Razne vesti. 203
Razne vesti.
v Ljubljani, meseca junija 1930.
Kronika društva »Pravnika«. Zaključno predavanje v pretekli predavalni sezoni je imel g. ravnatelj in docent dr. L. B o h m dne 2. aprila: »Mednarodni položaj Donave«. — Dne 1. junija je priredilo društvo tradicionalni pomladanski izlet, to pot na Gorenjsko. Ljubljanski izletniki so izstopili v Tržiču, nato pa v par skupinah odšli po cesti, ki pelje ob vznožju Dobrče skozi Sv. Lucijo, Zlatno in Begunje nad lepo savsko dolino. Pri popoldanskem kosilu v P o 1 j č a h se je zbralo okoli 50 društvenikov z družinskimi člani, večinoma Ljubljančanov, dočim so bili med Gorenjci posebno dobro zastopani Radovljičani. Po kosilu so se povzpeli nekateri na razgledno točko k Sv. Petru, drugi so si ogledali begunjsko kaznilnico in občudovali tamkaj red in snago ter vzorno gospodarstvo. Bil je lep dan, ki je zopet združil staro in mlado v »Pravniku« kakor v eno samo družino. — Društvu so pristo« pili naslednji novi člani: inženjer Strgar Vinko, rudarski glavar v Ljubljani, pravna pripravnika D r o v e n i k Matko in Prohinar Vik« tor v Ljubljani, sodniki V e r 1 i č Franjo, Štrukelj Vinko in T a š n e r Jožef v Beogradu, pravnik Reja Rudolf v Zagrebu, agrarni komisar dr. M a r š i č Robert v Ljubljani, odvetniki dr. Stanovnik Aleš, dr. Vovk Janko na Jesenicah, dr. Gozani L. v Mariboru.
O prestopkih po tiskovnem zakonu sodi sodnik poedinec. Višje deželno sodišče v Ljubljani je odločilo dne 2. februarja 1930 v nekem konkretnem primeru:
Vprašanje, dali je pristojno okrožno sodišče za razsojo o deliktih po zakonu o tisku zgolj kot zborno sodišče, ali če se ravna pristojnost tudi v tiskovnih stvareh po določbah §§ 10 t. 3 in 11 t. 2 k. p. po vrsti zapretene kazni in pride torej za razsojo v tiskovnih stvareh okrožno sodišče tudi v poštev kot edinoosebno, je možno rešiti le po določbah specialnega zakona o tisku, ki je glasom čl. 10. t. 1. uvodnega zakona
204 Razne vesti.
z dne 16. februarja 1929, Službene Novine 47,'XXI ostal v veljavi tako glede materialnih kakor tudi glede procesualnih predpisov. Ta zakon ne določa glede sestave okrožnega sodišča (čl. 73), ki sodi o tiskovnih deliktih, ničesar. Po čl. 95, odst. 2 je upoštevati torej določbe občnega kazenskega postopnika, ki dopolnuje zakon o tisku tam, kjer ni posebne odredbe. Veljavni kazenski postopnik pa ne predvideva za tiskovne stvari nobene posebne podsodnosti in določa brezizjemno, da sodi o vseh prestopkih starejših maloletnikov in polnoletnih oseb, za katere niso pristojni sodniki poedinci sreskih sodišč, okrožno kot edinoosebno sodišče (§ 10, t. 3). Določba čl. 84 zakona o tisku, ki odreja, da je treba o postavitvi toženca pred sodišče sklepati v seji treh sodnikov, za rešitev predmetnega vprašanja ne more biti odločilna, kakor to meni prvo sodišče, ker velja ta specialna odredba zgolj za preiskovalno (obtožbeno) postopanje, za katero je hotel zakon ustanoviti prejšnji svetovalstveni zbornici slično institucijo. Tudi veljavni kaz. postopnik v § 11, t. 1 predvideva, da odloča o sporih in pritožbah v preiskovalnem postopanju okrožno kot zborno sodišče, ki je sploh pristojno za izdajanje odločb med vsem postopanjem izven glavne razprave, čeprav že v naprej stoji, da bo sodil o stvari sodnik poedinec. Vse ostalo, na kar se sklicuje prvo sodišče v podkrepitev svoje razsodbe, pa z ozirom na obstoječe zakone ni upoštevno.
Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije. Dne 23. junija t. 1. se je sestal v Ljubljani Stalni odbor kongresa pravnikov kraljevine .lugoslavije. Pod predsedništvom g. univ. prof. dr. Arandjelovifia je razmotrival vprašanje, ali ne bi kazalo sklicati zopet kongres pravnikov. Soglasno je bilo sklenjeno, naj se leta 1928 vsled političnih dogodkov prekinjeno delo zopet nadaljuje in da naj se vrši prihodnji kongres tekom meseca maja 1931 v S k o p 1 j u. Stalni odbor se je posvetoval tudi o referatih, pridržal nekatere, ki so bili določeni že za skopljanski kongres 1928, druge pa izbral na novo. V tem pogledu je določil naslednje referate:
1. Pomen Dušanovega zakonika za prpilost in za bodočnost.
2. Značaj in pomen tobačnega in opijskega monopola za državne finance in narodno gospodarstvo.
3. Agrarno vprašanje, pomen in vidiki za rešitev.
4. Povračilo škode, učinjene z vozili, ki jih goni elementarna sila,.
5. Zaščita poljedelca v izvršbi.