($££)om
/^AND
f'YiC'S&ce-.*

,N0. 99

02 §!c/,arci --—
^eu- i^arK0?3« .‘.'CAN
%syF
IO003
/Kflil E	IH
'■ V- . '
HOJI«

e» YZ*riy%?iZulmf™™*
o
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€N3AN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 18, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
msm Pi
^'ayni tajnik ZN bi rad spravil vietnamsko vprašanje Fred Združene narode.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Kurt Waldheim, glavni tajnik ^U’ je v posebnem pismu odgovoril L. R. Kitajski, ki je v pis-:rriu haslovnjenem vanj pretekli *eden izjavila, da Vietnam ne spada pred Združene narode, za ar Se je že pred časom zavze-11)31 glavni tajnik ZN.
Waldheim pravi v svojem pi-srnu, da zdaj, ko so vsi ostali na-P°ri izpodleteli, čuti trdno, da
ruženi naredi ne morejo osta-ti v	.
Se nadalje nemi opazovalci
§r°zot vojne in nevarnosti, ki
vedno bolj grozi svetovnemu
ftiiru.
^ Glavni tajnik ZN je svoj od-b°vor kitajskemu zastopniku ob-Kvil, bar doslej ni bil običaj.
, r^ant ni nikdar skušal siliti s :a^im vprašanjem, ki ga je ka-era ocl petih stalnih članic Varnostnega sveta odklonila. Dag arnmarskjoeld, ki je bil pred Jmr na čelu uprave ZN, je sku-9 v tskem slučaju doseči svoj Waldheim je • vstopil javno v prepričanju, da treba uporabiti svetovne amo mnenje. Po njegovem so
Novi grobovi
Anton Barbič
Po kratki bolezni je umrl v Marymount bolnišnici 89 let stari Anton Barbie z Maple Heights, preje z Rosewood Avenue, rojen v okolici Kostanjevice ob Krki, od koder je prišel v ZDA pred skoraj 75 leti, vdo-vec po 1. 1969 umrli ženi Mary, roj. Sholar, oče pok. Edwarda, Branka, Antoinette Davies, Christine Alden, Angele Mims, Mary Stine in Betty Brand, 4-krat stari oče. Pokojnik je bil član ADZ št. 50 in Društva Najsv. Imena pri fari sv. Lovrenca. Pogreb bo v soboto. Čas še ni določen. Truplo pokojnika oo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7.
L
“di ZN
ustanovljeni zato, da
ei varujejo pred novo vojno katastrofo in zato
stati cb
fa. dejansko grozi, kot je to v zvezi z vojno v Vietna-
ne morejo be„ strani, če svetu kaj ta-
sedaj
mu.
as!l^ki tujih delavcev DV ^shodni Nemčiji
j1., k1'd N, Z. Nem. — Po urad-}et vP0datkih je bilo v začetku
čii'0^6”3 v	Nem-
bju 2aposlenih okoli 2,130,000 ; leev ali “Gastarbeiter”, kot
'del V'emci imenujejo. Lani so ti j,niaVci zaslužili okoli 25 bilijo-
mark.
slum!10'2 30 P°slali od tega za'
sbj , 'a bilijonov. Jugoslovan-Ijlar°e"avcl skupno 950 milijonov
je °Vprečni mesečni zaslužek mesT*3331 870 mark- Na Prvem
eij j.U v tem pogledu so špan-bOOQ1 S° P°vPrečno zaslužili po hi j ^ark. na mesec, Jugoslova-
2ad'njemrki 30 2 800 markami na
^ovjetske vojne ladje ^žnem Kitajskem morju
Pem t??N’J-Viet - VJ^-
štjfj ltaiskem morju so videli
JahboS0V,*etSlCe V0Jne la'd j e, ki bi ViGtna ZaP'ule proti Severnemu sUe r" .Ameri:ške Pomorske Pjihov6 yeriamej°> da bi bil to biti n C1^ :'n da bi skušale pre-'^'etharn0rSk0 ZaPoro Severnega
la feiai S23.ii ¥®š!
CLEVELAND, O. — Povprečni zaslužek tovarniškega delavca v Clevelandu je v enem letu do letošnjega februarja porastel za $23.48 na teden, kot poroča Delavsko tajništvo ZDA.
Tovarniški delavci so zaslužili povprečno na področju Velikega Clevelanda v letošnjem februarju za 41.3 ure dela na teden $181.72 ali 10.8% več kot pred enim letom v istem času. Najvišji je zaslužek gradbincev, $263.90 na teden za 37.7 ur dela.
Višji zaslužek je posledica 2.8 ur več tedenskega dela in 29 centov poviška pri urnih plačah. Te znašajo sedaj v Clevelandu ca tovarniške delavce $4.40.
Od leta 1965 so se urne plače tovarniških delavcev v Clevelandu povečale za $1.33, tedenski zaslužek pa za povprečno $50. Povprečni zaslužek v prometu je znašal koncem lanskega leta $20.67 tedensko, v trgovini na debelo $154.42, v trgovini na drobno $102.90 in v bankah $123.85.
Pristaniško delavsko
sprejelo zmzanje piac
Pristaniško delavstvo na zahodni obali je pristalo na omejitev povišanja plač, ki jo je odredil Plačni odbor.
SAN FRANCISCO, Kalif. —-Unija pristaniškega delavstva na tihomorski obali, katere vodnik H. Bridges je grozil z obnovo štrajka, če bo Plačni odbor odvzel le en sam cent do poviška, ki ga je dosegel pri pogajanjih, je končno sprejela znižanje.
Po pogodbi med Unijo in Zvezo lastnikov skladišč in prevoznikov bi dobili pristaniški delavci 72 centov poviška pri urnih plačah. Plačni odbor je sodil, da je to preveč in je povišek zmanjšal na 42 centov za delavce in na 47 centov za uradnike.
Unija je čakala, kaj bodo rekli pristaniški delavci na Atlantski in Zalivski obali. Ko so ti sprejeli nekaj manjše znižanje; ki ga je odredil Plačni odbor, se je tudi ona odločila za enako pot.
Če bo nadzor nad plačami ukinjen do 30. novembra letos, bosta imeli Unija in Zveza pravico odpovedati sedanjo pogodbo s 60-dneVno odpovedjo, če bo nadzor v veljavi do 31. januarja 1973, pa bo odpoved skrajšana za obe pogodbeni strani na 24 ur.
Odločitev Unije pristaniškega delavstva pomeni, da ho v pristaniščih naše dežele vsaj do konca letošnjega leta vladal mir in red. Lani so v pristaniščih cb Pacifiku štrajkali 134 dni.
STEGNIL ¥
¥L^yy ■
BEIRUT, Lib. — V zadnji vladni spremembi, ki je bila objavljena v začetku tedna, sta bila v vlado sprejeta dva vodnika Komunistične partije. Pomožni partijski tajnik Amer Abdulah je minister brez posebnega resora, Markram Talabani, član Po-litbiroja in Central rega komite-ta Iraka, pa je minister za u-metno namakanje.
S sprejemom komunistov v vlado pričakujejo sestavo vlade “narodne fronte”, v kateri naj bi bili poleg vladajoče Baath stranke še komunisti in zastopniki Kurdov.
Baathisti, ki so leta 1963 vrgli vlado Karima Kasema, v kateri so bili tudi zastopniki komunistov, ubili Kasema, pa tudi veliko število, komunistov, ki so njegov režim podpirali. Več sto komunistov so strpali v posebno taborišče. Zdaj so se z njimi pobotali verjetno v želji, da bi zgladili pot boljšim odnosom z Moskvo.
Poslanska zbornica Zvezne republike Nemčije je včeraj iz glasovala nenapadalni pogodbi s Sovjetsko zvezo in Poljsko, toda potrditev je kaj skromna, saj je za nji glasovalo točno polovico poslancev. Dejansko pogodbi torej nista dobili večine glasov parlamenta.
BONN, Z. Nem. — Poslanska je le relativna in s tem dvom-zbornica je včeraj izglasovala ijiva. Naslednice Brandtove nenapadalno pogodbo s Sovjet- vlade, ki jim pogodbi ne bosta sko zvezo z 248 glasovi za, 10 služili, bodo brez dvoma Moskvo proti; 238 poslancev pa se je gla- in Varšavo na to opozorili, če sovanja vzdržalo. Za pogodbo s bo kdaj tako kazalo.
Poljsko je glasovalo prav tako Nekaj časa je izgiedalo, da bo 248 poslancev, 17 proti njej, 231: glasoval° za pogodbi toliko čla-pa se jih je vzdržalo. Ker ima|n°v opozidije, da bosta odobreni poslanska zbornica 496 poslan-|z absolutno večino. V ta namen
Pakistan se počasi vrača v običajni red
RAVALPINDI, Pak. — Želo poraza v spodadu z Indijo v preteklem marcu postaja nekam manj boleče, ko se dežela vrača v vsakdanje življenje, ko je treba delati za vsakdanji kruh. Delo je oživelo na zgradbah, na ce-
cev, je glasovala za pogodoi dejansko le relativna večina. Ta bo zadostovala, če bo Svet. dežel, kjer ima večino opozicija, pogodbi potrdil. Če bi jih odklonil, s čimer sedaj ne računajo, bi to odklonitev mogla, poslanska zbornica preglasovati samo z absolutno večino glasov, ki jo pa trenutno vlada nima. V Moskvi in v Varšavi nad tako večino za njihovi pogodbi ne morejo biti posebno navdušeni.
Kancler Willy Brandt je pogodbi s Sovjetsko zvezo in s Poljsko sklenil in podpisal leta 1970 v okviru svoje nove vzhodne politike, katere cilj je.pomiritev in mirno sožitje s komunistično vzhodno Evropo. Opo-
je bila sestavljena posebna iz java vseh strank parlamenta, v kateri je poudarjeno, da odobritev pogodb ne pomeni končno priznanje vzhodne meje Nemčije, ker je to pridržano mirovni pogodbi, ki jo naj Nemčija sklene z zmagovalci druge svetovne vojne. Prav tako je v iz javi poudarjena odgovornosi i štirih velikih zmagovitih sil za zedinjenje Nemčije, oziroma za chiarutev nemške državne edi nos ti, kot je bilo to dogovorjene v Potsdamu.
Opozicija je bila z izjavo zadovoljna in je bila voljna umakniti nasprotovanje pogodbama ko je Moskva izjavi začela ugovarjati prav v točkah, na katere
h
v ^	naročnino,
e Mogoče, na prvo obvestilo!
V remenski prerok pravi:
tira^ n° 0t>lačno v dopoldanskih Son£ ’ posl'0Pna razvedritev in P0Poldne. Najvišja tem-Ura okoli 70.
V plačilni bilanci še vedno primanjkljaj
WASHINGTON, D.C. — Primanjkljaj v ameriški zunanji plačilni bilanci se je v prvih treh mesecih v odnosu za zadnje tri mesece lani zmanjšal za polovico, pa je še vedno na letnem povprečju 3.49 bilijonov.
Pričakujejo, da se bo izboljševanje nadaljevalo postopno, da pa primanjkljaj letos morda še ne bo izginil. Vsekakor pričakujejo to v prihodnjem letu.
Sen. Muskie se. je spet lotil dela v Senatu
WASHINGTON, D.C. - Odkar se je sen. E. Muskie umaknil! iz aktivnega boja za dosego de-! mokratske nominacije za pred-' sedniškega kandidata, se je zopet resno in z vnemo lotil dela v. Senatu.
Tako je sodeloval pri prouče-‘ vanju vprašanja davkov na ne-j j premičnine, pri vprašanju o o-j nesnaževanju voda in o razvoju'
I v vietnamski vojni. V času svo-! je kampanje v primarnih volitvah se je v Senatu bolj redko I pokazal.
vsakdanjim opmvLbm in pozab-; ma nasprotovala od vsega za-Ijajo na vojno.	j četka, ker da priznavata novo
Javnost se je sprijaznila z iz- nemško mojo na vzhodu in se gubo Bengalije, ker se prav do- odrekata pravici do združitve bro zaveda, da ne more prav nič Nemčije. Posebno ostro proti storiti proti temu. Vprašanje je, pogodbama je Krščansko soeial-kako bo uspelo predsedniku Zul- na unija, organizacija krščan-fikarju Aliju Bhuttu ohraniti skih demokratov na Bavarskem, skupaj vsaj preostali Pakistan, ki jo vodi znani Franz J v katerem se tudi pojavljajo Strauss.
močne separatistične težnje.
-o-
Moskcvski patrijarh Pimen pojde v Izrael
Willy. Brandt vlada s svojo ! Socialistično stranko in z libe-{ralnimi demokrati, katerih šte-I vilo pa se vedno bolj krči. Nje-
___	' gova večina v parlamentu ni
OSKVA, ZSSR. Zahodni bila od vsega pučetka kaj prida diplomati vidijo v napovedanem obsežna, saj je imela največ 6 obisku ruskega patrijarha Pi- glasov večine. Postopno se je mena Izraelu željo in namero ta skrčila na nič. Zadnja glaso-sovjetske vlade po obnovi nepo- vanja so pokazala, da ima vlada srednih stikov z izralsko vlado, v parlamentu le 248 glasov, to-Sovjetska zveza že skozi leta rej točno polovico. Brandt je uporablja vodnike pravoslavne upal, da bo za pogodbi glaso-ruske cerkve za svoje zunanje- vala večina poslanske zbornice, politične namene.	pa se je uračunal, kajti večina
Italijanske volitve niso prinesle bistvene spremembe
TRST, It. — Slovenski ted nik “Katoliški glas” je voliv-ne izide objavil pod velikim naslovom “Italija je glasovala za svobodo”, dejansko volitve v parlament 7. in 8. maja niso prinesle nobene bistvene spremembe. Obe glavni stranki, krščanski demokratje in komunisti, sta ohranili svoje položaje, isto so dosegli socialni demokrati; nekaj so izgubili socialisti in prav posebno s komunisti povezani proletarski socialisti. Okrepili so se monarhisti in neofašisti in republikanci, izgubili pa so liberalci.
V novem senatu je 138 krščanskih demokratov, kot jih je bilo v starem, komunistov je 83, 6 manj kot v prejšnjem. Neofašisti (Italijansko socialno gibanje) so povečali svoje zastopstvo v senatu od 11 na 22, monarhisti od 2 na 4. Liberalci imajo 8 senatorjev, polovico manj kot preje.
jih
51,
od
pa le 2. Socialni demokrati so ohranili 12 senatorjev, socia listi so pa 2 izgubili in imjo zdaj 34.
V parlamentu so krščanski demokrati dobili enega poslanca več in jih imajo zdaj 267, komunisti, druga najmočnejša stranka, imajo 179 poslancev, 2 več kot preje. Neofašisti so povečali število svojih poslancev od 24 na liberalci pa ga zmanjšali 31 na 21. Republikancev je v novem parlamentu 14, v starem jih je bilo le 9. Socialni demokrati imajo 29 poslancev, socialisti pa 61.
Moremo torej goyoriti le o malem premiku na desno, ker se konservativna desnica še dolgo ni toliko ojačila, kot so napovedovali. Na skrajni levici so izgubili proletarski socialisti, povezani s komunisti. Ti so imeli v starem parlamentu 23 poslancev, v novem
publikanska stranka ima zdaj nimajo nobenega. V senatu so 5 senatorjev, preje je imela imele več sreče, tam so ohra-
nili 11 od svojih 12 prejšnjih zastopnikov.
Krščanska demokracija je z izidi prav lahko zadovoljna, saj so ji nekaj časa. napovedovali kot odgovorni za vlado hude izgube. Da do tega ni prišlo, se ima zahvaliti v glavnem spretno in odločno vodeni volivni borbi in delno tudi Katoliški cerkvi, ki jo je posredno podprla.
V Gorici je na primer dobila krščanska demokracija 14,-517 glasov, komunisti 3,254, socialni demokrati 2,981, socialisti 2,680, republikanci 1,072, neofašisti (MSI) pa 3,209
Volivni izidi so pokazali, da bi bilo za Italijo najboljše, če bi obnovila staro vladno koalicijo, v kateri so bili krščanski demokrati, republikanci, socialni demokrati in socialisti. To je bila vlada “leve sredine”, ki je vodila Italijo skozi zadnjih 10 let. Lanske predsedniške volitve so to zvezo močno prizadele in vsaj začasno razbile. Vprašanje je
zdaj, ali je njena obnova možna ali ne. Socialisti se namreč protivijo nekaterim programskim načrtom ostalih članov koalicije in skušajo to potegniti toliko na levo, da bi se ji priključili še lahko komunisti. Na tako rešitev sedaj ne kaže.
Napovedujejo, da bo predsednik republike Leoni poveril sestavo nove vlade Andreottiju, ki je na čelu začasne vlade. Ta se je kar dobro izkazal in mirno izvedel volitve. Andreotti bo poskušal obnoviti staro vladno koalicijo, če bo to možno, lahko pa seveda. poskusi tudi s sestavo vlade sredinskih strank, če bi se socialisti le upirali sodelovanju. Ta ne bi bila posebno trdna, ker bi bila njena večina v parlamentu sorazmerno šibka. Po starih skušnjah sodeč bo minilo več mesecev, predno bo imela Italija novo, stalnejšo vlado, od katere pa nihče ne pričakuje veliko res novega.
mnenje nasprotnikov pogodbe na taka izjava itak ne pomeni dosti, ker ne bo imela značaja mednarodne pogodbe, ampak D. pokazala le stališče nemškii strank. Opozicija se je tore odločita, da pogodbi ne bo nasprotovala, pa jo tudi ne bo odo-»nila. Tako je ostala vlada sa ma s svojimi 248 glsovi. Pogodb, sta uradno odobreni, dejanske pa nista dobili večine. Za nji so glasovali le socialisti in liberalci. To bo brez dvoma igraL v bodoči nemški pontiki pomembno vlogo.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Humphrey in McGovern, ki sta zaradi atentata na Wallacea v ponedeljek prekinila svojo volivno kmpanjo, sta jo včeraj' obnovila. Glavni boj gre za Kalifornijo, kjer je na razpolago 271 delegatov za demokratsko konvencijo. Kdor bo zmagal, bo dobil vse.
DETROIT, Mleli. — “Detroit Free Press” je prinesel kratek razgovor z očetom atentatorja na guv. G. C. Wallacea. V njem pravi oče, da mora sin nekoga skrivati, ki je atentat naročil. Da Arthur Bremer ni bil sam, to so ugibali že tudi drugi, ko je postalo znano, da fant od februarja ni imel nobene službe, pa je vzdrževal stanovanje za .$135 mesečno in veliko potoval. Od kod fantu denar? se sprašujejo.
SAIGON, J. Viet. — Podpredsednik S. T. Agnew je po kratkem obisku v Bangkoku na Tajskem pristal v Saigonu in se razgovarjal s predsednikom Van Thieujem in z gen. Abramsom, vrhovnim poveljnikom ameriških oboroženih sil v Vietnamu. Ob odletu domov je dejal, da so izgledi za uspešno obrambo Južnega Vietnama dobri.
j Iz Clevelanda | i in okolice j
Slovenska pisarna—
Slovenska pisarna v Baragovem domu na St. Clair Avenue je dobila knjige “Odprti grobovi” 3. del, na zalogi pa ima še ' Cerkev na Slovenskem”, molitvenik “Večno življenje”, Mohorjeve knjige za 1. 1972, “Zbornik Svobodne Slovenije” in “škof Rožman” II. del in še vrsto drugih. Pisarna bo v so-ooto odprta od pol dveh do pol štirih.
Seja—
Društvo Dvor Baraga št. 1317 vatoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — isesment bodo pobirali od 6.30 .aije.
Deveta obletnica—
Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Andy-ja Maček v spomin devete obletnice njegove ,mrti.
Seja—
Podrunica št. 47 SŽZ ima v nedeljo ob ,1.30 popoldne sejo, m proslavo materinskega dne v SND na 5050 Stanley Avenue ia Maple Heights.
Priznanje G. V. Voinovichu—
Okrajni avditor G. V. Voino-/ich je dobil v torek zvečer iriznanje za svoje delo v dr-.avni zakonodaji v korist zaostalih otrok in odraslih od Jhio Association of Retarded Jhiidren and Adults.
Ugodne—
V Norwood Appliance and Furniture trgovini na 6202 St. Clair Avenue imaju ugodno naprodaj garderobne omare.—Več / oglasu!
Strajk se nadaljuje—
Štrajk razvazeicev pri listu Plain Dealer se nadaljuje, razgovori niso bili obnovljeni. Včeraj je izšel Cleveland Press skupaj s Plain Dealerjem in vse je .razalo, da bo s tem tudi konec izhajanja Pressa. Objavili so, da unija noče raztegniti štrajka na' Press ter da bo ta zato danes verjetno izšel. Po sedanjem razpoloženju sodeč utegne biti itrajk dolg. Zadnji štrajk obeh, Plain Dealerja in Pressa pred i0 leti je trajal nad 130 dni. -------------o-----
Cena zlata na prostem trgu porastla na $57.501!
LONDON, Vel, Brit. - Južna Afrika, glavni producent zlata v svobodnem svetu, je ponudbo ;ega na prostem svetovnem trgu zmanjšala v času, ko je povpraševanje po zlatu narastlo tako v industrijske kot v špekulativne namene.
Povečano povpraševanje cb zmanjšani ponudbi je pognalo ceno zlata včeraj na prostem trgu v Londonu na $57.50 za unčo, med tem, ko je uradna cena 538 za unčo. Nova uradna cena velja šele od preteklega tedna, preje je stala unča zlata $35 vse od časa predsednika F. D. Roosevelta pred drugo svetovno vojno.
Bodi previden in pazljiv, pa »e boš izzognil marsikateri nesreči!
Zakaj ne ladje namesto min?
WASHINGTON, D.C. - Neki upokojeni mornariški častnik je vprašal: čemu niso ZDA potopile pred vhodom v Hajfong kako staro, neuporabno ameriško ladjo in tako brez nevarnosti za ljudi, ki jih predstavljajo mine, zaprle za mesece pristanišče Hajfonga, če je potreba, pa tudi kako drugo.
hmESL&M EkMOMm
“‘”Ti"Ti	M t* fclt' it gai ITTIftV l
Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«^83
No. 99 Thursday, May 18, 1972
Revščina in kapitalizem
Včasih smo brali o bajno bogati “deveti deželi” Indiji-Koromandiji, pozneje smo pa gledali slike revežev, ki umirajo od lakote v tisočih po cestah indijskih mest.
Sedaj še slišimo o najbogatejši deželi na svetu, Ameriki, istočasno pa tudi o največji revščini v tej deželi.
Kaj je res? Kdo je revež? Odgovorov na to vprašanje je toliko, kolikor ljudi, ki o tem govore. Naj jih nekaj navedemo:
Med reveže spada štiričlanska družina, ki ima manj kot $2,400 letnih dohodkov — pravi vlada v svojem predlogu o zagotovljenih letnih dohodkih.
Revna je družina z manj kot $4,000 letnih dohodkov, pravi rev. Koklowski.
Revež je, kdor ne zasluži $4,600, pravijo liberalni predlagatelji zakona o zagotovljenih letnih dohodkih v Kongresu.
Revna je družina 4 članov, če ne zasluži $3.690 na leto, ugotavlja federalno tajništvo za delo.
Ker se revščina ne da določiti s številkami, poskusimo to storiti z besedami:
Revež, je, kdor začne piti, ker misli, da zasluži premalo za preživljanje.
Revež je, kdor kupuje stvari, ki jih ne potrebuje, potem pa pogreša, kar nujno potrebuje.
Revež je, kdor si hoče pomagati iz revščine z zločini, prostitucijo, mamili.
Revež je tisti, ki se sam nič ne pobriga, da bi si izboljšal svoj položaj, ker misli, da je družba dolžna skrbeti zanj.
Revež je, kdor ima vsega dovolj, pa je nesrečen, ko vidi, da imajo drugi še več.
Revež ni apalaški bajtar, ki ima kopico otrok, pa samo malo koruze za preživljanje, ki pa ne vidi okrog sebe nič drugega kot sebi enake.
Revež ni bolnik, ki trpi bolečine in pomanjkanje, pa je prepričan, da si s tem služi nebesa, ali pa pomaga dušam v vicah.
Revščine so krive razmere (brezposelnost, nesreča), bolezen, alkohol, dostikrat pa tudi lenoba ali neznanje pametno gospodariti s tem. kar kdo ima. (V tem veliko greše naše šole: otroke uče izdelovati rakete, secirati žiivali in podobno, ne pa, kako je treba kupovati, kuhati, šivati, obdelovati zemljo, izvrševati manjša hišna popravila itd.).
Mnogi — ne samo reveži - ne znajo postaviti raznih potrebščin na pravo mesto na lestvici vrednot. Največ “Rolls-Roycov” je v najrevnejših okrajih New Yorka, največ “Cadillacov” v slumih Clevelanda, največ TV “diner-jev” pokupijo tisti, ki plačajo s kuponi in “reveži” so najboljši odjemalci državnih trgovin z alkoholnimi pijačami. Ljudje ne znajo ceniti denarja, ker ga ne zaslužijo s težkim delom. Kaj je bolj potrebno: primerno pohištvo ali barvni televizor in revolver?
Statistika pravi, da sta dva od treh revežev bele polti, toda med črnci je trikrat toliko revežev kot med belimi.
Največ revščine je v družinah brez očetov. Te dajo eno tretjino vseh revežev. Te so navadno tudi najbolj številne. Tam ni nikogar, ki bi zaslužil za preživljanje družine.
Mnogo je revščine tudi tam, kjer glavar družine dela delni čas in ne zasluži dovolj.
Kako bi mogli revščino odpraviti? Prejšnji predsednik L. B. Johnson je pred leti razglasil boj proti revščini s ciljem “Velike družbe”, kjer bi bilo vsega dovolj za vse. S tem je opozoril mnoge, ki do tedaj še niso vedeli, da so reveži. Prebivalci Apalaškega pogorja so užaljeno odklonili razne podpore, češ da niso reveži, čeprav so bili njihovi dohodki daleč pod uradno preračunanimi dohodki, ki so nujno potrebni za dostojno preživljanje.
Sedaj je na spiskih 26 organiziranih agencij (vključno S. S. in “Welfare”) okrog 60 milijonov ljudi, ki dobivajo vladno podporo; 53% oseb, ki prejemajo denarne podpore, dobiva tudi kupone za hrano in ena petina otrok, ki dobiva brezplačno ali ceneno hrano, dobiva tudi “medicaid” podporo. V letu 1970 je šlo za vse te podpore okrog $100 bilijonov.
Kljub vedno večjim izdatkom za reveže je teh vedno več. Njih število je 1. 1970 naraslo za 5% v primeri z letom 1969.
Odpraviti revščino se še nikjer ni posrečilo in se nikjer ne bo. Sv. pismo pravi: ‘Reveže boste imeli vedno med seboj.” Pridnejši, zmožnejši in'brezobzirnejši bodo vedno naprej. Tega ne more izenačiti niti zagotovljeni letni dohodek.
Italijanski pisatelj Alberto Moravia pravi: “Na Kitajskem je revščina človeška, na zapadu je pa bogastvo nečloveško.”
Bi bilo res dobro, če bi vse premoženje razdelili enakomerno na vse, kot poje naš pesnik Simon Gregorčič:
“... bogati vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili?” Lepe besede, toda v življenju neizvedljive! Nekaj dni bi šlo, ko bi pa najbolj žejni zapili, kar bi dobili, bi bilo treba deliti znova in tako naprej, dokler se ne bi vsi naveličali delati za druge.
Odprava kapitalizma sedaj, ko gre vse na veliko, ni mogoča. Kapital mora biti, če ne zasebni, pa družbeni ali državni. Kdo bo pa sicer gradil ceste, tovarne, bolnice? Kdo bi se brigal za znanost in napredek? To stane bilijone! Kapital je nujno potreben, mora pa se zavedati svojih socialnih obveznosti.
Od raznih oblik kapitalizma je zasebni še vedno najboljši. Pobuda za delo je dobiček. Samostojen podjetnik dela 16 ur na dan, če je treba, ker ve, da je to v njegovo korist, javni uslužbenec dobi enako plačo, če tistih 8 ur dela, počiva ali spi. Če njegov predpostavljeni s tem ni zadovoljen, ga zagovarjata Unija in stranka, ki mu je preskrbela službo. Zato dela večina javnih podjetij z izgubo.
Anže
Koncert “Vrbe” in “Majolike” iz Kanade in “Slovenskih fantov” iz Clevelanda
Preteklo soboto večer so nastopili v farni dvorani pri Sv. Vidu v Clevelandu pevski zbori
* LETOS, KI JE LETO narodnih volitev v naših ZDA, se ču-je in sliši mnogo političnega ropota in šuma iz vseh koncev in krajev našega Velikega Chicaga. Mesto samo je po prebivalstvu veliko. S skupnim prebivalstvom okraja Cook, v katerem se nahaja, tvori po številu nekaj nad polovico vsega prebi-
na svojih potih. To so glavne razlike.
Ne eni ne drugi pa ne pozabijo po vsakih volitvah nagraditi one, ki so jim pomagali ob volitvah priplezati do položajev na katerih so.
Med politikarji, ki sede v višjih kakor tudi manjših položajih, je vedno ne le nekaj, ampak
valstva države Illinois. To jej precej takih, ki jih vodijo take
dobro imeti pred očmi, da se razume, zakaj imajo tolik vpliv in besedo iz tega kraja pri odloče-vanjih v raznih političnih zadevah zastopniki v državni zakonodaji in drugod, kadar nastopajo kot taki.
Kaki možje in predstavniki naših okrožij in mesta so, to spada na druga rešeta, katera večkrat pretresavajo in obračajo sem in tja razni kritiki v tisku, na radio in televizijskih oddajah. Večinoma so taki, v kakršnih okoliščinah so zrastli in katerih so opazovali, kako so u-radovali drugi pred njimi — pa si menda mnogi mislijo: Kar je bilo dobro za naše “strice in tete” pred nami, zakaj bi ne bilo tudi za nas!
In tako gre in vozijo iz dneva v dan...
Zanimivo je, koristno za sploš-nost pa ni, kako se ohranjajo stari voditelji strank na svojih položajih. Kako razpleten vpliv imajo na javnost, da jih ta z večino naprej in naprej postavlja na razne javne položaje, da imajo tisti, ki ugajajo in služijo stranki, vedno odprta vrata za to in ono, kadar potrebe kaj takega zahtevajo.
Med demokrati in republikanci sicer ni take velike razlike. V zadevah gospodarske in socialne politike jo je nekaj. Republikanci so vsaj do zadnjih časov vedno stali na stališču konser-vatizma (to je, da se ohrani kolikor se da stari red gospodarstva in ne dati preveč širokih pravic malim ljudem. To velja onim, ki so na vrhu in diktirajo stranki. Republikanci so bili vedno naklonjeni industrijskim korporacijam. Niso jim na pota izvažanja postavljali previsokih carinskih zaprek. V tem zadnjem je nekaj razlik med demokrati in republikanci. Demokrati so zlasti v krizah vedno radi s carinami odrivali uvoz iz drugih dežel v ZDA. Druge dežele po svetu so pa našim izdelkom zapirale vrata. Vse to je pa v takih dobah rodilo in ustvarjalo razne krize med nami in zunanjim svetom. Javnost pa, kadar se je naveličala ‘bossiranja’ ene stranke, se je ob volitvah nagnila k drugi. Kakega posebnega pomena ni bilo v tem vsaj do zadnjih časov. Kakor le nekaj takega, kakor: Do zdaj je voz vlekel “veliki, težki slon” - za-na prej (če so volitve tako izpadle), pa bo voz vlekel “demokratski osel” in bo vam s svojimi usesi in repom dajal znamenja, kaj potrebuje, da ne bo opešal
miselnosti, kakor so vodile pokojnega Powella, ki je rad in s posebnim veseljem polnil celo škatlje za čevlje z “zelenimi metulji”. Zraven tega je bil strog ukazovalec drugim, kako vestno in pošteno je treba vpoštevati, nabaljavati in plačevati razne licence za vozila in drugo oblastem. Tudi od drugih se je zadnje čase mnogo 'čulo. Nekaj teh slučajev čaka rešitve na sodiščih. Rešili jih bodo, kakor se da to ‘rešiti’ med ljudmi, ki znajo vse lepo urediti, da je za tiste, ki se jih tiče, prav. Vse se da zadovoljivo urediti in politikarji to dobro znajo.
Tako pri nas, pa tudi precej podobno po drugih krajih.
Letos, ko bodo narodne volitve, ko se tehta in ocenjuje razne kandidate, ki so se in se še ponujajo narodu v primarnih volitvah po posameznih državah za predsedniškega kandidata, je po vsej deželi dosti političnega ropota. Posebno v demokratskih vrstah. Senator Muskie je že o-magal. Sam je objavil, da so mu “zeleni metulji in knofi” pošli — brez teh se pa dandanes ne da voziti nikjer in nikamor. Zdaj morda ob večerih proti zvezdam gleda, jih šteje, kadar jih oblaki ne zakrivajo in mogoče računa, če bi se ne dalo kako prisesti h komu drugemu, ki tudi vozi po politični velecesti proti Beli hiši.
Po Muskiejevi objavi je pred vse vodilne politične ‘bosse’ stopilo vprašanje:	Koga	pa naj
podpremo zdaj?
Cča Daley, ki je v naši državi glavni odločujoči demokratski “boss” in zelo vpliven tudi v vseh delih naše Unije, je ob tem po svoje namignil, namreč, kdo in kako se njemu najbolj dopa-de. Kdo drugi kakor irski fant Kennedy. Ta ni brez “zelenih metuljev in knofov” — lahko si nabavi najboljši bus, ki ga bo “pričitral” v Belo hišo, kakor je njegova brata. Da, da, z “zelenimi metulji” se pride daleč.
Javnosti pa ni Kennedy preveč priljubljen. Zgleda pa, da ga bodo politični “bosi’1 iz ozadjj hudo vsiljevali. Zanimivo! Narodna konvencija bo pokazala, kaj in koliko se bo vpoštevalo voljo javnosti in pa kdo je še vedno močnejši — volja javnosti ali “zeleni metulji”!
Več o teh političnih cirkuških gibanjih in političnih vremenih v prihodnjosti, ki bo pokazala, kako se bo vse gibalo in valovilo v dnevih in tednih tega vo-livnega leta.
R.
Slovenski spominski dan
CLEVELAND, O. — Človek šteje leta — petindvajset let, šestindvajset, sedem indvajset let. Tako naglo so se nizala leta v tujini, posebno zadnja prinesla marsikako spremembo med nami in doma. Ugodnosti, udobnost in še marsikaj drugega so narezali trdnost pri marsikomu, ki jo je imel še čez mero tedaj, ko je moral misliti, kaj bo jutri jedel in jutri delal. Hudi časi so za marsikoga samo še zgodovina, tisti, ki so največ prestali, so že stari in vise proti grobu in mnogi so že v njem, mladi pač peljejo svoje življenje in nazadnje — preteklost je preteklost in človek se mora navaditi živeti za sedanjost in bodočnost.
Takle je približno prerez mišljenja pri marsikom med nami. Veliko se je govorilo, delali so se veliki sklepi, mnogo se je fra-zarilo, se gradili gradovi v oblake, spominske plošče mrtvim smo postavljali — v notranjosti pa so ljudje malo gradili. Zunanje delovanje še zdaleka ni bilo v ravnotežju z notranjo rastjo in že samo želja po sončenju v planinah je bil dovolj velik razlog za obisk domovine.
Nov svet ne bodo pomagali graditi tisti, ki sicer lepe in močne dogodke iz zgodovine iz leta v leto obhajajo in praznujejo samo iz tradicije. Nov svet morajo soustvarjati sami tisti, ki ga najprej vsak dan sproti grade v sebi, ki za načela žive, ne iz oportunizma, temveč iz prepričanja.
Spet so tu majski in junijski dnevi, mnogi grobovi in mnogi spomini. Pridruženi so vsem tistim, ki so za resnično svobodo padli ali bili pomorjeni. Prvi grobovi tistih, ki so jih v nočeh odpeljali in pobili, tistih, ki so bili postreljeni po cestah, padlih vaških stražarjev, domobrancev in četnikov, množične jame nasilno vrnjenih iz Vetrinja in vseh, ki jih je komunistična pravica spravila s poti, javno ali na skrivaj.
Slovenski prot ikomunistični borci v Clevelandu bodo spet obhajali Spominski dan v nedeljo, 28. maja, pri Lurški Materi božji na Chardonu. Sveto mašo cb 10.45 bo daroval dr. Pavel Krajnik, popoldne ob dveh bodo litanije in po litanijah še obisk pokopališča Vernih duš. Le tih govor z mrtvimi, ki so-vedeli, zakaj so umrli, grajenje na duhu teh, ki si načel niso dali u-pogniti, nam more ohraniti vero v bodočnost.
Če nočemo ' notranje umreti, govorimo z mrtvimi vsaj na Spominski dan. Ti govore mirno, brez strasti in od tam, kjer
KULTURNA KRONIKA
| “Vrba” iz Toronta, “Majolika” iz Hamiltona in “Slovenski fantje” iz Clevelanda. Prva dva zbora uči in ju je pripravil za nastop ter tega vodil g. Ignac Križman, “Slovenske fante” pa je pripravil za koncert, vodil njih nastop in skupni nastop vseh treh dr. Jerko Gržinčič.
Občinstvo-je že pred napovedanim časom napolnilo obsežno dvorano. Ko se je razgrnil zastor, je g. Karel Mauser pozdravil kanadske goste, jim zaželel dobrodošlico, pa se jim tudi zahvalil za slovensko pesem, v kateri govore isti jezik z rojaki v ZDA in drugod po svetu. V imenu gostov je pozdravil g. Otmar Mauser iz Toronta.
Koncert je začel združeni moški zbor “Vrba” in “Majolika”, skupno 19 pevcev. Podal je A. Vračkovo “Rožmarin”, L. Kra-molčevo “Pršva je luba vigred” in D. Bučarjevo “Tam, kjer pisana so polja”. Pesmi je razložil in povezal g. O. Mauser. Zbor je nastopil uravnovešeno in disciplinirano. Petje je bilo živahno in ubrano, interpretacija v skladu z domačnostnim razpoloženjem.
Ženski zbor je sestavljalo 15 pevk, ki so pokazale dobro iz-vežbanost in posluh. Podajanje je bilo prijetno, glasovi uravnovešeni, občutljivi za piano in forte, petje doživljano. Zbor je zapel B. Kovačiča “Čuj, sinko moj”, R. Simonitija “čriček na vrtu”, I. Ocvirka “Tam na vrtni gredi” in V. Vodopivca “Svarjenje”. Občinstvo je posebno zadnjo nagradilo z navdušenim ploskanjem.
Gostom so sledili “Slovenski fantje” s K. Masekovo “Materino uspavanko”, pri kateri je pel solo Matt Dolenc, H. Volaričevo “Kukavica” s solom J. Penka in F. Maroltovo “Ribniško” s solom J. Dovjaka. Vse tri so bile efektne, dobro podane in zato tudi z navdušenjem sprejete. Dirigent dr. J. Gržinčič je iz zbora spravil vse, kar je bilo možno.
Po odmoru se je predstavila “Majolika” iz Hamiltona, ki ima sicer samo 7 pevcev, pa kljub temu prav lepo in ubrano zapoje. Z narodnimi “še en krajcar-ček imam”, “Sem fantič z zelenega Stajerja” ter “Enajst je ura že odbila” ter z znano rusko “Dvanajst razbojnika” si je pridobila občinstvo, ki ji je burno ploskalo in doseglo eno ponovitev.
Mešani zbor “Vrbe” in “Majolika” so zapeli skupno A. Groe-binga “V tujini” milo žalostno, polno hrepenenja. Sledila je živahna L. Kramolca “Prelepa je Selška dolina”, M. Tomca “Med cvetlicami po logu” in L. Viter-nika “O slovenska domovina”. Vse so bile tehnično odlično podane. Pevovodja je pokazal veliko razumevanje za duha slovenske pesmi, vztrajnost in požrtvovalnost pri učenju in piljenju za čim popolnejše podajanje. Pravilna in lepo zveneča je bila izgovarjava.
Slovenski fantje” so v drugem delu svojega sopreda podali ubrano in občuteno E. Adamiča “Vasovalec”, E. Adamiča “Kmečko pesem” z M. Dolencem v solu ter F. Vilharjevo Zaroka”. Zbor je močan (23 pevcev), pevci izvežbani, njegov
“Triglavsko”. Zanos pevcev in pevk ter mogočnost pesmi sta zajela vse občinstvo in ga ponesla pod “Triglava mogočne vrhove”.
Koncert je bil bogat po sporedu, podan z ljubeznijo in skrbnostjo, pa tudi z znanjem in skušnjo. Ni torej nič čudnega, če je dosegel v celoti odličen u-speh. Vsem res iskrene čestitke! *
Naj bi stiki, ki jih je ta koncert ustvaril med različnimi pevskimi skupinami v Clevelandu, Torontu in Hamiltonu, ostali živi in nam poskrbeli nove slične kulturne užitke, kot je bil sobotni.
Po koncertu je bila živahna domača zabava s plesom. Igrali so “Vandrovci”.
Vili
ni dvofoov, kjer imajo Svoboda,1 pevovodja dr. Jerko Gržinčič pa Pravica in Ljubezen vedno isti priznani strokovnjak, ki zna iz
sij.
Karel Mauser
ZA SMEH
— Težka stvar. — Policist je zagledal nekega pijanca na cesti, ki se je trudil, da bi se pobral s tal. ne da bi mu to uspelo:
“Kaj pa iščete tod po tleh?” ga vpraša.
Pii.anec pa. odvrne:	“Ravno-
težje.”
zbora res dobiti, kar želi. Z dobro izbranimi in učinkovitimi pesmimi je zato žel tudi odličen uspeh in navdušen sprejem pri občinstvu.
Mogočen je bil zaključek z nastopom združenih zborov ob sodelovanju večjega števila pevk Glasbene matice in Lire ter še nekaterih. Pod vodstvom dr. J. Gržinčiča so zbrani pevci in pevke z zanosom peli S. Premrlovo “Zdravico” in J. Flajšmanovo
V planinah vzhaja sonce
(Sunrise in the mountains)
To je naslov pesmi, ki jo je za harmoniko (accordeon) uglasbila zavedna Slovenka in umetnica na harmoniki Joann Birsa.
Kompozicija je koncertnega značaja in je sestavljena na podlagi slovenskih narodnih motivov, ki se najprej prepletajo v dvolinijskih črtah, nato pa v troglasju. Basi so enakovredni klaviaturni igri.
Po šesttaktnem dvoglasnem uvodu (melodija in bas) prehaja v duet med klavijaturo in basom z motivom pesmi “Meglica nad jezerom”. Sledi varijacija iste teme z melodijo v basu, medtem ko se desna roka poigrava s preprosto enoglasno kontrapunktično spremljavo, ki postaja ritmično vse bolj razigrana.
V drugem delu “maestoso” nastopa kot drugi glas melodija “Po jezeru bliz’ Triglava” u-ekvirjena med bas in gornji spremljajoči glas. To je trogla-sen odstavek. V predzadnjem taktu naj bi tročetrtinko “d” zamenjale tri četrtinke d, fis, d.
Tretji del “Allegro moderato" je 14-taktni fugato stavek, ki pa že zahteva bogato izvajalčevo tehniko. Skladba prehaja sedaj po skupini zmanjšanih trozvo-kov (boljši in efektnejši bi bili zmanjšani spetakordi) in basovskim celotonskim protiposto-pom v novo melodijo “Sonce čez hribček gre”. Oktavni unisoni prvega dela melodije prehajaj0 v igro sekstol pri “drumla drum-la di” in se šele tukaj pojavijo akordi kot spremljava v levi roki z običajnimi trizvoki in sept' akordi. Končno melodijo pre' vzame bas, klaviatura pa tro-glasno in dvoglasno spremljavo, ki naj bi bila raje štiriglasna-Zadnji trije takti z a k 1 j u č i j ° skladbo v prvotnem tempu. Tu' di tukaj naj bi desna roka igral3 polne akorde.
Skladba je zahtevna. Služil3 bo kot dobra etuda in zanimiv3 koncertna točka. Umetnica jo je
prvič izvajala na slavnostnem banketu v Washingtonu ob bi3' goslovitvi Slovenske k a p e 1e • Harmonikarjem skladbo topl° priporočam. Nabavite jo lahk0 pri skladatelju:
Mrs. Joann Birsa 6305 West 5th Place Lakewood, Colo. 80226
Prav tako sem dobil v oceno “Slovensko mašo” (Slovenia11 mass), ki jo je uglasbil R3^0 Valenčič. Skladba odgovarja novim liturgičnim predpisom in j° je odobril Nadškofijski ordinarija! v Ljubljani. To mašo je sedaj izdala in založila Mrs. 3°' ann Birsa v angleškem besedil11 in se pri njej lahko naroči. Kompozicija je melodična, z en°' • stavnimi, vendar sočnimi h simonijami in pevna. Pisana je za mešani zbor brez orgelsk6 spremljave in jo bodo z uspe' hom izvajali organisti pri angl6" škem bogoslužju, če'razpolagaj° s srednjedobrim mešanim zb° rom. Skladbo priporočam.
Dr. Jerko Gržinčič

P- S. FINŽGAR:
POLOM

Prav nobene poteze njenega'
----	^ mo. Srbu smo stregli ko na sva-
s aZa se ne spominjam več. V j tovščini. In spet smo šli na uli-P nunu so mi obtičale samo co, ki je križem vsa drhtela in
žarela od radosti. Gruča vojakov je obkolila sivo bradega častnika. Vljudno so mu sneli čepico, odrezali rozeto in pripeli trobojnico. Častnik se je nasmehnil. Snel je čepico, pogledal trikoloro, se pokril, se spet nasmehnil in odšel iz gneče. V njegovem smehu pa je bila žalost. Ozrl se je na vzklikajočo množico, pomaknil si kapo na oči in hitro zavil v samotno ulico.
Prav tamkaj mi je prišla nasproti tudi ona. Med množico je iskala nekoga z očmi. Njeni
“United Slovenian Society” priredi festival za Dom ostarelih
mi obtičale
nJene oči.
Ko je stopila prvič v pisarno J1 uprla vame oči, sem tako °SuPnil, da nisem razumel nje-Pega vprašanja in sem jo prosil, aJ ga ponovi. Ko je sedla in onovila, se mi je zdelo, da se j s Pice nič ne premikajo in da ® oči pripovedujejo: velike, v sa Javo strmeče, temnosinje, da ae sinjina razlivala celo Sej očesni belini k edale so vame in vendar pre-i ° ®ene. Ob pisalniku je sedela ila vse drugje. Na jopici so s eciiii drobni vrtinčki gostih
so n	krpico, na katere otroci so vihteli zastavice in se
zb )(fVeZ* *ak° ponosni, ki vanje uojo z neskončno vestnostjo
po odsev.
SV°j° Prikrivano bedo.
in	^az se ne sPoznam
^ nič ne razumem. Samo ču-
^rn’ sc mi godi krivica. Vdo-
_ a sem namreč in štiri otroke
jnam. pa vam p0 pravicj p0_
^ rn, da ne morem verjeti. Za Ke ze, ker me vsako uro pro-^Jo kruha, ki ga nimam. Za Ja kar ne verjamem. Še bo risel, ves čas ga čakam—” u je premolknila in se za-gl^ala daleč, daleč. del?»a katerem bojišču je pa-
Poniolčala je.
^ aJ vem, da sem vsa zbega-• Doma je umrl. In to je naša
nesreča.”
razumem.”
rad imel in
smehljali. Na njenem licu ni bilo ne smeha ne žalosti. Samo pričakovanje, čudežno upanje in gluhota za vse, kar je bilo okrog nje. Tesno mimo mene je šla. Za hip sem se ves zresnil, ko sem jb ugledal. Ona me ni videla, tudi mojega pozdrava ne, ko ni videla drugega razen njega, ki ga je čakala. Še enkrat sem se ozrl za njo. Tipaje je šla skozi množico. Zastavica otročiča v njenem naročju je udarjala tresoči se takt njeni omagani hoji, dokler ni utonila v vrvežu.
Zvečerilo se je. Trepetajoč nemir po mestu se ni polegel. Pa tudi hrupnejši ni postal. Nekaj pravljičnega je leglo na obraze, resničnost ni bila več resničnost, bila je lepa sanja. Če si srečal sovražnika, se ti je ne-
njega. Tako dolgo me hote nasmehnil in te pozdravil.
pr- ^r°sd, da sem izmoledovala
izlb7eljstvu so °dpus^
da se
ice domov. Zdelo se je,
v.	Prvi dan pri nas tako . vesela roka:
ve ?aVil ~ za čuda> no- In n ar je po dveh tednih umrl.”
Ko sem ves zamišljen brez družbe hodil, da sam nisem vedel kam, me potreplje po rami
^Zares ste nesrečni.” Nesrečna, ker je umrl —” Pet je premolknila. “Ali hujše “°’ da je umrl doma.” .jdoma? Zakaj?”
njim je umrla podpora za
has.”
(‘Ni mogoče!”
ijj ak°j so mi jo črtali, zame Cjv^a ^ročiče, češ da je umrl v
Je krivica.”
“p86 P°stave 80 krivične.” pritožite se.”
2harn ”bi naPrav^k Jaz ne
^odel sem k stroju.
Dd česa pa živite?”
šiv ev^aiarn- Na možev stroj v	Vrhnje	usnje.	Ponoči ši-
ha	Podnevi	stojim	in čakam
Pet	Za	danes	imamo še
d kr°mpirjev, zelo drobnih, Tarugega nič.”
sP °^°ta Mi je lila v prste, ko ^/daril na tipke.
ako- To zložite. Če bi spet dan 0n*k’ Povejte. Pa pošljite es otroke s cajnico k meni.” Ognila
“Prijatelj, kako ti je v revoluciji?”
Ozrl sem se mu v lice in mu nisem takoj odgovoril. Beseda revolucija me je osupnila. Nisem vedel, kam z njo.
“Ali si zamaknjen?” se je zasmejal prijatelj.
“Zares ne vem, kam bi s tvojo revolucijo.”
“Ali se ne zavedaš, da smo sredi nje?”
“Če smo, potem: živela revolucija! Zakaj lepa je.”
Znanec me je objel in ves drhtel od veselja.
“Kam greš?” me je nato vprašal.
“Nikamor.”
“Torej z menoj!”
Ovil mi je roko okrog komolca in me potegnil s seboj.
Dolgo sva molčala. Navsezadnje sem ga vendar vprašal, kam me pravzaprav vede.
“Revolucijo slavit,” mi je rekel, se ustavil pri vratih in pritisnil kljuko. V veži je bila tema. Podal mi je roko in me vodil po nerazsvetljenih stopnicah. Ko sva pritavala do vrha,
izsS*Ula 56 v^s°ka> tanka sem se re'Sno skesal.
°zrl ^Sena- No je odšla, sem se “Pusti me vendar. Kako mo-
kjer Se nekajkrat proti stolu, rem settl N Prej sedela, in po sin n-Rf» očj V*ae^ v zraku njene velike Zarnaknjene v daljavo, had a Potem se je razleglo 0ZračVS° naao domovino — po krik ■'U<( ^ menda prišlo brez Presa • ®v°bodni!” Vse nas je *n pretreslo. Kako
Ckak0
CLEVELAND, O. — Skupina društev, kulturnih in podpornih organizacij, včlanjenih v “United Slovenian Society”, priredi velik festival v nedeljo, 28., in v ponedeljek, 29. maja, v prid dozidave novega poslopja za o-krevališče v Domu ostarelih na 18621 Neff Road.
Iz poročil predsednika USS JTonyja Petkovška in načelnika festivala Johna Pestotnika je razvidno, da je kampanja za gradbeni sklad novega poslopja v teku in da dobro napreduje ter da je za festival veliko zanimanje v splošni javnosti. Pri USS sodeluje nad 100 članov. Ti bodo na festivalu razpečavali razno robo, reklamacije, slaščice in okrepčila. Glavni stan pripravljalnega odbora je v Tony Polka Village na 591 E. 185 St., tel. 581-7512.
Začetek slavnosti bo v nedeljo, 28. maja. Velika parada se začne pri St. Joseph High Scool na 185. cesti in Lake Shore Blvd. ob enih popoldne v sprevodu in spremljanju godb po 185. cesti do Doma ostarelih na 18621 Neff Rd. Mnogo organizacij se je priglasilo, da se udeležijo povorke v okrašenih flotacijah, narodnih nošah, godbeniki na pohodu in civično dostojanstvo. Parada bo zaključena na zemljišču Doma ostarelih.
Približno ob 2.30 popoldne se bo začel program na odru, ki bo zgrajen za ples zadaj za starim poslopjem Doma, kjer je 2 akra zemljišča. Tu zaigra godba St. Joseph High School himne, pridruženi pevski zbori nam bodo zapeli nekaj pesmi in v prid akciji za izgradnjo Doma bodo spregovorili zastopniki mesta Clevelanda in Euclida.
Po programu se bo začel ples, za katerega bodo igrale godbe in orkestri izmenoma vsako uro. Igrali bodo brezplačno. Dočim bo vstopnina na proslavo prosta, se. bo računalo le izmenoma za vsak ples (kot svoječasno v Euclid Beach parku).
Posebna privlačnost na karnevalu bodo zabavne stojnice, kjer bodo ponujali razno robo in o-krepčila. Odprto bo od 1. ure popoldne do osmih zvečer oba dneva.
V tednu začenši z 22. majem bodo trgovci ob 185. cesti uvedli takozvani “Homecoming Sale”, kjer bodo del izkupička poklonili v korist festivala. Predsednik trgovske zbornice s 185. ceste Charles Markus je sporočil, da bodo dekorirali 185. cesto v ta namen in da pri nakupu bodo dajali proste listke za avto, ki ga bo preskrbel Jackshaw Chevro-
nikov novega poslopja za okrevališče Doma ostarelih na 18621 Neff Road.
Festival se bo vršil na prostorih zadaj za poslopjem Doma o-starelih, in se nam bo pri tem nudila lepa prilika za ogled novega poslopja za okrevališče, ki ima pročelje na Neff Road. Da se zniža dolg (mortgage), se bo s hvaležnostjo sprejemalo ob tem času prostovoljne prispevke za novo poslopje.
V slučaju nenehnega dežja bomo premestili festival v avditorij višje šole St. Joseph na 18491 Lake Shore Blvd., kjer bo odprto od 1. ure popoldne do sedmih zvečer.
Za vsa nadaljna morebitna po-
Za parkiranje avtomobilov je lužili, ker bi jih, kot so dejali, sednik ZDA “mogan mož”, ki po rezervirano parkališče “Pick &.ze 8 tem razkrili. Za primerjavo vsem sodeč ne bo pustil Južne_ Pay” na Neff Road in parkali-|8e lanski najvišji znesek šče St. Joseph High School pri'100.000.
jezeru in 185. cesti. Po 185. cesti bo prevažal posebni bus, ki bo povezan s busnimi postajami križišča na 185. cesti in Lake Shore, kjer ustavljajo busi iz mesta Clevelanda in Euclida in ta posebni bus vas bo pripeljal do Doma ostarelih na Neff Rd. in obratno.
Prevozne flote za povorko naj bodo pri St. Joseph School že o-poldne, da se tako lepo uvrsti po redu za povorko. Gotovo jih boste okrasili in tudi imena vaših organizacij naj bodo v napisu. Z dobro voljo lahko napravimo
jasnila glede parade, festivala in veliko zabave sebi in koristimo
drugega se obrnite na predsednika Tonyja Petkovška na 591 E. 185 St, tel. 481-7512.
stanovalcem Doma za ostarele. Za publicijski odbor:
L. K.
Oborožene tolpe mladostnikov divjajo
po naših mestih
________* ___
Gangsterji vrste Al Capone iz jo iz avtomobilov. Odnesejo vse, časov prohibicije so znani po kar se da odtrgati.
vsem svetu. Manj znani so gan-gi — tolpe mladostnikov, ki se zadnja leta zelo množe po vseh ameriških velemestih. Na te je opozoril pred kratkim na TV predvajani film “West Side Story”.
Vzporedno z napredkom tehnike je napredovala tudi oborožitev tolp mladostnikov. Namesto nekdanjih avtomobilskih ra-dioanten in nožev uporabljajo sedaj pištole, karabinke, strojne puške in celo ročne bombe. Temu primerno so tudi žrtve večje.
V Philadelphiji, kjer se je dejavnost teh tolp zelo poživila pred tremi leti, je lani borba med raznimi skupinami povzročila 40 smrtnih žrtev. V New Yorku, kjer se te tolpe imenujejo “Mike”, je bilo v prvih treh mesecih tega leta 15 umorov. Tudi v Clevelandu še nismo pozabil pokol j a v Newburghu pred dvema letoma.
Newyorške tolpe “Black Assassins”, “White Angels”, “Conservative War Locks” in “Sava-
Proti tem skupinam ni nobenega uspešnega sredstva. Oblasti se jim skušajo približati jih zaposliti v kakem koristnem delu, kar je pa sedaj, ko ni dela niti za dobre delavce, težko.
Gorenjci so bogatejši
Če odštejemo obrtnike in kmete, potem povprečno vsak dvajseti prebivalec Gorenjske zasluži letno več kot 25,000 dinarjev (ali $1,471).
V povprečju je lani vsak dvajseti prebivalec Gorejske (če ne štejemo obrtnikov in kmetov) zaslužil več kot 25.000 dinarjev. To smo izračunali iz podatkov o davčnih prijavah, ki smo jih zbrali iz posameznih občin.
Še bolj kot. po številu prebivalcev je kranjska občina daleč pred drugimi na Gorenjskem po davčnih prijavah Letos so jih vpisali kar 3525, to je za tri četrtine več kot lani. Med tistimu
Ves dvodnevni preostanek pri-
z naj debelejšo denarnico v lan-ge Skulls” so nastale in delujejo'skem ietu so skoraj samo ljudje
v najrevnejših delih mesta. jzvisokošolskoizobrazbo_
Med člani je nekaj belih, več črnih in največ Portoričanov. Vsaka skupina ima svojo unifor-
Na vrhu je univerzitetni profesor s 148.000 dinarji prijavlje-inega osebnega dohodka, ki mu mo (navadno drag, črn usnjen sledi trgovski potnik (145.000).
jopič, širokokrajni Mobuk ali baretko s cofom in podobno) in svoja pravila. Glede uživanja mamil so zelo strogi. Kajenje marijuane je dovoljeno, raba močnejših mamil s pomočjo igle pa strogo prepovedana in kazniva.
Največ nasilja povzroče novonastale tolpe, ker pridejo do veljave samo z umori čimveč članov nasprotnih tolp.
V Los Angelesu štejejo sku-
Tudi na naslednjih dveh mestih sta visokošolska profesorja (105.000 in 95.000), nato pa se do desetega mesta zvrstijo le zdravniki in pravniki. Zanimivo je, da je na 12. mestu upokojenec (77.000). Nihče pa ni dosegel lanske rekordne številke (160.000).
V jeseniški občini so imeli letos 1500 prijav, to je dvakrat toliko kot lani. Naj višje tri vsote so 110.000, 105.000 in 102.000 di-
pine 400 do 1,000 članov. Tam so jnarjev. Na občini nam niso hose vrgli bolj na ropanje po cest-' teli povedati, kakšen poklic o-
Tudi v radovljiški občini za najtežjo prijavo (120.000) nismo mogli zvedeti kaj več, kot da njen avtor opravlja neke vrste svoboden poklic. To velja tudi za drugega (95.C00), medtem ko je na tretjem mestu zdravnik (91.000), na četrtem pa inženir (86.000), Vseh prijav je bilo letos 1450, to je za polovico več kot lani, ko je bil najvišji dohodek 93.000 dinarjev.
Škofja Loka je po številu prijav (1490) enaka jeseniški in radovljiški občini, medtem ko so naj višje vsote nekoliko nižje: strojni tehnik — 95.00, elektro inženir — 94.000, livar — 89.000. Lani so imeli 850 davčnih prijav.
Naj skromnejši dohodki so v Tržiču s 619 prijavami, kar. pa je sicer dvainpolkrat toliko kot lani. V tej občini je bil lani najvišjih prijavljeni dohodek 72.000, letos pa 85.000 dinarjev (trgovski potnik), nato pa sta zdravnika z 78.000 in 76.000 dinarji prijavljenega osebnega dohodka.
D.
ga Vietnama na cedilu.
V Hanoiu izgleda svarila niso vzeli resno in so začeli svoj zadnji veliki napad na Južni Vietnam v času, ko se je Nixon pripravljal na obisk v Sovjetsko zvezo.
Ko nekateri proučevalci komunističnega sveta sodijo, da je bil ta napad pripravljen v soglasju z Moskvo, sta Nixon in njegov glavni svetovalec Kissinger mnenja, da je Hanoi začel napad na svojo roko in nemara celo proti nasvetu Moskve.
MALI OGLASI
Zmanjšanje prispevka ZH' za 2B.8 miiijsnov
WASHINGTON, D.C. - Odbor Predstavniškega doma je izglasoval zmanjšanje ameriškega prispevka Združenim narodom za 29.8 milijonov dolarjev. Pri glasovanju o proračunu državnega tajništva je odbor odločil, da naj se delež ZDA za ZN zmanjša od 32% na 25%.
Za nekatere agencije ZN so ZDA prispevale letno do 60 in 70%. Tako na primer v Sklad za podpiranje otrok in v Sklad za palestinske begunce.
Kongres ni pozabil, kaj so ZDA doživele v glavni skupščini ZN lansko jesen, ko je bilo glasovanje o sprejemu L. R. Kitajske in o ohranitvi nacionalne Kitajske v ZN. Kong. John J. Roo-ney, demokrat iz Brooklyna, N.Y., je dejal, da morajo ZN računati še na nadaljnje zmanjšanje ameriškega deleža v svojem proračunu.
Nekdanja vnema za ZN v naši deželi je že davno prešla. Večina gleda zdaj na nje kot na mednarodni organ, ki služi prven stveno propagandi v škodo naše dežele. Cernu ga torej podpirati preko določene, nujne mere?
Pleskam
Zunaj ali znotraj po vaši volji. Ugodna cena.
Kličite 391-1596
-(114)
V najem
Trgovski prostor, E. 156 in Lake Shore okolica, vel. 20x50, lahko z nekaj čistilne in krojaške opreme. Pripravno za urad. Zmerna najemnina.
Kličite 481-6374 ____________________--(100)
NOTTINGHAM COLONIAL^ novo strejio, novim cementnim dovozom, novo alum, oblogo, električnim kaminom, formalno jedilnico, 3 spalnice, velika klet, veranda, dvojna garaža. $19.900.
YAKKEL REALTY <294 Lake Shore Blvd. Mentor 946-7545
(100)
reditve bo oddan odboru zaup-lnih križiščih, izsiljevanje in kr a-1 pravljajo ljudje, ki so toliko zas-
nepovabljen gost — tu-
onega, ne vem. Niti
itioj. ^a Seke in svojih čustev ne je v 11:1 Več razbrati. Po meni UliCoSe ^repetalo in drhtelo. Na bieji SeiTl hitel. Ljudje so šu-telj ^°r *n d°h Otročiči so vih-tH°2j^PMnate zastavice, resni Cvet, S° nosili v gumbnicah Sejjj 6 ^ trobojnice. Naletel “2iy^a §ručo znancev z dežele, hli r a Jugoslavija!” Stiskali so s° j ° da je bolelo. Nekateri je p s°lzne oči. Mimo nas V°jpi lsel visok, plečat srbski Nekd U^Mk. “živeli Srbi!” 12 §ruče g'a ie Prijel Pod Vsi _ 0 ln zakričal: “Za mano!”
stho
Z levico je pozvonil, z desnico me je objel: “Ne boj se, bratec.” Še me je objemal, ko so se vrata odprla. Tedaj me je izpustil in prišleca poljubil.
“Ne zameri, danes mi je tako, da moram slehernega poljubiti.”
“Že prav,” se je smehljal, ki ga je bil povabil, in zaeno meni stiskal roko.
“Toda opozarjam te, da sta v naši družbi tudi dve gospodični. Glej, da ne napraviš kake neumnosti.”
“Poljubim ju — prav precej.”
“Le poskusi,” mu je grozil. Toda moj spremljevalec je bil že planil v sobo.
V majhnem salončku je sedela šesterica mladih ljudi na nizkih stolčkih, na divanu dve gospodični.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
e oklenili in šli v krč-1 Oglašajte v “Amer. Domovini”
Ču En-laj je svaril Hanoi pred Nixonom
WASHINGTON, D.C. - Bela hiša je dobila sporočilo, da je predsednik kitajske vlade Ču En-laj opozoril vodnike Severnega Vietnama, ko se je razgo-varjal z njimi o Nixonovem obisku na Kitajskem, da je pred-
Male Help Wanted
HIGH SCHOOL BOY
part time, neighborhood manufacturing plant, 3 or more hours per day till 7 p.m. Clean up and material handling.
VALEN MFG.
6725 Machinery Ave.
(101)
DELO DOBIJO
V najem
Dve opremljeni sobi se odda-sta dvema moškima ali dvema ženskama na 6209 Schade Ave., telefon 881-2253, vsakčas.
-GOI)
V najem
6 velikih lepih sob, 2 spalnici, na 1081 E. 71 St, južno od St. Clairja, zgoraj, najemnina $70. Oglasite se v apt. 2, ali kličite 843-8033.
-(100)
ZIDANO TRGOVSKO POSLOPJE, 3 stanovanja, spredaj trgovski prostor. Vse oddano. Odličen dohodek na vašo investicijo. $29,900.
YAKKEL REALTY 7294 Lake Shore Blvd. Mentor 946-7545
GOO)
V najem
Štiri neopremljene sobe se odda v najem zgoraj, blizu trgovin v E. 185 okolici.
Kličite 531-0371
GOO)
Naprodaj za dohodek
posestvo, stanovanje za 4 družine in trgovina, zidano, v Grovewood okolici. Dobra investicija.
V Nottingham okolici
naprodaj zidano posestvo z 4 stanovanji in tri trgovine. Jako dobra investicija. Cena pravilna za hitro prodajo.
Na Russell Drive
pri E. 250 cesti, nova hiša s 3 spalnicami, aluminijasti opaž, vsa podkletena, kvalitetna gradnja. $32.500.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
G02)
Delo dobi
Moški ali ženska za splošno hišno čiščenje po dva dni na teden. Kličite 831-2254 po 5. uri zvečer.
-09)
CVETOČI LOK — Cvetoči loki krasijo Vatikanske vrtove, ki jih je papež Pavel VI. za nedoločen cas odprl splošni javnosti. V ozadju je kupola cerkve sv. Petra.
Help Wanted Female
FACTORY HELP
Opening for mature woman as packer. — Excellent rate and benefits. Permanent.
LaTouraine Coffee Co.
2165 Lakeside Ave. 771-5415
(100)
Hiši naprodaj
Dve dobri 2-družinski hiši na eni parceli, 5-5 in 4-4 sta ugodno naprodaj na E. 68 St.
Kličite 361-6836
-(99)
General Housework
Dependable, Tuesday and Friday. Westsider preferred. Cldse to Westgate Shopping Center. 331-5775
(101)
1967 Mustang
6 cyl., no power steering. Excellent shape. Best offer.
Call EV 1-0433 or EV 2-8588
(102)
Izvršujem
Zidarska, mizarka dela in pleskanje hiš, zunaj in znotraj, po nizki ceni. Kličite 361-8428.
-GOO)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
edina slovenska izdeloval-
NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Kd.
481-2237
FRANCE BEVK:
HUDA URA
t3i?ir^?nv8?na>%?«vit>8?ng?i
BSllN
Oči so se polagoma privadile temi. Bilo je mogoče razločiti drevo od drevesa in gozd tam spodaj, ki se je dvigal kot črna, smolnata stena.
Zalka se je ustavila. Bila je
“Lahko rečeš, da ti ni do nje,” si je grizla ustnice. “Saj veš, da ti ne uteče, če me vzameš.” Tako čudno težko ji je bilo, da se ji je tresel glas. Še malo, pa bi bila zajokala. Odtrgala se
upehana, prsi so ji plale. S hrb- je od debla in odšla po vrtu.
torn se je oslonila na deblo jablane in se ozrla proti Mlakarju.
Med gostim drevjem so se komaj razločila svetla okna. Iz daljave so mežikala ko velike kresnice. Slišali so se zdaj šibkejši, a zdaj močnejši zvoki godbe. Juhej kakega fanta je le* kot rahla slutnja dospel na njeno uho.
Zdrznila se je. Pred njo je stal Pavle. Kakor da je prej mislila, da je sama in da ga je šele tedaj zagledala. Prav za prav je videla samo tenjo. Vendar je razločila, da stoji razkoračen, tišči roke v žepih, a klobuk mu tiči na tilniku. Menda ga je razganjala ošabnost, ker jo je izvabil na vrt in je sama tekla tako daleč do gozda.
Ta misel, ki se ji je porodila iz nezaupanja — še zmeraj mu ni zaupala — jo je vgriznila v srce. Užaljenost jo je zapekla v očeh. če bi bil Pavle mogel ujeti njen pogled, bi se bil zdrznil pred njim. Težko je sopla.
Pavle je stopil do nje in jo položil roko na ramo. Drzko jo je zavrnila.
“Počasi,” je rekla pridržano.
“Dejal si, da bi rad govoril z menoj.”
Fant je bil presenečen, hkrati prizadet. Potegnil si je klobuk na oči in izpljunil. Tega dekleta res ni mogel razumeti. Ves večer se mu je izogibala, a nato je plesala z njim kot nora. Ni se upirala iti na vrt, a zdaj je huda. Bal se je je, hkrati ga je še huje mikala. Toda/do nje se ni upal biti tako drzen kot do drugih deklet. Morda pa se ven- bila zagrnila groza. Tudi mu ni darle norčuje. Kudiča! Ustnice j nič odgovorila. Hkrati se mu je šo se mu skriviJe v zloben izraz, j branila, ni se trudila, da bi se
“Sama si rekla, da bi rada go-■ mu iztrgala. Zgrabila ga je bila
Pavle je stopil za dekletom. Bilo je prvič, da je čutil tak nemir v srcu. Nikoli si ni pomišljal pred dekleti, če so vihale nos, a Zalke ni mogel pustiti kar tako od sebe. Ujel jo je. Hotel je nekaj reči, ni vedel kaj. Zaklinjanje, da ga tiste njivice m pa senožet ne brigajo, bi bilo smešno. Hotel jo je priviti na prsi, razodeti z objemom, kar bi ne zmoglo tisoč besed.
“Pusti me!” se mu je izvila in stekla po vrtu.
Nenadoma je obstala. Od svinjaka se je bilo oglasilo zateglo pasje lajanje in se razleglo v noč. Šinilo je iz teme tako nenadoma, tako pretresljivo, da jo je premrazilo do kosti. Uprla je pogled med drevje, nato je preplašena skočila k Pavletu.
“Tam je nekdo,” je strastno zašepetala.
Pavle jo je vzel v naročje. V strahu, ki jo je bil obšel, se ni branila.
“Saj ni nikogar,” so fantu naglo poblisnile oči med tenje dreves. “Zalka,” so ga iznenada objemali vse drugačni občutki kot dekleta. Nagnil je obraz na njene lase. “Zalka!”
Zdelo se je, da je premagana. “Pusti me!” se je nenadoma zavedela. “V hišo morava. Pojdiva domov! Opazili bodo, da naju ni... Pavle!”
Zdaj te ne pustim,” ji je fant skušal priviti glavo na prsi. “Zdaj moraš reči zadnjo besedo ... Zalka!”
Toda Zalka ga skoraj ni poslušala. Najslajše besede bi ji ne bile prišle do srca, ki ga je
“Pojdi sama! Poslušaj, no!” To je rekel pritišano, a tako strogo ukazujoče, da ga je morala poslušati. Tekla je, kakor da jo pasje lajanje s silo vleče proti hiši. Tedaj je že dobro razločila deblo od debla. Bliski, ki so se ji vžigali za hrbtom, so j postajali vsevdilj svetlejši. Vsa-jkikrat se je za spoznanje raz-jmeknila tema.
j Vsa zasopla je dosegla hišo. Tedaj se je z vrta razlegnil krik. Bilo je morda pet besed, morda več, ki so utonile v zamolklem gromu. Nato je vse utihnilo, grom in krik.
Harmonika je pela skoraj brez prestanka. Blaž ni bil dober godec. Škripal je vedno isto, vendar so le redki plesavci opazili, da Mohorja ni. Bili so razigrani ko ogenj v dračju. Nikomur ni prihajalo na misel, da bi odšel domov. Bilo je kazno, da bodo preplesali do jutra.
Lizabeta je sedela ob peči, bila je videti žalostna, nič več ji ni bilo do plesa. Ko je Slivar opazil, da Pavleta in Zalke' ni več med plesavci, mu je pomenljiv nasmeh spačil usta. Ko se le dolgo nista vrnila, se je nestrpno oziral v vrata. Vznemirjalo ga je tudi Frenconovo vedenje. Hotel se mu je približati, da bi mu rekel kako besedo, mu nalil v kozarec vina. Našel ga je sedečega na klopi, spečega s pipo v rokah.
Skozi glasove harmonike je ujel pasje lajanje, ki mu je šlo do mozga. Hotel je stopiti na prosto, da bi videl, kaj je. Tedaj se je prikazala na pragu Zalka. Bila je vsa spremenjena v obraz, tako trepetajoča, da se je morala opreti na rožance. Velike oči so ji iskale med vrtečimi se pari. Nato so se ji uprle narav-nost.v Slivarja.
“Pavleta je nekdo zaklal...” Besede je bila skoraj kriknila, vendar njihov zmisel ni dosegel Slivarjevih ušes. Po Zalkinem spremenjenem obrazu in po njenem zadržanju je spoznal, da mora biti nekaj hudega. Rinil se je do nje, toda plesavci so ga suvali in se mu smejali. Obšla ga je taka stiska, obenem taka jeza, da je stisnil pesti in jih zavihtel nad glavo.
“Nehajte že! je zakričal. “Nehajte vsaj za minuto, potem norite!”
VOJAK V SLUŽBI? — V rednih vojskah običajno ne gledajo prijazno na vojaka, ki bi imel pri opravljanju službe tako : požugal s pestjo. Od obzorja se družbo, kot jo ima tale izraelski j je vžgal blisk in obšinil vse
Harmonika je ječe potihnila. Znojni plesavci so se ustavili in začudeni pogledali razjarjenega moža. Slivar je stopil do Zalke in se naglo upognil, da jo je videl v obraz.
“Kaj se je zgodilo?”
Ponovila je prejšnje besede, a skoraj brez glasu.
Novica je s tako silo planila v Slivarjevo zavest, da ga je za trenotek omamilo ko udarec po glavi. Ko se je zavedel, je dvignil pest in treščil z njo po zraku, ko da je nekoga pobil.
“O, hudiča!” se mu je hripavo iztrgalo iz prsi. “O, prekleto!”
Ko blazen je tekel v vežo.
Navzočni so stali z odprtimi usti. Ivanc se je bil zdramil, tiščal pipo v rokah, strmel in nič ni razumel. Na Zalki je trepetala še obleka. Zakrila si je obraz, kakor da ne more gledati nekega prizora. Nato se je sesedla na klop.
Slivar se je vrnil. Hotel je k Pavletu, a kam? Sključil se je pred Zalko in ji kazal stisnjene pesti, kakor da hoče iztisniti odgovor iz nje.
“Kje je Pavle?” je zakričal. “Kje leži?”
“Na vrtu,” so se dekletu komaj premeknile ustnice. “Za svinjakom. Ob bezgu.”
Slivar je vnovič planil iz hiše. Tedaj so tudi ostali prišli do sape. Zgrnili so se za njim. Bila je trda tema. Le zdaj pa zdaj jo je za trenotek presekala vijoličasta svetloba bliska. Vrnili so se po svetilko.
Medtem se je bil Slivar doti-pal do bezga. Oči je tako napeto upiral v tla, da so ga bolele. Od nekod iz daljave se je iztrgal vrisk, kot bi bil nekdo obupno kriknil. Moža je streslo. Ozrl se je za glasom v noč in
vojak v Jeruzalemu.
nebo. Razsvetlil je tudi vrt;
vorila z meno?,.”
“Pa jaz. /Ji je kaj na tem? Saj vem, da moram sama govoriti, ko ti njolčiš kot mutec.”
Nagnila je glavo. Navdajali so jo mešani občutki. Najrašji bi se bila zasmejala, obenem ji je bilo do. solz. Nezaupanje ji je kopnelo, a ga ji je spomin na Tinetove in očetove besede ve-dno zno.va podžigal.
Pavle se je ozrl po bliskavici. Ni vedel, kaj naj reče, kaj naj stori. Nebo je spreletel rahel grom. Pristopil je znova, oprl roko na deblo jablane. Gledal je y dekletov obraz, ki se je rahlo svetlikal iz teme.
“Kaj naj ti rečem?” je dejal čudno milo, skoraj nefantovsko. *‘Saj bi tudi ti lahko razumela.”
“Rarumela?” je Zalka dvignila ooraz. “To sem razumela, da vaj n je do naše zemlje. Drugega mi do sedaj še nihče ni rekel.”
“Tega ti jaz nisem rekel,” je fant trdo odsekal in odstopil za korak.
“Ti ne, a so mi rekli drugi. Pa gaj bi tudi slepec spoznal, zakaj najina očeta tako tičita vkup.”
Pavletu je bilo nerodno, a jhkrati prijetno. Zdaj je razumel dekletovo vedenje. Pričevalo je Za njeno čisto misel. Popadla ga je jezica na očeta, da se toliko in tako očitno žene za tisti kos zemlje.
“Res je, da mi je oče nekoč to omenil,” mu je stežka prišlo iz ust. “Toda prav tako lahko mi verjameš, da mi ni nič do tistega sveta.”
Že zgolj priznanje, da je ve-Bel za to, je Zalko sunilo v srce.
za roke. Ne iz nagnjenja, ampak ker je v čudnem strahu iskala opore. V pasjem laježh, ki je prehajalo v tuljenje, so ji umrli vsi ostali občutki.
“Zakaj pes tako tuli?” je drhtela kot v mrazu.
“Morda ga draži godba.”
Tedaj je tudi Pavleta rahlo pomrazilo po telesu, a ni hotel izdati občutka plahosti. Objeta sta strmela med drevje in prisluškovala brez sape. Pavletove oči so kot začarane obstale na neki točki. Iztegnil je vrat, da bi bolje videl.
“Ali kaj vidiš?”
“Nič,” se je otresel. “Pojdi v hišo, pridem za teboj.”
“Ne, pojdi tudi ti! Pojdiva skupaj!”
:
H
YOUR
CHOICE
2995
36" WIDE WARDROBE—Woodlone Brovm
Spacious 3 ft. wide wardrobe with hanging bar and hat shelf. Holds loads of clothes. 36" W x 63" H X19"D
7030
■i"/ L
4k
‘I
UTILITY CABINET in four colors
30" wide utility cabinet with five shelf spaces available in White, Avocado, Harvest Gold and Coppertone.
30" W x 63" H X12" D -

NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE
JOHN SUSNIK & SONS
Slivar je uzrl nekaj temnega v travi.
Pristopil je, se upognil in tipal v temi. Bil je človek. Pavle! Pod tresočimi se rokami je čutil glavo, prsi, roke. Prstov se mu je prijelo nekaj lepkega. Kri! Bil je trd v svojem srcu, a je zaječal ko dete pod bremenom.
“Pavle!” ga je poklical. “Pavle!”
Pavle je zamomljal nekaj nerazločnega; zdelo se je, da ne more govoriti. Roka se mu je zgenila. Slivar ni mogel verjeti, da je sin smrtno ranjen. Zgrabil ga je z obema rokama in ga dvigal na noge. Pavle je zaječal in se mu onesvestil v naročju. Počasi ga je zopet spustil na zemljo.
(Dalje prihodnjič)
:........................... ' ' ^ '
IZ ŠPORTA K FILMU? — Fred Williamson, bivši poklicni nogometaš, je prešel k filmu. V “The Legend of Nigger Charley” nastopa kot prvi črni kovboj.
POLJSKA MODA V BERLINU — Slika kaže stvaritve zenske mode na Poljskem, razstavljene v Berlinu. Na levi je popoldanska halja iz čiste svile z velikimi na roko narejenimi narodnimi okraski, na sredi je hlačna obleka iz čiste naravne svile, potiskana s cvetličnimi vzorci, na desni je večerna obleka iz lažje prosojne svile.
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	531-8187

ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA.
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
431-0628
VELIKA ZALOGA — Slika kaže zalogo. Cokelj 'v Ostendu v Belgiji. Te nosijo v glavnem na Nizozemskem, kjer so na deželi vsakdanje obuvalo. Zaloga v Ostendu je last Rene Van Den Broeka, katerega poklic je izdelovanje te vrste obutve.
COTTON’S SEPARATES SCHEME—Play it smart and snappy in. sportswear separates of dishtowel-plaid cotton. Cuffed pants and matching battle jacket at left make a winning combo with a cotton sleeveless turtleneck. At right the layered look goes to new lengths in a split-front long skirt. Its paired with a cotton knit ribbed undershirt and a long-sleeved beige-on-beige shirt. All. separates from Habitat.