuščeno. Ustanovni občni zbor društva
je bil 16. novembra 1873 v gostilni pri »Be-
len:i volu«. Na zboru so postavili zahtevo po
Volilni pravici, krajšem delovnem času, lo-
iSitvi cerkve od države, naj se vsi neposre-
dni davki odpravijo. Slednjič so ustanovili
Odbor šestih ljudi, društvo pa je štelo 37
planov. Za društvo velja, da je v začetku
oilo bolj društvo obrtnih pomočnikov kot
Pa delavcev. Da ni bilo več delavcev včla-
"ijenih in da ni delovalo več kot dve leti je
Verjetno pripisati gospodarski in finančni
^izi, ki je nastopila v Avstro-Ogrski leta
|873. To je povzročilo silno redukcijo de-
lavcev v vseh zgoraj naštetih podjetjih.
Po končanem kongresu v Neudorflu je
'Udi celjsko delavstvo bilo seznanjeno o
Programu kongresa. Sestanka se je udeleži-
jo okoU 60 ljudi, tokrat večina delavcev.
^Wicala sta ga krojaški pomočnik Matija
^orman in čevljarski pomočnik Michael
^Ustainscheg. Obravnavali so že zgoraj
'''členjene zahteve, ne pa o pravici do sa-
moodločbe, ki jo je tudi sprejel neudorflski
kongres. Zborov delavcev in obrtnikov je
bilo v naslednjih letih še več, ki so pokazali
že prve sadove gibanja. Celjsko okrajno
glavarstvo je poročalo, da so na primer
shod čevljarjev prepovedali, ker so se le ti
hoteli priključiti delavski stranki in da »ka-
žejo socialno demokratične tendence«. 13.
junija 1875 se je delavsko izobraževalno
društvo za Celje in okolico na svojem zad-
njem shodu z dvotretinjsko večino odloči-
lo, da se zaradi slabega obiska družbenih
shodov razpusti. Dejavnost delavcev na
celjskem področju je bila s tem že po dveh
letih končana. Naslednje društvo je bilo
osnovano šele čez 15 let, točneje novembra
1890.
V večletnem obdobju slogaštva liberal-
cev s konzervativci, ko so ti zadnji z okrep-
ljenih položajev pripravljali širok nastop
klerikalizma, se je delavstvo spričo nezno-
snega izkoriščanja zatekalo k vedno novim
bojem, v katerih so poleg rudarjev in želez-
ničarjev sodelovali tudi drugi celjski in
okoliški delavci. Po obnovitvi društva 1890
in ponovni ukinitvi 1894, ko so ustanovili
podružnico graškega »Obče delavskega
izobraževalnega, pravoverstvenega in pod-
pornega društva za Štajersko« so zbrali v
kratkem času nad 600 članov in prirejali
številne shode v Celju, Teharjah, Žalcu, La-
škem, Zabukovici, Velenju ter pridobivali
somišljenike tudi med kmeti.
K uspešnemu razvoju delavskega gibanja
na celjskem območju je veliko prispeval
publicist Rok Drofenik (1869-1903) iz Celja,
ki je bil med začetniki socialističnega giba-
nja in soustanovitelj socialnodemokratske
stranke rta Slovenskem. Leta 1893 je prire-
dil prvi slovenski prvomajski spis »Sloven-
ski delavci in delavke!«, objavil je več poli-
tičnih razprav, bil med uredniki socialno-
demokratskih listov »Delavec« in »Svobo-
da« ter lastnik in urednik strankinega
poučno-zabavnega mesečnika »Svobodni
glasovi«, ki je izhajal v Celju od 1. septem-
bra 1879 do 1. marca 1898. Za državnozbor-
ske volitve leta 1897 je v Celju dvakrat izšlo
tudi prosvetno glasilo »Luč« ter pozneje še
enkrat »Nova luč«.
Ko so na zboru slovenskih socialnih de-
mokratov avgusta 1896 v Ljubljani usta-
novili Jugoslovansko socialnodemokrat-
sko stranko (JSDS), se je vanjo vključila
tudi celjska okrajna organizacija za Spod-
njo Štajersko. V Celju, Storah ter Pečovni-
ku je bilo tedaj okoli tisoč industrijskih
delavcev, mimo omenjenega splošnega de-
lavskega društva je v Celju delovalo še po-
družnično Strokovno društvo prometnih
služabnikov avstrijskih, organizirani pa so
bili tudi tiskarji in usnjarji.
Osnove delavskega gibanja so torej bile
in dale v 90-ih letih prve otipljivejše akcije
proti kapitalističnemu izkoriščanju. Že leta
1890 so celjski delavci prvič praznovali 1.
maj in ga tradicionalno nadaljevali nasled-
nja leta. Nemški list »Deutsche Wacht« je
prinesel med drugim naslednjo vest: »Dne
25. septembra 1894 zvečer so bili po poslop-
jih in zidovih vseh celjskih ulic nalepljeni
ali pa po tleh raztrošeni rdeči socialistični
letaki. Policija je pri tem zasačila storilce
Ludvika Zadmka, Franca Kovača, Mihaela
Železnika in Roka Drofenika ter njihova
imena sporočila državnemu pravdništvu.
Ta akcija je bila v zvezi s splošno akcijo za
enako volilno pravico po vsej Avstriji.«
»V nedeljo 14. oktobra 1894 je bilo v go-
stilni ,Skalna klet' delavsko zborovanje, ka-
teremu je predsedoval Rok Drofenik. Opa-
žena je bila močna udeležba slovenskih
poljskih delavcev in kmetov.«
Kot je poročal celjski nemški list, je 1.
maj 1895 izmed 6000 delavcev v celjskem
okraju praznovalo 3200 delavcev. Ker jim
oblast ni dovolila javnih nastopov in prire-
ditev, so se v mnogih krajih zbrali po gostil-
nah. Celjski delavci so osrednjo proslavo
organizirali v gostilni »Pri zelenem trav-
niku«.
Čeprav že v samostojni stranki, še vedno
pa pod močnim vplivom avstromarksizma
se je delavstvo celjskega področja vse šte-
vilneje začelo vključevati v delavskem gi-
banju in na ta način orati ledino v ne tako
daljno bodočnost revolucionarnega giba-
nja, ki ni zahtevalo le izboljšanje delavske-
ga položaja, ampak predvsem spremembo
družbenoekonomskega reda.
Rok Drofenik je bil eden od začetnikov
socialističnega gibanja in ustanoviteljev
socialdemokratske stranke na Sloven-
skem. Prvi je opozarjal na pomen odnosa
socialne demokracije do kmečkega in na-
rodnostnega vprašanja. Časnikar in ure-
dnik samouk prvih socialističnih tiskov
na Slovenskem.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36-13. september 197|
RDEČA TKALNICA V JOŠTOVEM MLINU
TKAU SO NOVI
ČAS IN SEBE
Pripovedi Jožeta In Franca Gorica
Bliža se čas, ko bo pred
Joštovim mlinom v Celju
osrednja proslava v poča-
stitev letošnjih jubilejev
partije, SKOJ in revolu-
cionarnih sindikatov.
Prav je, da v tem trenut-
ku obudimo spomine na
tekstilno delavnico, ki je
bila v mlinu in je v svo-
jem bistvu po načinu
upravljanja s proizvajal-
nimi sredstvi, delitvijo
dela in ustvarjeno vre-
dnostjo dela, prestavlja-
la pravo samoupravno or-
ganizacijo. To nam zelo
dobro opisuje zgodba
Franca Goriča, ki je bil v
omenjeni tkalnici delavec
za strojem in se še danes
živo spominja tistih dni.
Franc Gorič danes živi v
Janžkovem selu v žalski
občini. Takole pripove-
duje:
Rojen sem bil na Dobr-
ni 30. 3. 1914. Oče je bU
kovač, mati dninarica. V
družini je bilo dvanajst
otrok. Ko sem bil star
osem let, mi je umrl oče.
Zaradi pomanjkanja kru-
ha sem šel služit že z dva-
najstimi leti. Služil sem
pri kmetu Petelinšku v
Andražu, kjer sem bil za
pastirja šest let. Zaradi iz-
koriščanja sem to službo
zapustil, in se po večkrat-
nih prošnjah zaposlil v to-
varni nogavic Polzela. Iz-
koriščanje se je tu nada-
ljevalo in tudi tu sem se
temu uprl. S tem sem po-
stal v tovarni nezaželen in
po devetih mesecih so me
odpustili. Znašel sem se
na cesti brez dela. Po ne-
kaj mesecih brezposelno-
sti sem dobil delo v tek-
stilni tovarni, last Ogrizek
- Temel v Šempetru. Tu
smo se našli: Dominik
Hribar, njegov brat Fran-
ci, Novak, moj brat Jože
in bilo jih je še nekaj. Tu-
di tam ni bilo najbolj rož-
nato, zato smo večkrat
stavkali. Vendar nismo
uspeli, ker nas je bilo pre-
malo. Čeprav sem bil za-
pisan v čmo knjigo, sem
tu ostal do vpoklica k vo-
jakom. Medtem, ko sem
služil vojaški rok, sem
zvedel, da so bili s tovar-
ne odpuščeni tudi ostali
moji sodelavci. Že pri vo-
jakih pa sem bil obve-
ščen, da si bomo sami
ustanovili novo tkalnico.
V JOŠTOVEM
MLINU
Ta delavnica naj bi bila
urejena na osnovi samou-
pravljanja. Tako smo Do-
minik Hribar, njegov brat
Franci, Fedor Kovačič,
Franc Vrunč, Milan Apih
in jaz dali skupaj vse svo-
je prihranke ter usta-
novili tekstilno delavnico
v prostorih Joštovega
mlina. Ko sem prišel od
vojakov, sem se takoj lotil
dela. Imeli smo šest tkal-
nih strojev in sicer pet oz-
kih in enega širokega. Ta-
ko $mo lahko tkali tudi
blago za posteljne rjuhe.
Delo pa je bilo takole raz-
deljeno: za prodajo blaga
je skrbel MUan Apih (av-
tor besedila znane Bile-
čanke). Za nabavo mate-
riala je skrbel mojster
Franc Hribar, mojster
Dominik Hribar je skrbel
za vzdrževanje strojev,
ostali pa smo tkali. Imeli
pa smo prodajalca Udri-
ha, ki je nosil blago v na-
hrbtniku in ga prodajal
po domačijah, tisti, ki ni-,
smo imeU stanovanja,
smo stanovali kar v Jo-
štovem mlinu in sicer:
Milan Apih, Franc Vrunč,
Jože Gorič in jaz.
V tkalnici nam je več-
krat zmankalo materiala,
zato smo bili včasih brez
dela, seveda pa tudi brez
zaslužka. Toda naša gosti-
telja Melč in Darinka Jo-
štova sta nam dala hrano
in stanovanje zastonj.
VROČE POSTAJA
Časi pa so spreminjali
in začenjalo se je obdobje
ilegalstva. V Joštov mlin
so večkrat prihajali Luka
Leskošek, Vresk, Peter
Sprajc, Štante in drugi.
Naši prostori so jim bili
vedno na razpolago. Pri
njihovem delu smo jim
tudi pomagali s tem, da
smo širili med ljudi pro-
pagandni material. Pribli-
ževala se je konferenca
komunistične partije in
mi smo njenim udeležen-
cem odstopili stanovanje.
Da se nekaj v mlinu doga-
ja, so zaslutili tudi na po-
liciji. Vačkrat so prihajali
oboroženi orožniki v našo
delavnico in nas preisko-
vali. Mislili so namreč, da
naša tako imenovana
Rdeča tkalnica pripravlja
komunistično gibanje,
vendar so vedno oghajali
praznih rok, ker niso ni-
česar našli. Naš delničar
tkalnice Franc Hribar je
dobil zvezo s člani neke
delegacije iz Sovjetske
zveze, ki se je takrat naha-
jala v Hmeljami Žalec.
Tam so podpisali pogod-
bo za en vagon ruske pre-
je. Zaradi tega je Franc
predlagal, da bi tkalnico
razširili in dobavili še do-
datni stroj. Preselili smo
se v Šmartno ob Paki.
Tam smo se povezali s Šo-
štanj skimi ilegalci in z
njimi aktivno sodelovali.
F^je iz Sovjetske zveze
nismo dobili, ker nas je
prehitela vojna. Tudi sam
sem dobil poziv. Posveto-
val sem se s Hribarjem, ki
mi je svetoval, naj kar
grem in raznašam naše
ideje naprej med ljudi.
Ker se takoj nisem javil,
so prišli pome orožniki in
me odpeljali v Zagreb, od
tam v Cačak kjer sem do-
čakal dokončno razsvdo
stare jugoslovanske voj-
ske.
UJETNIŠTVO IN
POBEGI
V Cačku sem se sezna-
nil z Jožetom Lesjakom
in Rančigajem. Razmiš-
ljali smo, ks^o bi se vrnili
v Slovenijo. Nekdo nas je
izdal, Nemci so nas ujeli
in odpeljali v ujetništvo.
V	živinskih vagonih smo
se voziU osem dni brez
hrane in vode. V ujetniš-
tvu sem bil od pomladi 1.
1941 do jeseni 1. 1942. v
Numberg-Stalag, potem
pa sem ušel, a so me ujeli,
saj nisem imel pri sebi
nobenih dokumentov.
Odpeljali so me v Sal-
zburg, kjer so med zasli-
ševanjem pretepali do ne-
zavesti, tako sem si želel
samo še umreti. Hoteli so
me pripraviti do prizna-
nja, da sem vojni vohun.
Po enem mesecu nečlo-
veškega mučenja so me
zaprli med druge politič-
ne zapornike, nato pa po-
slali na prisilno delo. Tu
pa sem spet pobegnil in
po vsej sreči prišel v Slo-
venijo. Doma sem spet
prišel v stik s Francem
Hribarjem, ki mi je sveto-
val, naj poskrbim za hra-
no za partizane, ker sem
bil za bojevanje preslab
zaradi mučenja v ujetniš-
tvu. Tako sem skrbel za
hrano partizanom vse do
konca vojne. Po vojni sva
tkalske stroje, ki so jih
Nemci zapečatili, z bra-
tom Jožetom očistila in
znova začela tkati. Sčaso-
ma nama je Franc Hribar
odsvetoval da bi še delala
naprej. Tako je tkalske
stroje dobila tekstilna to-
varna Metka v Celju. Sam
sem se zaposlil v tekstilni
tovarni Juteks v Žalcu
kot tekstilni mojster, kjer
sem delal do upokojitve.«
TUDI BRAT FRANCI
SE SPOMINJA
»Pozimi 1.1932 je priha-
jalo gor v našo .kominter-
no' vedno več ljudi. Do-
bro smo se poznali z Le-
skoškom, Šlandrom, Mi-
co Šlandrovo, poznam
Novakove iz Maribora
(Zdenka), Dušana Kraig-
herja, mnogo pa sem jih
videl, ki niso prej prihaja-
li sem. Hribar naju je z
Jožetom opozoril, naj pa-
ziva, ker bo vedno več
žandarjev in agentov ho-
dilo okrog. Dogovor je to-
rej bil, da ne vemo nič,
vsi, ki so hodih v mlin, pa
naj bi bili trgovci. Proti
koncu decembra smo vsi
vedeU, da se nekaj pri-
pravlja in ne da bi dosti
spraševal, sem se čez
praznike ob Novem letu
umaknil k svoji mami na
Polzelo. Jože je bil tačas
pri Cizejevih na Polzeli,
kjer je pomagal kelnarit.
V	času konference so v
mlinu postavili pograde.
Ko sva se z Jožetom vrni-
la, pa so bile naše postelje
spet na mestu. Vrunč je
tedaj rekel: ,No,najhujše
je za nami.'«
Takšna je pripoved
dveh bratov, ki sta bila v
mlinu v tistih najbolj ob-
čutljivih časih pred samo
konferenco. To je pripo-
ved tudi dveh delavcev
naše prve samoupravljal-
ske delavnice.
ZA OBJAVO PRIREDIL
DRAGO MEDVED
Jože in Franc Gorič. Skupaj sta tkala v Joštovem mlinu. Spominjata se, kako so
med delom prepevali ob strojih. Če so prišli orožniki delat preiskavo, so se jim
smejali in rekli, da so veseli, ker imajo delo.
Danes je nmanjost Joštovega mlina obnovljena. Napis spominja na tiste znamenite dni pred skorajšnjim
MMČetkom druge svetovne vojne.	Foto: D. M.
Žt. 36 - 13. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
Andrej Marine je v svo-
jem govoru poudaril po-
trebo po ohranitvi prvo-
bitnosti našega gorskega
sveta.
Tako kot že nekaj let
nazaj je bilo tudi prete-
klo nedeljo. Na Boču so
namreč proslavili 11.
dan slovenskih planin-
cev. Kakšnih 8000 pla-
nincev iz vse Slovenije
je že v zgodnjih jutranjih
urah pričelo prihajati na
to planinsko postojanko.
S Poljčan do vrha Boča
se je vila ena sama kolo-
na ljubiteljev gora in
planin ter narave. Prišli
so od vsepovsod. Tudi iz
drugih republik. Med
njimi je bil tudi član CK
ZKJ Andrej Marine, ki je
na slovesnosti imel
osrednji govor. Govoril
je o dejavnosti Planin-
ske zveze, o njenem dose-
danjem delu in nalogah
naše družbenopolitične
skupnosti pri varstvu
narave.
11. DAN SLOVENSKIH PLANINCEV
PUNINSTVO JE NACIONALNO GIBANJE
Na Boču se je zbralo 8000 ljubiteljev narave in dobrih ljudi
Organisjator letošnjega
srečanja slovenskih pla-
ninskih društev je bilo
PD iz Poljčan, ki prav v
tem letu praznuje 50 let-
nico obstoja. V društvo je
včlanjenih 800 planincev,
tako da je vsak tretji kra-
jan član PD. Torej tudi ni
bilo posebnih težav pri
organizaciji prireditve in
ne nazadnje pri sami ob-
novi doma na Boču. Po-
leg pomoči občinskih
skupščin Slovenska Bi-
strica in Šmarje pri Jel-
šah seveda ne gre pozabi-
ti prizadevnega prosto-
voljnega dela poljčanskih
in šmarskih ljubiteljev
gora. Zbrane planince na
Boču so pozdravili tudi
predsednik PZS Tomaž
Banovec, predsednik OK
SZDL Slovenska Bistrica
Cveto Vahte in predse-
dnik PD Poljčane Jože
Težak.
Andrej Marine je v svo-
jem slavnostnem govoru
poudaril uspehe, ki smo
jih v zadnjem času dose-
gli pri premagovanju go-
ra ter čestital poljčan-
skim planincem za priza-
devno delo in jubilej.
Spomnil se je tudi lanske
proslave prvostopništva
na Triglav in besed
Edvarda Kardelja, ko je
dejal, da je planinstvo
odigralo kot sestavni del
prizadevanj naših delov-
nih ljudi pomembno vlo-
go pri o^anitvi sloven-
ske podobe naših krajev,
gora, jezika, navad in kul-
ture.
»Planinska organizaci-
ja in dejavnost je univer-
zalnejša kot posamezne
interesne organizacije.
Vsebina planinske aktiv-
nosti je zelo raznovrstna,«
je dejal Andrej Marine in
nadaljeval: »Predvsem
postaja planinstvo interes
najširšega kroga naših
delovnih ljudi, kajti naše
gore so dejansko ljudske.
Zato je tudi naša odgo-
vornost za ohranitev nji-
hove podobe, za ravno-
vesje naravnih zakonito-
sti, ki tu vladajo in jih
ljudska roka lahko poruši
^i ohranja, še kako po-
membna. Slovenski pla-
ninci se zato pridružuje-
mo pobudam, da del zna-
menitega gorskega sveta
ohranimo v njegovi prvo-
bitnosti. Poleg doline
Sedmerih Triglavskih je-
zer imamo še štiri območ-
ja, ki so proglašena za
krajinske parke in devet
območij kot naravne re-
zervate. Vsega je tako
0,4% ozemlja SRS zavaro-
vano, vendar pa nas tu ča-
ka še veliko dela, saj je
kar 11% našega ozemlia
evidentirano in bi potre-
bovalo določeno stopnjo
zaščite. Osrednje mesto v
teh prizadevanjih pa ima
Triglavsko pogone, in čas
je da pospešimo in dogra-
dimo zakonodajo, ki naj
opredeli načela, kriterije
in organizacijo. Sloven-
ska planinska organizaci-
ja je zavzela svoja stali-
šča, ki so razumna in za-
služijo splošno podporo.
Zagotavljajo, da pogorja
ohranjajo svojo prvobit-
nost. Sodobna tehnična
sredstva je mogoče upo-
rabiti tako, da ne rušijo
ravnotežja v naravi in
ohranjajo lepoto pokra-
jine.«
V nadaljevanju je An-
drej Marine menil, da zla-
sti visokogorskih posto-
jank ni moč vzdrževati le
na osnovi čiste gospodar-
ske računice. Sklenjeni
družbeni dogovor ne re-
šuje tega materialnega
vprašanja. Uveljaviti bi
bilo treba v celoti predlo-
ge o področnih dogovorih
in zagotoviti patronate
nad posameznimi visoko-
gorskimi objekti.
»Demokratičnost pla-
ninske organizacije ima
že dolgo tradicijo. Zato je
vsebina Titove ideje o de-
mokratizaciji odnosov v
vseh organizacijah in ide-
je o izpopolnitvi celotne-
ga političnega in delegat-
skega sistema in njegove
demokratične vsebine
posebej dobrodošla tudi
v planinski organizaciji in
v vseh njenih dejavno-
stih. To je le opozorilo, ki
smo ga sprejeli v naši
družbi, da ni nič zastav-
ljeno tako, da ne bi moglo
biti še bolje. Bolj povezati
planinsko dejavnost s te-
meljnimi oblikami orga-
niziranosti naših ljudi,
pomeni še bolj razširiti,
podružbiti in demokrati-
zirati našo dejavnost. Ne
nazadnje je od tega odvi-
sno tudi reševanje mate-
rialnih problemov planin-
ske organizacije in vseh
njenih dejavnosti.«
Besedilo in slike:
JANEZ VEDENIK
Na Boču se je zbralo kakšnih 8000 planincev. Med njimi tudi mnogo s celjskega
območjafMiroma članov planinskih društev savinjskega MDO. Zbrane Je pozdra-
vil tudi predsednik MDO Adi Vidmajer.
VINSKI SEJEM
Ml SLOVENCI VINCA NE PRODAMO
Netiaj simbolike je v tem naslovu. Tudi je res, da alkohol še nI vino!
Priznamo, da nas je pot
na ljubljanski vinski se-
jem zanesla pravzaprav
po zaslugi Tanjuga, ki
nam posredoval zanimivo
vprašanje: Alj bo medici-
na zopet odkrila korist-
nost vina? V prispevku
piše, da to ni povsem ne-
mogoče. Se zlasti če po-
mislimo na nekatere naj-
novejše statistične podat-
ke o potrošnji vin in niz-
kih stopnjah srčijih obo-
lenj. Strokovnjaki so na-
mreč prišli do zanimivih
ugotovitev. Tam, kjer spi-
jejo mnogo vina, je manj
koronarnih obolenj srca.
Seveda pa je potrošnja vi-
na le eden od faktorjev, ki
so ga upoštevali strokov-
naki pri svojih raziska-
vah. Pozabili niso na mre-
žo zdravstvenih ustanov
in zdravnikov, porabo ci-
garet in maščob ter na
vrsto prehrane. Njihovo
delo je bilo osredotočno v
osemnajstih državah
Evrope in Severne Ame-
rike. A. S. St. Leger, A. L.
Kokrejn in F. Moore trdi-
jo, da je statistično doka-
zana trdna povezanost
stopnje umrljivosti zaradi
bolezni srca s porabo al-
kohola in še posebej vina.
Cim večja je poraba vina
v neki državi, manjša je
stopnja obolelosti srca.
Izrazita primera sta Fran-
cija in Italija, kjer vino pi-
jejo že iz tradicije, kot del
vsakdanje prehrane. Na
Škotskem, kjer je največ
smrtnih primerov zaradi
bolezni srca, popijejo tudi
najmanj vina. Ob vsem
tem je takoj treba zapisa-
ti, da beseda teče v glav-
nem o statističnih števil-
kah in da vsa reč še ni
znanstveno dokazana, pa
čeprav so angleški znan-
stveniki v to že prepri-
čani.
V eni izmed naslednjih
številk pripravljamo raz-
govor z znanim sloven-
skim strokovnjakom za
vina Ferdom Pirkmajer-
jem. Beseda bo tekla o
kakovosti vin z našega
območja, zaenkrat pa
ostanimo kar pri naših
ugotovitvah.
Obiskali smo mnogo
reizstavnih prostorov na-
ših proizvajalcev, vendar
nam nihče ni znal prav
povedati, pa čeprav bo tr-
ditev, da je narava obdari-
la Slovenijo z obiljem sort
vinske trte in tako tudi z
vinsko izbiro, ki ji ni česa
očitati. Vsakdo lahko naj-
de pijačo za svoj okus.
Izbiramo lahko celo vin-
ca, piše v Vinskem vede-
žu, ki so primerna za raz-
na razpoloženja in ki
ustrezajo odtenkom naše
čustvenosti: žalosti ali ve-
selju, preganjajo skrbi ali
razvnemajo igrivo misel.
Nekatera vinca razpihuje-
jo žerjavico domišljije,
druga utrujajo in prinaša-
jo dober in globok spa-
nec. Poznamo slovenska
vina, ki zbujajo tek, pa
spet druga, od katerih po-
srebamo le kozarček pa si
ne želimo čisto nič druge-
ga, kot to, da ne bi skazili
žlahtnosti, ki nam jo je ta
trenutek lepote zapustil
(Slovenci smo menda za
zadnje še najmanj navdu-
šeni).
KAKO JE PRI NAS?
Kraje, kjer na Sloven-
skem pridelujejo vino,
delimo v troje vinorodnih
območij: kraško-primor-
skega, posavskega in po-
dravskega. Posebno ceno
imajo podravska vina, ki
se lahko merijo z vsemi
najboljšimi svetovnimi.
Sem sodijo Ljutomersko-
ormoške gorice, Radgon-
sko-kapelske gorice, Po-
horje, Kozjak in gornje
Slovenske gorice oziroma
mariborski okoliš in Ha-
loze s svojimi obrobnimi
področji. Za Posavje so
značilna zelo pitna, veči-
noma rdeča vina, ki imajo
dosti kisline in niso tako
močna. Znani okoliši so:
Bizeljsko in obronki Orli-
ce vse tja do Brestanice,
krško gorjanski okoliš s
Posavjem, šmarsko-sa-
vinjski, novomeško-mo-
kronoški in belokranjski
okoliš.
Ko smo spraševali lju-
di, katera vina z našega
območja poznajo in ceni-
jo, so naštevali predvsem
vina s podravskega vino-
rodnega rajona. Dopove-
dovali smo jim, da smo
Celjani, pa so vsi trmasto
vztrajali pri svojem, češ,
saj ste vi tudi Štajerci in
so Laški rizling. Beli bur-
gundec, pa muškatni sil-
vanec in Traminec... va-
ša vina. Štajerska je pač
Štajerska in konec. Prič-
ne se pri Vranskem in
Gorenjcu malo marveč je
kdo iz Savinjske doline,
Celja ali Maribora. Sele v
vinski karti smo se lahko
prepričali, da vin s celj-
skega območja pravza-
prav ni veliko. Prisvojili
bi si lahko po naši laični
presoji le tri: Bizeljsko
belo in rdeče vino ter Vir-
štanjčana.
In ko smo že bili na vin-
skem sejmu, še kratek
sprehod po njem. Raz-
stavljalci so nam zagotav-
ljali, da sodelujejo bolj iz
navade, kot iz potrebe.
Pravijo, da sejem priprav-
ljajo ol3 zelo neprimer-
nem času. Bolje bi bilo
konec leta, ko bi lahko
kdo še sklenil kakšno
prodajno pogodbo, tu se
pa tako ali tako ni mogo-
če meniti o poslovnih za-
devah. Beseda o tem teče
kar v posameznih delov-
nih organizacijah in vsak-
do pač gospodari tako kot
najbolje lahko. Pred leti,
je po besedah proizvajal-
cev sejem pomenil vse
kaj drugega, še zlasti s po-
slovnega vidika. Konec
koncev ni vzroka, da jim
ne bi verjeli. Že vedo. Res
je pa tudi, da jim posveto-
vanja, ki jih ni manjkalo,
ne bi smela biti odveč.
Tako kot jim niso bile
(nekaterim seveda) odveč
osvojene medalje. Ljudje
pa so vendarle bili veseli
kot tudi leta nazaj. Ko vi-
di človek množico ljudi
že v dopoldanskih urah,
ga nehote še bolj zaskrbi
uspeh borbe za dvig pro-
duktivnosti. Že pri sa-
mem pokušanju vin od
Nove Zelandije do Mad-
žarske se lahko človek
prepriča o tem, da se zem-
lja zares vrti in kaj šele
potem, ko zvečer po sej-
mišču odmevajo zvoki ra-
zličnih ansamblov ter je v
zraku čutiti vonj original-
nih slovenskih jedi o če-
vapčičev do ražnjičev. Pa
- samo da je veselo. Mor-
da pa je tudi sejem prilož-
nost več, da ljudem doka-
žejo trditev kako je lahko
tudi vino prehrana.
JANEZ VEDENIK
Virštanjski vinogradi: dolgo je trajalo, da se je preselil »Virštanjčan« z zaščitno
nalepko v steklenice med ostala kakovostna slovenska vina.
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36-13. september 197|
ANKETA
VSI SMO VOJSKA
Obveščenost dobra, oskrba slaba
Razne akcije so lahko
uspešne ali neuspešne, odvi-
sno, kako so organizirane.
Pomembna je informiranost
občanov, da ne govorijo sa-
mo: »Ja, vem, da se nekaj
pripravlja, ne vem pa, kaj in
kako bo izgledalo.« Po Celju
sem lovila sogovornike, ki bi
bili pripravljeni povedati,
kaj so slišali o akciji Nič nas
ne sme presenetiti.
Vojko Zagoričnik z Mari-
borske 14 v €elju: »Vem, da
so se v krajevni skupnosti
pogovarjali o tem, vendar
sejn bil odsoten. Sicer pa
sem delal kot avtobusni
sprevodnik tečaj in vem, ka-
ko je treba ravnati v primeru
nevarnosti. Tudi na KS so
organizirali podobne tečaje.«
Mihaela Lajovic iz Košni-
ce živi v hiši, ki še ni popol-
noma dograjena. Seveda
imajo obvezno zaklonišče,
kaj pa se glede akcije dogaja
na krajevni skupnosti pa ni
vedela.
Po naključju sem naletela
na Bogoljuba Čopiča, upo-
kojenega zastavnika, ki že
zaradi svoje nekdanje službe
ve dosti o teh stvareh, poleg
tega je še sekretar rezervnih
vojaških starešin v KS Cen-
ter. Pospešeno se pripravlja-
jo na vajo, ki bo 29. in 30. 9.
in sicer v soboto v delovnih
organizacijah, v nedeljo pa v
KS; Doma ima tudi vse po-
trebno: od rezervne hrane do
pripomočkov za zatemnitev.
Toda ostah stanovalci tega
nimajo, tudi posebnega na-
vodila, kako ravnati v prime-
ru nesreče ali napada, ni-
majo.
Drago Kastelic iz Celja, ki
je zaposlen v SLG, je pove-
dal: »O akciji smo se dogo-
varjali tako v KS kot v gleda-
lišču. Tu imamo v načrtu or-
ganizirati v primeru vaje ne-
kakšno frontno gledališče,
da ne bi bili vsi delavci gle-
dališča na drugih koncih Ce-
lja, gledališče pa bi same-
valo.«
Danica Besimi iz Višnje
vasi je rekla, da v njihovi de-
lovni organizaciji že veliko
govorijo o tem, vprašala pa
se je, koliko vedo o akciji
kmetje.
Na to vprašanje mi je od-
govoril Rudi Lesnika iz Po-
nikve. Pri njih je ta akcija
široko zastavljena, sodelova-
li bodo vsi prebivalci, v vseh
petih vaških skupnostih "^o
imeli sestanke, torej so z ak-
cijo seznanili tudi kmete.
Na vprašanje, če imajo do-
ma rezerve hrane pa je bil
odgovor skoraj povsod enak:
za dva ali tri dni še, za več pa
ni niti prostora, posebno, če
stanuješ v bloku. Tudi kakš-
ne posebne literature nima-
jo. Zanimivo je, da v vseh
stavbah ni navodil prebival-
cem, kako ravnati v primeru
nesreče ali napada. Vsak HS
bi se lahko potrudil vsaj toh-
ko, da bi nabavil ta list.
TATJANA PODGORŠEK
NIHČE
NE SME
MANJKATI
Od 3. do 15. septembra
poteka pri Mlinarjevem
Janezu na Tehar jih pred-
vojaška vzgoja za tisto
mladino, ki- sicer nima
druge možnosti (takoj po
osnovnem šolanju zapo-
slitev), da bi se seznanila
z osnovnimi prvinami
vojaškega življenja in
seveda tudi znanja. Ob-
činski štab za LO je do-
slej pripravil že več
oblik tovrstnega izobra-
ževanja, letos pa so prvič
uvedli delo v obliki ta-
borjenja. Mladi so v ta-
boru od 7. ure zjutraj do
7. ure zvečer in to v uni-
formah.
Življenje v taboru je
pestro, dan je skoraj pre-
kratek. Tabor vodi Sta-
ne Kuljat, neposredno pa
je za izobraževanje za-
dolžen Branko Krajnc,
sicer referent za obramb-
no izobraževanje na od-
delku za LO pri celjski
občinski skupščini.
Mladi se v taboru sez-
nanjajo z družbenopoli-
tično ureditvijo Jugosla-
vije, poslušajo predava-
nja o zaščiti, varstveni
vzgoji in spremljajo še
vrsto dejavnosti, ki jim
koristijo pri spoznava-
nju obrambnih veščin.
Ob končanem tečaju bo-
do delali tudi zaključni
test znanja.
Med taborjenjem so jih
obiskali tudi predstavni-
ki celjske občinske skup-
ščine in družbenopolitič-
nih organizacij, na obi-
sku pa je bilo tudi nekaj
staršev.	D. M.
KS GALICIJA
PREDVSEM NOVE CESTE
Veliko delajo krajani sami
Krajevna skupnost Galici-
ja je ena izmed hribovskih
vasi v žalski občini. Nima
lastne industrije, tako se
okrog 1350 prebivalcev pre-
življa deloma s kmetijstvom,
precejšen del pa jih hodi na
delo v Žalec, Celje, Velenje
in drugam. Čeprav ima v pri-
merjavi s tistimi krajevnimi
skupnostmi, ki imajo na svo-
jem območju organizacije
združenega dela, manjše
možnosti za razvoj, njeni
prebivalci s pridnim in orga-
niziranim delom veliko pri-
pomorejo na njeni poti iz
zaostalosti. V teh dneh je
precej živahno pri gradnji
cest. O tem so nam takole
pripovedovali:
STANKO VERDEL -
predsednik sveta KS Gali-
cija: »Zadnje mesece je na
našem območju zelo razgiba-
na komunalna dejavnost. V
krajevni skupnosti obstoja
enajst režijskih odborov, po-
sebno uspešni pa so bili letos
v Pemovem, Galiciji in Pod-
gori. Dobro dela tudi režijski
odbor v Hramšah. Gradijo in
modernizirajo cestne od-
seke.«
FRANC OSETIC - predse-
dnik režijskega odbora za
gradnjo cest v Podgoro:
»Letos delamo predvsem na
cesti, ki bi jo radi že ta teden
asfaltirali. Dolga je okoh ti-
soč metrov, mi ssmii pa smo
že skoraj dokončali vsa ze-
meljska dela. Veliko so pri-
spevah krajani v denarju in
opravili preko 4500 udarni-
ških i^.«
JOŽE KRANJC - predse-
dnik režijskega odbora za
gradnjo cest v zaselek
Hramše: Vas Hramše je naj-
severnejši zaselek v krajevni
skupnosti in v žalski občini.
Poleg tega je izrazito hribov-
ska vas. Zelja vaščanov je, da
bi imeU dobfo prevozno ce-
sto do vseh hiš in prav to bi
radi letos naredili. Seveda
moramo opraviti veliko ze,
meljskih del, kar nam vzam«
veliko časa, pa tudi sred-
stev.«
VINKO JELEN - predse,
dnik režijskega odbora zi
gradnjo ceste Puša-Pemo.
vo: »V letošnjem letu sn^
asfaltirali v KS Galicija tudi
odsek ceste, ki povezuje Ga.
licijo z zaselkoma Pemovo
in Puše. "Sedaj, ko je delo
opravljeno, smo zelo zada
voljni, do ceste pa smo prišli
težko. Tukaj nas je bolj malo,
zato je bil samoprispevek na
gospodinstvo 5 tisoč din in
300 do 400 udarniških ur.
Kljub temu bi brez izdatne
pomoči SKIS in krajevne
skupnosti, ki sta prispevala
po 400 in 350 tisoč din težko
izvedli program.«
Tekst in f ota
T. TAVCAB
TURIST NAZARJE
VEČJE POVEZOVANJE
Kolektiv, ki Ima dobro začrtano pot
Močan je ta kolektiv.
Znotraj. Dobro organizi-
ran, delaven, z jasniim
pogledi naprej. In vendar
je to delovna sredina, ki
ne more sama v celoti iz-
peljati naloge nosilca tu-
rističnega razvoja v Gor-
nji Savinjski dolini.
»Morali bomo iti na pot
integracije, večjega pove-
zovanja. Prvi korak v tem
bo prav gotovo skupna
recepcij ska služba. Imeli
smo jo že, pa je nehala
delovati. Potem še nekaj
poskusov, pa nič. Zdaj so
prizadevanja znova moč-
na. Gre za recepcij sko
službo, ki bo delala za naš
kolektiv, za kmečki turi-
zem, se pravi za Zgornje-
savinjsko kmetijsko za-
drugo in seveda za Izlet-
nik. Ta služba bo uvelja-
vila neprisiljeno poveza-
vo med vsemi partnerji,
in kar je najvažnejše -
enoten nastop na trži-
šču,« je poudaril direktor
Turista, Drago Jelenko.
Kolektiv, ki šteje 71 čla-
nov, dela v več gostinskih
enotah. Največja je vse-
kakor hotel Turist v Mo-
zirju. V Mozirju sta še bife
»Pod lipco«, slaščičarna,
v Nazarju gostišče »Savi-
nja«, na Rečici ob Savinji
gostišče »Dren«, na Ljub-
nem hotel »Planinka«, v
Lučah gostišče »Kmet«
in vinotoč ter v Solčavi
gostišče »Rinka«.
To je kolektiv, ki si je s
svojo notranjo organizira-
nostjo postavil solidne te-
melje za nadaljnjo pot.
Tudi v specializaciji po-
strežbe. Nič ni več nak-
ljučnega. Vse je dogovor-
jeno. Po jedilnih listih
lahko pripravijo po 35 ra-
zhčnih malic, 14 kosil, se-
veda, ne da bi pri tem
upoštevali posebne za-
hteve in naročila. Ta pa so
lahko tudi najzahtevnej-
ša, se pravi kosila za na-
jrazličnejše priložnosti,
praznike in podobno. Si-
cer pa se bo močnejša
specializacije ponudbe
uveljavila tudi z oživitvijo
Savinjske turistične poti.
Z otvoritvijo te poti, ki v
bistvu že obstaja, bo spre-
jel kolektiv Turista še
večje obveznosti do svo-
jih gostov, izletnikov, tu-
ristov. Pomembna na tej
poti je njegova povezava
zlasti z delovnimi kolekti-
vi in njihovimi sindikal-
nimi organizacijami na
Reki, v Pulju in drugod.
Zanimanje teh kolekti-
vov za Gornjo Savinjsko
dolino je veliko in tako
tečejo razgovori ne samo
o zasedbi nočitvenih
zmogljivosti tudi v zim-
skem in ostalem posezon-
skem času, marveč tudi o
združevanju sredstev za
nove naložbe. To je pot,
ki vodi k napredku. Zdru-
žitev interesov in seveda
sredstev.
»Zelja in zahteva na in-
vesticijskem področju je
vsekakor gradnja novega
in ustrezno velikega hote-
la v Mozirju. Tudi zaradi
Golt. V tej nalogi, pa tudi
sicer, tiči še pot za pove-
zovanje mozirskega in ve-
lenjskega gostinstva in
turizma. Precej nalog nas
čaka tudi v ,Rinki' v Sol-
čavi. Predvsem gre za
ureditev sob, in tako jih
do nadaljnjega ne bomo
oddajali. Najprej jih mo-
ramo urediti, posodobiti,
potem bomo šli naprej.
Ne gle<Je na to delo, bo
gostilniški del ,Rinke'
odprt,« je dodal Drago Je-
lenko.
Seveda pa je to kolek-
tiv, ki ga tarejo vsi proble-
mi današnjega časa, po-
dražitve hrane, energije
itd. In vendar uspeva v
zniževanju stroškov, v
dobrem počutju delavcev
in v vsem tistem, kar ob-
čuti tudi gost. To pa je
prijetno počutje, dobra
postrežba...
Hotel Planinka na Ljubnem ob Savinji
Pred hotelom Turist v Mozirju
Žt. 36 - 13. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 13
TO ME MOTI!
Ce boste našli prostor v va-
šem tedniku, in če se vam bo
zdelo primemo, objavite tole
moje pismo!
Za nas, ki prebivamo na
koncu Slovenije, ki gravitira
k Celju, predvsem za tiste
južno in vzhodno od tega
mesta, je Celje pojem sredi-
šča, ne le industrijskega, ur-
banega, političnega, šolske-
ga, amp^ tudi kulturnega.
Ne bom pametnjačil o gleda-
lišču, ki ne ustreza našim po-
trebam, ne o likovnem s^o-
nu, niti o celjskih kulturnih
prireditvah s čudnim, kot ce-
la celjska kultura, piratom;
seveda modernim, napre-
dnim in sploh najboljšim.
Nekateri se za vse to zelo
malo zanimamo (kako smo
nekulturni, zaostali) in se za-
dovljimo kar s tisto drugo
kulturo, ki smo je deležni že
ob samem vstopu v našo re-
gionalno prestolnico. Prav
tej kulturi namenjam tale
dopis.
Mogoče sem res skrajno
zaostal in staromoden, am-
pak zelo me motijo na ploč-
nikih in ob svetilkah stoječi,
na klopeh ležeči in v različne
poze skrivenčeni mladi pre-
bivalci Celja, Ti te takoj ob
prihodu v to starodavno me-
sto pozdravijo s svojo po-
membno navzočnostjo. Pod
soncem menda ne najdejo
pametnejšega (ali kakršnega
koli) dela in se prepuščajo
morebitnim začudenim po-
gledom prišlekov in mimoi-
dočih. Mogoče niso niti sami
krivi za svojo usodo, morda
jim Celje ni sposobno nuditi
priložnosti za zanimivejše
preživljanje prostega' časa.
Vendar to ne zmanjšuje ne-
prijetnega vti^ ki ga dajejo,
kljub obnovljenim tlakova-
nim ulicam in novim fasa-
dam.
Treba bo razmišljati tudi o
tej kulturi, kulturi v širšem
pomenu besede, ki je trenut-
no v samovšečnosti Celjanov
prezrta ali pa je njihova Ahi-
lova peta. O tem ne bi sodil.
Kako nizek je nivo te kulture
nam govori primer, ko je bila
žena z dežele na ulici okrade-
na. Začudena ostrmi, ali je to
res, iz njenega cekarja zma-
kne mlad, postaven moški,
oguljeno denarnico z vsemi
dokumenti in denarjem, ki
ga je imela za skromen na-
kup ter za avtobusno vozov-
nico.
Gotovo nisem edini, ki se
zgražam nad primitivizmom
»frajerjev« in njihovim po-
stavljanjem s pogumom, ki
ga imajo žal tako malo. Ali so
revni, ali nimajo priložriosti
pošteno zaslužiti denarja, ali
so le odraz omenjene »širše«
kulture?
Naj bo dovolj. Vprašajmo
se o tem vsi. Pa tudi ukrepati
bi bilo dobro, kdor pač lahko
ali celo - MORA?! Da bo za
nas Celje tudi pojem kulture.
V sedanjem položaju namreč
lahko mirne duše povabimo
mi iz ^ostalih krajev Celja-
ne v naše vasi, gmajne in po-
lja, med preproste ljudi,
spoznavat srčno plat kul-
ture.
Pa brez zamere!
FRAN CERNELC,
Kozje
UREDNIŠTVO: Spoštova-
ni tovariš Cemelč, kot vidi-
te, se nam je zdelo primer-
no, da objavimo vaše pi-
smo, ali bolje rečeno del pi-
sma, kajti objavljamo tisti
del, za katerega menimo, da
izraža bistvo tistega, kar ste
hoteli povedati našim bral-
cem. Seveda pa moramo
prej razčistiti nekatere poj-
me o kulturi. Ni nam sicer
povsem jasno, kaj mislite s
tem, ko pišete, da ne mislite
pametnjačiti o gledališču,
ki nam ne ustreza, pa o kul-
turnih prireditvah in plaka-
tu, ker na koncu pribijete
(morda celo priznavate) da
se za to zelo malo zanima-
te... Tudi, ko govorite o ti-
sti drugi kulturi, nam ni po-
vsem jasno kaj mislite. Kaj-
ti prepričani smo, da kultu-
ra je samo ena, tisto, kar pa
vi opisujete, primer, ki ga
navajate, pa je nekultura in
se s tistim delom misli stri-
njamo z vami. Ne strinjamo
pa se z vami, ko vehement-
no razdelite svet na dobro
in slabo polovico. Slaba je
kajpak v smrdljivem in du-
šečem se mestu, lepa, dobra,
idilična, takorekoč klinično
čista pa je dežela, so gmajne
in vasice... V Celju, Ljub-
ljani, Kozjem, še kje, je do-
volj kulture v obliki priza-
devanja, ki je na tisti ravni
kakršno pač premoremo. Je
pa tudi dovolj napak, ne-
kulture. Tudi srčne. Zato
vaše misli terjajo globlji ra-
zmislek, pa tudi vi bi lahko
nekatere misli bolje domi-
slili, preden ste jih zapisali
na papir. Za tisto o gledali-
šču in poletnih kulturnih
prireditvah in plakatu (ki je
po našem mnenju izvrsten,
da o celjskem gledališču ne
govorimo), pa vam bodo
morda odgovorili prizadeti
sami.
ZAKAJ TAKŠNA
RAZLIKA?
Dne 15. maja sem kupil pri
Hmezadu v Žalcu stabilno
siloreznico in zanjo odštel
60.400 dinarjev, pri Kmetij-
ski zadrugi Mozirje, poslo-
valnica Rečica, pa so isto
blago prodajali po 52.000 di-
narjev. Le žal, da jim je ta-
krat, ko sem kupoval silorez-
nico, zaloga pošla in tako
sem moral ponjo v Žalec.
Zanima me, zakaj takšna
razlika?
IVAN ŽUNTER,
Poljane 6,
Rečica ob Savinji
UREDNIŠTVO: No, malo
pozno ste se spomnili na ta
nakup. Najbrž pa vas je k
pisanju napotilo pismo, ki
ste ga prebrali v predzadnji
številki Novega tednika.
No, čeprav prosimo pristoj-
ne v Hmezadovi trgovini v
Žalcu, da odgovorijo v tej
rubriki, zakaj takrat takšna
cena za stabilno siloreznico,
pa se nam zdi, da prihaja
čas, ko si bomo vsi, ne samo
vi, pred nakupom nekega
blaga dobro ogledali, po
čem ga prodajajo v različ-
nih trgovinah, in seveda po-
tem izbrali tisto, kjer bomo
kupili najceneje. Zahteva,
da bi povsod prodajali isto
blago po enaki ceni je
bržčas brez osnove, seveda
pa bo tudi velike razlike
težko opravičiti. Sicer, po-
čaka jmo, kaj bodo povedali
Hmezadovi trgovci!
POTOMEC TREH
NARODOV
Pred sto leti je Harinski za-
pustil svojo domovino Polj-
sko in se po tavanju po Evro-
pi ustavil na Štajerskem. Po-
ročil se je in Štajerka mu je
rodila sina Franca.
Franc ni bil rojen pod sreč-
no zvezdo. Vrsto let je kot
rudar delal na Nizozem-
skem, potem pa še v Alek-
sincu v Srbiji. Zdaj že 86-let-
ni Franc Harinski rad pripo-
veduje, kako je več kot štiri-
deset let delal pod zemljo
kot rudar. Redki so rudaji, ki
dočakajo tako častitljivo sta-
rost.
Franc je poročil Avstrijko
in ta mu je 1942. leta v Alek-
sincu rodila sina Vinka, ki je
zdaj gradbeni delovodja pri
Ingradu v Celju. V njem je
torej kri treh narodov: polj-
skega, avstrijskega in slo-
venskega.
JOŽE VIDIC
POZDRAV S
KOPE
Poslali so nam ga člani Ko-
šarkarskega kluba Libele in
takole zapisali na hrbtni stra-
ni lepe razglednice Grmov-
škovega doma:
»Vsem bravcem Novega
tednika in poslušalcem Ra-
dia Celje pošiljamo lepe poz-
drave s skupnih priprav na
Kopi nad Slovenj im Grad-
cem.«
UREDNIŠTVO: Hvala za
pozdrave in pozornost. Želi-
mo, da bi priprave uspele in
da bi se tudi v naslednji tek-
movalni sezoni dobro uve-
ljavili.
VASA STRAN
KOVINOTEHNA ODGOVARJA
Oglašamo se v zvezi z zapisom v rubriki Vaša stran v
Novem tedniku z dne 30. avgusta 1979, stran 11. V
članku nas uredništvo poziva naj pojasnimo, zakaj
tolikšna razlika v ceni med kleščami za kovičenje blok
zakovic, ki jih je vaš naročnik kupil v Avstriji, ter kako
je prišlo do cene 2.141,25 din v naši prodajni enoti
Železninar.
Zakaj tolikšna razlika med omenjenima izdelkoma
ne moremo odgovoriti, ker trenutno nimamo na razpo-
lago nobenih podatkov, koliko je znašala carina, stro-
ški uvoza in po kakšni ceni jih je dobavitelj kupil v
tujini. Na splošno pa je zelo težko primerjati cene v
Avstriji s cenami na domačem trgu.
Odgovorimo lahko samo o strukturi cene, ki je na-
stala pri nas. Omenjene klešče za kovičenje blok zako-
vic z oznako Blind S2 smo kupili dne 20. julija 1979 od
delovne organizacije Ferromoto, TOZD Trgovina, Ma-
ribor, predstavništvo Zagreb. Omenjena delovna orga-
nizacija je še ena redkih, ki prodaja tako zelo iskano
blago iz uvoza. Prolagamo vam ks^ulacijo, iz katere
upamo, da je razvidno, kako je nastala cena za kos
Opomba: Pod rubriko odvisni stroški so vkalkuli-
rani stroški transporta iz Zagreba do Celja ter manipu-
lativni stroški.
Upamo, da bo odgovor zadosten, v nasprotnem pri-
meru smo pripravljeni zadevo pojasniti do konca, ko
bomo zbrali vse podatke.
Za prodajno enoto
ŽELEZNINAR
ZLATKO ZUPANC, poslovodja
UREDNIŠTVO: Čeprav, kot sami ugotavljate, od-
govor ni popoln, se vam zahvaljujemo za odgovor.
Morda bi kazalo zadevo v resnici pripeljati do konca,
saj najbrž tudi vas, ne samo kot trgovce, marveč tudi
kot potrošnike, zanima, zakaj takšna razlika v ceni.
Seveda, pa je treba le priznati, da je cene težko
primerjati, toda, saj veste, kakšni smo ljudje, z vami
vred, kadar ste v vlogi kupca: ni vam vseeno, po čem
neko blago kupite in najbrž ste močno razočarani, če
pozneje zveste, da ga iniajo pri sosedu po dosti nižji
ceni. No, toliko za razmišljanje. Zahvala vam za po-
zornost do vprašanje in potrošnika pa seveda velja!
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST LESIČH
KRAJ, KI m
ZA BOUŠEI
Lesično z zaselki PUštajn, Drensiio rebro. Klali
prebivalcev in 370 gospodinjstev ter se uvršča
ČEZ PILŠTAJN VODA
TEČE...
Kdo ne pozna te lepe, kle-
ne slovenske narodne pe-
smi? Nekaj je v njej! Tista
voda ni kar tako pridrla v oni
konec, kajti Pilštajn, nekoč
središče, občina, »City« (oh,
tujke!) je na »visokem«! Da-
nes je vode malo, celo tiste
za piti, pa tudi spodnjo Bi-
strico so nekako spravili v
okvirje dveh še ne popolno-
ma oblikovanih bregov. Pa
se je od tistega šarmantnega
Pilštajna, ki tako diha vso
cvetočo nepokvarjeno narav,
začela voda odtekati, kot se
odteka pesem, ko postajajo
grla utrujena, in poleg telesa
tudi žejna spanca.
Zhvalo se je in zUvalo pa
odteklo in tudi pilštajnski
»city« je odtekel nižje v doli-
no, kjer bi naj v nederju Le-
sičnega (kako zvito ime?) na-
šel opornice za napredek, pa
čeprav pod drugim imenom!
Iz Pilštajna je »odtekla« ob-
čina, pa »policija« pa vseh
sedem gostiln in še marsikaj
drugega. Mnogo bi o tem ve-
del povedati in napisati Mi-
lenko Strašek, ki je tudi tam
zgoraj doživljal svet, ki se
nam, ki se malokrat podaja-
mo v njega, zdi čudaško ča-
rovniško prijeten!
Zakoškova mama pravi:
»Vse je šlo, ljudje smo ostali!
In dokler bomo mi, bo tudi
Pilštajn!«
Tacarjev Jurij je bil s svojo
ženo zadnji »uradni oštir« v
kraiu. Okoli 42 let ie orodaial
žejnim bližnjim in daljnim
vino in vodo pa vse ostalo
kar sodi zraven. Pred osmi-
mi leti je izpregel. Danes ima
81 let pa je takšen, da bi »go-
re premikal«!
Zakoškov Toni je predse-
dnik skupščine krajevne
skupnosti Lesično, živi pa v
zaselku te skupnosti Pilštaj-
nu: »Ponosni smo na uspe-
he, ki smo jih v zadnjih letih
dosegli. Samo poglejte letoš-
nje pridobitve: tri asfaltirane
ceste Polana-Penkovo selo,
Potoke-Marof in Lesično-
-Kostevc v skupni dolžini
nekaj več kot tri kilometre!
Mnogim to ne pomeni nič,
nam pa ogromno! Pa nov
večnamenski dom smo dobi-
U in cesto Maršala Tita! Mno-.
go se premika na bolje, tudi
za nas se je v tej sicer prijazni
kothnici »bogu za hrbtom«
prižgala zelena luč!
VLESIČNEM IMAJO...
Prosvetno društvo, ki ga
vodi učitelj matematike in fi-
zike Miha Zakošek, sicer za-
poslen na osnovni šoli
»Tončke Cečeve«.
Strelsko društvo »DREN«,
ki si žeh samo še borih 30
tisočakov, da bi vsaj solidno
uredilo streUšče. Nadvse pri-
zadevni vodja strelcev An-
ton Postržin pravi: »Danes
podpirajo TKS vsemogoče
igre z žogo, za puške in tarče
pa ostalo našo »kramo« pa ni
denarja. Ce pa bi prišlo do
težav ne bi šli z nasprotni-
kom igrati nogomet, ampak
bi počeU kaj drugega, čeprav
bi raje prvo. V svoji vrstah
imamo občinskega prvaka
za zlato puščico Mirka Kun-
sta, medtem ko je članica Mi-
ra Strnad letos osvojila tretje
mesto na republiškem pr-
venstvu za članice v Ptuju!«
Prostovoljno gasilsko
društvo, ki letos praznuje 50
let delovanja in ga vodi An-
drej Kocman.
Krajevna organizacija
Rdečega križa.
TVD Partizan z različnimi
sekcijami, kjer prednjačita
košarka in rokomet.
Tajnica (zadnja dva mese-
ca), mlada Dragica Kovačič
še skromno, a nadvse pono-
sno doda: »Smo imeli pevski
zbor, ki pa v zadnjem času
■ ne vadi redno. Fantje se zbe-
rejo, ko je potreba. Imamo
pa zbor na osnovni šoli, ki ga
vodi Andrej Kelemina.«
OD 79 DO 200
UČENCEV
Prvo »srce«, ta pravo, Le-
sičnega in okolice, je njihova
osnovna šola, za katero rav-
nateljica Angelca Cepinova
pove z velikim ponosom, da
je to prva sodobnejša, mo-
dernejša šola v šmarski obči-
ni. Dobih so jo leta 1964! (Da-
nes se po zunanjosti ne more
primerjati z izživljaj očimi
projekti sodobnikov, ki tudi
poskušajo ustvarjati prosto-
re za hrame učenosti, vendar
je šola v Lesičnem po notra-
nji izvedbi in urejenosti bi-
ser, ki bi ga bilo treba videti
in doživeti - op. p.!) »Vse de-
javnosti, vse pobude, vse je
šlo iz šole! Učitelji so pov-
sod! Veste, na podeželju smo
učitelji »deklice za vse!« |
novim domom se bo dal|
marsikaj bolje reševati in t«
ga smo veseli. To je drugi
srce našega kraja.«
Res, Angelca Cepinova, ^
s svojimi prizadevnimi tovj
riši in tovarišicami v »zboru
soustvarja lepši jutri tudi p
njih in v okolici, z dven
»srci« se lažje živi, lažje ii
bolje dela. Kljub temu
smo že na tesnem in rabim
še dodatne prostore,« nadj
ljuje Cepinova. Sicer pa
MOJ DOMAČI KRAJ
Moj domači kraj Lesično sta v davnini obdajala gra-
dova, ki pričata, da so naši predniki tlačanili graščaku.
Po težkih borbah so poštah svobodni. Toda naš kraj je
zaostal brez pravih cest in avtobusnih vez do mesta.
Tudi v času NOB so naši ljudje prispevali svoj delež za
svobodo. Mnogo je bilo žrtev, da nam je danes lepše.
To priča tudi lep spomenik ob cesti. Tudi naši ljudje so
morali prijeti za delo, da so obnovili požgane domove.
Šele v svobodi se je naš kraj razvil. Dobili smo
moderno cesto, več avtobusnih zvez in tudi ljudje so se
zaposlili v bližnjih tovarnah. Lepši je sedaj naš kraj,
nove hiše, lep kidtumi dom in nova šola, ki pričajo, da
je tudi pri nas napredek. Naš kraj je obdan z lepimi
gozdovi, travniki in njivami, skozi katere se vije reka
Bistrica. Poleti se v njej hladimo, na igrišču pa si mladi
krajšamo čas.
V nedeljo je bil naš kraj v zastavah. V naši krajevni
skupnosti smo praznovali občinski praznik. To je bil
dan pomembnih delovnih zmag, kajti v naši krajevni
skupnosti smo napravili velik korak naprej na kultur-
nem, gospodarskem in družbenopolitičnem področju.
ROMANCA CEPIN, 8. razred,
Uteramo-novinarski krožek
OŠ »Tončka Ceč*, Lesično
Osrednji objekt, takorekoč srce Lesičnega, je od občinskega pramika dalje nov večna-
menski dom, kjer bodo dobili svoj prostor praktično vsi, ki v tem kraju kaj delajo in
ustvarjajo. V njem je telovadnica, ki sluii tudi kot dvorana, dokaj velik oder, prostori za
krajevno skupnost in ostale družbenopolitične organizacije v kraju, gasilski prostor,
soba *a mladino... Tudi zunanjost Je lepo urejena, tako da je ta objekt resnično lahko v
ponos vrlim Lesičanom.
Fantiča sta bila ob našem obisku v Lesičnem edina na
otroškem igrišču. Vesela, razigrana, navihana, kot vsi
otroci po svetu njunih let. Nekako sta nam hotela dopove-
dati, da zdajle še gre, ko sije toplo sonce, problem pa
nastMe, ko je slabo vreme, kajti v Lesičnem nimajo vrtca.
Takrat morajo malčki biti kar doma. Torej odločno za
vrtec. Starejši so povedali, da je v programu in morda bo
zgrajen do takrat, da bo sprejel še tudi ta dva navihanca!
Izjemno lepo je urejena tako zunanjost, kot tudi notranjost osnovne šole. V predverju
imajo prijetno urejeno stalno razstavo o Tončki Čečevi, po kateri se tudi imenuje šola.
Ravnmtelflcm Angelca Cepinova (desno) Je z velikim zanosom govorila o bogati dejavno-
sti šole, kije ena immed najpomembnejših dejavnikov v kraju in okolici. Številni krožki
! In razvejana dejavnost uvrščajo to šolo v šnaarski občini med najzahtevnejše, posanaezne
sekcije pa so se doslej dobro uveljavile tudi v republiškem merilu.
Med najdelavnejšimi v kraju so strelci strelske družine
oni so se vključili v praznovanje občinskega praznil
tekmovanje kar na igrišču ob osnovni šoli. Vreme je t
sicer pa bodo z zračno puško lahko streljali tudi v no^
I m SRCI
WUENJ£
}bležiče, Gubno in Log ima okoli 1200
večje krajevne skupnosti v marski občini
pvi šoli bi morali napisa-
mostojno reportažo, to si
?omno zaslužijo. Vsi po
a še to: v šolski kroniki je
sano, da je bilo v stairi
ileta 1870 (od takrat se
je vodi kronika), 79
k, leta 1879 samo 60 in
s 200!
I iN LISICA
i kod ime Lesično? Po-
aJi smo več domačinov,
iih in malce starejših, pa
Mobili »čudne« razlage:
iravijo, da je tu okoli bilo
to lisičjih lukenj in seve-
^sic...
te, to ne bo držalo, saj se
i imenuje Lesično; »les,
[po njem mora biti ne-
;« modrujejo. »Tudi cer-
baje stoji na kolih zaradi
i, ki je tu okoli včasih
miČEV ANTON IN
^ČEVA JULIJANA
ajstarejši krajan v krajev-
[skupnosti Lesično je An-
I Jagrič iz Penkovega sela,
[je letos maja dopolnil 96
ijstarejša krajanka pa
leti mlajša Julijana Bevc
tobležič.
eusmerjanje
ETIJ
oni Zakošek, sicer pred-
^ skupščine krajevne
fcnosti Lesično, si je dan
pred proslavo občinskega
praznika v njihovem kraju
vzel toliko časa, da je med
drugim »natrosil« še nekaj
aktualnosti: »Naše kmetije
preusmerjajo. Počasi, gre...
Največ se usrherjajo v živi-
norejo, ribez, vinogradniš-
tvo... Mladi ostajajo doma
in prevzemajo... Ni pa
žensk... V kraju bi radi imeli
objekt družbene prehrane,
saj samo bife v okviru seda-
nje samopostrežne trgovine
v Lesičnem ne zadovoljuje.
Radi bi še več modernizira-
nih vaških cest... Pa seveda,
kot smo že rekli, asfaltirano
cesto v smeri proti Šentjurju
preko Slivnice...«
NAJDEBELEJŠA
BODIKA, KI »BODE.....
Prizadevni biološki krožek
na osnovni šoli v Lesičnem
se je lani vključil v republi-
ško akcijo, ki jo je izpeljala
revija Pionir na tšmo, da šo-
larji najdejo, izmerijo in zbe-
rejo podatke o najdebelejših
drevesih. Uspelo jim je, saj
so v bližini našli in izmerili
naj debelejšo bodiko v Slove-
niji, ki je tudi zaščitena. Ob-
seg debla je 183 cm (letos je
morda še kakšen centimeter
več!), višina 12,30 m. Malen-
kost manjša bodika je v Što-
rah. Ko so prišli rezultate
članov biološkega krožka
preveriti iz republike, so
ugotovili, da se vrli Lesičani
niso zmotili!
»VLAK« IMENOVAN
VOLJA
Ce ob zaključku obširnega
zapisa z obiska v krajevni
skupnosti Lesično vse sku-
paj poskušamo rezimirati, bi
lahko pod črto vsega videne-
ga in doživetega zapisali na-
slednje: tudi tisti kraji, ki so
dolgo »tancali« na mestu, se
z voljo in pomočjo le razvija-
jo in so v zadnjih letih veliko
naredili. Jasno pa je, da je pri
njih še vedno v ospredju
skrb za osnovne objekte, kot
so komunalni, šole, vrtci, tr-
govine. Najprej je treba to
posodobiti, potem bo lažje in
na vrsto bodo prišle še druge
stvari. V Lesičnem so pono-
sni na doseženo, imajo tudi
načrte, vendar so v njihovem
uresničevanju realni, saj ve-
do, da pretiravati ne gre.
Simbolično bi jih lahko kar
imenovali »vlak« imenovan
volja. Volja po odtrganosti
od zaostalosti in dejanja lju-
dem boljšega, kot so bili de-
ležni pred mnogimi leti pa še
tudi ne tako daleč nazaj.
Zadnje doseženo je porok,
da so na pravem tiru...
Tekst: TONE VRABL
Foto: TONE TAVCAR
imajo 64 članov. Tudi
občine in pripravili
^ se to dalo narediti,
Vrli mladi osnovnošolci (učenci sedmega in osmega raa-eda OŠ »Tončke Čečeve v
Lesičnem*) so letos aprila in maja izpeljali veliko delovno akcijo pogozdovanja in to v
sodelovanju * Gozdnim gospodarstvom Brežice in Celje. Na terenih Vetemika, Podsrede
in Loga so zasadili kar deset tisoč smrek. Vsako jesen pa se vključijo tudi v akcijo
obiranja Jabolk v Skrbniku, kjer Ima nasade ilabtnib sadežev žalski Hmezad.
Foto: ANGELCA CEPIN
Toni Zakošek, predsednik
skupščine Krajevne skup-
nosti Lesično: »Vletošnjem
letu smo dobili veliko po-
membnih objektov, kot ce-
ste, večnamenski dom in
podobno. Naša največja že-
lja je, da bi v naslednjih le-
tih dobili še obrat družbene
prebrane, saj imamo zdaj v
Lesičnem samo bife v sklo-
pu samopostrežne trgovine,
kjer pa ni možno ničesar po-
jesti. Želimo tudi, da bi se-
danjo cesto Maršala Tita as-
faltirali do Šentjurja, stij Je
ta povezava zaenkrat v
glavnem samo makadam-
ska.
Andrej Kocman Je poslovo-
dja v trgovini, kjer dobiš
vse, če le pravočasno naro-
čiš, v prostem času pa Je še
predsednik prostovoljnega
gasilskega društva: »Naše
društvo Je staro 50 let in zla-
sti jubilej bomo proslavili
zdaj v septembru z velikim
gasilskim tekmovanjem v
okviru občine. Pričakujemo
nastop vseh naših občin-
skih prostovoljnih gasil-
skih društev. Najzaslužnej-
šim članom bomo podelili
priznanja. Z večnamenskim
domom se bodo izboljšali
tudi naši pogoji za delo.*
Mirko Zidar Je sicer zaseb-
nik avtoprevoznik, vendar
se Je v zadnjem času po-
vsem posvetil izgradnji no-
vega večnamenskega doma.
Bil Je predsednik gradbene-
ga odbora in v Lesičnem ve-
do povedati, da gre prav
nJemu zahvala, da so dela
potekala po načrtu in v re-
du. »Dom bo ogromne kori-
sti za nas vse in prebivalce
v bližnjih zaselkih. Z nJim
bomo poživeli vso našo de-
javnost od krajevne uprave
do športa, kulture, gasil-
stva, svoje prostore bo ime-
la mladina... S tem bomo
sprostili šolo, kjer se Je do-
slej vse dogajalo!*
Marjana Lapomik, učitelji-
ca na Osnovni šoli »Tončke
Čečeve*: »Res Je, doslej se
je vse dogajalo v naši šoli. Z
novim večnamenskim do-
mom se bo marsikaj preseli-
lo tja, tako da bomo vsaj
malo prostorsko ,zadihaW.
Dolgo Je bil naš kraj takore-
koč na repu, v zadnjih letih
pa se marsikaj spreminja,
seveda na bolje. To Je plod
prizadevnosti krajanov Le-
sičnega in bližnjih zaselkov
ter njihovega dela. Želja Je
še veliko, zlasti bi radi pri-
zidek pri šoli.*
Anton Postržin Je predse-
dnik enega najdelavnejših
društev v Lesičnem in to
strelske družine »Dren*:
»Tudi mi bomo imeli pro-
stor v novem večnamen-
skem prostoru in to streli-
šče za zračno puško. Pretež-
no sami pa smo si uredili
tudi strelišče za malokali-
brsko puško. Potrebovali bi
še kakšne tri stare milijone,
da bi uredili še nekatere
nujne stvari. V društvu Je 64
članov od mladine do sta-
rejših ljubiteljev tega špor-
ta. Smo med boljšimi v ob-
čini pa tudi v republiškem
merilu smo dosegli nekaj le-
pih uspehov.*
Dragica Kolar Je v zadnjih
dveh mesecih tajnica Kra-
jevne skupnosti Lesično:
»Skoraj vsak večer smo »se-
jali*, saj smo se hoteli za
proslavo občinskega praz-
nika v našem kraju dobro
pripraviti. Če tega praznika
letos pri nas ne bi bilo, še
tudi tega prepotrebnega
večnamenskega doma ne bi
imeli. Ljudje iz našega kra-
ja hodijo na delo največ v
Kozje (Metka in Steklarna)
pa v Štore, doma pa so zapo-
sleni v šoli, trgovini in
Hmezadovem obratu.*
Miha Zakošek Je predse-
dnik Prosvetnega društva v
Lesičnem. Ko smo se mudili
na obisku pri njih Je bil
oblečen v moder delovni
plašč in Je pomagal pri po-
stavljanju objektov za pro-
slavo: »Danes delamo vsi
vse. Potrudili se bomo, saj
se zavedamo pomembnosti
objekta, ki smo ga končno
le dobilL Z nJim se bo naša
dejavnost vsekakor razgi-
bala in poživela, zlasti še na
kulturnem področju. Dvo-
rana Je lepa, oder velik, po-
goji za boljše delo so tu, sa-
mo izkoristiti Jih Je treba.*
Jurij Tacer Je z 8L leti med
najstarejšimi krajani v Le-
sičnem, ki pa sicer živi v
Pilštajnu. Torej tam, kjer so
včasih imeli vse od občine
do »policije* pa še sedem
gostiln. Danes nimajo niti
ene več in Tacarjev Jurij,
krepak možak vitalne po-
stave in krepkega duha, Je
bil zadnji oštir v znameni-
tem Pilštajnu. Gostilno Je z
ženo imel kar 42 let, »dol*
pa Jo Je dal pred osmimi le-
ti. Zdaj nimajo ne občine ne
»policije* ne gostilne, cen-
ter krajevne skupnosti pa Je
v nižje ležečem Lesičnem...
»Vse odhaja tja dol, ostaja-
mo sami s spomini!* pravi
otožno Jurij Tacer.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36-13. september 197|
S HITRIMI
KORAKI
NAPREJ!
Dvanajsti september. Praznik mozirske
občine. Tudi letos je minil v prazničnem in
delovnem razpoloženju. Praznično in pono-
sno v obujanju spominov na tLste jesenske
dni 1944. leta, ko je dolina zaživela in živela
svobodno, in delovno tudi ob novih zmagah
in spoznanju, da delo pridnih rok dosega
predvidene rezultate.
Gre za veliko bitko na vseh področjih
družbenega dogajanja, še posebej v gospo-
darstvu, za bitko po kvalitetnejši proizvod-
nji, po uvajanju nove tehnologije in zato
tudi večjega znanja. To je tudi bitka, da bi
ujeli in prehiteli zamujeno, da bi šli v korak
z gospodarsko razvitejšimi občinami v naši
republiki.
O vseh teh naporih govorijo tudi naložbe,
ki so v teku. Niso majhne, v celoti za okoli
500 milijonov dinarjev. Z njimi in novimi
vlaganji bo občina dosegla enakomernejšo
in hitrejšo rast gospodarstva, izboljšala nje-
govo strukturo, predvsem na industrijskem
področju in opozorila, da je še dosti dela ne
camn v kovinarski in elektro industriji, mar-
več prav tako v lesni, tekstilni, kemični,
nadalje v gozdarstvu in kmetijstvu, v ter-
ciarnem sektorju gospodarstva, ki bo dobil
tudi v prihodnjem srednjeročnem načrtu
posebno mesto.
Gre za občino, ki sodi med večje v naši
republiki, saj ima 508 kvadratnih kilome-
trov površine, nekaj nad 15.000 prebivalcev,
od tega 8.600 aktivnih. V narodnem dohod-
ku na prebivalca 39.751 dinarjev občina si-
cer zaostaja za slovenskim povprečjem,
prav tako v družbenem proizvodu na prebi-
valca.
To je občina, kjer je doma solidarnost.
Zdaj je v teku drugi občinski'samoprispe-
vek, ki je z izjemo prvega, ki je zajel samo
gradnjo novih šol, dosti širši in vključuje
tudi dejavnost krajevnih skupnosti, pomoč
obmejnim predelom, gradnjo nekaterih po-
membnih komunalnih objektov in po-
dobno.
Poleg zbiranja sredstev v občinskem me-
rilu je močno uveljavljeno še združevanje"
sredstev v okviru krajevnih skupnosti. Pri
tem ne sodelujejo samo delovni ljudje in
občani, tudi organizacije združenega dela.
Gre za skupne napore. Zato ni naključje, če
so v mozirski občini v zadnjih dveh letih
modernizirali okoli 50 km krajevnih cest, za
katere so krajani zbrali približno 18 milijo-
nov dinarjev!
Gozdne ceste so speljane do zadnje višin-
ske kmetije. Kmalu bo tako tudi s telefoni,
saj se bo že te dni med drugim pričela akcija
za ureditev telefonske napeljave tudi do naj-
višje ležeče kmetije pri nas sploh, do Bu-
kovnika. Sicer pa so lani priključili na tele-
fonsko omrežje okoli dvajset kmetij z višin-
skih območij.
Takšna je dolina, ki se vse bolj postavlja
na svoje noge tudi v turističnem pogledu,
torej v dejavnosti, ki ima vse,naravne pogo-
je za največji razmah. Pri tem ima tako ime-
novani kmečki turizem pomembno mesto;
pred novimi nalogami, tudi integracijskimi,
pa so gostinske delovne organizacije ne sa-
mo v občini, tudi zunaj nje.
To je dolina, ki ima jasno perspektivo,
kjer zlasti delovni ljudje vedo, kaj hočejo.
Nalog ne manjka, volje za njihovo uresniči-
tev, izpolnitev pa je dovolj. Zato je praznični
dan tudi napoved novih vidikov, zato je
praznik tudi delovni dan.
Mozirje, občinsko središče občine, ki se razprostira ob gornjem toku Savinje in ob Dreti, postaja vse večje. Nove hiše
rase jo, sicer pa je Mozirje ne le zaradi sedeža občinske skupščine, tudi sicer središče doline v pravem pomenu besede.
Tudi zaradi dela občinskih družbenopolitičnih organizacij, številnih družtev, drugih ustanov itd.
Začetek gradnje nove proizvodne halei pri TOZD Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji,
sicer temeljne organizacije Železarne Ravne, je bil povezan s spoznanjem, da so delovni
prostori postali pretesni in nadalje, da morajo v proizvodnem procesu napraviti korak
naprej. Predvsem kakovostni korak na področju obdelave plemenitih jekel. In tako je na
industrijskem kompleksu Ljubnega zrasla velika hala v izmeri 2340 kv. metrov, za
katero bo kolektiv skupaj z opremo odštel okoli 80 milijonov dinarjev. Namenu je bodo
izročili do konca 1980. leta.
Za gornjegrajsko delovno organizacijo »Smreko^ bi lahko zapisali - vsako leto nekaj
novega in vse hitrejši razvoj. Zato tudi precejšnja sredstva v nove naložbe. »Smreka*
postna vse večja. Iz majhne obrtne delavnice je nastalo moderno industrijsko podjetje,
ki ima zdaj že 180 članov in dosega letni prihodek 80 milijonov dinarjev. Tu izdelujejo
stavbno pohištvo oziroma dalmatinski tip oken s polknami ter seveda vikend hišice, s
katerimi so se uveljavili tudi na tujih tržiščih.
Ob zaključku prazničnih dni je nekdanji komisar Zidan-
škove brigade, Franta Komelj, odkril v Gornjem gradu
spominsko obeležje Pohorski brigadi. Na njej piše: Bor-
cem slaven spomin - Krajanom ponosem pomnik - Tuj-
cem živ opomin. V hudih bojih 30. in 31. julija ter 1.
avgusta 1944. je Zidanškova (pohorska) brigada izboje-
vala eno svojih največjih zmag. Strla je odpor okupator-
jeve postojanke v Gornjem gradu in mesto osvobodila
Žt. 36 - 13. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 17
V okviru Gorenja - Lesne industrije GLIN, TOZD Ivema v Nazarjih rase, oziroma je že
trasla nova proizvodna hala, ki prinaša nove možnosti v izpopolnitvi proizvodnega
procesa. Zdikj bodo tudi v tej temeljni organizaciji, ki se še vedno bori za boljše
poslovanje, dobili nove pogoje za višjo stopnjo predelave iveric in tako tudi možnosti,
da dosežejo večji prihodek. Ne gre za kakršen koli poseg v industrijo stavbnega pohiš-
tva, marveč le za korak naprej v predelavi iveric. Investicija Je vredna 160 milijonov
dinarjev in bi morala biti končana letos.
Za praznik občine tudi nov most čez Savinjo blizu Radmirja, sicer pa na cesti, ki
povezuje spodnji del doline proti Logarski dolini in tudi proti Gornjemu gradu. Gradnjo
mostu Je financirala republiška skupnost za ceste in za ta dela odštela okoli 14 milijonov
dinarjev. Na vsak način izredno pomembna pridobitev!
Od konca prejšnjega tedna
stoji pred osnovno šolo
»Frana Kocbeka* v Gornje-
mu gradu lesen kip planin-
ca, delo Toneta Veneka, ki
tudi potrjuje pripadnost
mladih planinstvu.
Kolektiv Elkroja Je sredi velike naložbe. Tudi tu Je že zrasla nova proizvodna hala, novi
delovni prostori, ki prav tako pomenijo veliko pridobitev za proizvodni proces. Poleg
bale bodo pridobili tudi prostore za lastno industrijsko prodajalno, zatem kolesarnico
itd. Za to naložbo bo treba odšteti 30 milijonov dinarjev, delo v hali pa naj bi steklo že ob
koncu letošnjega leta.
Tudi v izredno lepo planinsko vasico Smihel nad Mozirjem so prišla združena občinska
sredstva in tako začetek gradnje nove osnovne šole. Domačini so Jo težko pričakovali,
vsi, ne samo otroci, saj Jim tudi sicer prinaša nove pogoje za družbeno in zlasti kulturno
življenje. Dela so v taki fazi, da otvoritev šole ni več daleč.
»Več gozdnih cest - hitrejši razvoj!« Tako so napisali na
transparentu pred vstopom na novo 4 km gozdno cesto
Robanov kot - kmet Knez.
To Je Zagožnova hiša v Vologu št. 11, kije bila letos prvič
odprta tudi za kmečki turizem. Imeli so veliko gostov.
V mozirski občini so v zadnjih letih veliko naredili za višinske kmetije. Močno so
razpredene gozdne ceste, zdaj že do sleherne kmetije. Tudi elektrika. Zadnja pa je akcija
»a njihovo priključitev na telefonsko omrežje. Samo lani Je dvajset višinskih kmetij
dobilo telefonske priključke, v kratkem pa bodo dobili tak stik s svetom tudi pri
Bukovniku, najviše ležeči kmetiji pri nas sploh.
Nekdanja zapuščena gmajna na desnem bregu Savinje v Mozirju se je po zaslugi pridnih
rok domačinov in slovenskih vrtnarjev spremenila v čudovit park - v Savinjski gaj.
Odprli so ga ob koncu aprila lani in doslej si ga je ogledalo več deset tisoč ljudi. Postal je
ne samo zgled hortikultume ureditve, marveč tudi velika turistična privlačnost doline.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36-13. september 197|
SETEV PŠENICE
KRUH NAŠ VSAKDANJI
Nekaj nasvetov Janeza Luževiča iz ŽVZ Celje
Letošnji slab pridelek pše-
nice je marsikoga prislil k ra-
zmišljanju o vzrokih za nizek
pridelek. Slovenija nima naj-
bolj ugodnih pogojev za pri-
delovanje žita, kljub vsemu
pa pogoji kot so, omogočajo
dober pridelek večine žit.
Poleg zemlje in vremenskih
razmer ima zelo velik vpliv
na višino pridelka ustrezna
sorta. Kljub slabi letini ne
gre prezreti dejstva, da je Ju-
goslavija pomemben proiz-
vajalec pšenice, kar je ne-
majhna zasluga naših selek-
cijskih postaj in raziskoval-
nih ustanov. Jugoslovanske
sorte pšenice so znane tudi
izven meja domovine. Izbor
sort pa ustreza najrazličnej-
šim pridelovalnim pogojem.
Poleg visokih donosov je po-
membna tudi odpornost na
poleganje in bolezni, sama
kakovost pa je odvisna od
več dejavnikov kot na pri-
mer od dednih lastnosti, sor-
te, vrste zemlje, reizporeda
temperatur in padavin v ča-
su rasti in drugega. Slovenija
po svojih naravnih pogojih
ni izrazito žitorodna, zato pri
nas izbiramo predvsem tiste
sorte, ki dajejo visoke pridel-
ke, so odporne na zimo in
poleganje ob še zadovoljivi
kakovosti zrnja. Kmetijski
inštitut SRS preizkuša in
spremlja lastnosti novopriz-
nanih sort v slovenskih ra-
zmerah. Do sedaj so se poleg
starejših sort: san pastore, li-
belula, kavkaz, lezostaja, v
Sloveniji uveljavile še novej-
še intenzivne sorte - domače
selekcije kot so: novosadska
rana 2, partizanska, kraguje-
vačka 56, zlata dolina, super
zlata, sava, marinka in še šte-
vilne druge sorte. Katero
izmed sort bomo izbrali pa
zavisi med drugim tudi od
intenzivnosti pridelovanja.
Manj zahtevne sorte:
Te sorte so manj občutljive
za slabše rastne razmere in
za manjše gnojenje. Osnov-
no gnojenje je isto kot pri
(intenzivnih) zahtevnih sor-
tah, pri dognojevanju pa da-
jemo manjše količine dušika
(za 30 do 40% manj) kot pa
intenzivnim sortam.
Kavkaz - bela gohca, sred-
nje visoka, poznejša sorta,
kar moramo upoštevati že
pri setvi, primerna za najra-
zličnejše pogoje. Dobro od-
porna sorta proti poleganju
in mrazu. Sklop pri setvi:
500-550 kalivih zrn/m^ v nor-
malnem setvenem roku.
Marinka - bela resnica,
višja, srednje rana, daje zelo
izenačene pridelke v različ-
nih letinah. Je občutljiva na
poleganje (visoka), zato je
primerna za nepremočno
gnojenje z dušikom, uspeva
tudi na plitvejših tleh. Sklop
pri setvi: 500-550 kalivih zrn
v normalnem setvenem
roku.
Libelula - rjava goUca, ra-
na, srednje visoka, nezahtev-
na sorta za različne rastne
pogoje. Prav tako ne prenese
močnega gnojenja z duši-
kom - poleže. Sklop pri se-
tvi: 500-550 kalivih zm/m^ v
normalnem setvenem roku.
San pastore - rjava golica,
nizka, zelo rana, srednje od-
porna proti poleganju in
mrazu. To je ena izmed prvih
intenzivnih sort, ki so se pri
nas obdržale še do sedaj. Ob-
držala se je predvsem zaradi
svoje prilagodljivosti in stal-
nih pridelkov (podobno kot
Libelula), čeprav je tako po
kvaliteti kot po višini prino-
sov že močno zaostala za no-
vejšimi sortami. Sklop pri
setvi: 500-550 kahvih zrn/m^
v normalnem setvenem,
roku.
Sorte so opisane po
vrstnem redu, kot je njihova
kvahteta zrnja. Kavkaz ima
od opisanih najvišjo, San pa-
store pa najnižjo kvaliteto
zrnja.
Nadaljevanje prihodnjič
PESEM O
CVETU
Odbor za urejanje Savinj-
skega gaja pri Krajevni
skupnosti Mozirje in Druš-
tvo slovenskih vrtnarjev sta
ob koncu prejšnjega tedna
pripravila več kot zanimivo
prireditv. Najprej je šlo za se-
minar o pripravi cvetličnih
izdelkov, ki se ga je udeležilo
okoli šestdeset cvetličarjev
iz vse Slovenije, za tem pa za
razstavo vsega, kar so pripra-
vile spretne roke. Bila je v
telovadnici Partizana v Mo-
zirju.
MB
ŠE ENKRAT: TRAKTOR
KAKO VARNO?
Traktor nI otroška Igrača!
v eni izmed zadnjih šte-
vilk Novega tediuka sem
zasledil sestavek, v kate-
rem nek tovariš piše o
varnosti na traktorju. V
sestavku omenja, da je
danes s traktorjem mno-
go nesreč. Rešitev išče v'
vozniškem dovoljenju F
kategorije in varnostnem
okviru, ki bi ga naj imel
vsak traktor. Dovolite, da
tudi jaz napišem svoje
mnenje:
»V prvi vrsti bi rad po-
vedal, da vozniško dovlje-
nje ne pride v poštev. S
tem se namreč učiš voziti
po prometnih predpisih,
kar pa tu v hribih, gozdu
ali na spolzki cesti prav
nič ne pomaga. Tu sta po-
trebna »posluh« in prak-
sa, da se voznik zna prila-
goditi, da uveljavlja dolo-
čene hitrosti, da spozna,
koliko lahko traktor obre-
meni, kolikšen nagib lah-
ko ima njegov traktor in
podobno. Vse to seveda
zato, da prepreči nesrečo.
Drži tudi to, da vsak
starejši voznik včasih tve-
ga, ne glede na vozniško
dovljenje.
Kolikor berem, se zgodi
na javnih cestah s traktor-
jem malo nesreč, vozni-
škega dovoljenja pa ne
pridobiš na poljskih ce-
stah in v hribih, kjer pa je
največ nesreč. Torej, ne-
sreča je posledica nepre-
vidnosti voznika in pre-
velike mere tveganja.
Vsak se pač mora zaveda-
ti, da ima v rokah traktor
in ne otroško igračo. Si-
cer pa dosti nesreč z av-
tom zakrivijo tudi poklic-
ni vozniki.
Vzimostni okvir na
traktorju pa je seveda po-
memben, kadar se traktor
prevrne, da se potem ne
obrača, ker ga obdrži. Si-
cer pa se tudi tu lahko
konča s smtrjo, če voznik
pade pod okvir.
Se enkrat torej poudar-
jeim, da ni ne eno, ne dru-
go, kot je omeriil pisec
omenjenega sestavka, po-
membno tako, kot spoz-
nanje voznika, kako,
kdaj, zakaj in koliko lah-
ko uporablja traktor.
Kdor se zanima za kme-
tijsko mehanizacijo, naj
vzame v roko knjigo o
varnosti s traktorjem.
Mogoče mu bo veliko po-
magala, sicer pa je bolje,
da tak človek vpreže go-
vedo, če hoče nositi celo
glavo.
ANTON KOS,
Frankolovo
GOBE V HOTELU PREBOLD
V preboldskem hotelu pripravljajo v soboto zanimivo ak-
cijo skupaj z Gobarsko družino Celje-sekcijo Polzela. Od 8.
do 21. ure bo namreč v hotelski avli razstava gob, poznavalci
gob pa bodo ljudem priskočih na pomoč tudi s strokovno
razlago. Ob 20. uri pa se bo pričel tudi prvi gobarski ples, na
katerem bodo igrali Vokali. Gostom bo na voljo tudi precej
razUčnih jedi iz gob in to od gobje juhe do zrezkov iz gob.
Vsekakor zanimivost, ki je ne velja spregledati.	J. V.
STROKOVNI NASVET
SILA2A IN SlURANJE
KIsanJe hrane so poznali že v starem veku
Vsestransko uporaben na-
čin konzerviranja številnih
njivskih krmilnih rastlin je
edini praktičen povsod upo-
raben način shranjevanja
sočne krme pri najmanjših
izgubah beljakovin in vita-
minov in za daljše obdobje.
Prebavljivost silaže je večja
od sena. Ce travo prve ^
druge košnje siliramo, smo
manj odvisni od vremena
kot pri sušenju sena na suši-
lih ali dosuševanju v seniku
ali kozolcu.
Pri siliranju ali kisanju
krme, včasih govorimo tudi
kisanju. Gre za to, da sveže
zelene rasthne, ki vsebujejo
veliko vode, ohranimo upo-
rabne dalj časa. Siliranje
rastlin je precej podobno ki-
sanju vrtnin npr. zelje in re-
pe, ki so za prehrano ljudi. V
obeh primerih gre za mlečno
kislinsko vrenje oz. fermen-
tacijo.
Kisanje hrane so poznah
že v starem veku, kisanje
krme za prehrano živali se je
razmahnilo šele v preteklem
stoletju. Prostor oziroma po-
sodo, v kateri krmo sihramo,
imenujemo silos.
Pri kisanju istiskamo zrak
s tlačenjem materiala. Ko
krmo konzerviramo s sihra-
njem, si nadvse žehmo, da bi
bila okisana krma po hranil-
ni vrednosti čim bliže mate-
rialu, ki ga sihramo. To pa
pomeni, da morajo biti izgu-
be čim manjše.
Konzerviranje krme s po-
močjo sihranja ima določene
prednosti pred drugimi nači-
ni konzerviranja: Izgube hra-
nilnih snovi so manjše kot
pa pri običajnem sušenju.
Bolj se ohranijo vitamini zla-
sti karotini, iz katerih pravi-
taminih se v živalskem orga-
nizmu tvori vitamin A.
Siliramo pozne jesenske
pridelke, ki jih težko sušimo.
Nadalje lahko uporabimo ce-
lotno rasthno (npr. koruzna
silaža). S siMranjem torej lah-
ko povečamo kohčino hra-
nilnih snovi na ha. Že v za-
četku smo omenih, da smo
manj odvisni od vremenskih
razmer, poleg tega pa nam
siliranje krme omogoča
manjšo površino potrebnih
sldadišč.
Kvalitetna silaža je odhčna
voluminozna krma, s katero
lahko nadomestimo pretežni
del sena. Za krmo se uporab-
lja samo silaža, ki je prijetne-
ga duha, okusa in ima dovolj
visoko škrobno vrednost. Si-
laža naj ima vsaj 24% suhe
snovi, v suhi snovi pa največ
26-28% surovih vlaken.
SILAŽA KOT ŽIVALSKA
KRMA
Kvahtetna, dobra silaža,
brez maslene kisline in amo-
nijaka, živalim ne škoduje.
Kisline, ki jih silaža vsebuje,
izkoristi žival tako, kot dru-
ge hranilne snovi v krmi.
ŽivaUm lahko krmimo ve-
like količine silaže in zato
majhne koUčine sena. Naju-
godneje je, če dobi krava
dnevno 20 kg silaže in vsaj
6-8 kg sena. za pitovno gove-
do zadošča ob silaži samo 2
kg sena dnevno, če krmimo
dovolj močnih krmil.
Med koruzno in travno si-
lažo je velika razlika. Koruz-
na silaža ima praviloma več-
jo škrobno vrednost, vsebuje
pa manj beljakovin, rudnin
in vitaminov. Pri pitanju da-
jemo prednost koruzi, pri
krmljenju molznih krav pa
travni in detelj ni silaži.
Silaža iz uvele trave je
mnogo boljša krma kot sila-
ža iz sveže trave. Silaže iz
sveže trave živali premalo
pojedo, zato je zaužita količi-
na suhe snovi premajhna.
Mleko se hitro navzame du-
ha po silaži, okuži pa se tudi
z masleno kislinskimi bakte-
rijami. Silažo ne smemo po-
kladati niti pred, niti med
molžo. Ostanke silaže mora-
mo odstraniti iz hleva.
KAJ VSE LAHKO
SILIRAMO
Za siliranje so primerne
vse vrste zelenih rasthn, go-
moljnice in korenovke, torej
lahko kisamo vse zelene
rastline. Ker pa se različne
krmne rastline med seboj ra-
zUkujejo po sestavi, se ne si-
lirajo vse enako dobro. Tako
silirajo po svetu in pri nas
nekatere pridelke bolj pogo-
sto kot druge. V svetu največ
siUrajo zeleno krmo s travni-
kov, nato koruzne rastline in
presno Ustje. Pri nas je pa
drugače: v Sloveniji in naši
občini siliramo več koruze
kakor zelene krme s travni-
kov. Od vseh rastlin, ki jih
pridelujemo pri nas, smo že
omenili, da največ in najlažje
siliramo koruzo. Važno je, da
koruza za siliranje doseže
pravo zrelost, da imajo rasth-
ne dovolj razvite storžke.
Koruza v mlečni zrelosti ima
polovično hranilno vrednost
kot v voščeni zrelosti. Zato
priporočamo siliranje koru-
ze, ko so zrna voščeno zrela
in imajo zobanke vdrto
zrnje. Listi rastline so pa še
zeleni. V tej zrelosti ima rast-
lina nad 30% suhe snovi.
Trava je zrela za siliranje, ko
gre v latje. V tem času ne
vsebuje več kot 25% surovih
vlaken in ne manj kot 50%
škrobne vrednosti v suhi
snovi. Trava po cvetenju ima
nižjo hranilno vrednost in je
slabša za siliranje.
Jesenska trava je manj pri-
merna za siliranje, ker vse-
buje premalo sladkorja oz.
ogljikovih hidratov in pre-
več vode. Zato jo siliramo
lahko, če jo dobro premeša-
mo s koruzo za silažo, ah sa-
mo koruznico. Ce se odloči-
mo, da sihramo jesensko tra-
vo, je treba paziti, da sihra-
mo-svežo ah malo uvelo z
dodatkom konzervansov.
Lucerno sihramo težje od
drugih rasthn zaradi visoke-
ga procenta beljakovin in ap-
na. Sihramo jo lahko samo,
če je dovolj uvela. Svežo tež-
ko sihramo tudi s konzer-
vansi. Prvi odkos siliramo,
ko se pokažejo prvi cvetovi,
drugi odkos pa, ko je 1/4 do
1/2 rasthn v cvetju.
Črno deteljo in inkarnavt-
ko sihramo na začetku cvete-
nja. Spada v skupino rasthn,
ki jih težko sihramo, vendar
lažje kot lucerno.
Križnice, ki jih~prideluje-
mo običajno na strniščih,
vsebujejo mnogo vode, ker
jih ne moremo pustiti uvene-
ti na polju, niso zelo primer-
ne za sihranje in se silaža ra-
da kvari.
Krmno rž siliramo v začet-
ku cvetenja. Običajno silira-
mo rž prepozno, zato je živi-
na nerada je.
Mešanico žita z grašico te-
že sihramo kakor sama žita
in silaža redko uspe. Sončni-
ce, sejane na strnišče, cvete-
jo v jeseni ob spravilu koru-
ze. Siliramo jo le, če jo meša-
mo s silažno koruzo v ra-
zmerju 15 : 85.
Od zrnja se najbolj silira
koruza, mleta s storžem. To
krmilo je v prehrani živali
kot močno krmilo.
Od gomoljčnic je krompir
najprimernejši za siliranje.
INŽ. ZVONKO TANC
Žt. 36 - 13. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
[VŠENTJURJU
USPELA
RAZSTAVA IN
PRIKAZ
KMEČKIH
OPRAVIL
V	Šentjurju pri Čel ju so v
soboto pripravili regijsko ži-
vinorejsko razstavo lisaste
pasme. Na njej so kmetje in
družbeni sektor razstavljali
110 glav živine, od tega 80
Icrav in 30 telic. Posebna ko-
misija je vso živino tudi oce-
nila ter podelila tradicional-
ne zvonce in denarne nagra-
de. Pri starejših kravah je
komisija za najboljšo izbrala
Zebo, last rejca Alojza Ver-
bovška iz Dolge gore KK
Šentjur; pri mlajših Cetino,
last rejca Ivana Žnidarja
prav tako iz Dolge gore KK
Šentjur; pri telicah pa Olgo,
last rejca Alojza Anderliča iz
Imenega. Na prvi sliki so
lastniki krav lisaste pasme,
ki so zasedli prva mesta.
V	okviru živinorejske ra-
stave v Šentjurju pri Celju so
mladi zadružniki pripravili
povorko s prikeizi kmetijske
mehanizacije in starih kmeč-
kih opravil. V dolgi povorki
se je zvrstilo okoli 30 različ-
nih motivov.
Na tem vozu je mlad fant
kar dobro vlekel »frajtonar-
ce«, obenem pa prikazal, ka-
ko se kuha naravni brinje-
vec.
TEKST IN FOTO:
T. TAVČAR
V_ _
ELKROJ
VEČ KOT MILIJON HLAČ
I* majhnegm fe mraslo tnodemo podjet/e
Pot, ki vzbuja pozor-
nost in spoštovanje. Iz
majhne obrtne delavnice
v moderno industrijsko
podjetje. Iz krojaštva in
šiviljstva v modno kon-
fekcijo.
Začela se je 1947. leta.
Bila je naporna. Mnogi,
sorodni in drugi kolekti-
vi, ki so začeli v enakih
okoliščinah, so omagali.
V tem kolektivu niso klo-
nili pred težavami. Na-
sprotno, rasU so in se kre-
pili, širili in se vse bolj
uveljavljali. Leta 1959
pravzamejo sedanje ime -
ELKROJ, proizvodnja
modne konfekcije. Sicer
pa samo ime Elkroj pove-
zuje dve besedi: ELegant-
no KROJaštvo.
Začeli so skromno. De-
lo po naročilu posamezni-
kov, toda vse bolj se uve-
ljavlja množična proiz-
vodnja - naročila za izde-
lavo enotnih delovnih
oblek za gozdarje, lovce
itd. Pričela se je serijska
izdelava konfekcije.
S prehodom na poizku-
sno serijsko proizvodnjo
se je pričel Elkroj vse bolj
razvijati. Večalo se je šte-
vilo zaposlenih. Od treh
do sedmih delavcev, koli-
kor jih je bilo vse do 1959.
leta, se je število že 1969.
leta povzpelo na 130, zdaj
pa jih je 405. Hkrati s tem
so postali pretesni tudi
delovni prostori. Dokler
niso 1972. leta dobili nove
in zdajšnje prostore na
Prihovi pri Nazarju, so se
nekajkrat selili. Zaradi
vse večje proizvodnje je
namreč postajala prostor-
ska stiska prehud zaviral-
ni moment. Tako ni nak-
ljučje, da so delavci El-
kroja 1969. leta 'delali v
štirih izmenah. Zato je bi-
la gradnja novih delovnih
in drugih prostorov več
kot nujna.
V Elkrojevi kroniki je
pomembno 1972. leto tu-
di zavoljo prvih korakov
na tuja tržišča. Sprva so
izvažali le storitve, zdaj
pa seveda svoje izdelke.
Elkrojeve hlače gredo
predvsem na Nizozem-
sko, v Zvezno republiko
Nemčijo in v Švico, razen
tega pa tudi na Češkoslo-
vaško. V perspektivi je
tudi izvoz na nerazvita
območja.
Kaj pa doma? S svojimi
izdelki, to pa so moške.
ženske, deške, dekliške
in otroške hlače oskrbu-
jejo celotno jugoslovan-
sko tržišče.
Na svoji poti je kolektiv
tudi pozneje vlagal velika
sredstva v nove proiz-
vodne prostore, za kot-
lovnico, za družbeno pre-
hrano itd. Zdaj je v teku
nova naložba, v novo ha-
lo, ki bo znova pomenila
korak naprej v proizvo-
dnem procesu. Namenu
jo bodo izročili decembra
letos, zanjo pa odšteli
okoli 30 milijonov dinar-
jev. Hkrati z njo raste no-
va prodajalna, kolesarni-
ca itd. Čaka pa jih tudi
ureditev okolja, prav tako
rekreacijskih površin in
še kaj.
Z otvoritvijo nove hale,
bodo odprli tudi 40 novih
delovnih mest.
V Elkroju izdelajo mili-
jon in petdeset tisoč hlač
v enem letu! To so izdel-
ki, ki so se uveljavili do-
ma in na tujem. Zato so
med vodilnimi v konfek-
cijski skupinami v naši
republiki in tisti, ki so za
svojo kakovost dobili
vrsto visokih priznanj.
To je kolektiv, ki je
upravičeno ponosen na
svojo več kot tridesetlet-
no pot. Povezana je s stal-
no rastjo na vseh področ-
jih. S svojim delom so vi-
soko cenjeni doma in na
tujem, zato je danes EL-
KROJ pojem kvalitete.
Tako so lani septembra, za praznik mozirske občine, vgradili temeljni kamen za
novo halo
Leto dni po vgraditvi temeljev, je nova hala, ki bo med drugim imela tudi
klimatske naprave, tik pred končanjem
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36-13. september 197|
NISO POZABILI NANJE
V POSTOJNO, K CANKARJU
Uspešni vsalcoletni izieti sociainih podpirancev
Socialna komisija občin-
skega Rdečega križa v Celju
že trinajst let zapored organi-
zira enodnevne izlete za ob-
čane, ki prejemajo socialno
podporo.
Tudi letos se je tega izleta
udeležilo več kot 140 obča-
nov, ki so se pred tednom
dni, vedri in dobre volje, od-
peljali na izlet po Notranjski.
Iz Celja so se najprej popelja-
li proti Ljubljani do Vrhnike,
kjer so si ogledali rojstno hi-
šo Ivana Cankarja. Pot jih je
nato vodila še do Postojne,
nazaj grede pa do Močilnika
pri izviru Ljubljanice.
V celjski občini je okrog
180 socialnih podpirancev in
vsi se izleta, žal, niso mogli
udeležiti, ker jim tega ni do-
puščalo zdravje. A kljub vse-
mu je treba zapisati, da vsa-
koletna velika udeležba na
izletu znova in znova potrju-
je, kako radi odhajajo social-
ni podpiranci na take izlete
po naši ožji domovini. Saj je
prav izlet priložnost, da se
med seboj spoznajo, se pogo-
vrijo in skupaj uživajo v le-
potah naših krajev. Mnoge
med njimi so spoznali prav
na skupnih izletih in prav
gotovo je vsak tak dan
skrbno zapisan v njihovem
spominu in vsak še tako be-
žen utrinek iz izleta je včasih
večkratna tema pogovora v
vsakdanjem, ustaljenem rit.
mu njihovega življenja. Veli-
ko krajev so že videli in spoz-
nali in prav gotovo jih bodo
še več, saj ni bojazni, da bi
avtobusi, ki vozijo enkrat na
leto po naši deželi socialna
podpirance iz občine Celje,
ostali prazni ali slabo zase-
deni.
Naj jim zato zaželimo sreč-
no pot že k naslednjemu
izletu!
MAP
GOBARSKA TROFEJA
MALA MED VELIKIMI
Ivan Tllinger nam je pokazal gobo, ki je nismo poznali
Oni dan je prišel v našo
redakcijo Ivan Tilinger iz
Crešnjevca pri Vojniku in
prinesel v polivinilasti vreč-
ki vehko gobo s seboj. Pove-
dal je, da jo je našel v vojni-
ških hostah, nekje pod što-
rom. Bil je presenečen nad
njeno vehkostjo (kako velika
je bila goba, lahko vidite tudi
na shki) in tudi presenečen,
ker takšne gobe še nikoli ni
videl. Pa, da je vehko v ho-
stah, je pripovedoval, saj po-
leti nabira gobe in jih oddaja
v odkupnih postajah. Pa tudi
precej gob pozna, je pripove-
doval Ivan Tihnger, a takšne
še ni videl. Ko je orjaško go-
bo nabral, je tehtala 1,60 ki-
lograma, ko pa jo je čez dva
dni zopet steht^, je bila te-
ška že 1,70 kilograma. To po-
meni, da je goba rastla tudi v
vrečki!
Ko pa smo na Gobarski
družini v Celju vprašah po
imenu gobe, smo bih zelo
presenečeni. Kajti povedah
so, da je goba Velika zra-
ščenka, ki včasih doseže težo
celo od 15 do 20 kilogramov!
Pri Velenju so takšno gobo
našh pred leti za en cel meter
vehko. To pa je seveda po-
menilo, da je sicer vehka go-
ba, ki jo je našel Ivan Tihn-
ger, prava pritlikavka med
sorodnicami.
DS
MAJDA VRTACNIK je
poslovodja prodajalne
CICIBAN na Tomšiče-
vem trgu 16 v Celju vse
od odprtja leta 1974:
»Najbolj ponosni smo na
to, da se promet iz leta v
leto veča, kar je dokaz,
da dobro delamo in da
imamo soliden izbor ti-
stega, kar starši potrebu-
jejo za otroke od rojstva
do šestega leta.«
Na lepo urejenem in
obnovljenem Tomšiče-
vem trgu v zadnjem času
odpirajo vedno več spe-
cializiranih trgovin, ki so
izredno dobrodošle. Torej
gre za trgovine, kjer je
možno kupiti vse recimo
za otroke.
Ena izmed takšnih spe-
cializiranih trgovin na
Tomšičevem trgu je tudi
CICIBAN, ki deluje v ok-
viru TKANINE. Že sam
naslov trgovine, katero so
odprli leta 1974, pove, da
v njej prodajajo vse tisto,
kar potrebuje otrok od
rojstva do tistih let, ko
zleze čez šolski prag. Tr-
govina je izredno lepo
urejena in dovolj pregle-
dna, tako da lahko vsak,
ki pride vanjo, hitro najde
tisto, kar bi za otroka po-
treboval.
Da je bila takšna trgovi-
na v Celju prepotrebna
dokazujejo tudi podatki o
vsakoletnem 20 do 25%
porastu prometa. V začet-
ku je bilo malce težje, saj
so se kupci šele privajali
na novo, specializirano tr-
govino. Pa so se te meje
vedno bolj podirale in
zdaj kupci že vedo, kam
morajo, če kupujejo za
novorojenčka, dojenčka
ali otroka do šestega leta
starosti.
Razveseljivo je, da je
izbira vedno dovolj pe-
stra, poskušajo pa dobiti
vse tisto, kar se pri nas
proizvaja za mladež do še-
stega leta. V trgovini CI-
CIBAN so izdelki vseh
slovenskih in mnogih ju-
goslovanskih podjetij, ki
izdelujejo različna oblači-
la za cicibane.
V CICIBANU je možno
kupiti:
-	vse za dojenčke,
-	vse perilo,
-	lahko in težko kon-
fekcijo,
-	pletenine,
-	razna pokrivala,
-	kot dodatek imajo
tudi nekaj igrač in celo
-	otroško kozmetiko!
Približuje se zimski čas
in od konca septembra pa
v prvih dneh oktobra ter
seveda tudi ostale mesece
bo pri njih možno kupiti
vse, kar potrebuje otrok,
da mu pozimi ne bo hla-
dno. Kmalu bodo na raz-
polago kompletne kolek-
cije za zimski čas! Pred-
vsem bo lepa izbira šport-
nih kompletov za sneg pa
seveda tudi hlač, plaščev.
oblek, pokrival, manjkalo
pa tudi ne bo ostalega,
kar sodi zraven.
V trgovini CICIBAN se
na veliko trudijo, da bi
vsakega, ki prestopi nji-
hov prag, zadovoljili, se-
veda, če je to le mogoče.
Pripravljeni so sprejema-
ti pripombe, želje in na-
svete potrošnikov! Želijo
storiti vse, kar je v njihovi
moči, da pridobijo tudi ti-
sto, kar sami trenutno ni-
majo, v drugih krajih pa
je. Seveda pa ne morejo
preko tega, da bi zagoto-
vili tudi tisto, česar na tr-
žišču sploh ni, ljudje pa bi
radi imeli.
Tudi pri njih je veliko
popraševanje po uvože-
nih stvareh za otroke do
šestega leta, žal pa takš-
nih stvari ne dobijo veli-
ko. Pravijo, da bi takšne
stvari lahko začeli izdelo-
vati tudi doma. V CICI-
BANU je tisto, kar CICI-
BAN, potrebuje!
Žt. 36 - 13. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
ŽELEZARJI ŽE
DESETIČ NA
TRIGLAVU
Planinci in drugi ljubi-
telji gora so pripravili ko-
nec preteklega tedna re-
snično bogat program.
Množica planincev se je
zbrala na svojem prazno-
vanju - Dnevu planincev,
že 11. po vrsti - na Boču,
nič manj živahno pa ni bi-
lo okrog in na Triglavu. V
nedeljo zjutraj se je na
vrhu Triglava, očaka na-
ših gora, znašlo okrog 700
obiskovalcev, od tega 150
žena in njihovih sprem-
ljevalcev, ter nekaj manj
kot 600 delavcev sloven-
skih železarn.
Zelezarji oziroma de-
lavci, zaposleni v združe-
nem podjetju Slovenske
železarne, so namreč pri-
redih letos že 10. pohod
na Triglav. Kot vse dose-
danje je tudi tega priredi-
la izredno aktivna rekrea-
cijska skupina jeseniških
železarjev. Pohoda so se
udeležili delavci vseh
treh slovenskih železarn
ter ostahh delovnih orga-
nizacij, vključenih v zdru-
ženo podjetje (Žična Ce-
lje, Tovil Ljubljana, Meta-
lurški inštitut Ljubljana,
Veriga Lesce in Plamen
Kropa).
F*rvič so se srečanja
udeležih tudi planinci,
predstavniki ostahh jugo-
slovanskih železarn.
Pohod se je začel v so-
boto zjutraj, ko so z razhč-
nih smeri »prodirah« v
triglavsko pogorje. Štor-
ski železarji so odšli iz
Trente preko Zadnjice na
Dohč in se še istega dne
povzpeh na Triglav po
Kugyjevi poti. Delavci
Žične pa so izbrali drugo
pot - z Rudnega polja so
se vzpenjali proti Kreda-
rici.
Pri Aljaževem stolpu
na vrhu Triglava se je
zbralo okrog 600 udele-
žencev pohoda ki jim je
govoril Gregor Klančnik,
zapel pa oktet Jelovica.
Pri Kovinarski koči v
Krmi, kjer so se zbrali vsi
udeleženci pohoda po se-
stopu s Triglava, so pode-
lili tudi posebna prizna-
nja zaslužnejšim udele-
žencem vseh desetih po-
hodov. JANEZ TERCEK
30 LET PD VELENJE
Na Paškem Kozjaku so
v nedeljo proslavili 30 let-
nico delovanja PD Vele-
nje. Mnogi so tja prišli po
Šaleški planinski poti.
Med gosti so bih tudi čla-
ni pobratenega PD Tre-
skavica iz Sarajeva, pla-
ninci iz Samobora in
predstavniki PZS. PD
Velenje šteje danes 2000
članov, prizadevni pa so
tudi člani aplinističnega
odseka. Več o obletnici
bomo pisali v prihodnji
številki.
FRANCI JEŽOVNIK
Na vrhu Triglava Je bil seveda tudi obvezni planin-
ski krst
Kar zviška se je zagnal Tonče za njo v vodo in jo zagrabil za
roko, ki jo je še molela iz vode. Krčevito se ga je oklenila
utopljenka krog prsi, ko je zagrabila Tončeva roka za gr-
čavo vrbovo korenino ob bregu. Že je mislil, da sta oteta,
ko se je pod težo dveh teles korenina nenadno odtrgala in
sta se potopila obadva pod zeleno gladino. Tonče je zadržal
sapo in se ni skušal oprostiti jeklenega objema s smrtjo se
boreče Nežike. Še tesneje se je privil k njej, da je prvič
začutil mehkoto njenega deviškega telesa. Ena sama misel
je vriskala v njem: »Pa če je ne morem rešiti, bodiva vsaj v
smrti združena.«
Takrat pa so zadele njegove noge na prod. Naglo se je
Pognal s podesetorjenimi močmi, ki jih da človeku borba
za življenje, in se dvignil z dekletom vred izpod gladine. S
Padcem in premetavanjem sta se namreč pognala na kleč.
Globoko je zajel Tonče zrak, pograbil še z desnico Nežiko
Za noge in jo odnesel na breg.
Dekleta, ki so vse to tedaj kakor okamenela gledala
smrtni boj, so skočile k tovarišici takoj, ko jo je položil
Tonče na travo in onemogel padel poleg nje. Odpela so ji
obleko in jo spravila po dolgi muki spet k življenju.
Ni še odprla Nežika oči, ko so zašepetale njene ustnice:
»Vsaj v smrti sva združena!«
Počasi so se ji otvorile oči; brezizrazno je gledala nekaj
Časa okoli sebe, nato pa se pognala kvišku z vzklikom:
»Kje je Tonče?«
Ko ga je ugledala poleg sebe, ga je objela in vpričo vseh
Poljubila:
»Moj rešitelj! Moj..
Takrat je pripeljal Janez južino. Ko so mu povedah o
nesreči, si je želel:
»O, da nisem jaz ostal pri sušenju. Ce bi ji bil rešil
življenje, bi me gotovo rada imela.«
Vsako dekle je dalo Nežiki nekaj obleke, Janez pa Tonču
hlače in lajbič, da sta se rešenca lahko za silo preoblekla.
Ko so ju z vročo juho pokrepčali, ju je odpeljal Janez
domov: Tončeta, da se preobleče, Nežiko pa, da pride v
posteljo.
Kakor da vozi svojo mrtvo srečo, je sedel Janez ves
žalosten spredaj, zadaj pa sta se držala za roke Tonče in
Nežika, ki ju je dih smrti združil za vedno.
Pri Metelanu so hiteU izrekati Tonču hvalo. Toliko, daje
odpeljal Janez z dvorišča, pa je že menila Nežikina mati:
»Dober fant, le škoda, da nima grunta.«
XI.
Kakor mlada setev po pomladnem dežju je rasla ljubezen
med Tončem in Nežiko po tem dogodku. Z bridkostjo sta
občutila, da ju Nežikini starši ne vidijo radi skupaj, zato sta
morala biti pogosto zadovoljna, če sta se lahko oddaleč
videla. Cemu bi jima tudi bile besede, ko je vsaka kretnja
že iz dalje zapela pesem o večni ljubezni.
Janezu seveda ni ušlo vse to, dasi ni hotel niti sebi
priznati, da ljubi Nežiko. S smehom je zavračal vrstnike, ki
jim niso ušli njegovi strastni pogledi za Nežiko, ko je šla
mimo fantov po maši iz cerkve. Vaške rekovnice so pa brž
popadle to novo kost in pretehtovale, kako se konča ta tako
krepko zrasla ljubezen.
»Tako bo, kakor vedno: pankrt od hiše, njegova ljubezen
pa z obilno doto na grunt!« je modrovala na Zadnikovi
mletvi tisto jesen Babnikova Polona svojemu paru na ri-
tovju Kompošteli in ročno podvijala dolgo latje pod bose
podplate.
»Pač nič kaj trden ni Janez, kakor pravijo. Za vsako sapo
se prehladi, da kašlja. Posebno, zadnje čase hujša, kakor bi
meso rezal z njega,« je v drugem paru povzela razgovor
Fidelčka, kije kakor otrok s svojimi malimi nogami drobila
na snopu.
»Ljubezen, nesrečna ljubezen ga nese doli. Huda, huda
bolezen je to, huda,« je hitela kakor po taktu svojih nog
Kompoštela, da se je stresaš Peter na ves glas zasmejal:
» Vi že veste, kako vas napekava, napekava.«
Ves pod je udaril v bučen smeh, Kompoštela, ki ni ostala
nobene dolžna, pa je pomežiknila Petru:
»Petrač, ali bi rad, da bi še tvoji grehi prišli na svetlo.«
»Eh,« je zategnil usta v zadregi Peter in z vso silo butal ob
podovo steno s trdim ritovjem prosenega snopa, ki ga je
držal za ometo latovje kakor paglavca za kuštre, in utihnil.
Tedaj pa je butnila z viška velika rumena buča na pod, da
so se menice s krikom razbežale.
»To je pa čuden kupec,« se je prva oglasila iz osuplosti
Fidelčka in pobirala kose razbite buče. Kar je začutila kos
papirja med pečkami. Ko ga je vzela v roko in prebrala, je
vzkliknila:
»Pa še lep pozdrav zdraven: Tisočaki za jezikovo mašo,
da se vam ne vžgejo.«
»In na pravi atres je prišel,« jo je podražil Peter. Fidelčka
pa, kakor da ni nič rekel:
»Prav kakor Jake, ki je imel sveto hostijo pod podpla-
tovo kožo všito, da je bil neviden. Kadar so se o njem
pogovarjaU pri jesenskem delu, je priletela buča skozi
okno. Zaman so oprezah fantje za njim. Še kraševski kroš-
njar ga je pogodil, preden se je mogel izpremeniti, in mu
preparal trebuh.«
»Babja vera. Kdo bo take neumnosti poslušal. Rajši bolje
menite, da ne bodo otepi vsi bodeči,« je prekinil ženski
sejem z ukazujočo besedo Peter.
Nič se ni zvedelo, kdo je vrgel bučo: nekateri so dolžiU
Tonča, drugi Janeza. Zadnjega je najbolj bolelo to, da je
bila Nežika prav prijazna z njim, vendar je bila v teh
besedah zgolj stara tovarišija, ljubezni pa nič.
Tiste čase so pleth fantje dekletom verižice iz žime. Da
namigne Nežiki o svoji ljubezni, kar ni mogel z besedo, je
tudi Janez na skrivaj pletel dolgo verižico iz črne žime
zanjo. Že je bila gotova in je izdeloval le še vehk srčast
obesek, v katerega je vpletel iz bele žime vehk N, ko ga je
presenetil Tonče.
Začudeno so mu obstale oči na belem N-ju, da je z
nenavadnim glasom vprašal: »Za katero si jo pa spletel?«
Janez je začutil očitek iz bratovih besed, toda potajil seje
in se nasmehnil:
»Zate, ki nimaš za take reči časa, čeprav je zima. Za god
jo daš Nežiki.«
»Ti se pa res na vse spomniš. Prav hvaležen sem ti. Nikoli
ti ne pozabim tega...« je vzradoščen vzkUknil Tonče in
spravil dar, da ga izroči svojemu dekletu.
Ko je bil Janez sam, mu je bilo hudo za verižico, vendar
se je nenadno razveselil, ko se je spomnil, da bo nosilo
dekle vsaj na svojih prsih delo njegovih rok.
Visok sneg je ležal po dohni, ko seje reševala Nežika. Ves
dan je Tonče zaman oprezal za svojim dekletom. Šele pod
večer jo je videl, ko je šla v trgovino ob vehki cesti. Malo je
še počakal, potem pa ji je šel nasproti. Ko sta se srečala, ji je
želel vso srečo in zdravje za god ter ji stisnil verižico, zavito
v pisan svilen papir.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36-13. september 197|
Lisjak Janč in Culk Mišo po uspeli turi v Fanskih stenah
VSPOMN!
V petek smo se poslovili od dveh odličnih alpinistov, prijateljev v steni.
Skrajno težka stena Toffane nad Cortino v italijanskih Dolomitih je po-
stala grob za Lesjak Ivana-Janča, člana alpinističnega odseka Celje in Culk
Miša-Culota, člana šaleškega alpinističnega odseka. Komaj 25-letna sta
zaključila svojo plezalsko kariero na tragičen način.
Z Jančovo smrtjo je nastala velika vrzel med najboljšimi v celjskem
alpinizmu. Za sabo je imel 150 vzponov, med katerimi je 8 prvenstvenih,
ponovitve Aschenbrennerja, Jalovca s črno streho, Sit, Čopovega stebra,
najtežjih smeri v Savinjskih, Superdiretissime Velike Cine, Fleischbanka
in Predigstuhla v Kaiserjih. Bil je skupaj s Culotom na Huascaranu in v
Fanskih gorah Sovjetske zveze.
S svojo kitaro in zvonkim glasom ga ne bo več med nami pod stenami.
Bil je človek dobre volje in še poln načrtov, ki so ostali drugim, da jih
izpeljejo do konca. Navpična plošča v severni steni Ojstrice, kjer je še letos
nabijal novo smer, bo njegov spomenik, kjer spomini ne zbledijo.
Padla sta v steni, v svetu, kjer sta razdajala svoje srce, v svetu brez
prevare, kjer človek postane del narave, čist kot ona sama. V teh nekaj
letih plezanja sta doživela več lepega kot starci doline.
Pretreseni smo. Janč in Culo sta v grobu, stene pa ne bodo samevale. V
njunih smereh bo ostal spomin, in v taboru pod steno. In kar velja tudi za
najboljše: človek je bil, je in ostane samo človek.
ALPINISTIČNI ODSEK CELJE
S POTI PO ANGLIJI (7)
NAFTNI MOGOTCI
KUPUJEJO
LONDON
Naj danes zapišem še ne-
kaj vtisov iz Londona in o
njem.
Londonu se vsaj v nekate-
rih četrtih pozna, da je bil
grajen »na hitro«, saj so si
nekatere ulice zaradi po-
vsem enakih hiš na las po-
dobne, zato se ni težko izgu-
biti. Da pa je temu tako, je
konec koncev tudi ra-
zumljivo. London je namreč
leta 1666 do tal upepelil po-
žar in potem" je bilo treba me-
sto na hitro spet zgraditi in
naseliti. Ker pa je primanj-
kovalo gradbenih strokov-
njakov, so pač gradili po na-
črtih, ki so bili na eni strani
zelo enostavni, na drugi stra-
ni pa jih je bilo moč uporabi-
ti na večih mestih hkrati, za
več hiš. Enakost hiš se zlasti
odraža v naseljih in ulicah
izven Londona in predvsem
v navadnih, delavskih četr-
tih. Ko smo se vozili mimo
teh enakih hiš smo se čudili
predvsem enakim svetlo-
modro pobarvanim vratom
na katerih so s črno barvo
zapisane le številke. Izvedeli
smo, da lahko stanovalci teh
hiš spreminjajo karkoli na
pročelju hiše ali na majhnem
vrtičku pred njim, nikakor
pa ne smejo drugače prebar-
vati vrat. Seveda se nam je
kaj hitro posvetilo, da gre
spet za tipično angleško tra-
dicijo in v tem primeru za
modro kraljevo barvo, ki je
tudi sicer med Angleži zelo
priljubljena.
London je prepoln tudi pa-
lač in spomenikov, ki jih je
dala zgraditi kraljica Victo-
ria v čast princu Albertu in
nekateri teh objektov se še
dandanes zde nedokončani
ali površno narejeni. Včasih
PIŠE: MATEJA PODJED
se je namreč zataknilo pri fi-
nanciremju, Victoria pa je tr-
masto vztrajala pri svojem.
Danes je tri četrtine Lon-
dona v privatnih rokah, vsak
del velemesta pa ima svojo
glavno ulico in vse keir sodi
zraven. Morda tudi zato je
London prepoln trgovin in
trgovinic, ki se med seboj ra-
zlikujejo, če ne drugače, po
cenah. Konkurenca med po-
sameznimi trgovinami je
izredno močna. Včasih pa se
mi je zazdelo, da se trgovci
kar kosajo med seboj kdo bo
više postavil cene. Taka trgo-
vina potem takoj obvelja za
nekaj ekskluzivnega, čeprav
visijo na obešalnikih stvari,
ki so jih prepolne vse pov-
prečne trgovine. Toda sloves
je sloves in zlasti na ime An-
gleži dosti dajo, trgovci pa to
tudi vedo in posel jim resnič-
no cvete. No, ta stvar gre
včasih tudi v pretiravanje.
Tako kot v veletrgovini
»Harrod's«. V njej resda do-
bite vse: od zibelke do krste.
Če boste v tej trgovini kupili
šivajo in zahtevali, da vam
jo pripieljejo na dom, vam
bodo to brez negodovanja in
začudenja tudi storili. Pre-
voz šivanke pa bo seveda
vštet v njeno ceno. Čisto po
angleško, bi lahko rekli. Kar
pa Angleže zelo moti, je to,
da v tej in podobnih trgovi-
nah v zadnjem času lahko
kupujejo v glavnem le Arab-
ci, ki, kot naftni mogotci, vse
bolj zapolnjujejo in kupujejo
London. Angleži pridejo v
teh trgovinah na svoj račun
le še ob velikih posezonskih
razprodajah, kjer, če uspejo
priti v trgovino, za normalno
ceno dobijo zares dobre iz-
delke.
Ponoči In podnevi je na londonskih ulicah zmeraj živo in živahno.
Žt. 36 - 13. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
pOKOMET
USPEŠEN START MINERVE
^ SRL presenečenji šoštanJ In Celje
Rokometno kolo se vrti! In
vrtelo se bo vedno hitreje!
Ilokomet je na širšem celj-
skem območju izredno razgi-
ban, atraktiven, popularen
in tudi kvaliteten, tako da je
23 njega veliko zanimanje.
Start lahko označimo krat-
ico, jedrnato: Aero še »poči-
va«, Minerva je zrušila prve-
ga neugodnega nasprotnika,
Velenjčanke doživele prvi
poraz, Smartčanke pričakale
prvo zmago, prijetno prese-
nečenje pa sta moški ekipi
Šoštanja in Celja!
»PERUTNINA«
MOČNEJŠA OD
VELENJČANK
V II. kolu II. ZRL - sever
so rokometašice Velenja pod
vodstvom trenerja Franca
Ramskuglerja iz Celja gosto-
vale v Ptuju in doživele sko-
rajda nepričakovan poraz
proti Dravi PP 16:13! Naj-
boljši strelki sta bili Galičeva
in Djordjevičeva s po štirimi
zadetki. Na lestvici šo četrte.
VIII. MIS 79, Split, od 15.
9. do 30. 9. 79, zbor šport-
nikov Azije, Afrike in
Evrope, v reprezentanci
SFRJ tudi Celjani atleti
Kopitar, Lisec, Arzenšek,
Ukič in Kovačeva ter ju-
doist Fabjan.
v prihodnjem, tretjem kolu
pa bodo igrale doma proti
INI.
DVA POKALA IN
ZMAGA
Začelo se je tudi tekmova-
nje v II. ZRL - sever za mo-
ške ekipe, kjer s celjskega
področja nastopata dve ekipi
- Aero Celje in Minerva iz
Griž. Celjani bodo prvi dve
koli prvenstveno počivali,
ker imajo dva člana na pri-
pravah mladinske državne
reprezentance za svetovno
prvenstvo, Minerva pa je
startala in sicer v Žalcu v no-
vi telovadnici. Nasprotnik je
bila solidna in že dokaj ruti-
nirana ekipa Jelovice iz
Škofje Loke. V prvem delu
je bila igra močno izenačena,
vedno pa so vodili gostje ali
pa je bil rezultat izenačen.
Domačinom se je »odprlo«
sredi drugega polčasa, ko so
povedli s sedmimi goli, to pa
je zadostovalo za končno
zmago 27:25! Sicer pa kot za-
nimivost poglejmo razplet
igre v prvem in drugem pol-
času po danih golih: MI-
NERVA Griže: JELOVICA
Škofja Loka 0:1 (gostje so
povedli v"l. minuti), 1:1, 1:2,
1:3, 2:3 (prvi uspešni sedme-
rec Grižanov, izvedel Vi-
rant), 2:4, 2:5,3:5,4:5, 5:5, 5:6,
6:6, 6:7, 6:8, 7:8, 8:8, 8:9, 9:9,
9:10, 10:10, 10:11, 11:11,
11:12, 11:13, 12:13, 12:14,
13:14, 13:15, 14:15, 15:16,
15:16 (zaključen I. polčas),
16:16, 17:16 (prvo vodstvo
Minerve!), 17:17, 18:17,19:17,
19:18, 20:18, 21:18, 22:18,
23:18, 23:19, 24:19, 25:19,
25:20, 25:21, 25:22, 26:22,
27:22, 27:23, 27:24 in 27:25!
Strelci Minerve: Virant 8
(vse razen enega iz sedmer-
cev!), Žagar in Hlastec po 4,
Vogler 3 ter Pader, Močiv-
nik, Jančič in Hriberšek po
dva. Najboljši je bil vratar
Možic, ki pa je v trenutkih
posebne inspiracije deloval
preveč atraktivno in prema-
lo racionalno, kar se mu je
ob slabši igri soigralcev v
zaključnem delu tekme tudi
maščevalo! Verjetno bo tre-
ba prav pri vratarju več dis-
cipliniranosti in manj »ljubi-
teljskega« skakanja! V pri-
hodnjem kolu bo Minerva
gostovala v Zagrebu proti
istoimenski ekipi. Pred tek-
mo je delegat srečanja, sicer
pa podpredsednik RZS Pa-
vle Bukovac izročil kapeta-
nu Minerve Žagarju dva po-
kala za osvojeno prvo mesto
v vzhodni repubhški roko-
metni ligi in v velikem repu-
bliškem finalu z Lipo iz Aj-
dovščine, kar jim je zagoto-
vilo nastop v II. zvezni ligi.
Šopek cvetja je dobil tudi
Boris Virant, ker se bo kma-
lu poročil.
ŠMARČANKE
ZMAGALE
V republiški rokometni li-
gi nastopajo igralke Šmart-
nega, ki so v II. kolu doma
premagale Novo Mesto z
14:11. Najboljša strelka je bi-
la Šmerčeva s štirimi zadet-
ki. V prihodnjem kolu bo
Šmartno gostovalo v Ljub-
ljani proti istoimenski ekipi.
CEUE IN ŠOŠTANJ
Tudi v republiški moški li-
gi so rokometaši oddigrali
drugo kolo. Oba naša pred-
stavnika Celje in Šoštanj sta
tudi tokrat zmagala in to do-
ma. Celjani so ugnali močne-
ga trboveljskega Rudarja s
30:27, Šoštanj po Črnomelj s
42:31. Po 8 golov so dali Me-
dved in Toplak (oba Celje)
ter Kompan in Lesjak (oba
Šoštanj). Obe ekipi vodita v
prihodnjem kolu pa gostuje-
ta: Celjani v Ribnici proti In-
lesu in Šoštanj v Trbovljah
proti Rudarju.
Zbral: TONE VRABL
V	TREH TEKMAH TRI TIČKE
Celjski hokejisti na ledu so že odigrali tri srečanja za karavanški
pokal in osvojili tri točke. V prvem srečanju so i^ali proti Medve-
ščaku 5:5, v petek proti isti ekipi v Celju 5:4 in v soboto proti
avstrijski ekipi ATSE iz Gradca 4:7. Izkupiček za začetek tekmova-
nja je soliden.
V	vseh srečanjih so CeljEini pokazali dobro igro, solidno tehnično
znanje, kondicije in moči je dovolj, primanjkuje pa jim še več odloč-
nosti in spretnosti v napadu. Imeli so namreč v vseh treh srečanjih
številne možnosti za zadetek, kar pa niso izkoristili.
Zelo razburljivo je bilo v srečanju proti Medveščaku v Celju. Videli
smo namreč tudi pravi »kanadski« pretep. Vse se je dobro končalo,
toda v prvenstvu takšni hokejski pretepi ne bi bili priporočljivi, kajti
kazni bi močno razredčile celjsko moštvo. V obrambo domačim
igralcem pa moramo povedati, da so krivci za to nešportno dejanje v
glavnem gostje.
Do konca prvenstva za Karavanški pokal bodo Celjani igrali doma
še proti Olimpiji ter v gosteh proti isti ekipi in ATSE. V soboto pa bo
v Celju v prijateljski tekmi gostovala odlična avstrijska ekipa iz
Kapfenberga. V njihovi vrsti igrajo trije sovjetski hokejisti.
Tehnični vodja ekipa Ivan Zorko. »S startom v novo sezono smo
zadovoljni. Vse tekme za Karavanški pokal nam služijo za uiprava-
njo ekipe. Zato pričakujemo v prihodnje še boljše predstave. Edini
problem je neučinkovitost v napadu.«	J. KUZMA
V SOBOTO KARTING V CELJU
Celjski tekmovalci v kartingu AMD Slander so ponovno dosegli
lep uspeh. V drugi dirki za državno prvenstvo, ki je bila v Postojni so
osvojili po eno prvo, drugo, četrto in peto mesto.
Drago Bužan, čeravno še vedno poškodovan, je med člani v kate-
goriji do 125 ccm ponovno osvojil prvo mesto, saj je zmaged v vseh
treh vožnjah. Po uspehu na prvi dirki je sedaj krepko v vodstvo za
točke v državnem prvenstvu. V isti kategoriji je presenetil drugi
celjski tekmovalec Jakob Volf, ki je osvojil šesto mesto, medtem ko
je bil Franc Kralj štirinajsti.
v drugi članski disciphni kategoriji do 100 ccm pa je lanskoletni
državni prvak Alojz Prek osvojil četrto mesto. Ker je bil na prvi dirki
v Ptuju drugi, ima še možnosti, da v preostalih treh dirkah nado-
knadi zamujeno. Mohor Hrastnik je osvojil 18. mesto.
Celjski mladinci so tudi tokrat potrdili, da so vedno boljši. Matjaž
Pečolar je bil četrti, Aleš Pepel pa peti. Nastopil pa je tudi Henrik
Fonda, ki je bil deseti.
Med ekipami so Celjani tokrat med najboljšimi tekmovsilci Jugo-
slavije osvojili drugo mesto. Zmagala je ekipa Moste iz Ljubljane,
Celje je drugo itd.
v soboto, 15. 9. pa bo na poligonu Ljubečna naslednja dirka za
republiško prvenstvo. Torej nove možnosti, da se celjski tekmovalci
še bolje uvrstijo.	J- KUZMA
CELJANI NISO USPELI
Celjski strelci so se v Ljubljani udeležili tekmovanja z malokaliber-
sko puško! To je bilo izločilno tekmovanje, kajti na zvezno tekmova-
nje za pokal Strelske zveze Jugoslavije si je nastop zagotovila le
zmagovalna ekipa. Celjani, ki so nastopili precej oslabljeni, so zasedli
šele 4. mesto med enajstimi najboljšimi ekipami iz vse Slovenije. V
Celjski ekipi je bil najboljši Jože Jeram s 350 krogi. Celjski strelci se
trenutno nahajajo v rahli krizi, ki je verjetno posledica utrujenosti od
nenehnega nastopanja. No, upamo in želimo pa, da bi to krizo
čimprej prebrodili in ponovno začeli streljati tako kot to znajo.
PORAZ KADETOV
ŽALCA
v II. kolu nogometne lige ka-
detov je TVD Partizan Žalec go-
stoval v Dravogradu in izgubil s
tesnim rezultatom 4:3. Gole sta
dala Šlagar in Zupane 2.
JOŽE GROBELNIK
STRELCI V LESIČNEM
Ob občinskem prazniku v
šmarski občini so v Lesičnem
pripravili tudi strelsko tekmo-
vanje, ki ga je organizirala do-
mača prizadevna družina
»DREN«! Tekmovanja z zračno
puško se je udeležilo 55 tekmo-
valcev. Med moškimi ekipami
je zmagal Virštanj pred Lesič-
nim, med ženskami Lesično
pred Rogaško Slatino, med po-
samezniki Kunst pred Posterži-
nom (oba Lesično) in Kočico iz
Rog. Slatine ter med posamez-
nicami Stmadova pred Siko-
škovo in Kunstovo (vse Le-
sično).	TONE TAVČAR
REMI VELENJČANOV
Rudar iz Velenja je v II. zvezni
nogometni ligi tokrat doma igral
neodločeno 1:1 proti Leotarju.
Domačini so prikazali boljši no-
gomet kot gostje, toda v svojih
vrstah tokrat niso imeli razpolo-
ženih strelcev.
Na lestvici so Velenjčani osmi
s štirimi točkami. V prihodnjem
kolu bodo gostovali v Kikindi.
DVAKRAT NIČ V
GOSTEH
V republiški nogometni ligi so
nogometaši Šmartnega izbili
proti Vozilom v Novi Gorici 0:1,
medtem ko je Unior iz Slovenj-
skih Konjic izgubil proti Slova-
nu v Ljubljani 0:5. Zanimivo je,
da je bil na obeh tekmah rezul-
tat prvega polčasa 0:0.
Na lestvici je Unior sedmi,
Šmartno pa osmo. Obe moštvi
imata po tri točke. V prihod-
njem kolu igra Šmartno proti
vodečemu Mercatorju, Unior pa
proti Vozilom na domačih igri-
ščih.
MOZIRJANI IZTRŽILI
TOČKO
Nogometaši Kladivarja so to-
krat v področni nogometni ligi
počivali. Mozirjani so gostovali v
Kidričevem proti Aluminiju, po-
kazali zelo dobro igro in dosegli
neodločen rezultat 1:1. S tem
uspehom so na lestvici na tret-
jem mestu s tremi točkami, Ce-
ljani so četrti z dvema točkama.
V prihodnjem kolu bo igral
Kladivar doma proti Kamniku,
Elkroj pa proti Domžalam v Mo-
zirju.
J. KUZMA
Ekipa Minerve iz Griž, ki je v soboto prvič startala v 11. zvezni ligi - sever v Žalcu proti
Jelovici iz Škofje Loke in zmagala z 27:25! Stojijo od leve proti desni: Hlačar, Krajnc,
Kumerc, Možic, Žagar, Turnšek, trener Niko Prašnikar, čepijo od leve proti desni:
Hlastec, Jančič, Pader, Močivnik, Vogler, Hriberšek in Virant. Foto: TONE TAVČAR
ATLETIKA
55 KOLAJN ZA KLADIVAR
Za boljše delo s selekcijami
Kranj in Celje sta bila pri-
zorišči letošnjega republi-
škega mladinskega atlet-
skega prvenstva. Na obeh
tekmovanjih je nastopilo
kar blizu 400 mladih atletov
in atletinj. V Celju so atlet-
ski boji za mlajše mladince
in mladinke trajali nad 10
ur! Lepo sončno vreme je
streglo nastopajočim, pa tu-
di sodniki so vzdržali takš-
no maratonsko požrtvoval-
no amatersko športno delo.
Zato resnično priznanje or-
ganizatorjem in sodnikom!
Zastopstvo Kladivarja je
izšlo iz teh tekmovanj kar s
55-timi kolajnami, kar je vse-
kakor lepa številka, ne pa
takšna, nad katero bi se lah-
ko razveselili. Tako v Kranju
in Celju je bilo čutiti vrzeli v
kompletnem olimpijskem
programu. Še so notranje re-
zerve, ki jih bo v prihodnje
treba izkoristiti, da bo uspeh
še boljši. Treba se bo načrt-
neje lotiti strokovnega dela s
selekcijami kot je to čutiti v
Ljubljani, Mariboru in Vele-
nju.
V Celju sta bila pri mlajših
mladincih razred zase Matej
Juteršek z lepima zmagama
na 1000 m in 3000 m, kjer je
dosegel tudi osebna rekorda.
Robert Gaber je imetnik
dveh zlatih in ene srebrne
kolajne! Na 200 in 400 m je
postavil osebna rekorda, lev-
ji delež pa je prispeval še
zmagi Kladivarja v štafeti 4
X 100 m. Tomaž Črnej je z
osebnim rekordom zmagal
na 300 m ovire Božo Juhart
pa v metu kladiva, pravtako
z osebnim rekordom. Dekle-
ta Kladiva^a si v Celju niso
priborila niti ene zlate kolaj-
ne, bile pa so v šestih disci-
phnah srebrne! Za dobre
uvrstitve velja pohvaliti še
Sama Cmoka, Pahovnika,
Žuntarjevo in Gostonjevo. V
Celju je Kladivar osvojil 23
kolajn, kopica atletov in atle-
tinj pa svoje osebne rekorde,
ki jih bodo motivirali za na-
daljno vadbo in nastopanje.
V Kranju je Kladivar v
skupini starejših mladincev
in*mladink osvojil 22 kolajn.
Prava paradna disciplina je
bila skok ob palici, kjer je
Kladivar pobral vse tri kolaj-
ne. Pri moških so bili najbolj
uspešni - Rozman z zmaga-
ma na 1500 in 800 m, Žirovec
z zmago v skoku ob palici in
Kolar z zmago v hoji na 10
km. Pri starejših mladinkah
je bila najuspešnejša Pote-
kova z zmagama na 200 in
400 m, Erjavčeva je bila zma-
govalka v metu diska. Topo-
letova pa v skoku v višino. V
Kranju smo dobili osem no-
vih republiških prvakov, kar
pa je glede na številne disci-
pline brez dvoma preskro-
mna bera.
K. JUG
Matej Juteršek (spredaj v
vodstvu), član AD Kladivar,
je na republiškem prven-
stvu v Celju zmagal dva-
krat in to v tekih na 3000 in
1000 m. Vztrajno se razvija
v dobrega tekmovalca zla-
sti na srednjih progah!
Foto: TONE TAVČAR
V. ŠPORTNE IGRE ITC
DVAKRAT KOVINOTEHNA
Zanimive borbe, odlični posamezniki
v Celju so bile V. športne
igre ITC, na katerih je sode-
lovalo 240 športnikov iz Ko-
vino tehne, Libele in Elek-
trosignala iz Celja, Ferrali-
ta iz Žalca ter KIG-a iz Iga
pri Ljubljani. Igre so popol-
noma uspele. Videli smo za-
nimive borbe v nogometu,
rokometu, odbojki, strelja-
nju, kegljanju in šahu.
Med moškimi je bila borba
zelo izenačena. Sele zadnja
panoga, rokomet je rešil
zmagovalca. Zmagala je Ko-
vinotehna s 23. točkami pred
Ferralitom 22 in Libelo 21
točk. KIG je četrti 17 in Elek-
trosignal peti 7 točk. Med
ženskami pa so bile pred-
stavnice Kovinotehne pre-
močne, saj so osvojile vsa
prva mesta. Libela je druga
in Ferralit tretji. Tudi tu ie
bil Kig četrti in Elektrosig-
nal peti.
Posamezni rezultati:
Moški - nogomet: Ferralit 7
točk, Kovinotehna 6, Libela
4, Kig 3 in Elektrosignal brez
točke. Odbojka: Ferralit 8,
Kovinotehna 6, Libela 4, Kig
2 in Elektrosignal brez toč-
ke. Kegljanje: Kovinotehna
1241, Ferralit 1218, Libela
1080, Elektrosignal 1015, Kig
994. Posamezniki: Ramšak
426, Orešnik 426, Seničar
410, Brglez 404, Bogdanovič
400. Šah: Kovinotehna 14,
Libela 11,5, Ferralit 10, Kig 3,
Elektrosignal 1,5 točke.
Streljanje: Kig 697, Libela
679, Ferralit 650, Kovinote-
hna 638, Elektrosignal 590.
Posamezniki: Jager (Libela)
185, Maček (Kig) 180, Kotnik
(Kig) 179, Škulj (Libela) 179.
Rokomet: Kig 7, Libela 7,
Kovinotehna 4, Ferralit 2 in
Elektrosignal brez toške.
Najboljši strelec Vukoje (Ko-
vinotehna) 46 zadetkov, naj-
boljši igralec Širca (Libela)
in najboljši vratar Škulj
(KIG).
Ženske - odbojka: Kovino-
tehna 4, Libela 2. Ferralit
brez točke. Kegljanj« Kovi-
notehna 499. Libela 420, Fer-
ralit 351, Elektrosiginal 230
krogov. Posamezno: Očko
(Libela) 171, Kmecl (Kovino-
tehna) 169, Pikeljc (Kovino-
tehna) 169. Streljanje: Kovi-
notehna 448, Libela 440, Kig
440, Ferralit 420, Elektrosig-
nal 246. Posamezno: Šarlah
159, Ratej 152, Sokalič 152,
Želj 151.
J. KUZMA
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36-13. september 197|
ALPINISTIČNI KOTIČEK
V WILDER KAISERJU
Aktivna Franček Knez in Smiljan Smodiš
Pred kratkim je dvanajst članov celjskega
odseka obiskalo pogorje Wilder Kaiser na
avstrijsko-tirolskem. Izkazalo se je, da jim
podobno kot pred tremi leti, tudi tokrat vre-
me ni bilo naklonjeno, saj jih je že ob priho-
du pričakalo deževno vreme, ki je trajalo še
tri dni. Kljub temu pa fantje niso obupah in
so preplezah lepo število smeri. Po tem, ko
sta v Dolomitih izplezala sm*er Diretta v Cin-
que Torri, z oceno V, VI Aj, sta se odpravi v
Kaiserju priključila 22. 8. tudi Canžek Franc
in Crepinšek Janez.
Kot smu ju navajeni že v domačih stenah,
pa sta se tudi tu najbolje izkazala Franček
Knez in Smiljan Smodiš, saj sta plezala vse
dni, tudi v slabem vremenu. Bera vzponov je
naslednja:
22. 8. je naveza Čanžek-Crepinšek ponovi-
la Nebel kamin v Totenkirchlu, ki nosi oce-
no IV, naslednjega dne pa sta vstopila v
Dulferjevo smer v Fleischbanku - VA^. 25.8.
je Knez Franček v solo vzponu izplezal x
smer »levo od Griessner kaminov«, ocenje-
no z II do III. Knez Franček je dne 26. 8. v
navezi s Smodišem v Rebitschevo smer v
Fleischbanku, (original) - VI. Istega dne so v
smeri »levo od Griessner kamina« plezale
tudi naveze Meh Meta-Sah Marjana, Glažar
Dušan-Gračner Brane in Verdnik Stojan-
Cankar Slavko; Canžek in Crepinšek sta po-
novila severovzhodno steno Predigstuhla -
Smittova smer - Direktna vzhodna stena, z
oceno V. 27. av^sta sta Franček Knez in
Smiljan Smodiš izplezala novo smer v vzho-
dni steni Predigstuhla, ki pelje direktno na
glavni vrh in sta jo imenovala »Y«, nasled-
njega dne pa Vzhodno zajedo v Fleischban-
ku z V-i-A s sestopom po severnem grebenu
II do III. Cic Debeljak je v solo vzponu pre-
plezal Griessnerjev kamin (Diilfer) v Mitter-
kaiserju, ocena III, IV, V-h. 29. 8. so naveze
Šah ]^rjana-Meh Meta, Verdnik Stojan-
Cankar Slavko in Geršak Karel-Reberčnik
Fanika vstopih v St6ger-Gschwendtnerjev
kamin v severovzhodni steni Totenkirchla,
ocena II do III-(-, Cic Debeljak pa je v solo
vzponu izplezal Klammerkamin, ki niso oce-
no V-Ao.
Knez Franček in Smiljan Smodiš ter Can-
žek Franc in Crepinšek Janez so ponovih
Direktno smer v zahodno steni Predigstuhla
- diretissima, z oceno VI-A 30. 8. sta se pose-
bej izkazala Knez in Smodiš s ponovitvijo
Schmuckovega kamina v Fleischbanku, ki
velja za eno najtežjih smeri v pogorju in tudi
v evropskem merilu, saj je pokazala zobe
tudi slovitemu plezalcu Hermanu Buhlu.
Ocena VI. Se istega dne sta Knez in Smodiš
ponovila tudi Dulferjevo smer v Fleischban-
ku - VAo. Nekaj pa je ostalo tudi neizpolnje-
nih načrtov in želja, med katerimi velja ome-
niti tudi smer, ki kot prva v Evropi nosi
oceno VII - Pumprisse. Zal so se plezalci
morah smeri odreči, ker so ugotovih, da ni-
majo primerne opreme - dovolj širokih za-
gozd, hkrati pa so bili tudi priča ukan, ki se
jih poslužujejo nekateri plezalci pri prema-
govanju težav v steni (pomagajo si z dvome-
trskimi zankami in sidri). Z dosežki odprave
smo lahko v celoti zadovoljni.
CIC
Smer Diretta v Cingue Torri
Ml IN ZDRAVJE
o MANDELJNIH
Kot otorinolaringolog se
dnevno srečujem s proble-
matiko težav, ki jih povzro-
čajo mandeljni, problemom
odstranitve le-teh^ prepreče-
vanja zaskrbljenin staršev,
češ, da otrok nima apetita,
noče jesti, je bled, se hitro
prehladi, kašlja, smrkav je.
Prav tako takoj po zaužitju
sladoleda dobi težave v žre-
lu, pa četudi poje en samcat
sladoled. No, nekaj od tega
je vsekakor res, težave so in
moramo ob vsem tem tudi
premishti kdaj odstraniti
mandeljne z operacijo, tonzi-
lektomijo imenovano. Pre-
den pa preidem k indikaci-
jam za operacijo in režimu
nege tik po njej, pa nekaj os-
novnih pojmov o mendelj-
nih, njihovi funkciji,.obole-
vanju in težavah. Z ozirom,
da imajo razhčni zdravniki
razhčne poglede, posebno
glede operacije, bi posebej
podal lasten pogled na ta
problem.
Funkcija mandeljnov, tu
mishm obe nebnici, ne pa
žrelnice, ki leži na zadnji
žrelni steni v višini spodnjih
nosnih hodnikov, je sorodna
ostalemu bezgavčnemu tki-
vu in je obrambna. Gre za
imunološko • obrambo, za
lovljenje bakterij, virusov in
ostalih delcev. Ravno pri-
zmanjšani odpornosti telesa,
kot tudi lokalne sluznice na-
stane angina. Ne gre pri an-
gini le za lokalno obolenje,
temveč za lokalni odraz ne-
kega bolezenskega dogaja-
nja v organizmu. Povzročite-
lji angin so razni streptoko-
ki, poznamo pa tudi druge
povzročitelje. Potek je razh-
čen od posameznika, pri
otroku ah pa odraslem. Nek-
danje težke angine vsled ba-
cila davice zaradi preventiv-
nih cepljenj otrok ne sreča-
mo več. Pri pogosto se po-
navljajočih anginah, večkrat
letno in na podlagi drugih
motenj pomishmo na opera-
tivno odstranitev. Seveda pa
morajo biti indikacije stro-
kovno utemeljene. Zaradi
PIŠE: Doc. dr. mgr.
JANEZ KRAŠEVEC
drugih • modemih metod
zdravljenja in množice do-
brih antibiotikov se indika-
cij sko področje oži, število
operacij pa iz leta v leto pa-
da. Ob tem moram omeniti
žrelnico, ki jo velikokrat laič-
no imenujemo kar »Dohoi v
nosu«, ah pa tretji mandelj in
ima vsaj pri otroku odločilno
vlogo. Izraz polip vsaj pri
otroku ni pravilen, saj jih
otrok praktično v nosu sploh
ne more imeti, ker so ravno
pohpi odraz kronične aler-
gične dispozicije. Večkrat
gre le za nabreklo, oteklo
sluznico v nosu z obilnim se-
kretom. Težave so slabo ah
onemogočeno dihanje skozi
nos, kroničtii nahod, odprta
usta zlasti ponoči, motnje v
požiranju, oslabljen sluh za-
radi zaprtja Evst^ijevih tuv.
Na koncu imamo začaran
krog: zamašen nos-dihanje
skozi usta-pogoste infekcije
v žrelu-angina. Tudi hripa-
vost in bronhitis sta često
spremljajoči težavi. Tu in
tam pa najdemo ob vnetih
mandeljnih še gnojni absces.
Ce sedaj pogledamo, kako
je z operacijo oz. tonzilekto-
mijo?
Na splošno je gotovo to
ena najpogosteje izvajanih
operacij na svetu, saj stro-
kovna literatura govori o 40
ah pa celo 60% otrok, ki so
bih operirani. Sedaj v eri an-
tibiotikov, ko celo revmati-
kom, katerim česti vzrok bo-
lezni pripisujemo v kronično
vnetih mandeljnih, dajemo
preventivno peniciUnske
preparate, število indicira-
nih operacij pada povsod po
svetu na minimum. Upošte-
vamo le stroge indikacije.
Leta starosti skoro niso po-
membna, saj operiramo dve-
letne otroke, večinoma pred-
šolske med 5 in 7 letom sta-
rosti. Poudarim naj, da tudi
50 ah šestdesetletnik ni red-
kost, niti ni to ovira za opera-
cijo. Seveda pa moramo, upo-
števati pogoje za indikacijo
in izvajanje operacije. Prav
tako ni odrejen letni čas,
operacijo izvajamo preko ce-
lega leta. Počitnice šolarjev
so tiste, ki pogojujejo bolj
poletne mesece. Važen de-
javnik pri tem posegu pa je
pravilno strjevanje krvi in pa
odsotnost akutnih znakov
obolenj ter kašlja. Najpogo-
steje torej operiramo otroke
in v tej dobi je tudi žrelnica
pri večini povečana ter jo za-
to odstranimo istočasno. Pri
majhnih otrocih pa je veliko-
krat potrebno operirati le
žrelnico, pa so težave z diha-
njem, žrelom in nižje ležeči-
mi dihali mimo. Predpogoj
je torej vzpostaviti pravilno
pot zračnemu toku, pa ima
prizadeti otrok že zaprta usta
pri dihanju in zmanjšano
možnost prehladov.
Najpogosteje je indicirana
pperacija mandeljnov ah
tonzil imenovanih pri meha-
ničnih motnjah dihanja, po-
žiranja, pri pogosto se po-
navljajočih vnetjih srednje-
ga ušesa, zaradi že prej ome-
njene povečane žrelnice in
sluzi ter gnoja v žrelu in no-
su.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Obiščite oddeielt moške, ženske in otroške
obutve in izbirajte jesenske čevlje. Izbira je
pestra, veliko Je najrazličnejših modelov in
barv.
Žt. 36 - 13. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 25
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 36-13. september 197|
Žt. 36 - 13. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 27
PO INDONEZIJI (11)
VUGOTOURS
SE JE IZKAZAL
Ba Baliju so zelo znani tu-
di petelinji boji. Zapisati mo-
ram, da si jih nisem ogledal,
ker je bil program preveč na-
trpan. Vseeno pa o tem nekaj
besed. V začetku je bild to
povezano z religijo. Kri pete-
linov poražencev so polivali
po templjih, da bi tako odg-
nali zle duhove. Danes gre
predvsem še za turistično
atrakcijo, ter za kratkočase-
nje domačinov in ni naključ-
je, da se borbe petelinov
odvijajo na otoku vsak dan,
v vsaki vasi in na mnogih
dvoriščih.
Najbolj znana plaža na Ba-
liju se imenuje Sanur obala.
Tam je tudi največ najbolj
razkošnih hotelov, nekateri
pa menijo, da je mnogo lepša
obala z imenom Kuta, južno
od glavnega mesta Denpa-
sarja v bližini letališča. Priz-
nati moram, da je kljub tem
prireditvam na nas napravil
največji vtis obisk notranjo-
sti otoka, o čemer smo že pi-
sali.
Počasi se je bližal konec
našega popotovanja po tej
daljni deželi. Slovo od gosti-
teljev v hotelu je bilo prav
tako prisrčno kot je bil spre-
jem. Občutek smo imeli, da
je vsem uslužbencem zares
žal za vsakim gostom, ki od-
haja. Spet riževo vino, poz-
dravi slovesa... Mladi sim-
PIŠE: JANEZ VEDENIK
patični natakarji so nas poz-
dravljali v srbohrvaščini in
nam zagotavljali, da imajo
Jugoslovane radi. Priznam,
da ima za to nemalo zaslug
naša turistična agencija, ki
pripravlja potovanja v dežele
jugovzhodne Azije Yugo-
tours. Njene nalepke smo
lahko videli v skoraj vseh
hotelih ne le v Indoneziji,
pač pa tudi v Singapuru in to
na najbolj vidnih mestih.
Vugotours si za organizacijo
zares zasluži vso pohvalo.
Se prevoz do letališča v
Denepasarju, zadnji pogledi
na palme, riževa polja, delav-
nice batika in simpatične
Balijce ter misli na to, da ta
del sveta morda nikdar več
ne bomo videli. Ali pa, mor-
da čez leta, toda takrat bomo
prav gotovo razočarani. Tudi
v Indoneziji, prijateljski neu-
vrščeni deželi, je očiten na-
predek na vsakem koraku.
Bo Bali čez leta še Bali, tak
kot je danes naravna oaza
nepokvarjenosti, kjer civili-
zacija še ni uničila vsega?
Upam si trditi, da Bali ne bo-
do uspeh obdržati takšnega
kot je danes. Zaradi turizma,
ki s sabo prinaša tudi bolj
slabe stvari. Je prav tako?
Je, kajti konec koncev od
idilike nima smisla živeti.
Idilika pomeni upor napred-
ku in boljšemu življenju.
Prav je, da tudi na Baliju bo-
lje zažive. Ob pametnem od-
nosu do narave, ki je tu izre-
Bodo tile mladi ljudje čez leta spremenili sanjski Bali v lepšo bodočnost? Bodo!
Sapredek gre tudi tu svojo pot.
dno bogata, pa bo vse še lepo
in prav. Idilike nima smisla
ohranjati za tiste turiste, ki
enkrat v življenju prihajajo
sem za nekaj dni, da bi uži-
vali. -
Letimo proti Džakarti, od
tam v Singapur, kjer smo še
dva dni in potem domovini
nasproti. Srečni! Povsod je
lepo, doma pa je najlepše.
^^TROCI
OTROCI med stanaml prenapolnjene kuhinje
ali v raju kovinskih instalacij
živijo od gozdov in barvastega sonca
na počečkanem papirju,
živijo od neba in potočkov v shkanicah,
s kiili fantazije jezdijo na oblakih
in kadar potočijo solzo za svojim medvedkom,
jo brž spremenijo v vetrnico,
nikoli ne stopijo v nobeno notranjost
razen v svojo
in tako rastejo, sami zase, v čudnem svetu,
braneč se na vse pretege,
da bi kdorkoli stopil vanj,
kot bi slutili: s prvo tujo stopinjo
bodo začeli zoreti v starce.
BRANKO HOFMAN
NA GOZDNI POTI V ZBILJSKI GMAJNI
POMAGAJMO ISKATI
ZAPUŠČENEMU OTROKU
Kmalu ,bo minil mesec dni
(bilo je 18. avgusta 1979 - op.
p.), ko so na gozdni poti v
Zbiljski gmajni pri Medvo-
dah našli puščeno deklico o
kateri se kljub intenzivnemu
iskanju njenih staršev, še ve-
dno ne ve kdo je in od kod.
Vsekakor gre za izjemno
neodgovoren postopek star-
šev, ki so se na takšen način
znebili majhnega, neboglje-
nega otroka ter ga pustili v
gozdu na milost in nemilost.
Ustrezne službe so doslej po
intenzivnem iskanju že zbra-
le nekaj podatkov, po kate-
rih pa ni možno zaključiti, da
je deklica živela na območju
naše republike oz. Jugosla-
vije.
Cela vrsta podatkov govori
tudi o tem, da je deklica bila
večkrat zdravstveno pregle-
dana ter so bili na njej oprav-
ljeni nekateri nujni zdravni-
ški posegi, ki pa morajo biti
zapisani v zdravstvenih
ustreznih kartonih.
Sicer pa nekaj najnujnej-
ših podatkov o deklici, ki jih
objavljamo tako, kot smo jih
prejeli od UJV Ljubljana,
oddelek za zatiranje krimi-
nalitete:
Deklica je stara približno
13 do 15 mesecev, dolga 70
cm, normalno telesno razvi-
ta, morda nekoliko podhra-
njena, lase ima svetlo ko-
stanjeve, kratke, oči rjave,
velike, čelo izbočeno, na de-
snem delu temena (pod la-
ski) ima hemangiom v veli-
kosti pet par, na levem re-
brnem loku pa značilno ma-
terino znamenje v velikosti
2 X 1 in ima obliko metuljč-
ka. Ob najdbi je bila obleče-
na v belo spodnjo majico,
kratke hlačke iz sintetike,
bele barve z rdečimi pikica-
mi in rdečo obrobo, z nara-
mnicami, rdeče žabe, obuta
v rdeče sandalčke iz plasti-
ke št. 1^20, na glavi pa ple-
teno kapo s cofom, podalj-
šana pri ušesih v šal, ki se
končuje z resicami, rožaste
barve.
V torbi so bila še nasled-
nja oblačila: kvačkana bela
volnena jopica, volneno
ogrinjalce - jopica, obkvač-
kano rdeče barve in belo
črto, bel pajac brez roka-
vov, ki ima spredaj naslika-
no večjo štorkljo in manjšo
žabo, volnen komplet (žabe
in jopica) bele barve, proiz-
vod tovarne Rašica, rumen
komplet iz bombaža (žabe,
jopica in kapa) češke proiz-
vodnje, žabe, ki se zapenja-
jo na ramenih iz frotirja,
zadnji del je rumene barve,
prednji de! z vzorcem drob-
nega cvetja, izdelek Medji-
murske trikotaže Cakovec
(letošnji - novejši proiz-
vod), par belih dokolenk,
spodnje bele hlačke iz bom-
baža, izdelek OOUR Srvac,
volnene rdeče žabe - noga-
vičke, Polomljena ropotu-
Ijica, primerna za igranje
otroka v najzgodnejši dobi.
Na vrhu oblačil je bila siva
papirnata vrečka z bana-
nami.
Brez dvoma je nadvse ža-
losten pogled na deklico, ki
že v začetku svoje življenske
poti doživlja tako težke tre-
nutke. Res je, da se trenutno
sama o tem kaj dosti ne zave^
da, bo pa to prav gotovo izve-
dela kdaj kasneje. Prav bi bi-
lo, da bi se v akcijo razreše-
vanja tega neprijetnega pro-
blema vključili vsi in poma-
gali razrešiti neprijetno sta-
nje. Vsak napotek, prispe-
vek, detalj občanov bo lju-
dem, ki se strokovno ukvar-
jajo s tem primerom, v veli-
ko korist in morda bo ob so-
delovernju nas vseh lažje in
hitreje sestaviti mozaik, za-
kaj je do tega prišlo.
Možno je tudi, da se je mati
puščene deklice znašla v tež-
kem položaju in se je zato
odločila za tisto, kar je naj-
hujše - pustitev otroka sredi
gozdne poti. Vse to seveda ni
opravičilo! Predvsem gre za
to, da se problem reši in po-
maga vsem, ki so pripeljali
do tega neljubega primera.
Heroj stvo ni v tem, da pustiš
sredi narave otroka, ki si
sam ne more pomagati.
Poleg tega zadnjega pri-
mera še nekaj: večkrat se po-
javljajo takšni ali podobni
primeri v odnosu staršev do
»neželjenih« otrok. Prav go-
tovo bi morale na tem po-
dročju ustrezne službe več
narediti, da se takšni tragični
primeri ne bi več dogajali.
TV
NOVI TEDNIK - Glžisilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Milan Seničar. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič
Redakcija: Milan Božič, Jure Kr«išovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone
Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne
številke 5 din, celoletria naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.