210 Obrtna enketa. V zbornici poslancev se je predlagalo, da se nekoliko premeni sedanji obrtni zakon, kateri povsem ne ugaja sedanjim potrebam obrtnikov. Izvolil se je poseben odsek, kateri sedaj pretresuje to stvar. Zbornica je pooblastila odsek, da zboruje tudi mej parlamentarnimi počitnicami. Da poizve potrebe obrtnikov, je odbor sklenil povabiti več obrtnikov, da povedo željo svojega stanu. Sklenilo se je, da odbor ne bode sam izbiral, koga bode vabil, temveč se povabijo nekatera društva obrtnikov, da pošljejo k enketi svoje odposlance, katere sami zbero. Ta enketa se je že začela in nekateri odposlanci so že bili popra-šani. Odsek je sestavil neka vprašanja, na katera mu morajo odposlanci odgovarjati. Odposlancem se povrnejo potni stroški in jim prizna tudi primerna odškodnina za tisti dan, ko so poklicani k enketu. Odposlanci odgovarjajo na sledeča vprašanja ... A. Dokaz sposobnosti. I. Izpit za pomočnike in mojstre pri roko- delskih obrtih. 1. Naj se bi dokaz sposobnosti popolnil z obveznim pomočniškim in mojsterskim izpitom ali le z jednim teh dveh izpitov? 2. O čem naj bi se izpraševalo pri teh izpitih? II. Vpeljava dokaza sposobnosti za druge obrtne vrste. 3. Se li naj raztegne dokaz sposobnosti za rokodelske obrte tudi na tovarnarje, kateri izdelujejo v svojih zavodih take stvari? . 4. a) Je li potrebno, da se zahteva dokaz sposob- nostij od ljudij, ki začno kak trgovski obrt? b) Kakšen naj bi bil ta dokaz sposobnosti? B. Nastop, obseg in izvrševanje obrta. 6. Naj li obrtno oblastvo povpraša dotično zadrugo za mnenje, predno komu dovoli kak rokodelski ali pridržan obrt, in če se mora držati tega mnenja? 7. a) Ali naj to velja tudi pri odločevanju o obsegu kacega obrta po § 36 obrtnega reda? b) Vprašajo naj li obrtna oblastva zadrugo in če so dolžna se držati njenega mnenja, kadar je dvom o obsegu kacega obrta? 8. Naj se li zahteva, da obrtnik, kateri potrebuje za popolno dovršitev svojih izdelkov kacih del drugih obrtov, da izvršiti ta dela samostojnim obrtnikom dotič-nega obrta ali dotičnih obrtov, ali pa morda zadostuje § 37 obrtnega reda? 9. Smejo li posestniki trgovskih obrtov jemati naročila na obrtne izdelke „po meri", če ne dokažejo sposobnosti za dotični obrt? 10. Se li naj omeji oglasitev trgovskega obrta na določene vrste blaga? 11. a) Se li naj pri trgovini z rokodelskimi izdelki zahteva, da se poskrbi za razvidnost, od kod so izdelki? b) Ali naj se za trgovino z rokodelskimi izdelki zahteva posebno dovoljenje? c) Ali naj se taka trgovina pridrži izključno trgovcem ? C. Ponujanje blaga od hiše do hiše in prodajalnične podružnice. 12. Naj se še dalje komu dovoli, da ponuja svoje blago od hiše do hiše, ali naj se taka trgovina odpravi ali omeji in oziroma na katere predmete? 13. Se li sme dovoliti kakemu obrtnemu podjetju, da osnuje prodajalničnih podružnic, kolikor le hoče? D. Obrtno pomočno osobje. 14. Če je mogoče in je li želeti, da se raztegnejo določbe VI. poglavja obrtnega reda (skrb za zdravje, počitki mej delom, nedeljski počitek, večerne in nedeljske šole, plačevanje mezde, delavske knjižice, spričevala, seznami delavcev, delavski red, določbe o razrešenji delavskega razmerja in o mladostnih pomočnih delavcih itd.) na delavce, ki opravljajo najnavadnejša v članu V. odstavek a) razglasilnega patenta k obrtnemu zakonu označena dela (dninarsko delo itd.)? 15. So li določbe §§ 96. a) in 96. b) sedanjim razmeram primerne ali je pa umestno še okrajšati delavsko dobo? 16. So se li delavske knjižice za podjetnike in delavce jednako koristne pokazale in je li želeti, da se pridrže ? 17. Bi li bilo umestno in je želeti, da se §§ 96. a) in 96. b) obrtnega reda (najdaljša delavska doba, varstvo otrok in žensk) tudi porabijo pri obrtnih podjetjih s tovarniško vršbo, v katerih dela nad 20 oseb, bodisi že pomočnih delavcev ali dninarjev ? 211 18. a) Se li omejujoče določbe o porabi mladostnih delavcev mej 12. in 14. letom (§ 94. obrtnega reda) spolnujejo in se li njih izpolnjevanje oblastveno nadzoruje ? b) Bi li ne kazalo za vse trgovske pomožne osebe vpeljati določene najdaljše delavske dobe? Se li s dosedanjimi določbami in njih izvrševanjem doseza smoter, katerega stavlja obrtni red glede na spolnovanje učne pogodbe, obrtno izobrazbo učencev, njih nravstveno vzgojo, obisk cerkve, večernih in nedeljskih šol, in kako bi se mogel obisk obrtnih nadaljevalnih šol narediti obvezen? 20. Katere določbe o odpovedi za trgovsko pomočno osobje se naj vsprejmejo v obrtni red (član 61. trgovskega zakonika.) (Konec sledi.) 217 Obrtnija. Obrtna enketa. (Konec.) L. Zadruge. 21. Na kak način naj se dopolni § 115 obrt. reda ali premeni, da se olajša naprava ali zakup obrtnih podjetij ali potem zlasti naprava pomočnih strojev ali mate-rijala za malo obrt v skupno porabo (§ 114. odstavek I.) 22. Ali naj sme v bodoče obrtno oblastvo pri potrjevanju volitve zadružnega načelnika in načelnika pomoč-nega odbora kakor doslej postopati po svobodnem pre-vdarku (§ 119, odstavek 2 in § 120. odstavek 3) ali pa naj sme odreči potrdilo samo, če se pokaže, da dotičnik sploh ne sme voliti in voljen biti? 23. Se li naj dovoli naprava obrtnih (okrajnih, deželnih, državnih i. t. d.) zvez, ali pa osnuje obvezna organizacija ? 24. Naj li ima zadruga pravico pritožiti se proti vsem odločbam obrtnega oblastva, zlasti kadar gre za to, da se komu spregleda dokaz sposobnosti, da se določi obseg obrtne opravičenosti, ali naj ima pritožba odložilni vpliv, če gre za podeljenje obrtne pravice komu ? P. Zavarovanje. 25. Seli naj raztegne zavarovanje proti nezgodam tudi na male obrtnike. 26. Kake želje so še a) glede zadružnih bolniških blagajnic, b) glede zavarovanja učencev? c) glede osnove obligatoričnih mojsterskih bolniških blagajnic? &. Pomočniki, delujoči v svojih stanovanjih. 27. Je li želeti in če je mogoče prepovedati obrtnikom imeti obrtnike, ki delajo v svojih stanovanjih? H. Nedeljski počitek. 28. Zadoščujejo li določbe o nedeljskem počitku. Kako se izvajajo? Kako naj se določbe o nedeljskem počitku premene? Kako naj se izvede nedeljski počitek zlasti pri trgovinskih obrtih, I. Obrtni sveti, trgovske in obrtniške zbornice. 29. Jeli želeti, da se vpeljejo obrtni sveti in kako naj se organizujejo ? 30. Naj li preidejo pravice, katere imajo sedaj trgovske in obrtniške zbornice, po obrtnem redu, na zadružne zveze, (vprašanje 23) ali obrtne svete (vprašanje 29), ki se osnujejo. Iz naših dežel so povabljena nastopna društva, da odpošljejo svoje odposlance. Za Kranjsko: 1. Mojsterska bolniška blagajna obrtnih zadrug v Ljubljani; 2. Gremij ljubljanskih trgovcev; 3. Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani; 4. Pomočniški odsek te zadruge; 5. Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani; 6. Zadruga krojačev, klobučarjev in krznarjev v Ljubljani; 7. Konservativno obrtno društvo v Ljubljani; 8. Kranjsko obrtno društvo v Ljubljani; 9. Katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, v Št. Vidu, na Vrhniki in v Novem Mestu, ki pošljejo skupaj enega zastopnika; 10. 1 zastopnik nemško-kočevskih obrtnikov. Za Goriško: 1. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici; 2. italijansko društvo: societa di mutuo soccorso fra gli artigiari di Gorizia. Za Trst in okolico: 1. Obrtni društvi v Barkovlji in Rojanu, pa gospodarsko društvo v Skednji, ki pošljejo enega zastopnika; 2. Zadruga pekov v Trstu; 3. Zadruga gostilničarjev v Trstu. Za Dalmacijo: »Consortio degli artisti" v Zadru. V Istri je prav malo obrtov in ni nobenih zadrug, in zaradi tega menda ni bilo odseku naznanjeno nobeno društvo, na katero bi se bil mogel ozirati. Za Češko je bilo določenih 61, Moravsko 31, Šlezij o 21 društev in zadrug. Število dozdaj določenih zvedencev znaša 246; ker jih pa pošljejo Galicija in Bu-kovina gotovo tudi čez petdeset, bode skupno število znašalo okroglo 300 mož, ki jih bo moral odsek zaslišatL Zato se pred avgustom ni nadejati enketnega sklepa.