Izhaja: 10. in 25. vsakega mesca. Dopisi naj sefrankujejo. Rokopisi se ne vračajo. \ Velja: za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mir a“. Leto III. V Celovci 25. novembra 1884. Št. 22. Bog: nas varuj ISohr-weckov! Rohrweck se piše neki učitelj v trgu Leon-felden na Gorenjem Avstrijskem. On je, kakor mnogo drugih njegovih tovaršev, liberalec čiste krvi. Pravemu liberalcu pa nobena reč na svetu ni toliko zoperna, kakor sv. katoliška cerkev. Rajši bo pohvalil luteransko , judovsko ali turško vero, kakor pa svojo katoliško. Tako je tudi ta Rohrweck čisto po nepotrebnem šolskim otrokom razkladal zgodovinske reči, in zmirom besedo obračal tako, da je hvalil krivoverca Martina Lutra, zraven pa pikal in karal katoliško cerkev. Mil. g. Linški škof Rudigier so to zvedeli in zaukazali so, naj se preišče ta reč. Iz tega , kar je Rohrweck šolarjem narekoval ali diktiral v šolske pisanke (teke), prepričali so se škof popolnoma, da je ta učitelj res nevaren katoliški veri. Otroci sami so rekli, da imajo Martina Lutra radi, ker ga g. učitelj toliko hvali. Učitelj pa nema nobene pravice, da bi otrokom kradel sv. vero; zato so škof naznanili celo reč deželnemu šolskemu sovetu in prosili, naj se učitelj posvari in kaznuje. Ta šolska oblastnija pa ni dala nobenega odgovora na to pismo. Milostlj. gosp. škof so 4 mesce čakali, kaj bo storil dež. šolski sovet ; ker pa le niso nič dočakali , poklicali so učitelja Rohrwecka pred sebe, naj pové , zakaj da on takó uči v šoli. Učitelj ni prišel, da bi se zagovarjal ; pač pa je razglasil škofovo pismo po časnikih in ga kazal svojim to-varšem. Zdaj so bili po konci vsi liberalci in začeli so režati nad škofom, kakor bi bil on hudobnež, učitelj Rohrweck pa nedolžna, preganjana ovčica. Od vseh strani so pisali liberalci Rohr-wecku in ga spodbujali, naj se le nič ne boji in naj se krepko na noge postavi proti svojemu škofu. Velik vriš je bil tudi po časnikih. Zdaj še le se je zbudil dež. šolski sovet in odgovoril mil. gosp. škofu, da je on celo stvar preiskal in da ni našel na Rohrweku nobene krivde! V dež. šolskem sovetu pa sedijo liberalci, judi in luteranci, in ti naj bi sodili , ali se je Rohrweck pregrešil zoper katoliško vero ali ne? V katoliškem družtvu v Linču so potem škof Rudigier razložili celo stvar v tako lepih besedah, da se je razveselil nad njimi ves katoliški svet. Rekli so , da v verskih rečeh imajo razsojevati samo sv. oče papež in škofi, nikakor pa deželni šolski soveti in tudi ne minister nauka in bogočastja na Dunaji. Če je dež. šolski sovet razsodil, da na Rohrwecku ne najde nobene krivde, je ta razsodba popolnem ničeva, ker šolske oblasti nemajo poklica, razsojevati v verskih rečeh. Kakor je hudič zmagal na lesu (drevesu v raju), pa zopet na lesu (sv. križu) premagan bil, takó, rekli so škof, so tudi liberalci zmagali s šolo, pa se morajo zopet premagati s šolo (katoliško). Prišli so nekteri veljavni možje iz Leonfeldna in prašali škofa: „Ali smo mi katoliški stariši dolžni, svoje otroke pošiljati v tako šolo, kjer je vera v nevarnosti ?“ Na to vprašanje niso škof odgovorili naravnost, ampak pokazali so na besede ranjkega sv. očeta Pija IX. v pismu do mil. gosp. nadškofa Vikarija Preiburžkega (na Badenskem): „Katoliški stariši niso dolžni, pošiljati svoje otroke v tako šolo, kjer je v nevarnosti katoliška vera.“ Pristavili pa so škof upanje, da v Avstriji ne bo prišlo do tega , da bi se šolam morali zabraniti učenci. Tisti možje pa so šli tudi k g. ces. namestniku Weberju in mu stavili ravno tisto vprašanje : „Ali smo mi katoliški stariši dolžni pošiljati svoje otroke v tako šolo, kjer je vera v nevarnosti?“ Cesarski namestnik pa jim je odgovoril: ,, Spol uuj te postave !“ Možje so .odšli. Mil. g. škof Linški pa obžalujejo , da možje niso prašali naprej : „Ktere postave, ali Božje ali človeške ?u Oni ponavljajo, da so po kršč. nauku Božje postave več , kakor človeške ; da je treba Boga bolj ubogati, kakor ljudi. To je tedaj zadeva med mil. g. Linškim škofom in učiteljem Rohrweckom. O Rohrwecku se je dokazalo , da je bil nevaren katoliški veri. Ali je pa morda samo on tak, ali so mar še drugi učitelji taki, da je nevarno, v skrb in poduk izro-čevati jim katoliške otroke? To je veliko vprašanje, pred kterim stojimo. Ko je tekla pravda med škofom in učiteljem, prihajalo je na Rohrwecka mnogo pisem od učiteljev , v kterih so mu dajali pogum in ga m il ovali. Teh pisem, ki so se raztrobila tudi po časnikih, prihajalo je toliko, da je moral sam g. naučni minister prepovedati vse take ,,zaupnice0 ali „priznanice“ od strani učiteljev ! Bal se je, da- bojo učitelji in liberalci vzdignili cel vihar priiti vrlemu škofu Linškemu ! S temi pismi pa so-, ipokazali učitelji, kakega duha da so. Vsi tisti, %i so podpisali take „priznanice“, so gotovo Rohrwèekovih mislij , liberalnega ali brezverskega duha ! To vidimo tudi še iz tega: V Avstriji izhaja 19 nemških učiteljskih listov; med temi pa stoji en sam na katoliški podlagi, vsi drugi so liberalni, katoliški cerkvi neprijazni in protivni! V veliki časti pa imajo učitelji nekega dunaj- skega učitelja Ditte s a, tistega Dittesa, kteri je javno rekel, da nauki sv. katoliške cerkve niso dokazani, da so tedaj same pravljice! Ali so tudi naši slovenski učitelji taki? Z veseljem smemo reči, da naši slovenski učitelji na Štajerskem , Kranjskem in Primorskem večinoma niso taki! V Ljubljani izhaja učiteljski list „Učiteljski tovarš“, ki je pisan v katoliškem duhu. Tudi „Popotniku v Mariboru je pošteno pisan. Kaj pa pri nas na Koroškem ? Ali imamo tudi mi take učitelje, kakor slovenski Štajerci in Kranjci ? O tem spregovorimo prihodnjič ! Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (Ves eia novic a.) Dr. Otmar Purtscher, zdravnik za oči, je napravil v Celovcu lastno kliniko , kjer zdravi bolnike na očeh. Dne 13. nov., ravno na svoj 71. rojstni dan, podal se je na to kliniko slovenski poslanec č. gosp. prof. Einspieler. V menj ko dveh minutah je bila bela mrena srečno odrezana. Peti dan potem je bolnik že dobro razločil človeka ali drugo stvar , in 24. t. m. je zdravega očesa zapustil kliniko. Kdor ima tedaj mreno ali kako drugo bolezen na océh , mu gorko priporočamo dr. Purtscherja v Celovcu. Iz Celovca. (Uravnanje valute —judovska past!) Rotšild in tovarši bi spet radi naredili kak velik „rebah“, zato je dobila „N. fr. Presse1' ukaz, naj piše za uravnanje avstrijske valute. Namesto papirja, pravijo, naj bi se upeljal samo zlat ali pa srebern denar. Da pa toliko zlata ali srebra dobi, morala bi Avstrija kakih 400 miljonov vzeti na posodo, in pri tem bi judovski borzijanci zaslužili veliko miljonov 1 Avstrija pa bi naredila spet strašen dolg v mirnih časih in treba bi bilo spet 20 miljonov obresti, več plačati vsako leto! Tako bi nikdar več ne prišli iz judovskih krempljev! Zlati denar bi koristil le tistim , ki imajo kupčijo s tujimi deželami. Za notrajno kupčijo je pa papir dober! Ko bi pa država potrosila teh 400 miljonov in bi se oglasile kake nove potrebe, morala bi vender spet upeljati papirnat denar, in celo uravnanje valute bi nam nič ne koristilo, mi bi bili spet tam, kjer smo zdaj, le 400 miljonov dolga bi več imeli. Svarimo tedaj naše gospode državne poslance , naj se nikar ne vsedejo na te limanice ! Ko bi vladala še „ustavoverna“ stranka, potem bi judje najbrž dosegli svoj namen; sedajna večina državnega zbora pa najbrž nebo vgriznila v to jabelko. Iz Kanalske doline. (Gosposke in kmečke koze.) V naši dolini imajo ljudje veliko koz. Marsikteri siromak je vesel, da ima kozo ; ona mu je namesto krave. V naših strminah ni paša za govejo živino. Zato smo vsi žalostni, da delajo zdaj tako hude postave zoper koze, in jih že skoraj ne bomo smeli več goniti na pašo. Gospodje, ki bi radi videli lepe gojzde in debele smereke , naj .bi vender premislili, da revež ne more lesa jesti, mleko pa mu je vsakdajna jed. Les se vsakih 50 let enkrat poseka, koze pa molzemo vsaki dan! Tudi mi ne vrjamemo, da bi koze naredile toliko škode. Le vigredi ogrizejo skorjo in mlade vršiče, dokler še ni trave in listja. Takrat naj bi se ne spuščale na pašo. Kedar je pa enkrat trave in listja zadosti, tedaj koze mladih smerek še ne povohajo ne. Kmečke koze so gospodom gozdarjem toliko napoti; zakaj pa potem toliko varujejo gosposke koze, namreč srne in divje koze (gamse)? Ali mar tiste ne delajo nobene škode? Kmečke koze preganjajo, gosposkih koz pa ne smemo streljati. Kdor bi to storil, ga kaznujejo ! Iz Kotmare vesi. (Naša cesta.) Po naši cesti se veliko vozi; saj imajo naši kmetje zmirom opraviti s Celovcem. Zato se je čuditi, da tako slabo skrbijo za cesto. Gospod župan Šteiner bi moral drugim kmetom dajati lep izgled, pa ravno njegov kos ceste je najbolj zanemarjen. Po nekterih krajih skor ni moč voziti, take jame so na cesti. Zdaj bi imeli kmetje čas za nasipanje in popravljanje ceste. Če sneg zapade, ali če zemlja zmrzne, potem bojo še težej delali. Zato je zadnji čas, da se lotimo naše občinske ceste! Iz Obirske fare pri Kapli. (Kmetije propadajo !) Na sto in sto let so že mirno gospodarili naši slovenski gorjanci v naših hribih. Trdo in težko so delali, kaj dobrega tudi niso vžili ; vender so imeli svoj vsakdajni kruh in bili so brez dolgov. Oblačili so se v domač prt in domače sukno; davki so bili majhni; mnogo sedajnih plačil pa so odrinili z biro, z domačimi pridelki. Tako so bili stroški na vse strani le majhni; in redko se je slišalo, da bi bil prišel kak kmet na boben. Pa tudi v naše hribe je prišla „nova doba". Davki in druga plačila so grozno narastla; po drugi strani pa se je lotila ljudstva razkošnost in potrata. Domača obleka je bila vsem že preslaba , začeli so nositi fino, angležko blago, sreberne ure, zlate prstane,. Židane haderce (svilnate rute) itd. Od zunaj je bilo vse lepo videti, pa od znotraj je začelo gospodarstvo g nji ti. Kmalo se je zvedelo, da je ta vzel iz hranilnice (šparkase) 400 gld., drugi 500, tretji celo 1000 gld. itd. Zdaj je bilo treba plačevati še hude obresti, in kmet postal je tak siromak, da se Bogu usmili! Za naš kraj pa je prišla še druga nadloga. To je ojstra gozdarska postava. Kmetje ne smejo „novin“ delati, na kterih so prej pridelali toliko rži, da so imeli kruha za celo leto. Kmalo že po lastnem svetu ne bojo smeli koz pasti. Kdor ima grofa za soseda, temu ni obstati, toliko trpi pred gozdarji. Kmetje so že vsega siti in začeli so prodajati svoje kmetije. Tudi v naši fari je grof kupil že več kmetij. Kam pa pridejo nesrečne družine takih kmetov? Nekteri vzame od grofa kmetijo v najem in je zdaj grofov hlapec ali laški „kolon“ ; drugi grejo po svetu s trebuhom za kruhom ; zopet drugi pa nadlegujejo svoje prejšne, bolj varčne sosede. Nekdaj je bila sramota za celo žlahto , če je kdo iz žlahte prijel za beraško palico ; zdaj bo pa kmalo prišlo tako daleč, da bojo začeli beračiti otroci nekdajnih poštenih kmetov. Prosimo naša poslanca gosp. Einspielerja in g. Murija , naj se potegneta za nas , ker mi ne vemo, kam bi se drugam obrnili za pomoč! Iz Grebinjske okolice. (Tudi našim liberalcem se mreža tr ga), kakor na Rudi. Rajnka grofinja Egger je menda zapustila nekaj denarja za naše uboge. Zdaj so pa bojda za tisti denar nekaj zidali, kar pa ljudem ni po volji. Govori se, da so se že hudo sprijeli, in da sta že dva moža stopila iz občinskega odbora. Nam kmetom je vse eno. kaj v trgu delajo, zato se nisem pobrigal, da bi v tej reči kaj več izvedel. Morda vam bo kdo drugi povedal kaj več. !z Tinjan. (C u j t e , kako šolo imamo m i !) Pri nas smo imeli dva učitelja. Zdaj je pa tisti. ki je slovensko znal, šel v pokoj. Sedajni učitelj Moser pa nič ne zna slovensko in ne more govoriti z otroci. Zato si je na pomoč vzel nekega fantička iz druzega razreda, da mu pomaga otroke učiti . in da to po slovensko pové , kar učitelj po nemško reče. Deček pa sam ne zna dosti nemško, zato je šola zelo žalostna. Otroci se norčujejo iz malega učitelja in ga se ve da ne spoštujejo, ker je le njih tovarš. V šoli je bojda velik vriš in ne-pokoj. Tako se godi nam koroškim Slovencem. ki nam pošiljajo trdo nemške učitelje ! Za šole moramo toliko plačevati, in zdaj se vganjajo v šolah take norčije, da postavijo šolarja za učenika! Bog pomagaj ! !z Pliberka. (O podpori za časnik „Ge-me indeblatt“.) Tudi tukaj smo se čudili, ko smo brali, da je deželni zbor dovolil 240 gld. podpore in vredniško izbo za časnik „Gemeindeblatt“. Ne čudili bi se, ko bi list še le zdaj izhajati začel; kajti vsak začetek je težek, pravi pregovor. List pa izhaja že 12 let. Ako je dober, se je v tem času lahko že toliko ukoreninil, da bi ga zamegli uzdržavati naročniki. Ta list berejo župani in občinski svetovalci, krajni šolski svetovalci, duhovniki, učitelji in tudi drugi. Občin je na Koroškem 213, šol 344, tedaj krajnih šolskih sovetov gotovo kakih 300. To bi dalo 500 naročnikov brez duhovnikov , učiteljev in drugih. Vsega zamore list imeti 600 do 700 naročnikov. Po 2 gld. vrže to 1200 do 1400 gld., in s tem denarjem se že pokrijejo vsi njegovi stroški. Ce pa časnik vender še ne more izhajati, naj se obrne do „razpoložnega zaklada" (dispositions-foud), kterega ima dunajska vlada nalašč za časnike. Dežela pa nema denarja, da bi podpirala časnike ! Tudi ne moremo razumeti, zakaj bi list, ki izhaja ua 14 dni, potreboval posebno uredniško izbo. Eno mizo, en stol pa en uredniški koš ima menda vrednik vender sam ! Dragi prostori v deželni hiši pa naj se dajo v najem, da bojo kaj nesli. Nisem še slišal, da bi kaka dežela podpirala kak časnik iz deželnega zaklada. Iz Ljubljane. (Posvetovanje z a vol j slovenskih posojilnic.) V Ljubljani se je zbralo zadnji mesec več veljavnih mož krajnskih , štajerskih in koroških , da bi se posvetovali, v kterih krajih naj bi se še napravile posojilnice. Dolgo so se pogovarjali, slednjič pa sklenili, naj se napravi v vsakem sodnijskem okraju po ena posojilnica. Na Kranjskem je še malo posojilnic. Posebno potrebne bi bile na Dolenjskem; tam hudo denarja manjka, in še najboljši in najpoštenejši kmet ga ne dobi z lepa. Tudi na Notranjskem so taki kraji, kjer je zelo trda za denar. Hudo je pač to, da morajo kmetje v naših časih plačevati vse v denarjih, v prejšnih časih je bilo bolje, ko je kmet odrinil marsikaj s svojimi p r i d e 1 k i. Svoje pridelke pa Dolenjci težko spravijo v denar, ker nemajo železnice. Če se napravijo posojilnice, bo kmet vsaj v največi sili dobil pomoč. Zbrani možje so bili enih misli tudi v tem, da se mora v Ljubljani napraviti mestna hranilnica (šparkasa), da bi ona z denarjem za-kladala bolj revne posojilnice. Sedajna kranjska hranilnica namreč tega ne bo storila, ker je v nemškutarskih rokah. Mestni zbor ljubljanski je že davno s'-’enil, napraviti mestno hranilnico, čudimo se. da stvar še ni dozorela! Iz Šentjurja pri Kranji. Ker se je bralo v Vašem cenjenem listu „Mir“, kako da so kinčali vseh Svetnikov dan v Čelovcu grobove na pokopališču ranjcih , naj tudi jaz nekoliko omenim, in sicer o Ljubljanskem pokopališču, ki sem ga obiskal 1. novembra. Moram pripoznati vernim Ljubljančanom, koliko da se potrudijo v spomin ranjcih okinčati njih gomile. Kajti ni ga pokopališča med Slovenci, .kjer bi počivalo toliko narodnih boriteljev in slovenskih pisateljev, kakor ravno na omenjenem pokopališču. Naj omenim v prvi vrsti očeta in nepozabljivega dr. Bleiveisa , potem Vodnika , Čopa , dr. čosto, Jurčiča in koliko družili še , ki preživo čutimo njih zgubo. Vseh teh umrlih gomile so bile prekrasno ozaljšane in razsvetljene , kar dela vso čast narodnim Ljubljančanom. Iz Ljubljane. (Kdo bo deželni šolski nadzornik?) Tako se vsi poprašujemo. Bojimo se tako strastnega moža , kakor bi bil prof. S u k 1 j e ; bojimo se kimovea — napolnemškutarja, ki ne bi imel srca za naš narodni napredek; bojimo se odločnega liberalca. Vsi narodni katoliški možje smo prepričani, da šola ne more biti dobra, ako po njej ne veje verski, krščansko-katoliški duh ; in prepričani smo , da se šolski namen doseže le na podlagi maternega jezika. Ali se bo vlada ozirala na naše želje ? Če pogledamo na nektera druga imenovanja, smo v strahu , da se bo vlada morda več ozirala na želje narodnih nasprotnikov , kakor na želje in potrebe ogromne večine kranjskih prebivalcev. Že to kaže, kako nezdrave so naše razmere, ker si od strani vlade ne upamo nič dobrega pričakovati ! Iz Krškega. (Književno naznanil o.) Knjiga „kulturna zgodovina štajerskih Slovencev" je ravno kar dotiskana in zdaj se veže v prav elegantne platnice. Kadi tega moral sem ceno za 20 kr. zvišati. Pa naročniki mi najbolje vstrežejo , ako mi naročnino in poštnino (v skupnem znesku 1 gld. 30 kr.) po nakaznici pošljejo. V Krškem 16. novembra 1884. J. Lapaj ne. Iz Celja. (Pregled nekterih slovenskih posojilnic.) Naj cenejša, tedaj za kmete najboljša je posojilnica v St. Jakobu ua Koroškem. Ona daje posojila po 5 od sto, Celjska in Ljubljanska po G . Ljutomerska in Sevu iška po 7. Postojnska po 8 od sto. Kdor hoče'denar ukladati, mu je najboljša Ljutomerska posojilnica, ker ona plača (obrestuje) za uloženi denar po G od sto. Št. Jakobska plača po 4. druge po 4% ali po 5 od sto. Uplačanih deležev ima Št. Jakobska za 60.370 gld., Ljutomerska 17.961, Ljubljanska 10.000, Celjska 9518, Postonjska 6860 gld. lilo ž e nega d e n a r j a pa ima Celjska posojilnica 162.478 gld., Št. Jakobska 83.250 gld., Ljutomerska 99.801 gld., Ljubljanska 44 903 gld., Sevniška 8046 gld.. Postojnska 7775 gold. Rezervnega zaklada ima Ljutomerska 8042 gld., Št. Jakobska 6028, Celjska 4878, Ljubljanska 800 gld. Od sv. Venceslava pri Slov. Bistrici. (Z a-hvala.) Naš č. g. župnik Pr. Petan so prosili slavno družbo sv. Mohora za nekaj bukev za našo šolsko knjižnico, da bi jih prebirali šolarji in se tako naučili kaj lepega za življenje. Slavna družba nam je poslala 25 lepih bukev. Za te se jej lepo zahvalujem v svojem in v imenu šolske mladine. Ivan Povh, šolski vodja. S Krasa. (Dajte nam dela!) Prebivalstvo na Kranjskem se hitro množi, da že zemlja ne more več preživiti vsili deželanov. Dokaz temu je to, da živi 50.000 Kranjcev po drugih deželah. Zemlja pa se ne dà veliko več zboljšati; samo na ljubljanskem močvirji bi moglo živeti še kakih 10.000 ljudi, ko bi se močvirje vender enkrat posušilo. Kranjcem tedaj ne kaže druzega, ko poprijeti se obrtnije; le pri tej bizamogli živeti tisti, ki na polji ne najdejo dela. Posebno mi Kraševci bi bili veseli, ko bi se napravila pri nas kaka tovarna na pr. za sukno. Y lepih, rodovitnih krajih delati tovarne, ni dobro ; ker ljudje potem zanemarjajo poljedelstvo. Naši pusti kraji se bolj priporočajo za tovarne. Tukaj se polju ne bojo jemali delavci, ker je delavnih rok na ostajanje. Delavci so pri nas po ceni, zato mislim , da bi tovarna dobro izhajala. Naj vender slovenski rodoljubi ne pozabijo na nas ! Saj vejo, da smo Kraševci trdni narodnjaki ! Iz Dunaja. (Navdušenost liberalcev za šolo.) Y nobeno reč niso liberalci tako zaljubljeni, kakor v šolo. Oni namreč mislijo: „Bolj ko bojo ljudje izšolani, menj bodo verovali. Tako bojo duhovniki sčasom prišli ob vso veljavo , in prvo besedo na svetu bojo potem imeli prostozidarji (frei-maurerji), kteri se bojo polastili vseh viših služeb, vse oblasti in vsega bogastva tega sveta.“ To upanje liberalcev je pa čisto prazno. Le na pol obtesan človek je liberalen ali brezversk ; če se pa bolj in bolj izuči, pride nazadnje vender do spoznanja , kako je naša vera resnična in potrebna. Ysi popolnoma izučeni možje so teh mislij. Kdor resnico išče z dobrim srcem, jo bo našel po milosti Božji. Mnogo je pa takih, ki te milosti ne zadobijo. Pa tudi ti niso vsi udani podložniki liberalcev. čedalje bolj se množijo socijalni demokrati , ki so liberalnim bogatinom še najbolj nevarni. Liberalci so tedaj slepi, če mislijo, da bojo s šolami utrdili svoje kraljestvo. Liberalni šolski fanatizem je le za to dober, da se po nepotrebnem mučijo in trpinčijo ubogi otroci. Že v malih šolah se učijo reči, kterih otroška pamet ne more zapopasti in prebaviti. En školnik (šolski mož) pravi: „več natoroznanstva!“ drugi: „več zgodovine!" tretji: „več računstva!" četrti: „več kemije!" itd. Ubogim ‘otrokom se kar meša v glavi od tolike učenosti, ktere dosti-krat učitelj sam še ni dobro prebavil. Celo glaso-viti francozki liberalec Jules Simon, bivši naučni minister, je to spoznal in rekel, da bojo otrokom s. takim pretiranim šolanjem spodkopali zdravje in jasno pamet. Mestni šolski sovet v Parizu je temu pritrdil in sklenil, število šolskih ur v malih šolah znižati od 24 n a 20. Naši liberalci radi posnemajo Francoze tudi v nespametnih rečeh ; ali jih bodo zdaj posnemali v tej pametni reči? Kaj dela politika. Y delegacijah je govoril tirolski poslanec Greuter proti dvoboju pri vojakih. Vojaški minister je odgovoril, da dvoboja ne more odpraviti. Češki poslanci so se prijazno pogovarjali z z madjarskimi. Časnik „Politika“ poroča, da nič več ne ovira in brani prijateljstva med obema narodoma. Zdaj pač razumemo in vemo, zakaj „Politika“ tako hvali ogersko vlado in tako ojstro obsoja Starčeviča ! Po drugi strani je pa morda sreča, da se Madjari oklenejo Čehov in Poljakov, ker s tem se nemškim liberalcem nasproti postavijo. Madjari že vejo, zakaj ne marajo več za nemškoliberalce. V kratkem času je bilo na Nemškem spisanih 40 knjižic zoper Madjare , in vse zato , ker ti ne trpijo v svoji deželi nemškega šulferajna! Mnogi Nemci namreč še zmirom upajo, da bojo potlačili in ponemčili Ogre in Hrvate, ter raztegnili svojo oblast do črnega morja in do Carigrada. Ogri pa se jim ne bodo podali tako hitro. Na Hrvaškem so strune močno napete; bati se je, da bojo začele pokati. Iz slovenskih dežel ni kaj veselega poročati; ne izpolni se Slovencem nijedna želja. — V kratkem se snide spet državni zbor; tam se bo prikazala prilika, da slovenski poslanci razkrijejo svoje misli. — Podpisujejo se prošnje , naj bi državni zbor uravnal že enkrat duhovske plače. Kako značajni ljudje so „liberalci“ in naprednjaki" (fortšritlarji), pokazalo se je na Nemškem. Liberalci so vedno zagovarjali „svobodno kupčijo" in „svobodno obrtnijo", ter so se Biz-marku ustavljali, ko je za delavce predložil nekaj olajšav. Ko jim je pa Bizmark zagrozil, da jih bo popolnoma uničil, če se mu ne podajo, ustrašili so se tako , da so brž sklenili, da hočejo Bizmarka podpirati v vseh rečeh. Zadobili so s tem spet njegovo milost ; toliko bolj hud pa je bil odslej na „fortšritlerje“, ki so mu še nasprotovali. Yse fu-rije je spustil nad nje, tako da so pri zadnjih volitvah zgubili mnogo sedežev. In glejte , zdaj so se začeli pokoriti tudi „fortšritlerji.“ Že obetajo v svojih listih, da hočejo svoje prejšne misli o „svo-bodni kupčiji in denarnem gospodarstvu" zatajiti in sprijazniti se z delavci in rokodelci. Kakošni možje so to, da svoje misli in nazore spreminjajo po vetru ? Ali imajo kaj prepričanja ? Čisto nič ; kdor je prepričan, da je njegova misel prava, on je ne popusti, če bi mu prav nasprotoval celi svet. Takega prepričanja pa pri liberalcih ni iskati ; oni čvekajo danes tako , jutri drugače , — pa vselej imajo prav ! Gorjé mu, kdor jim kaj nasproti reče ! Ta je precej ,.sovražnik omike, svobode, napredka itd." Sreča je , da jih je svet že spoznal in se že naveličal njihovih fraz! Pri volitvi predsednika zveznih držav v A m e-riki zmagali so demokrati. Voljen je njih kan- didat C1 e y e 1 a n d. Da so republikanci propadli, zakrivili so sami, ker so hoteli voljenega imeti nekega B la in a, kteri je potuho dajal vsem sleparjem. Katoličani so glasovali z demokrati. Clevelanda hvalijo kot poštenega in pravičnega moža. Gospodarske stvari. Kaše deželno gospodarstvo. Deželni proračun za leto 1885 nam kaže te le številke: Deželna matica potre- buje gld. ima gld. jej ostane gld. jej menjka gld. Za deželni zbor 6868 6.868 Za deželne kancelije 47.122 4.442 _ 42.680 Za javno varnost (žandarje) 36.634 7.577 — 29.057 Za ceste, vodne stavbe itd. 241.169 64.107 — 177.062 Za šole 346.255; 39.871 — 306.284 Za dobrodelne naprave, bolnišnice itd. 152.073' 42.773 109.300 Za predprego 5093 — — 5.093 Za obresti od dolga 302 — — 302 Za obresti od posojil 10 44.225 44.215 — Za deželna posestva 2131 2.034 — 97 ekvivalentov - 1 10.000 10.000 — Za male potrebe 1791 250 71 — Za posojila 1278 1795' 5.081 5.081 1.278 na doklade še - — 1.795 |840.809|220.S60| 59.367j079.816 Potrebuje matica tedaj 840.809 gld., ima pa le 220.3G0 gld., torej jej primanjkuje 620.449 gld., katere morajo deželani plačati z dokladami. 43 od sto se je naložilo deželne doklade na vse cesarske davke , 20 od sto na pivo, vino in mošt, potem 34.086 gld. na meso. Plačujemo tedaj deželnih doklad: od cesarskega davka 43°/0, od pijače 200/0, za zemljišno odvezo 17% in blizo 3% od mesa, 83°/0 deželne doklade. Katera dežela se zamore skušati s Koroško v deželnih dokladah ? Ceso velika plačila sreča za ljudstvo, potem smo mi Korošci res srečni. Potem ima tudi gosp. deželni glavar dr. Erwein prav, kar je govoril v svojem nastopnem govoru, da nas druge dežele zavidajo za naš deželni zbor. Največ denarja gre za šole. Na Kranjskem je 130.000 ljudi več, kakor na Koroškem, toraj je tudi več otrok. Vender pa potrebuje Kranjska dežela ravno 100.000 gold. menj za šole, kakor mi! Lani nam je menjkalo 554.239 gld. , letos pa že 620.449 gld. tedaj za 66.210 gld. smo spet slabeje gospodarili. Da bi se ti ogromni stroški kedaj znižali, d o-kler vladajo liberalci, na to še misliti ni, Saj smo že rekli, da največ denarja gre za šole in učitelje ; liberalci pa v tej reči ne mislijo nikoli nič prenarediti. Narobe še le iščejo in premišljujejo, kje bi se dala napraviti kaka nova šola, kje bi se namesto enega nastavili dva ali tri učitelji, koliko bi se nastavilo šolskih nadzornikov, voditeljev itd. Število bolnikov raste tembolj, več ko se ljudstvo prepušča nezmernosti in veselicam. Ljudje, kterim so liberalci vzeli vero , skušajo svojo vest potolažiti s pijačo in hrupnim veseljem. S tem pa le zapravljajo to, kar so podedovali po svojih sta-riših; dežela postaja vedno bolj ubožna. Kakor bolnišnice se pa tudi norišnice vedno bolj napolnujejo. Zato ni misliti, da bi se kedaj znižali stroški za dobrodelne naprave. Potepuhov je čedalje več ; zato bo treba zmirom več žandarjev, in povišali se bojo tudi stroški za javno varnost. Le pri šoli, pri deželni upravi in pri cestah bi se dalo kaj prihraniti. Ako bi se namesto 8 letne upeljala 6 letna šola; ali pa poldnevna šola, kjer bi kazalo ; ako bi mali otroci hodili popoldne , veči pa dopoldne v šolo, potem bi en sam učitelj lahko učil dva razreda, drugi učitelj bi bil nepotreben. Liberalci pa nočejo nič slišati o teh pametnih nasvetih. Druge pomoči tedaj ni, ko pri volitvah vreči liberalce in voliti konservativce in Slovence. Ce pa tega nočete, pa le plačujte! Tudi pri deželni upravi bi se dalo marsikaj prihraniti: na Dunaji ni državnega odbora, tudi v Pešti ne ; v Zagrebu ni deželnega odbora ; tudi po drugih deželah bi se dež. odbor lahko odpravil, ako bi bil ces. namestnik (oziroma deželni predsednik) odgovoren deželnemu zboru. Posebne deželne uradnije bi bile potem nepotrebne in veliko denarja bi se prihranilo. Tudi stroški za ceste so bili po prejšni postavi veliko niži, kakor po sedajni. Želeti bi bilo, da bi deželni zbor napravil tako postavo, da naj tisti največ plačujejo za ceste , ki po njih največ vozijo. Tako gospodarijo liberalci s koroško deželno matico. Ali se vam to dopada ? Mi mislimo, da n e ! Za poduk in kratek čas. Oče Jožef, koroški misijonar. Že v zadnjem listu smo povedali o dveh bratih iz Porač pri Velikovcu , ki sta šla leta 1854 za misijonarja v Ameriko; da je mlajši brat Jur Keš umrl že pred leti, starejši brat Jožef Keš pa letos 12. oktobra. V tem nam je došel iz Novega Jorka v Ameriki časnik „Katholisches Volks-blatt“, ki piše o ranjkem č. g. Jožefu Rešu takole : „Vsi ljudje so spoštovali iu ljubili g. Jožefa Keša in mu rekali navadno le „oče Jožef“. Umrl je v 65. letu svoje starosti. Dne 1. avgusta 1844 od mil. g, lavantinskega knezoškofa v mašnika posvečen je nekaj časa služil za kaplana na Koroškem v Avstriji, leta 1854 pa je prišel s svojim bratom v Ameriko. Tadajni nadškof Hughes so gospoda Jožefa poslali za rektorja (župnika) v Obernburg, Sullivan County. Tukaj je vneti duhovnik deloval 25 let z vso gorečnostjo. Iz katoliške občine Obernburg je hodil na misijone v divje kraje. Sozidal je pet cerkev, eno v Obernburgu, drugo v French Sentlement, tretjo v Ellenville , četrto v Jeffersonville , in peto v Nar-rowsburgu. Včasih je peš šel z.mešno obleko v rokah po 8 do 10 ur daleč , da je sv. nlešo bral v kaki misijonski postaji in delil sv. zakramente. Živel je v taki revščini, da ni mogel rediti konja, niti dekle, ki bi mu postregla. Ker ni imel učitelja, je sam otroke podučeval v branji, pisanji in krščanskem nauku. Njegovo življenje je bilo neutrudljivo delovanje in zatajevanje samega sebe. Na vse strani je delil blagre in dobrote. Težavni poti, post, delo, pomanjkanje, to je bila njegova vsakdajna jed. Ko so opešale njegove te- lesne moči, prosil je č. g. nadškofa za bolj lahko službo, in dali so ga kot pomočnika č. g. župniku Kesselerju, njegovemu prijatelju. Tudi tukaj si je „oče Jožef“ kmalo pridobil ljubezen vseh faranov. Še krivoverci so ga spoštovali. Oče Jožef je bil zelo učen, ne samo v bogoslovskih vednostih, ampak tudi v zgodovini, zvezdoslovji, naravoslovji itd. Ivo so ljudje zvedeli, da je oče Jožef umrl. prišlo jih je na tisoče iz Obernburga in daljnih misijonov, da bi še enkrat videli njegovo milo obličje. Prišli so k pogrebu tudi mil. g. nadškof Corrigan in mnogo drugih duhovnikov. Pogrebne pridige so bile v angležkem in nemškem jeziku ; potem so truplo pobožnega gospoda položili v zemljo pri cerkvi pod misijonskim križem. Jokali so se stari in mladi. „Očeta Jožefa“ ljudje v teh krajih ne bojo pozabili nikoli. Naj v miru počiva !“ Smešničar. Pri neki hiši so imeli trapa (norca), kterega je tesar Andrejček zmirom dražil. Enkrat, ko je Andrejček spal, pa je vzel trap sekiro , mu odsekal glavo in jo skril v slamo. Potem je letel v hišo in rekel : „To se bo Andrejček jezil, kedar se bo zbudil, pa svoje glave ne bo mogel najti !“ Kaj je novega križem sveta? Na Koroškem. Bival je te dni v Celovcu Rudolf F a 1 b in govoril Celovčanom za drago ustop-nino „o skrivnostih prostozidarjev4'. Toti Falb je bil nekdaj benediktinec , tam pa je ubežal in odstopil od vere. Pri liberalcih je zato v veliki časti. Kar je povedal o prostozidarjih, ni imena vredno. Ce on sam ni prostozidar, potem o njih nič neve; če pa je prostozidar, kar je vrjetno, potem ne sme nič povedati. V resnici jih tudi ni izdal, pač pa je stvar podobna nekaki reklami za prostozi-darstvo. — Laškega delavca Sandrija našli so pri Št. Yidu ubitega in oropanega. Kdo bi ga bil umoril, še prav nič ne vejo. — Državno-železniške uradnije so se ustanovile v Glandorfu (pri Št. Vidu), Launsdorfu, Pontablu in Trbižu. Te uradnije, kakor tudi Ljubljanska na Kranjskem in Št. Mihelska, Ljubenska, Hieflavska in Šelzthalska na gorenjem Štajerskem podložne so železniškemu vodstvu v Beljaku. — Celovški muzej bo čez zimo zaprt. — V Spodnjih Krčanjah pri Velikovcu je smereka padla na 16 letno deklico in jo ubila. — Pri Svincu se je trileten otrok zgubil v gozdu. Iskali so ga več dni zastonj. Nazadnje so ga našli že mrtvega. Najbrž je umrl od lakote. — Sliši se, da bojo ljubljanski anarhisti sojeni v Celovcu. — Iz Celovca ušel je dohtarski pisar Albin Bric , ker so ga obdolžili goljufije. Prijeli so ga na Dunaji. —• Naš g. dež. predsednik se je mudil zadnji čas na Dunaji in v Berlinu. V Št. Jurji pri Jezeru je pogorel kmet Jorgele. Lepo novo palačo hoče zidati na velikem trgu v Celovcu gospa Lemisch. -- Dne 17. nov. se je po več krajih na Koroškem čutil precej močen potres. Na Kranjskem. Občini Sinji vrh so svitli cesar podarili 200 gld. za šolo. — Nabor denarja za „narodni dom" gre le počasi naprej. Ko bi dal vsak Slovenec le 10 kr., imeli bi kmalo 100.000 gld. Ljudstvo je vender še premalo zbujeno. — V gnojnici utopil se "je neki šnopsar v feadolici. — Novo knjigo o kmečkih zadevah je spisal dr. Jože Vošnjak. — Posojilnico snujejo v Krškem. * (Banka „Slavija“) sklenila je v mesecih julij , avgust in september t. 1. 23.269 novih zavarovanj za 27,181.357 gld. 49 kr., kapitala ter je zato prejela 524.109 gld. kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v teh mesecih 168.448 gld. 92 kr. Denarni promet osrednje bla-gajnice iznašal je 2,528.805 gld. 46 kr., V posojilnicah bilo je v tem času naloženih 280.767 gld. 14 kr. Gasilne brizgalnice dobilo je sedem občin. — Od 1. januarja do 30. septembra t. 1. bilo je sklenenih 54 367 novih zavarovanj za 58,814.692 gld. ter se je uplačalo zavarovalnine in pristojbin 1,415.965 gld. 36 kr., izplačalo pa za škode 424.383 gld. 58 kr. — Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolje priljubljena. Dokaz temu je, da štejejo do konca septembra 1884 že 1201 členov, ki so skupno zavarovali 165.578 gld. 07 kr. pokojnin in zato obvezali se uplačati 646.670 gld. 54 kr. ulog. — Tudi zastopniški pokojninski fond se izdatno hitro množi, kajti koncem septembra t. j. imel je že 46.219 gld. 57 kr. premoženja. Na Štajerskem. Hranilnica v Gradcu je znižala obresti. Njeni dolžniki bojo vsako leto 80.000 gld. menj plačevali. Prvi je to misel sprožil slovenski poslanec Miha Vošnjak. — V Mariboru je znorel neki dimnikar, in spravili so ga v bolniš-nišnico. Tam pa je skočil iz okna na ulico. Ko so ga vjeli in nazaj pripeljali, se je obesil. — V Višnji vesi pri Vojniku so otroci zažgali. Pogorel je en kozolec. — Umrli so č. g. Juvančič, kanonik, zlatomešnik in dekan pri Novi cerkvi. K pogrebu je prišlo 30 duhovnikov in silno mnogo ljudstva. — V Mariboru je 43 bogoslovcev (takih , ki na duhovsko študirajo). V Celovcu jih ni toliko. — V Šetalskej okolici se dobi polovnjak vina za 17 do 20 gld. — V Celjski okolici hočejo šulferajnarji zidati nemško šolo. Na Primorskem. Iz Krasa se piše „Edi-nosti", da je med ljudstvom čedalje hujša revščina, vendar se ljudem nakladajo vedno težja bremena, posebno pa drage šole. Vse želi, naj bi se upeljal poludnevni poduk. — Iz Trsta se poroča mnogo tatvin, pretepov in pobojev. — Deske (dile) ubile so v Trstu delavca Harika. — V Gorici se je ustrelil neki oficir. — V Trstu hudo mrjejo za osepnicami (kozami). — V Trst je prišel dalmatinski mesar Poduje, ki prodaja meso ceneje, kakor tržaški mesarji. Zato vse k njemu leti, in mesarji so tako jezni na njega , da ga hočejo ubiti. Že dvakrat jim je komaj ušel. — V Gorici pred okrožno sodnijo sta bila tožena dva Laha, da sta hotela na dan slovenske slavnosti napraviti pretep ter Slovence napasti z vpitjem in pestmi. Okrožna sodnija je spoznala oba za nekriva, državni pravd-nik pa se je pritožil zoper to razsodbo. Natančneje poročilo o tej obravnavi se bere v goriški „Soči.“ Druge avstrijske dežele. Dunajskega nadškofa Ganglbauerja so sv. oče postavili za kardinala. — Lepa slavnost je bila v Zagrebu, ko se je odprla „galerija slik", t. j. cela vrsta lepih ma-larij, ktere so večidel nakupili sloveči Diakovarski škof Strossmayer, Hrvatje so svojega škofa-dobrot-nika v Zagrebu sprejeli z veliko častjo. Tudi nekaj Slovencev iz Ljubljane je šlo k tej slavnosti v Zagreb. — V Brnu zidajo češko gledališče. —• V Tešinu je neki narednik (feldwebel) trikrat strelil na svojega polkovnika (obrsta), pa ga zadel le v prst. Potem je vstrelil samega sebe. — Nove poštne marke dobimo z novim letom. — V Vele-hradu bojo napravili lesene hiše, v kterih bo vsaki dan lahko prenočilo 30.000 romarjev. Tuje dežele. V Parizu, glavnem mestu francozkem , razsaja kolera. — V Sibiriji so pridelati letos 920 centov zlata. Kovali bodo iz njega zlate rublje. — Na Angležkem stojijo trije mornarji pred sodnijo, ker so ubili in pojedli mornarskega fanta Pirkerja. Barka se je namreč zdrobila in ti trije s fantom so se rešili v čoln. Dvajset dni so se vozili na čolnu po morji brez jedi in pijače. Bili so že tako lačni , da so se zmenili in fanta ubili, njegovo igeso pa pojedli. Pozneje so bili rešeni. Zvedelo se je pa, kaj so storili. Sodnija zdaj ne ve, kaj bi storila ž njimi. Oni pravijo, da bi bili vsi umrli od lakote, ako ne bi bili pojedli fanta. Fant pa je bil od lakoke tudi že tako slab, da bi bil v par dneh sam umrl. •—• V Petrogradu je umrl bogatin Aleksander Stieglitz. Zapustil je okoli 200 miljonov v našem denarji, pa — nič otrok ! — Drobtine e. Dvakrat obešen bo morda morilec Bogard v Ameriki. Rabelj ga je namreč v Lonoke, država Arkanzas, menda prav slabo obesil. Ko je Bogard visel 40 minut, rekli so pričujoči zdravniki, da je mrtev. Tam pa je navada, da smejo žlahtuiki truplo obešenega vzeti in domu nesti. To so storili tudi Bogordovi žlahtniki. Ko so se pa en čas vozili, zaslišal je Bogardov oče neko ihtenje iz rjuh, kamor so bili truplo zavili. Vlili so mu nekaj žganja v grlo, in čez eno uro je obešeni odprl oči. Še tisti dan je toliko okreval, da je začel hoditi. Ko je rabelj to zvedel , poslal je briče po Bogarda, da bi ga vnovič vjeli. Bogard pa se je skril. Njegovi žlahtniki pa se zdaj pravdajo, ali se sme človek dvakrat obesiti ali ne? Nekteri mislijo, da bojo žlahtniki zmagali. Kajti zdravniki so rekli in podpisali, da je Bogard mrtev ; in če bi prav kdo rekel, da je Bogarda živega videl, moralo bi se vender zapriseženim zdravnikom več vrjeti, kakor njemu. Ja, čebi Bogard sam prišel in rekel ,,jes sem živ“, se mu vender ne more toliko verjeti, kakor zapriseženim zvedencem. Kdor je tako hudoben, da ljudi mori, se tudi lahko zlaže, in takemu ni dosti verjeti. * Mesto Sika g o v Ameriki ima 610.325 prebivalcev, med njimi le 143.000 rojenih Ame-rikancev; drugi so priseljenci. In sicer je 209.631 Nemcev, 114.000 Ircev, 29.500 Poljakov, 28.300 Cehov, 23.800 Švedov, 28.300 Norvežanov, 20.000 Angležev. * Na češkem je 10.000 klatežev in 4000 takih ljudi, ki živijo od tatvine. * Komisije, ki nabirajo novince za vojake, izračunile so te-le številke : Izmed 1000 poklicanih jih je bilo visoke postave ali „velikih“ ljudi: med Čehi 243, med Jugoslovani 228, med Nemci 187, med Slovaki 124, med Rumunci 118, med Rusini 114, med Poljaki 109, med Madjari 103. Premajhnih pa so našli na vsakih 1000 med Čehi 53, med Jugoslovani 78, med Nemci 88, med Madjari 158, med Rusini 169. med Rumunci 167, med Slovaki 179, med Poljaki 277. Tedaj so Č e h i in Jugoslovani (Dalmatinci, Hrvatje in Slovenci) v Avstriji največi ljudje, Poljaki in Madjari pa najmanjši. Največ za vojaštvo sposobnih jih je pa med Madjari in najmenj med Rumunci. Največ „preslabih‘< je med Poljaki in Rumunci, najmenj med Nemci. * Število gledališč (teatrov). Na Laškem, v deželi lepih umetnosti, je 348 gledališč, na Francozkem 337, na Nemškem 194, na Španskem 160, na Angležkem 150, v Avstriji 142, na Ruskem 44, v Belgiji 36 , vHolandiji 31, v Švici 20, v Srbiji 6, na Turškem 4, na Grškem 4. * Čudna pravda se je začela v Požunu na Ogerskem. Neki gospod je prišel v loterijo in stavil na 3 številke en goldinar. Ko je pa plačati hotel, zapazi, da nema denarja pri sebi. Zato je dal loterijski listek (reskonto) loteristu v roke in rekel: „Spravite listek do popoldne, da pridem im. ga rešim.“ Gospoda z goldinarjem pa ni bilo celi dan več nazaj. Zvečer je prišel v loterijo neki dimnikar in je hotel staviti. Loterist mu reče: „za stavo je že prepozno, pa to reskonto lahko kupite, ki ga je stavil neki gospod, pa ga ni plačal“. Dimnikar je reskonto kupil. Drugi dan so prišle vse tri številke. Dimnikar je zadel 4800 gld. Zdaj se je pa oglasil tisti gospod , ki ga prej ni bilo z goldinarjem. On pravi, da loterist ni imel pravice, njegovega listka prodajati. Dimnikar pa po pravici trdi, da bi se tisti gospod ne bil več oglasil, ko bi ne bil nič zadel. Zdaj se je začela pravda. * Število avstrijskih ognjegascev. Da pri občnem napredku dandanes tudi armada avstrijskih ognjegascev napreduje, jasno pričajo naslednje številke. Prostovoljnih gasilnih društev imajo v Ceskej 900 društev z 48.000 člani „ Dolnj Avstrijskej 573 ?? 11 23.697 11 „ Moravske) 302 V) 11 17.200 n „ Gorn. Avstrijskej 124 11 9.000 ii „ Štajerskej 150 n 11 8.020 >i „ Tirolske) in Predarelskej 137 11 7.300 ii „ Galiciji 135 11 5.500 ii „ Šleziji 63 v 11 4.257 ii „ Koroškej 92 n 11 3.706 n „ Solnograškej 31 11 2.427 ii „ Kranjskej 21 ii 11 1.398 ii „ Bukovinini 12 600 ii in v Istri 5 ii 11 217 ii vkup 2545 društev z 131.322 člani To je lepa armada! Ako je vsa pokorna nemškoliberalcem in prostozidarjem, potem ni dobro ! * Predrznost tatov) v Trstu je že res od sile. Ker jim policija na suhem precej dobro na prste gleda, jeli so si iskati „zaslužka" na morji. Nedavno sta se dva taka iz rodovine dolgo-rokov polastila praznega Čolna in sta se ž njim ob Josipinskem nasipu vozila, kjer sta zapazila kup naloženih vreč z rozinami. Ni bilo ravno dolgo, ko sta že tri v čolnič spravila in ravno odriniti mislila, kar k njima v čolnič Lloydov čuvaj plane in ju hoče prijeti. Lopova vidoč, da je ni rešitve, vržeta čuvaja v morje in hočeta s plenom uteči. Hrup pa je bil že preveč ljudi semkaj privabil in tako lopovoma ni druzega kazalo, nego v morje poskakati in se tako v temi rešiti. Čuvaja so iz vode potegnili še živega, tatova sta jo odnesla. * 13 u čele rešiteljice življenja. V ogerskej vasi Bogda so nedavno vaški fantje ponoči pili v krčmi Jone Zimmer, in ker se je bližalo že polunoči, razsajajoča družba pa še ni hotela krčme zapustiti, izrekel je krčmar, da ne dà več ni vina ni žganja. Na to izjavo so fantje krčmo zapustili, ko pa so bili že zunaj, premislili so se, vrnili in zahtevali, naj jim krčmar odpre. Ker se se je pa ta branil, začeli so razbijati na vrata ter pretili, da umoré njega in njegove ljudi. Krčmar se je res bal, da pijani in razsrjeni razsajale! pre-tenja ne izvrše , zato je mislil na brambo. Šel je skoz zadnja vrata na dvor ; prinesel panj bučel ter jih vrgel skoz hišno okno mej razsajalce ; bu-čele prestrašene in razdražene, vsujejo se na fante ter jih v beg zapodé. Od bolečin tuleči fantje se razpršč na vse strani in več njih so bučele tako opikale , da ležč nevarno bolni in da vsled tega vsa ta zadeva pride pred sodnijo. * Prodani samostan. Ne samo na Prancoskem, tudi v Avstriji se vničujejo samostani. Kakor poroča „Čech“ je na Moravskem v Lipniku samostan oo. Piaristov, kterega je pred 250 leti ustanovil kardinal knez Dietrichstein. Sedanja posestnica Lipniškega gradii kneginja Hatzfeld je pa prodala samostan in prisilila zadnjega piarista, da je zapustil dosedanje svoje domovje. Oče Ahacij je zapustil Lipnik. Da bi pa pošteni meščanje pokazali svojo ljubezen do njega in celega reda , so pa priredili slavnostni sprevod z godbo, kterega se je vdeležil mestni zbor, šolska mladina in razna društva. * Naročite si„HrvatskoVil o.“ Najlepši illustrirani, južno slovanski beletrislični list je gotovo „Hrvatska Yila“, ki že 3 leta izhaja v Zagrebu ima prekrasne slike , pa tudi vsakovrstnega lepega berila ; pisana je v lepej, lahko um-Ijivej hrvaščini, mnogokrat obravnava tudi slovenske literarne zadeve in se sploh kaj rada peča s Slovenci. — V nobenej čitalnici ne bi se smel ta list pogrešati, pa tudi v imovitih slovenskih rodbinah ne. „Hrvatska Vila“ izhaja vsak teden in stane na leto 10 gld., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. Poedini hroji 25 krajcarjev. Naroča se pri upravništvu (tiskarna C. Albrecht) v Zagrebu: Hiša v Celovcu iSfS leto 280 gld. čistega dohodka, je na prodaj. Več se izve pri vredništvu „Mira“. Orglarsko službo SlrtM nemško. On ima dobro priporočilo. Več se izvé pri županiji v C i r k n e m na Primorskem. Qlliyhlì cerkovnika in organista išče mož, ki OIU&UU je 0praY]jai že več let. Zna slovensko in nemško. Dopisi na vredništvo „Mira“. kjejo Janez Deneelnovi sinovi bVUhUVG v Mariboru, kakoršno težo in kakoršen glas kdo želi. Deneelnovi zvonovi so od nekdaj na dobrem glasu. Zahvala. Mi smo za našo cerkev pustili uliti tri zvonove pri Dencelnovih sinovih v Mariboru na Štajerskem. Zvonovi so lepo uliti, imajo lepo obliko in opravo, in prav lep, veličasten glas. Iz prijaznega hriba v Lipi prepevajo čast Bogu, pa tudi čast poštenega mojstra Dencelna, kterega z dobro vestjo priporočamo cerkvenim predstojnikom po Koroškem. Cerkveno predstojništvo v Lipi pri Vrbi 11. novembra 1884. Janez Marinič, župnik ; Primož Košat, Anton Kovačič , cerkvena ključarja. SdìTcf ifliQjp puškar v Borovljah (Ferlach, Ju£t/I BiiloiO Karnten) Naznanja vsem lovcem in s t r e 1 c e m po Slovenskem , da izdeluje in prodaja vsakovrstne puške, vse dobro pre-skušene, po nizkih cenah. Loterijske srečke od 15. novembra. Gradec 1 59 5 65 10 Dunaj 40 7 83 64 9 Tržna cena v Celovcu. Na birne se plača v Celovcu pšenica po 5 gld. 50 kr. rž 4 gld. 80 kr., ječmen 4 gld. oves 2 gld. 25 kr. , ajda 3 gld. 10 kr. , turšica 2 gld. 95 kr., krompir 1 gld. fižol 5 gld. 50 kr. Na hektolitre pa pšenica 6 gld. 90 kr., rž 6 gld. ječmen 5 gld. oves 2 gld. 75 kr., ajda 3 gld. 75 kr., krompir 1 gld. 30 kr. Žakelj repe velja 3 gld. Goveje meso je 56—64, telečje 68, svinjsko 62 do 68 kr. kilo. Masla kilogr. velja 1 gld. puter ravno toliko, Špeh 62—80, mast 72—84, jajce 5 kr. 100 k. sena 1 gld. 64 kr. do 2 gld. 60 kr., slama 1 gld. 30 kr. do 1 gld. 65. kr. Drva 90 kr. do 1 gld. 25 kr. kvadratni meter. Živinski sejmi na Koroškem meseca decembra. 1. dec. v Št. Andražu; v Šmarjeti pri Eeichenau in v Strassburgu ; 9. v Velikovcu in v Dobrijah pri Millstattu ; 15. v Dvecerkvab (Zweikirchen; 17. v Millstattu; 27. v Svincu, v Brezah (Fresach) pri Paternijanu, v Labudu (La-vamiind) in v Steinfeldu pri Greifenburgu. V tretjič pridejo na dražbo: 29. nov. Walkova bajta v Hiittenbergu, cenjena 235 gld., pri okr. sod. v Svincu. 1. dec. Wasenmeistrova kmetija v Andersdorfu, pri okr. sod. v Št. Pavlu. 2. dec, Arnoldova kmetija v Goniči (Gonitz, obe. Gra-nica) ; pri okr. sod. v Št. Pavlu. 9. dec. tflzova kmetija v Eisdorfu, pri okr. sodniji v Št. Pavlu. Izdatelj in urednik Filip Haderlap. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovci.