Stran 38.
Novice.
—   Osebne vesti. Definitivnimi na sedanjih svojih mestih so imenovani učitelj voditelj v Gribljah g. Alojzij Potočnik, učitelj na Gori g. Anton Ker že in učiteljica v Semiču gospe Albina Golob. Učitelj v Trebekem g. Fran Mlakar je premeščen v Št. Eupert.
—   Novi kanoniki. V nedeljo so bili omeS^eni novi kanoniki gg.  dr.  Lampe, dr.  Karli n in Saj o vi c.
—   Častno občanstvo je občina Vrhpolje podelila drž. poslancu dr. FerjanČicu in vipavsKemu županu Antoau Hrovatinu.
—   Odlikovanje. Naš rojak iz Slov. Bistrice, gim. prof. g Dominik Paskoiu v Padlovgradu je dobil od ruskega carja red sv. Stanislava II   vrste.
—   Ravnateljem   na drž. ljudski   šoli v Trstu je
imenovan I Brunlechner iz Gornje Štajerske. Za asistenta in za učitelja na isti šoli je bil preslab, potom protekcije pa je nakrat postal dober za ravnatelja tega zavoda. Protekcija je bila tako izdatna, da so bili temu možu na 'ljubav preterirani izvrstni, zaslužni in starejši, vseh deželnih jezikov primorske zmožni kompetenti.                                                                       
—   Nadvojvodinja Elizabeta, hčerka pokojnega prestolonaslednika   Rudolfa, se mudi sedaj v Gorici,    kjer ostane
v
toliko časa, da mine poroka njene matere nadvojvodinje Štefanije z grofom Lonyayem.
—   Državna podpora. Ministerstvo notranjih del je za popravo mostu čez Reko pri Ostrožnem brdu v postojinskem okraju dovolilo podpore 4000 K.
—   Novo slovensko tovarniško podjetje. Tiskar v Celju g. Dragotin Hribar je otvoril v Ljubljani mehanično tkanin in pletenin.
—   Prepovedana igra. Deželno predsedništvo je prepovedalo „Dramatičnemu društvu" predstavo Jurčičevega „Tu-gomera". Ta je popolnoma predelan, nima sedaj nikake tendence, a vzlic tem ni našel milosti pri isti vladi, ki sicer nemške igre presoja z največjo prizanesljivostjo.
Stran 39.
—   V goriški deželni šolski svet so imenovani gg. prost Jordan, kanonik dr. Sedej, gimn. ravnatelj dr. Gros in realČni ravnatelj dr. Scbreiber.
—   Ljubljanski ulični napisi. Ministerstvo je razveljavilo nabitje samoslovenskih uličnih tabel in to odobrujoČi sklep obe. sveta. Ta se je proti temu pritožil na upravno sodišče in zajedno novic sklenil, napraviti samoslovenske napise v Ljubljani. Pri tej priliki je notar Plantan silno napadal dež. odbor. Nam se dozdeva, da se je vsa ta zadeva z napisi nalašč tako nerodno, vsakemu zakonu v obraz bijoče uprizorila, da se more nekaternikom metati polena pod noge, za nekatemike pa delati reklama.
—- Državni uradniki v Trstu so si ustanovili sv°)° kazino in so izvolili predsednikom znanega namestni6kega svetnika Friderika viteza Schwarza.
—   Umrl je v goriški bolnici po daljši bolezni g. Ivan Ipavic, ki je v prejšnjih časih stal v prvih vrstah narodnih boriteljev.   —  V Logatcu je umrl nadučitelj Jan. Kernc.
—   Električna železnica v Ljubljani. Železniško ministerstvo je z odlokom z dne 22. m. m. dalo družbi Siemens & Halske na Dunaju dovoljenje, da izvrši tehniške priprave za zgradbo električne železnice v Ljubljani.
—   Domobransko vojašnico v Ljubljani bodo še letos razširili, na kar pride ves domobranski polk iz Celovca semkaj.
—   Preprečeni dvoboj. Te dni bi se bil moral mej avskultantom in reservnim častnikom g K. Voduškom in odvetniškim koncipientom dr. Hribarjem vršiti dvoboj. Policija je pa stvar izvedela in je dr. Hribarja neposredno, predno je šel na bojišče, aretirala ter ga izročila sodišču. To ga je vzelo na protokol in izpusti vsi ga iz zapora začelo proti njemu kazensko  preiskavo.
—   Redek gost. Pred kratkim se je mudil v Ljubljani škof iz Svete Helene v državi Oregon v Ameriki gospod Broudel. Bil je gost ljubljanskega gospoda knezoškofa.
—   V Gorenji Radgoni se je naselil kot zdravnik vrl narodnjak  gosp. dr. Leon   Kreft.
—   Občinske volitve v Plominu so se vršile 11. in 12. m   m   Zmagali bo zopet Lahi.
—   Slovensko gledališče, katero je v letošnji zimi priredilo že celo vrsto uzornih predstav, je zadnjič spravilo na oder Wagnerjevo silo težko opero „Večni mornar". Ž njo je doseglo velečasten uspeh Gledališče, ki zamore take opere tako zaokroženo predstavljati, zasluži v polni meri, da je narod nanje  ponosen.
—   Državnozborska volitev na Goriškem katero je provzročilo največji vihar o deželi, se je vršilo dne 29. jatuvarja Prišlo je do ožje volitve pri kateri je le z veliko težavo prodrl grof Alfred Coronini, ki je tako po nepotrebnem provzročil ves ta volilni   boj.
—   Štajerska deželna razstava 1. 1901 se bo obsegala: poljedelstvo, gozdarstvo, ribarstvo, lov, rudokopne stvari, industrijo, obrt, uporabljajočo umetnost in godbo, umetno industrijo, pouk, šport,  turistiko in higijeno.
—   Železnica Brežice-Novo mesto Železniško ministrstvo je gosp. Štefanu Dauaachju v Zagrebu dalo za dobo jednega leta dovoljenje, izvrševati tehniške priprave za zgradbo ieleznice iz Novega mesta v Brežice.
—   Gasilnemu društvu v Mokronogu je ministerstvo dovolilu prirediti efektno v društvene namene.
—   Poskusen umor? Marija Šuštaršič iz Toplic ji svojo 251etno sinaho, s katero je že dlje časa živela v sovraštvu, ovadila sodišču, da jo je hotela zastruoiti, 5eš, da ji je od žveplenk nastrganega fosforja vrgla v mačnik.
—   Samomor. V Maribo-ru se je ustrelil 181etni trgovski učenec Ernest Rupprich.
—   Avstrijski delavci pri železnicah na Kitajskem.
V zadnjem Času je odišlo mnogo delavcev iz Avstrije na Kitajsko iskat dela v rudokopih in pri zgradbah železnic. Delavci se svare, naj se nikar ne podajo tjakaj, ker ne bodo dobili dela, kajti kineški delavci so mnogo eeneji. Kdor pa le hoče iti, naj se obrne popred tukaj do zastopnika dotičnih in-dikatov, da si zagotovi delo in dobi plačano vožnjo.
—   Nova razglednica. V zalogi knjigotržnice Klein-mayr & Bamberg je izšla dvojna razglednica predstavljajoča Ljubljano s kamniškimi planinami v ozadju. Podobica je jake lepa in fino izdelana. Cena 20 vinarjev.
—   >Slovensko čebelarsko društvo« imelo je te dni v dvorani „ Mestnega doma" v Ljubljani svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležilo nad sto čebelarjev, pa največ iz Kranjske, pa tudi iz Primorja in Štajerske. Predsednik društva, g. nadučitelj Črnagoj, pozdravil je zboro-valce ter poročal potem o društvenem delovanju v preteklem letu Društveno delovanje ni bilo obsežno. Rana. ki jo je društvo dobilo tako] v prvem letu po znani defravdaciji, bila je pregloboko zasekana, da bi mogla takoj zaceliti. Zato pa je lanski občni zbor naročil odboru le izvršitev želja, ki niso bile v zvezi s financami, če izvzamemo povečanje društvenega lista, katerega z znano spretnostjo ureiuje g nadučitelj Ro-jina. Preosnovala so se pravila, da se pospeši ustanovitev podružnic po raznih krajih slovenske domovine, predložila se je deželnemu zboru peticija glede odprave nedostatkov pri pri raznih medarjih, vsled katerih se širi kužna gnjiloba pri čebelah, odposlala pa se je tudi prošnja c kr trgovinskem ministrstvu glede olajšav pri transportu čebel. „Slovensko čebelarsko društvo", ki ima sedaj 530 členov, imelo je v pre-tečenem letu 591 gld. dokodkov in 855 gld. troškov. Ta primankljaj je še posledica poneverjenja; upati pa je, da se denarno stanje društva v tekočem letu uredi. Po predlogu g. Petriča izrekla se je društvenemu predsedniku za njegovo požrtvovalnost zahvala in priznanje. Potem se je vršila volitev predsednika; izvoljen je bil soglasno zopet g. Fran Črnagoj, v odbor pa naslednji gospodje: Gašpar Bizjan, Miha Kunavar, Petei Pavlie, Avgust Pucihar, Anton Žnidarčič it* Fran Rojina kot urednik društvenega glasila. Občni zbor je nadalje sklenil, da se razdeli še v tekočem letu nekoliko uzorno urejenih Gerstungovih panjev brezplačno med člene, zlasti različnim šolam, kei se tam mladina ž njimi naprej seznani. Naprava društvenega čebelnjaka se z ozirom na gmotna stanje za sedaj še opusti. Po zborovanju so si udeleženci ogledali razstavljeno čebelarsko orodje, ki je vzbujalo mnogo zanimanja.
—   Jury za Prešernov spomenik. V soboto zvečer je bila druga seja razsodnega odseka za načrte Prešernovega spomenika. Seje se je udeležil tudi dunajski arhitekt g. F a-biani, katerega je odsek kooptiral mej razsodnike. Odsekovo poslovanje je dozorelo že tako daleč, da se v prihodnji seji določita umetnika, ki dobita razpisani nagradi za najboljša načrta.
—   Razglas. C. kr. poljedelsko ministerstvo je z razpisom z dne 28. deaembra 1899., št. 28 532, ukazalo, da se bode na Kranjskem v spuščalnih postajah Kočevje, Ribnica Rakovnik, Kostanjevica, Št Jernej, Škocijan, Cerklje, Studenec, Grosuplje, Horjul Vrknika, .Selo in Veliki Gaber, od letošnje spuščalne dobe pričenši, spet pobirala spuščalna taksa za državne žrebce, postavjene v zgoraj navedenih postajah, in to po 2 kroni od vsacega žrebca, v postajak Postojna, Ko seže Cerknica, Rudolfovo in Žužemberk pa ostane* še nadalje brezplačno spuščanje.
—   Občinske volitve v Tržiču so se vršile 25. m. m. V III. in deloma <v M. razredu so Slovenci pač zmagali a večina je vender Nemcem zagotovljena, ker imajo 3 virilne glasove.
—   Kasacijski dvor je 24. t. m. razpravljal o ničnosti pritožbi cigana S. Helda, ki je bil v Novem mestu v drugič obsojen na smrt. Kasacijski dvor je smrtno obsodbo potrdil, čuje se pa, da je Helda priporočal cesarju v pomi-loščenje.
—   Katoliško politično društvo v Ljubljani je praznovalo 25. m. m. svojo desetletnico. Po slavnostnem zborovanju, na katerem sta govorila dr. Sušteršič in dr, Krek je bil banket.
—   Redka slavnost. Prost v Tinjah na Koroškem, č. g. Lovro Sera j ni k, praznoval bode letos 65 letnico mašn i št v a.
Pri uporabi bobove kave se priporoča, da se kupuje vselej boljša vrsta, ki ima močnejši duh, in vsled tega tudi ni dražja, a zraven ima pa še boljši okus. Zlasti se izgubi vsak razloček med ceno boljše ali slabše vrste bobove kave, 8e se tej kavi primeša polovico Kathreinerjeve sladne kave. Zmes bobove in sladne kave se je že povsod udomačila in priljubila, in pokazalo se je, da ima prav izvrsten okus in da mnogo pripomore k zdravju Kathreiner-Kneippova siadna kava dobi z ekstraktom iz kavinega sadu, ki se prideluje v južnih krajih, duh bobove kave, in združuje v nedosežni meri njen priljubljeni okus z vsemi vrlinami domačega sladnega pridelka. Kathreinerjeva siadna kava se ne sme nikoli prodajati na vago in je pristna le v znanih Kathreinerjevih zavitkih, zato naj vsakdo povsod le tako zahteva in kupi.
—   Zveza slovenskih in istrsko hrvatskih županov. Na shodu slovenskih in istrsko-hrvatskih županov dne 17. avgusta 1899 bilo je sklenjeno, da se ustanovi „Zveza slovenskih in istersko hrvatskih županov". — C kr deželno predsedstvo za Kranj ko je post tod discrimina rerum s odlokom št 5105 pr z dne 20 oktobra t. 1. odobrilo pravila za to zvezo. Najvažnejše določbe se glase: 1.) Društvo »Zveza slovenskih in istersko - hrvatskih županov" se usta-novlja za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko (Goriško, Trst in Istro). Vodstvo in sedež mu je v Ljubljani. 2) Društva namen je: podučevati svoje člane o predpisih občinskih zakonov in druzih zaukazov, ki vrejajo občinsko ura-dovanje, pospeševati kulturne težnje slovenskega in hrvatskega naroda ter potezati se za gmotne koristi njegove. To doseza društvo s tem: da izdaja strokovni list, da izdaja ali pospe-Suje izdavanje zbirk za občinsko upravo važnih zakonov, da pošilja peticije in resolucije oblastvom in postavodajalnim zborom, da sklicuje redne in izredne društvene shode (občne zbore), na katerih se razpravljajo z občinsko upravo v zvezi stoječa vprašanja ter kulturne in gospodarstvene zadeve slo venskega in hrvatskega naroda. 3). Člani so častni, pravi in podporni. Le avstrijski državljan more biti Član društva. A) Častni člani morejo biti oni samopravni avstrijski državljani, ki so si pridobili posebnih zaslug za društvene namene. B) Eedni člani zamorejo biti le župani ali podžupani slovenske ali hrvatske narodnosti. C) Podporni člani morejo biti občinski Redni ali podporni član postane dotična oseba, ko prijavi društvenemu odboru, da hoče biti -.član društva in izpolnovati društvene dolžnosti. Redni člani plačujejo udnino po 5 gld., podporni pa po 2 gld. Društveni odbor ima pa pravico ubo-žnim županom ali podžupanom udnino znižati ali celo spregledati. 4.) Društvena denarna sredstva so: a) udnina rednih in podpornih članov; b) darila in volila; c) naročnina za društveno glasilo in skupilo za spise, katere društvo izda. 5.) Vsak društvenik je dolžan društvene namene po svoji moči pospeševati *in udnino v prvem četrtletji vsacega leta plačati. Vsak društvenik ima pravico udeleževati se društvenih shodov
ter tu govoriti in nasvete staviti. Redni člani imajo poleg teg pravico glasovati, voliti in voljeni biti. Redni člani prejemajo društveno glasilo brezplačno, podporni člani za znižano naro č nino  1 gld. Ostale določbe obsegajo druge formalnosti.
—   Ogenj. Dne 22. m. m. je pogorela hiša Marije Igličar v Zaborštu pri Kamniku. Škode je 800 K.
—   Vojak — samomorilec. V Celovcu se je obesil vojak pešpolka št   17. Franc Zupan s Križne gore.
—   Samomor. Na pokopališču v Slovenski Bistri se je ustrelil orožnik Schaffer. Pravijo, da vsled neozdravljive bolezni.
»
—   Telefon. Mej Berolinom in Carigradom bode v kratkem položen telefon. Mej Berolinom, Dunajem se nahaja že dalje časa telefon. Vsled dogovora mej ogersko in srbsko vlado se je bil napeljal tudi že od Budapešte do Beligrada in otvoritev te črte se bode vršila januvarja 1901. Iz Beliga-grada v Tredec (Bolgarija) se tudi že pripravlja telefonska črta, druga pa čez Uesktib v Carigrad. Vse te črte bodo seveda združene z Berolinom, od koder se pridno deljuje za gospodarsko podjarmljenje vztoka v smislu velegermanskega načrta.   Telefon   je pripravno,    ter brzo sredstvo za te načrte.
—   Parobrodarstvo v Rusiji. V poslednjem času rastejo kar iz tal razna parobrodna društva v Rusiji. V kratkem izda in potrdi ruska vlada posebni zakon za U3tanovljenje tacih društev in tudi podpore za take ustanove Mnogo par-nikov se gradi zlasti za promet mej Rusijo in Kitajsko.
—   Vojvodinja traflkantinja. Nedavno je umrla v Parizu vdova vojvode Mornva, nezakonitega sina kraljice Hortense in njenega višjega konjarja grofa Fhahaulta. Po smrti svojega prvega moža Napoleonovega polbrata, ji ie daroval Napoleon največjo pariško trafiko blizu Plače du The-atre francais. Vojvodina je dala trafiko v najem ter imela od tega na leto 40 000 frankov. Malo pred smrtjo so ji trafiko vzeli ter jo dali vdovi znamenitega  francoskega državnika.
—   Nova carinska tarifa v Braziliji S 1. prosincem 1900 se uveljavi začasno nova carinska tarifa, katere najvažnejša novota je vpeljava minimalne in maksimalne tarife. Minimalna tarifa temelji z nekaterimi izjemami na postavkib. tarife (iz 1. 1897.), katera je do zdaj veljala, dočim maksimalna tarifa skazuje dvojne postavke minimalne tarife. Brazil-janska vlada ima oblast, da pobira carino maksimalne tarife za provenijencije oaih držav, katere nalagajo braziljskemu vvozu previsoko carino Toda te oblasti se braziljauska vlada sploh ne bode posluževala do konca meseca svečana 1900 in morda se bodo avstrijske provenijencije tudi po preteku tega roka ocarinjevale po minimalni tarifi. Od 1 prosinca 1900 se bode moralo 15°/o (namesto dosedanjih 10°/0) vvozarine, katera se bode morala v zlatu plačevati. Carinski postavki, kateri se jemljo za avstrijsko trgovino v poštev, so se zvišali za margarin in umetno surovo maslo, krompir, les in pohištvo, klobuke, sukno in steklo; dočim so se znižali za moko, pijače, rudnice, bombaževo prejo, tkanino, blago, volneno tkanino, knjigoveško platno, svilene trakove in svileno tančico. Posebno važna novota je, da se je vpeljalo, da se mora imeti konzularne certifikate, o katerih ima proračunski zakon za 1. 190O sledeče temeljne določbe: Od 1. prosinca 1900 mora imeti vsaka ladjina listina deklaracijo blaga, katero mora odpravnik spopolniti in natančno popisati. Odpravnik in v voznik morata dve spopolnjeni deklaraciji braziljanskemu konzulu luke, kjer se ladija naloži, predložiti, da jih pregleda; ena pregledana deklaracija mora spremljati vkrcano blago. Kakor hitro se trgovski in obrtniški zbornici natančnejše poroča oblika in način izdaje deklaracij, kakor tudi postavki nove tarife v številkah, tedaj bo nadaljno poročala.
Stran 40.
—  Mati   nemške   cesarice  —  umrla   O ravnokar umrli   vojvodinji   Šlezvik-Holšteinski   materi   sedanje   nemške cesarice piše nek nemški Častnik, da ni dosti manjkalo, da je bila svojeČasno postala  — francoska cesarica. Ko se je princu Napoleonu posrečilo priti na vladarski   prestol, se je namenil, da poroči   kako   evropsko   princezinjo,   katera   bi po svojem pokoljenju   delala   „čast   francoskemu   prestolu".    Najprej je mislil  na Karlo   Wass,   iz nekdanjega   švedskega   kraljevega potomstva,   ker pa se   je ta zveza   razdrla in je lepa   Karla potem vzela Alberta sedanjega saksonskega  kralja, si je Napoleon iskal druge neveste in med tem tudi postal cesar   Francije. Izvolil si je toraj princezinjo Adelajdo  Hohenlohe-Langen-burško in  se nadejal   podpore pri  —  angleški   kraljici, ki je teta princezinje. V ta namen je poslal svojega   zaupnika   Wa-levskega v London, da poprosi roke   princezinje    Toda tu so se začele gibati politične intrige   Nemcev,   kateri so imeli že svoj napad na Francijo za 1870-1871 sklenjen. Knez Hohen-lohe je pisal   tajno   pismo,na angležki   kraljevi   dvor „da je vendar   veliko   težkoč",   ki govorijo   ,zoper   zvezo   Napoleona III. s princezinjo   Adelajdo in te težkoče da so  „narodnost in vera" (Adelajda je bila protestantinja) itd. Tudi knez Bismarck je imel svojo besedo vmes in tako se je zveza razbila. Ker so Nemci kakor   rečeno, že imeli   načrt   Francijo   napasti in jo tudi   razdrobiti če mogoče,   seveda   pa   niso   hoteli,   da doleti na francoskem prestolu nezgoda germansko   žensko, kar bi se bilo tudi zgodilo, oziroma bi Nemci proti Franciji morda drugače nastopali, da je bila ondi cesarica Grermanka.   Ker so pa Nemci še imeli tako  napeljano s svojimi   intrigami v Parizu, da zapeljani francoski   narod vrže cesarstvo in si speče republiko,   kar vedno   pomeni   poraz   države, so hoteli  prihraniti nezgodo ženi   svoje   vere in svojega   mišljenja.   Taka je germanska politika
—   Pobarvana zaušnica. Propalost neke izvrstne pa-rižke družbe se pojavlja zlasti v tem predpustnem času. Tu je vse polno raznih afer in aferčic med nezvestnimi zakonskimi itd., kateri se medsebojno zastrupljajo, streljajo, polivajo z razjedajočimi kislinami, in kar je tacega še več. Tragikomičen pa je bil sledeč prizor, ki se je pripetil mej dvema ljubosumnima ljubicama ni dolgo tega v Parizu. Obe sti imeli radi nekega brhkega častnika, vender je bila od njega bolje odlikovana gospica Luciene kakor pa gospica Eozika. To je pa poslednjo tako užalilo, da se je hotela nad svojo prijateljico zmaščevati. Seveda jej ni od svojega črnega načrta ničesar ra-zodela, nasprotno, ob novem letu letos jej je poslala dve ste-kleničici parfuma z voščilom vred, kar je prijateljico zelo vzradostilo menivšo, da je ona vse pozabila. V tej mehki zavesti je odprla eno stekleničico ter si pomazilila z duhtečo tekočino obe lici. Pri tem je pogledala v zrcalo — toda joj groza! V tem trenotku se je prepričala o vsej hudobiji svoje sovražnice: njena lica so bila najprej zelenkasta, kmalo na to temnozelena in naposled črna ko krokarjevo perje. Zdaj je videla, kaj je pomenilo laskanje nasprotnice in šla je, da bi v bližni drogeriji najprej da kemično izprati obraz, potem pa, da izvede tudi svoj načrt maščevanja Kakor vihar je planila v sobo svoje sovražnice in predno se je ona mogla skriti, zaslonih jej je krepko zaušnico. V malo trenoikih se je pO' znala na licu Rozike cela roka z vsemi petimi prsti in sicer najprej zelenkaste barve, potem temnozelena, naposled pa črna ko krokarjevo perje. Stvar se je kmalo raznesla in zvedel jo je tudi ljubček, ki je obe potem zapustil.
—   Cvetice — generali. Kako se Angleži navdušujejo za svoje junake v Afriki je sledeči dokaz. Neka vrtnarska družba v Londonu je priredila zdaj razstavo samih orhidej. Vsaka posebna vrsta teh cvetlic po nosi ime kakega angle-žkega generala v Afriki. Tako je ime eni „general Koberts" druga je „general French" tretja „general Sir Eedvers Buller" •četrta „Lord Kitschener"   itd.
—   Tat prstanov Štefan P. je prišel k Mariji Lozej, ki stanuje v Trstu v ulici Farneto št. 21} ter se ž njo razgovarjal Med tem časom je prišla soseda in prosila Marijo Lozej. naj ji posodi en prstan, da ji ga precej nazaj prinese. Lozejka je šla v omaro in prinesla v kuhinjo malo škatljico s 3 prstani od katerih je jednega oddala sosedi, dva pa je s škatljo postavila na mizo. Kasneje je hotela prstane spraviti in je pogledala v škatljo, a prstanov ni bilo več Ker drugih oseb v onem času v hiši ni bilo, je precej sumila na P. in prijavila stvar redarstvu, katero je čez nekaj ur prstane dobilo v zalo-gainici zlatenine kjer je tat na nje sprejel 140 kron Tatu so pozneje zaprli.
—   Premoženje umetnika Na Dunaju umrli skladatelj Millocker je zapustil 300 000 goldinarjev premoženja. Kakor glavne dediče je imenoval šest dobrodelnih društev dunajskih, udova njegova dobode 4.000 gld. letne rente in dohodek od tantijem Millockerjevih skladb v gledališčih. Hči umetnikova dobi 40.000 goldinarjev. Skladatelj, ki je v svojih mladih in najlepših dneh moral stradati, je umrl kakor bogataš, a svojega pošteno zasluženega bogastva ni dolgo užival.
—   Odškodnina za ukradeno ljubezen V Novem Yorku v Ameriki je bila dne 5. t. m. jako zanimiva kazenska obravnava Soprog gospe Melvinije Prunier, jako lep in od bogatih dam novojorških zelo iskan kočijaž, je tako zelo do-padel milijonarki gospej Lilian Ash, da je hotela na vsak način dobiti v last njegovo srce. No, naposled se jej je to tudi posrečilo, — kaj se za denar vse zgodi! Toda s tem ni bila meni nič tebi nič zadovoljna soproga kočijaževa, ki je imela stareje pravice do njega, kakor milijonarka, Izmislila si je sledeče: ker si mi ukradla srce moža, plačala mi ga bodeš z denarjem in šla je tožit. Na sodišču je zahtevala 75000 dolarjev odškodnine. Sodišče pa s to zahtevo ni bilo zadovoljno, vendar jej je priznalo 15000 dolarjev. Kočijažka je zdaj bogata gospa in si lahko poišče drugega lepega moža. Morda se jej posreči še kaka kupčija.
—   Usmrčenje — teatralično. Američani so najpra-ktičnejši narod na svetu, vsako stvar znajo izrabiti. Nedavna so v mestu F. na javnem trgu usmrtili morilca Malo ur pred obešenjem pa je oblastvo izvedelo, da žive morilčeva žena in otroci v veliki bedi. Zato je šerif ukazal, da se naj usmrti morilec na dvorišču, a okoli in okoli morišča naj se postavijo klopi in stoli za gledalce. Vsak sedež je veljal 2 — 3 dolarje. Občinstvo se je kar trgalo za vstopnice, in predno so morilca usmrtili, mu je sodnik povedal, da znaša vstopnina, po odbitku stroškov, malone 2000 dolarjev, katere dobe žena in otroci. Morilec se je ginjen zahvalil za plemenito inicijativo in  odšel v smrt.
Stran 41.