t 4 U’ Z E L O U per Aloys Kleimnarju deshelshkomu Štamparju UMI SA OZHITNU , 1NU POSEBNU PODVUZHENJE MLADIH T VZESARSKIH \ v ^ ; - v ^ \-H ^ . » : ■ ' ■ - , ' • ‘ .'■/ • SAFOPADIK. Tiga Velikiga Katekismufa. NAPELANJE, Stran. Ta perva Poftava. Od Vere. 2 I. Resdelenje, kai je ta Katolfhka Vera. 2 II. Resdelenje, od tih duanaift Artikel- nou te Vere. 7 §. 1. Od tiga perviga Artikelna te Vere.— a. Od Boga. — b. Od Stvarjenja. 10 §. 2. Od tiga drugiga Artikelna te Vere. 1 3 §. 3. Od tiga tretjiga Artikelna te Vere. 14 §■ 4« Od tiga zhetertiga Artikelna te Vere. j 9 #. 5. Od tiga petiga Artikelna te Vere. 2 1 §. 6. Od tiga fhefkiga Artikelna te Vere. 23 §. 7. Od tiga fedmiga Artikelna te Vere. — _ §• 8. Od tiga oftniga Artikelna-te Vere. 24 §. 9 . Od tiga devetiga Artikelna te Vere. 2 6 a. Od Zerkve. — b. Od gmaine tih Svetnikou. 2 8 §• 10. Od tiga defsetiga Artikelna te Vere. 30 §* i 1. Od tiga enailtiga Artikelna te Vere. 31 $• 12 - Stran. §. 12, Od tiga dvanaiftiga Artikelna te Vere. 3 1 Ta druga Podava. Od Vupanja. 33 I. Resdel. Kai je Kerfnanfku Vupanje, — II. Pve delenje. Od Molitve. 34 f. i.. Od Molitve fploh. —*■ §. z. Od Gofpodnje Molitve pofebei 36 a. Od Predgovora. 3 7 b. Od teh treh pervih profhin te gofpodnje Molitve. 33 c. Od teh fhtirih sadnih profhin te gofpodnje molitve. 40 §. 3 • Od Angelfkiga Zhefhenja, 43 Ta tretja poftava. Od Lnbesni. 44 I. Resdel. Kai je Kerfbanfka Lubesen. —- II. Resdelenje. Od teh defset Sapoved Boshjih fploh. 46 III. Resdelenje. Od teh defset sapoved Boshjih pofebei. 50 §, 1, Od teh treh pervih Sapoved, katere te dolshnofti pruti Bogu v’ febi sapepadejo. — §. 2. Od teh fedem sadnih sapoved, katere te dolshnofti pruti blishnitnu vTebi sapopadejo. 55 P IV. R.e ( o ) t TA PERVA POSTAVA. OD VERE. I. RASDELENJE. Kai je ta Katolfhka Vera. Pr. I %ai je Vera eniga katoljbkiga kriftiana ? Od. Vera eniga katolfhkiga kriftiana je ena zhesnarurna luzh, en dar boshji, ena od Boga norervlyta zhednoft, fkusi katero on terdnu, inu bres zvibia verjame, kar je Bog resodel, inu kar ta katolfhka Zerku naprei poftari sa veruvati, nai bo she pif- sanu, ali ne. Pr. Kai Je pravi kerfhanjku. katoljhku veruvati? Od. Kerfhanfku katolfhku veruvati fe pravi, vfe sa refs dershati, kar je Bog rasodel, inu kar ta Zerku naprei poftavi sa veruva¬ ti , nai bo she pifsanu, ali ne. Pr. Alije K isvelizbanju sadofli , de ta katol- Jbki krijiian le v Jerzi veruje, kar je Bog refodel ? Od. K’ isvelizhanju ny sadofti de ta katolfhkt kriftian le v’ ferzi veruje, kar je Bog re¬ fodel, on more tudi 3 t C o ) ¥ t, Svojo vero fkusi dela fkasatl. 2. Kar on v’ferzi veruje, kadar je treba, s’ vuftmi ozhirnu fposnati. Pr. Sakai fe mor e ver uv ati , kar j g Bog re- Jodel ? Od. Kar je Bog refodel, fe more veruvati sa to, ker je Bog ta vezhna refsnfza. inu nefkonzhna modroft, katera ne more gol- fati, ne golfana biti. Pr. Od kod fe vej, kai je Bog refodel? Od. Kar je Bog refodel, fe vej en deil is te sapifsane, en deil is te nesapifsane befse- de boshje. Pr. Kai fe sajlopi fkusi to Sapifsano hefsedo boshjo ? Od. Skusi to sapifsano befsedo boshjo, kar fe fizer tudi fvetu Pifmu, ali Bibiia imenuje, fe saftopi ro sbiralifhe teiftih buku , katere fo bile is noterdajanja fvetiga Duha od fve- tih mosh pifsane, inu koker take od katol- fiike Zerkve fposnane, inu poterdnjene Pr. Kai fe sajlopi fkusi to nesapifsano befsedo boshjo ? Od. Skuš to nesapifsano befsedo boshjo, ka¬ tera fe tudi po latinfkim Traditio, ali isro- zhenje od vuft do vuft imenuje, fe safto- pio teifti Navuki te Vere, inu dolshnofti , katere fo Apoftelni ali is’ vuft famiga Je- sufa Kriftufa fhlifhali, ali pak fkusi noterda* A % jan- 4 t(Ojt janje fvetiga Duha pridigvali, pak ne sa» pifsali . Pr. Kei bo leto isrozhenje hranjena ? Od. Lero isrozhenje bo v’famei karolfhki Zerkvi ftanovitnu sveflu , inu nepofkaskenu ohranjeriu. Pr. SrJdai verjame en katoljloki krijlian tei Zer- Ivi , kadar ona kai naprei pojtavi s a veruvati? OJ. Ta karolfhki kriftian verjame re Zerkvi, kadar ona kai naprei poftavi sa veruvari, nai bo pifsanu, ali ne, sa rega volo, ker je Kri- flus sapoVeclal Zerku pofhlufhati, katera je ta steber inu terdnoft, ali grunt te refsnize. Pr. Ali je vera vfakimu zhloveku, kateri ho~ zhe isvelizhan biti , potrebna ? Od. Ver,a je vfakimu zhloveku, kateri hozhe isvelizhan biti, potrebna : sakai bres vere je nemogozhe Bogu dopafti. Pr. Kai more vfaki zklovek, kadar k'pameti pride , potrebna veiditi , inu veruvati , de < bi isvelizhan bil ? Od. Vfaki zhlovek, kadar k’pameti pride, more, de bi isvelizhan bil, potrebnu vei« deti. inu veruvati. j. De je en Bog. 2. De je on en pravizhni ftfdnik, kateri j to dobru polona. inu to budu fhtrafa. 3. De fo try perfhone eniga bitja, inu na¬ ture, Ozhe, Syn, inu Sveti Duh. 4 De C t ( ° ) t 5 4. De ta druga boshja Perfhona je zhlovek portala de bi nafs {kas i fmerr na k.ishi odrefhila. inu vezhnu isvelizhala. Pr Kai sa ene ref nize ima v Jaki katoljhki hi- ftian traven fgornib poglavitnih Navukav te kriflianfke katholfhke vere fhe veideti , in:t veruvati ? Od. Vfaki katolfhki kriftian ima sravea tih sgornih poglavitnih navukov te kriflianfke katolfhke vere tudi veideti, inu veruvati? 1. De je zhlovefhka dufha nevmerjozha. 2. De je gnada boshja k’isvelizhanju po¬ trebna , inu de ta zhlovek bres gnade nizh saflushenja vredniga sa vezhnu slu- vlenje fturiti ne more. Pr. Kai je ta gnada, katera je potrebna Pis- velhhanju , inu hres katere ta zhlovek nizh saflushenja vredniga sa vezhnu shivlenje fturiti ne more ? Od. Ta gnada, katera je potrebna k’isveli- zhanju, inu bres katete ta zhlovek nizh sa¬ flushenja vredniga sa vezhnu shivlenje ftu¬ riti ne more, je en snoterni zhssaaturni dar, kateriga Bog tem pametnim ftvarem bres njih saflushenja dodely. Pr. Kai je vfakimu katolfbkimu Krlftianu sa- povedana veideti ? Od. Vfakimu katolfhkimu kriftianu je sapo- vedanu veideti, A 3 1. 6 T C o ) t 1. To Apoftolfko Vero, 2. To Gofpodnjo Molicu, ali Ozhe nafh. 3. Te defser sapovdi Boshje, inu te pet: zerkovne sapovdi. 4. Te fedem fvete Sakramente. 5. To kerfhaofko pravizo. Pr. Kei je to, kar en kitiolfhki kriflian more veruvati fnfsebnu sapopadenu ? Od. Kar en katolfhki kriflian veruvati more, je fufsebnu v’ tei Apoftolfki Veri sapopa¬ denu. Pr r Kai ima ta Apoftolfka vera sa en glafs ? Od. Ta Apoftolfka Vera ima leta glafs : Jeft verujem v’ Boga Ozheta vfiga mogozhniga Stvarnika Nebefs inu Semle. Inu v^Jesufa Kriffufa Synu njega edyaiga, Gospoda na- fhiga. Kateri je fpozhet od fvetiga Duha, rojen is Marie Divize. Terpel pod Pon- zjara Pilatusham, krishan bil, vmeri, inu v’grob poloshen. Doli je fhal k’peklam, na tretji dan od fmerti vdal. Gori je fhal v’ Nebefsa, fedy na defnizi Boga Ozheta vfiga - mogozhniga. Od tod bo prifhal fodit re shive inu te mertve. jeft verujem v, fvetiga Duha, eno fveto kerfhanfko ka- tolfhko Zerku, grnejne tih Svetnikov. Odpufhanje tih grehov, gorivftanjenje tiga mefsa, inu to vezhnu shivlenje Amen. Pr. t(O)? 7 Pr. Kolibi deilov , ali Artikelnov ima ta Apo- ftolfka vera ? Od. Ta Apoftolfka vera ima dvanaift deilov, ali Artikelnov, II. RASDELE NJE. Od teh dvanaift Artikelnov. Pr. Kai ima ta pervi Artikel sa en glafs ? Od. Ta pervi Artikel ima leta glafs : Jeft verujem v’ Boga Ozheta vfigamogozh« niga, Stvarnika Nebefs; inu semle. • ♦ a. Od Boga. Pr. Ali je vezb , koker en fam Bog ? Od. Je le en fam Bog. Pr. Kai je Bog ? Od. Bog je fam od febe to nar bol popol¬ noma bitje: Pr. Kai sa ene lajinofti Boshje imamo my pred drugimi samerkati ? Od. Lete laftnofti Boshje imamo my pred drugimi samerkati, i. Bog je vezhen; on je vfelej bil, on je, inu bo vfelej. 1. Bog je le en zhifti Duh, enu Bitje, ka¬ tera ima to nar popolnifhi saftopnoft, inu to nar bolfhi volo, pak nima shivota. A 4 3 « 8 t c o) r 3. Bog je vliga - veideozh , on vej vfe , to kar je bilu, to kar je, inu to, kar bo; on vej nafte nar fkrivnifhi mifli, on ne more tedai golfan biti. 4. Bog je nar modreifhi, on oberne v.fe raku, de fvoi zil inu konz dofeshe, on fi svoli h’temu te nar perpravnifhi tni- telne. 5. Bog je vfiga mogozhen, on je Nebu, inu semlo, inu vfe kar je, ftvaril, nje¬ mu ny nizli nemogozhe fturiti. 6. Bog je povfod prizheozh, on je povfod v’ Nebefsih , inu na semli. 7. Bog ie nar fveteifhi, on hozhe, inu I11- bi to dobru, inu fovrasbi to hudu. 8- Bog je nar refnizhnifhi, inu nar sveflei- fhi, on ne more ne legati, ne goIFati. 9. Bog je nefpremeneozh; on je od vezh- nofti do vezhnofti na febi ravnu taifti. 10. Bog je nar bolfhi, ne famu v’febi inu na febi, koker to nar bol popolnoma, inu nar bolfhi bitje; ampak on je tudi ta nar bolfhi ali dobrotlivfhi pruti-Tvojim ftva- rem, vfe to dobru imamo my na ravnofl ali fkijsi ftvary koker frednize od njega. Ji. Bog je nar miloftivfhi, on nam odpu- fty nafhe grehe. j2. Bog je nar pravlzhnifhi, on polona to dobru, inu fhtrafa to hudu. Pr. 9 t c o) r Pr. Je vezb boshjih Perjhon ? OJ So try boshje Perfhone. Pr. Od kod vejmo my , de fo try boshje Perfione ? Od. Is fvetiga Pifma vejmo my, de fo try bo¬ shje Perfhone, katerih fleherni flifhi. i. Boshja natura, inu bitje. 1. Boshje laftnofti 3. Boshje ime. 4. Boshje dela, inu 5. Boshja zhafh Pr. Kaku fe imenujejo te try boshje Perji) one ? Od. Ta perva boshja Perfhona fe imenuje Ozhe, ta druga Syn, ta tretja fveti Duh. Pr. Kuku fo raslozhene med fabo te try boshje Perfoone ? Od. Te try boshje Perfhone fo taku med fa¬ bo raslozhene: Ozhe je fam od febe od ve¬ koma , Syn je rojen od Ozheta od veko¬ ma . Sveti Duh gre vun od Ozheta inu Syna enaku od vekoma. Pr. Kai fa ene dela bodo fufsebnu eni fleherni loshji Perji)oni perlaflnene l Od. Lete dela bodo eni fleherni boshji Per- ' fhoni fufsebnu perlaftnene. Bogu Ozhetu to ftvarjenje. Bogu Synu to odrefhenje. Svetimu Duhu to pofvezhenje. Pr. Kakn fe imenujejo te try boshje P erf) one [kupci ? A 5 Od. 10 t C o) t Od. Te try boshje Perfhone fe imenujejo fkupei, Sveta Trojiza. Pr. Skusi kai fposna ta katolfbki kriflian /ve¬ to Trojizo ? Od. Ta katolfhki kriftian fposna fveto Troji¬ zo fkusi snaminje fvetiga krisha, ker on takrat, kadar krish dela, vfako teh treh boshjih Perfhon imenuje. Pr. Kai fhe vezb fposna ta katolfhki kriflian fkusi snaminje fvetiga krisha ? Od. Ta katolfhki kriftian fposna fkusi sna- minje ivetiga krisha tudi, de nafs je Jesus Kriftus, kadar je na krishi vmerl, fkusi fvojo fmert odrefhil. Pr. Kaku fe krish dela ? Od. Krish fe dela s’ defno roko, ker fe s, njo zhelu, vufta, inu perfsi sasnaminvajo . inu fe rezhe : V’jimeni Boga Ozheta, f inu Synu, f inu fvetiga Duha: f Amen. b. Od Stvarjenja. Pr. Kdo je ife ftvanl ? Od. Bog je semla. inu Nebu, inu vfe, kar je, ftvaril. Fr. Kai fe pravi ta hefseda fivarhi ? Oh. Ta befseda ftvariti fe pravi, is nizh kaj fturiti. Pr. Katere fo te nar imenitni/hi ftvarj hoshje ? Od. Te nar itnenitnifhi ftvary boshje fo An¬ geli, inu ta zhlorek. Pr. XI r c o) t Pr. Kai Jo Angeli ? Od Angeli fo sgol Duhovi, kateri imajo saftopnod, inu volo, pak nimajo shivota.. Pr. Sakai je Bog Angele Jlvaril ? Od. Bog je Angele ftvaril, de bi ony njega zhaftili, lubilij inu molili, njemu flushili, inu zhloveka varuvali. Pr. Kak.u je Bog Angele Jlvaril ? Od. Bog je Angele v’fvoji gnadi, inu s’veli¬ kimi popolnomoftmi ftvaril. Pr. So tudi vfi Angeli v gnadi Bosbjei o bJI ali ? Od. Veliku Angelov je gnado Boshjo fkusi greh re prevsetnofti sgubilu. Pr. Kak.u je Bog te prevsetne Angele Jktrafal ? Od. On je te prevsetne Angele, kateri fe Hudizhi imenujejo, na vekomai savergel, inu v’ pekel pahnil. Pr. Katere fo sa Angel/ni te nar imenitnijhi Jlvary hoshje ? Od. Ta zhlovek je sa Angelmi ta nar imenic- nifhi ftvar boshja ? Pr. Is koga je ta zhlovek ? Od. Ta zhlovek je is eniga shivota, inu is ene nevmerjozhe dufhe, katera je po po¬ dobi boshjei ftvarjena. Pr. Sakai je Bog zhloveka Jlvaril ? Od. Bog je zhloveka ftvaril, de bi on njega sposnal, zhaftil, lubil, molil, njemu flu- shil, pokora, inu isvelizhan bil, Pr. n T(o ) t Pr. Je ta zhlovek Boga pokom olal ? Od. She ti pervi zhlovek .Man je bil s’ fvo- jo sheno Evo Bogu nepokora. Pr. Na kai sa eno visho je ta pervi zblovek nepokorn pofial ? Od. Ta pervi zhlovek je v’ Faradishi ta fad eniga drevefsa jedel, kateriga je Bog nje¬ mu prepovedal, inu fkusi to je on grefhil. Pr. Je leta greh le fantu timu pervimu zblo- veku fo kod oval ? Od. Leta greh ny le famu timu pervimu zhlo- veku fhkodoval, ampak tudi nam, kateri my od njega pridemo, on nam je zhafno, inu vezhno fmert, inu flie vezh drugih nadlog na telsfsi , inu na dufhi pernefsel. Pr. Je bil tudi ta zhlovek , koker ti prevset- ni Angeli od Boga na vekoma savershen ? Od. Ta zhlovek ny bil, koker ti prevsetni Angeli od Boga na vekoma savershen. Pr. Kai je Bog k’ odrefvsnju tiga s a voio gre¬ ha saversheniga zbloveha oblubil ? Od. Bog je k’ odrefhenju riga sa volo greha sa- . versheniga zhloveka oblubil eniga Oclrefhe- nikapoflati, kateri fe tudi Meilias imenuje. 2. Od tiga drugiga Artikelna te Vere. Pr. Kai ima ta drugi Artikel te vere sa englajs ? Od. Ta drugi Artikel te vere ima leta glafs : Inu t ( O ) t I? Inu v’Jesufa Kriftufa, Synu njega edynig« Gofpoda nafhiga. Fr. Kdo je Jesus Chriflus ? Od. Jesus Kriftus je 1. Ta edyni rojeni ?yn Boga Ozheta, 2. Bog inu zblovek ikupei. 3 Nafh Gofpod, Poftavodajavez, inu Vu- zhenik. Pr. Kai fe pravi Jesus ? Od. Jesus fe pravi toliku, koker Isvelizhar. Fr. S al ai bo Jesus Isvelizbar imenuvan ? Od. Jesus bo Isvelizbar imenuvan sato, ker nam je fkusi njega isvelizhanje dofhlu, ker nafs je on od dolga, inu fhtrafmge tiga gre¬ ha, od vezhne fmerti odrefhil, Pr. Kaku bo fhe Jesus imenuvan ? Od. Jesus bo tudi imenuvan Kriffus, kar fe toliku pravi, koker ta pfoshalbani. Pr. Sakai bo Jesus Kriflus ta edyni Syn Bo - s h ji imenuvan ? Od. Jesus Kriflus bo ta edyni rojeni Syn bo- shji imenuvan sato, ker je on fam taifti, kateri je od fvojiga nebefhkiga Ozheta od vekoma rojen. Pr. Kaku je Jesus Kriflus Bog , inu zblovek fkupei ? Od. Jesus Kriftus je Bog inu zblovek fkupei sa to, ker je on Bog od vekoma , inu ker je oa zblovek v’zhafsi poftal. Pr. H t ( o *) ? Fr. Je Jesus Kriftus nebejl:kw:u Ozbettt enaki h Od. Jesus Kriftus je fvojrnu nebefhkiinu Ozhe- tu kokerBog v’vftmu enaki; koker zhlovek pak on njemu ni enaki, ampak je mainfhi. Fr. Sakai bo Jesus Kriftus najb Gojpud ime * nuvan ? Od. Jesus Kriftus bo nafh Gofpud imenuvan sato, ker je on Bog, inu nafh Odrefhenik. Fr. Sakai je Syn bosbji zhlovek poftal ? Od. Syn Roshji je zhlovek poftal, de bi nafž fkusi fvojo fmert na krishi odresbil, inu isvelizhal. §. 3. Od tiga tretjiga Artikelna te Vere. Pr. Kcti iv: a ta tretji Artikel te vere s a en glafs ? Od. Ta tretji Artikel te vere ima leta glafs : Kateri je fpozhet od fvetiga Duha, rojen is Marie Divize. Fr. Ima Jesus eniga Czheta ? Od. Jesus ima koker Bog tiga nebefhkiga Ozheta, koker zhlovek nima Ozheta. pr. Ny bil Josbepb Shenin Marie , Ozhe Je~ sufa Kriftuja ? Od. Josheph je le en Rednik Jesufa Kriftufa, Pr. Je imel Jesus eno Mater ? Od. Jesus koker Bog ny imel Matere, koker zhlovek je imel Mario to prefveto Divizo sa fvojo Mater. Pr. Sakai bo Maria Mati Bosbja imenuvan a 1 Od. t C O ) t If Od. Maria bo Mati Boshja imenuvana sa to, kir je ona Jesufa Kriftufa, kateri je Bog, inu zhlovek fkupei, rodila. Pr. Od koga je Maria Jesufa fpozhela ? Od. Maria je Jesufa od fvetiga Duha fpozhela. Pr. Kei je Maria Jesufa rodila i Oa. Maria je Jesufa v’Betlehemi v’eni fhtali rodila. Pr. Kai fe je po roiftvi Jesufa Krijiufa samer- kuvanja vredniga sgodilu ? Od. To roiftvu Jesufa Kriftufa je bilu osna- njenu. Pr. Koku je lilu to roiftvu Jesufa Kriftufa osnanjenu ? Od. To rojftvu Jesufa Kriftufa je bilu osna¬ njenu : I. Skusi eniga Angela tim Paftirjam. a. Skusi eno svesdo tim Modrim v’jutrovi 3. Skusi te Modre Herodeshu, inu Pifsar- jam. 4. Skusi Simeona inu Anno vTempeJhi ti¬ mu folku. Pr. Kai fe je po osnamnju tiga rojftva Jesufa Kriftufa sgodilu ? Od. Po osnanenji tiga roiftva Jesufa Kriftufa fe je leto sgodilu I. So Paftirji sdaizi prifli gledat to, kar jim je bilu od Angelov osnanjenu. 3 . 16 t C o ) t 2. Je bil Kriftus na ofmi dan po sapovdi te poftave obresan , inu Jesus imenuvan. 3. Ti Modri is jutrove deshele fo ga mo¬ lili, inu njemu slaru, kadilu, inu myro sa dar pernefli. 4,. On je Herodeshovi grosovitnofti, ka¬ teri ga je'hotel vmoriri fkusi beig v’E- gyptovfko deshelo odfhal. g. On je od tam, kadar jeHerodesh vmerl v’Nazareth nasai ' pernefsen , inu vde¬ tim medi gori srejen bil. Pr. Kal je samerkuvanja nar vrednifhiga , kar my od Jesufove mladofti vejmo ? Cd. Ta Samerkuvanja nar vredmTh-i, kar my od Jesufove mladofti veimo, je, 1. De je Jesus , kadar je bil dvanaift leit star s’fvoimi ftarifliami k’Prašniku v’Js- rusalem prifhal. 2. De je v’Jerusalemi sad oftal: zhes try dny pak odftariihov vTempli naiden bil, ker je on med Pifsarji sedel, nje poflu- fhal, inu vprafhal, taku . de fo fe vfi zhes njegovo saftopncft, inu od govo¬ re zbudili. 3. De fe je supet v’Nazareth nasai vernih inu tam oftal. 4. De je on fvojim Starifham podloshec bil. S- t C o ) t 1 7 5. De je on gori jemal na ftarofti, na mo¬ dro fli, inu na gnadi per Bogu, inu per ludeh. Pr. Kai je samerkuvanja nar vrednifbi , kar my od Jesufa vejmo, prej-de je on sazbel vuzhiti ? Od. To samerkuvanja nar vrejdnifhi, kar my od Jesufa vejmo, prej-de je on sazhal vu¬ zhiti , je: 1. Joannes je fprizhoval, de je Jesus to Jagne Boshje, kaceru grehe tiga iveica odjemle. 2. Jesus fe je puftil od Joannesa kerftiti v’ reki, ali v 5 potoki Jordan. 3. Sveti Duh je prifhal v’ podobi eniga goloba videozh doli zhes njega. 4. Bog Ozhe je puftil ta glafs saflifhati: Leta je moj hibi Syn , na katerim imam j e Ji dopodenje. g. Jesus je bil od Duha v’ pufhavo pelan, inu po tem, kadar fe je on fhriridefset dny, inu nozby poftil, je bil od Hu- dizha fkufhan, inu od Angelov poflu- shen. 6 Pr. t ( O ) t 18 Pr. Kadeti je Jesus sazhel vuzhiti ? , Od. Jesus je sazhel vuzhiti v’ try, inu m- defserim lejri fvoje ftarofti. Pr. Kai je famerkuvanja nar vrejdnifjji , kar my od Jesufa vejmo, kadar je sazhel vuzhiti? j Od. To samerkuvanja nar vrejdnifhi, kar my od Jesufa vejmo, kadar je sazhel vu- , zhiti, je : I. Jefus je v’ fvoji ozhini desheli od eni- j ga kraja do drugiga hodil: а. On je Jogre gori jemal , inu s’med njih dvanajft Apoftelnov isvolil. 3. On je pridiguval, inu osnanuval pofta™ vo te gnade, je rasodel refnize; katere my veruvati, inu vuzhii te zhednolli, katere my dopernefli imamo. 4. On je fvaril nevero, inu hudobie, je [ overgel smote tih Judov, Pifsarjov, inu Farisearjov. 5. On je poterdil fvoje navuke fkusi fpri- 1 zhovanje S. Pilma, fkusi zhudeshe, inis fkusi fvoje isglede, ali exempelne. б. On je preroku val prihodne rezhy. 7. On fe je povfod dobrotliv fkasab > Pr. So vji na Jesufa veruvali ? Od. Njih veliku je na Jesufa veruvalu. Ti vikfhi Farji pak, Pifsarji, inu Farisearji fo ga fovrashili sa volo njegoviga Yuka , inu fo yfkali njega vmoriti, $’ 4 . t ( O ) t 19 4. Od zhetertiga Artikelna te Vere. Pr. Kai ima ta zheterti Artikel te vere sa en glafs ? Od. Ta zheterti Artikel te vere ima leta glafs: Terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan bil, vmerl, inu v' grob poloshen. Pr. Je Jamogel Jesus terpeti ? Od. Jesus je koker zlo vek, ne pak koker Bog tirpeti samogel. Pr. Je Jesus tudi s a refs terpel? Od. Jesus je sa refs taku dobru na dulhi, ko¬ ker na shivoti terpel. Pr. Kai je Jesus na dufhi terpel ? Od. Jesus je na dufhi veliko britkoft, inu shaloft terpel. Pr. Kai je Jesus na fvojim shivoti terpel ? Od. Jesus je na fvojim shivoti veliku rev, inu nadlog, veliku shlakov, inu ran terpel, on je bil gaishlan, inu s’ terdjam kronan. Pr. Kai je Jlje vezh Jesus terpel ? Od. Jesus je terpel veliku sanizhuVanja, sa- ! hpotu vanja ; preklinuvanja , kriyiga ob- dolshenja, inu vezh drugih kriviz. Pr. Pod kom \e Jesus terpel? Od. Jesus je terpel pod Ponziam Pilatusham, kateri je bil Rimfkiga Zefsarja Tiberiusa deshelfki Oblasnik v’ Judei. Pr. Kdo je Jesufa per Pilatushu satoshil ? B >2 Od. 23 t ( O ) t Od. Ti vikfhi Farji, Pifsarji, inu Starifhi med ludftvam fo Jesufa per Pilatushu satoshili. Pr. Sakai je bil Jesus per Pilatushu satosben? Od. Jesus je bil per Pilarushu is sgol fov- r-ashtva, inu nevofhlivofti satoshen, koker de bi on en sapelavez lih ludy, inu Pog¬ lavar lih puntarjov bil. Pr. Kai Je je sgodilu na tosbbo tih vikfhib Farjov, Pijarjov, inu Starijbih tiga ludjlvtt? Od. Na toshbo rih vikfhih Farjov, Pifsarjov, inu Scariihih tiga ludfiva je bil Jesus kri- shan, na kar fo ravnu Judi tifhali, inu kar je Pilatush pervolil. pr. Kei je Jesus Krijhis krishan bil , inu vmerl? Od. Jesus je bil krishan na gori Kalvarji bii- su niefta Jerusalema, inu je na krishi vmerh Pr. Kai je bilu to krishan je s a ena fotrafinga ? Od. To krishanje je bilu ta nar fhpotiiviihi fmerrna fhtrafinga. pr. Kdo je JesuJovu truplu pokopal? Od. Joseph od Arichmathee , 'inu Nikodemus fo Jesufovu truplu pokopali. Pr. Kam je bilu JesuJovu truplu pokopana ? Od- jesufovu truplu je bilu v’ enu novu v” fkali is-fekanu pokopalifhe djanu, kamer fhe obeden ny bil poloshen. Pr. Je to Bog/Ivu po Jesufovi Krijhtfovi fmerti s’ njegovo dujho inu telejam sdrushenu oftalu ? y Od . * C o ) t 21 Od. To Bogftvu je s’ dufho inu telefsam sdru- shenu oflalu, aku fe je ravnu per fmerti dufha Jesufa Kriftufa od telefsa lozhila. §. 5'. Od tiga petiga Artikelna te V ere. Pr. Kai s a en glctfs ima ta peti Artikel te vere? Od. Ta peti Artikel te vere ima leta glafs: Doli je fhal k’ Peklam , na tretji dan od fmerti vftal. Pr. Je J e sns s ’ ditjljo inu s' telefsam doli fhal k' Peklam ? Od. Le dufha Jesufa Kriftufa je doli fhia k’ Peklam. Pr. Kai fe saflopi fkitsi to hefsedo Pekel ? Od. Skusi to befsedo Pekel fe saftopio tifti fkrivni kraji, ker bojo dol h e tih mert- vih ohranjene, katere fhe nifo to Nebefh- ku isvelizhanje dofegle. Pr. Je vezh fort takih fkrivnih h ajov , kateri Je Pekel imenujejo ? Od. Takih fkrivnih krajov, kateri fe Pekel imenujejo, je vezh, taku fe imenuje. I. Inu s’ tim pravim imenam ta krai, ker bodo ti ferdamani vezhnu martrani. a. Ta krai, ker te dufhe sa njih v'shivlenji nefpokorjene grehe zhafne fhtrafinge ter- po. Leta krai fe pravi Vyze. 3. Sadnizh ta krai , v’ katerim fo bile dufhe tih brumnih mertvih ohranjene , B 3 ker 22 f (O it m V w w ker fo one v’ tim isvelizhanfkim vnpanji njih odrefhanje myrnu , inu bres ene bolezhine, ali terplenja zhakale, noter de je Jesus doli k’ njim prifhal. Leta krai fe pravi Predpekel. Pr. Sakai je Jesus doli J,'bal v Predpekel ? Od. Jesus je doli fhal v’ Predpekel, sato, de bi bil dufhe tih ftarih Ozhakov vun refhil. Pr. Kdo Jo bily ti flari Ozhaki ? Od. Ti flari Ozhaki fo bily Patriarhi, Preroki, inu drugi brumni , kateri fo vmerli, prej- de je Jesus doli fhal v’ Predpekel. Pr. Kadeti je Jesus Kriflus po Jvoji Jmerti supet od Jmerti vftal ? Od. Jesus Kriflus je na tretji dan, inu is fy,o~ je laftne mozhy, nevmerjozh. inu zhaftit- liv, koker en Preraagauavez te fmerti, inu tiga Hudizha od fmerti vftal. Pr. Sakai je Jesus Kriflus od fmerti vftal ? Od. Jesus Ktiftus je od fmerti vftal sato: j. De bi Pifmu., inu fvoje laftnu. prero- kuvanje fpolnil. a. De bi timu fvejtu enu nepremagana svishanje od refnize fvoiga vuka, inu od fvojiga boshjiga poflanja dal. 3. De bi nafhe vupanje poterdil, inu nam to prihodnu gorivftajenje sagvifhal. s. OJ. Gmajna tih Svetnikov ftoji v tem, de vfi vudi te Zerkve deleshni poftanejo tih duhovnih fhazov. Pr Kai fo s a eni duhovni Jhazi, katerih v ji. vudi te 'Z.erkve deleshni poftanejo ? Od. Ti duhovni fhazi, katerih vfi vudi te Zerkve deleshni poftanejo, fo lety: i) Sveti Sakramenti. 2) Sveti offer te Mafhe. 3) Molim. 4) Dobre dela. 5) Saflushejne tih vernih. Pr. Kai sa eni vudi te Zerkve Jo lifti , ka¬ teri imajo gmajno med faho ? Od. Vudi te Zerkve, kateri med fabo gmaj¬ no imajo, fo lety: 1. Ti verni na femii. 2. Svetniki v’ Nebefsih , inu 3. Te dufhe tih mertvih, katere fo v’ Vy- zah. Pr. Kai imajo ti verni na semli sa eno gmaj¬ no med faho ! Od. Ti verni na semli imajo leto gmajno med fabo, de njih molitu. inu saflushenje njih dobrih del eden drugimo pomaga. Pr. Kai imajo ti verni na semli sa ena gmaj¬ no s' Svetniki v Nebefsih ? Od. Ti verni na semli imajo gmajno s’ Svet¬ niki v’Nebefsih, ker tf verni na semli Svet¬ nike'zhafto, inu na njih profhnjo per Bogu kli- ' 3 G f ( o ) f klizhejo, Svetniki v’ Nebefsih pak sa te verne na semli per Bogu profsio. Pr. K ai imajo ti verni na semli sa eno gmaj- j no s' dusbam tih mertvih v ’ Vyzab ? Od. Ti verni na semli imajo gmajno s’ dufham tih mertvih v’ Vyzah ; ker ti verni na semli sa duihe tih mertvih v’ Vyzah per Bogu profsio, inu nym s’ njih molitujo, inu do¬ brim delami pomagajo, slafti pak fkusi to, de sa nje fveto Mafho gori offrajo, te dufhe tih mertvih pak is hvaleshnofti sa te verne na semli per Bogu profsio. §. io. Od tiga defsetiga Artikelna te vere. Pr. K ai sa englafs ima ta defseti Artikel te vere? < Od. Ta defseti Artikel te vere ima leta glafs: Odpufhanje tih grehov. Pr. K ai nafs vitzhy leta Artikel te vere ? Od. Leta Artikel nafs vuzhy, de je Kriftus • fvojei Zerkvi oblaft dal grehe odpufhati. Pr. K do itna v tei pravi Zerkvi oblajl grehe odprtjhali ? Od. V’ tei prave Zerkvi imajo Shkofi, inu Mafhniki oblaft grehe odpufhati. Pr. K ei bodo grehi odpufheni ? Od. Grehi bodo v’ Sakramenti tiga Kerfta, inu v’ Sakramenti te pokore odpufheni. Pr. Kai s a eni grehi hodo fhisi Kerft , inu kal sa eni fkusi Pokoro odptifbeni ? t C o ) t n Od. Ta poerbani greh, inu vfi laftni predKer- ftam fturjeni grehi bodo fkusi Kerft odpu- fheni, fkusi pokoro pak tefti grehi, kateri fo bily po Kerfti fturjeni. §. 11. Od tiga enailtiga Artikeina te vere. Pr. K ai ima te enaifti Artikel te vere sa en glafs? Od. Ta enaifti Artikel te vere ima leta glafs: Gorivftajenje tiga mefsa. Pr. K ai Je faftopi fkusi gorivftajenje tiga mefsa? Od. Skusi gorivftajenje tiga mefsa fe faftopi. de bo Bog na fodni dan de mertve obudil,, inu de bodo ludje s’ njih mefsam, to je: s’ njih telefsi, katere fo v’ shivlenji imeli„ gorivftali. Pr. Sak.ai bodo ludje s' njih telefsi gori vftali? Od. Ludje bodo s’njih telefsi gori vftali sato, de bodo telefsa s’ dufho vred. ali vezhnu polonane , ali vezhnu fhtrafane, §.12,Od tiga dvanaiftigaArtikelna te vere. Pr.liai ima ta dvanaifti Artikel te vere sa ett glafs ? Qd. Ta dvanaifti Artikel te vere ima leta glafs: To vezhnu shivlenje. Pr. K ai verujemo , inu fposnamo my s hefse dami tiga dvanaiftiga Artikeina te vere ? Od. Mi verujemo, inu fposnamo s’ befsedami tiga dvanaiftiga Artikeina te vere , enw rezh 3 * 1 C o ) t vezhnu inu vednu terdeozhe Isvelizhanje, kateru bo shele rih Svetnikov, inu isvo- lenih popolnoma fpolnilu. Pr. K aku bodo shele tih Svetnikov, inu isvo- lenih popolnoma fpolnene ? Od. Shele tih Svetnikov, inu isvolenih bodo popolnoma fpolnene; ker ony Boga vezh¬ nu gledajo, lubio, inu vshivajo- Pr- Ali ne bodo tudi Hudizhi, inu' ti hudob¬ ni , enu vezhnu terpeozhe , inu vezhnu shiv- lenje imeli ? Od. Hudizhi, inu ti hudobni bodo enu vezh¬ nu terpeozhe, to je: enu vezhnu, pak tu¬ di fylnu nefrezhnu shivlenje imeli; kerbo- do sa njih grehe veziine fhtrafinge vlek¬ li terpeli. Pr. Sakai bo ta Apojlolfka vera s' to hefsedo Amen fkdenena ? Od. Ta Apoftolfka vera bo s’ to befsedoAmen, fklenena sato; kir ta befseda Amen je enu isrezhenje, fkusi kateru fe kai poter- di. Pr. Kai poterdimo my Jkusi to hefsedo : Amen. Od. My poterdimo fkusi to befsedo Amen, de my nad sapopadikam te Apoftelfke ve¬ re ne zviblamo , ampak vfe sa refnizhnu dershimo, kar je v’ njei sapopadenu. TA t C O ) % 3? TA DRUGA POSTAVA. OD VUPANJA I. RESDELENJE. Kai je to Kerfhanfku Vupanje. Pr. Kai je to herfkavjku Vupanje ? Od. To kerfhanfku Vupanje je ena zhesnatur- na od Boga noterulita zhednoft, fkus fca- tero mi vfe s’ savupanjam od Boga Shell— mo , inu zhakamo , kar je on oblubiu. Pr. Kai fe pravi kerfkanjku vupati ? Od. Kerfhanfhu vupati, fe pravi, sa vuplivu od Boga zhakati na to, kar nam je on oblubiu. Pr. Kai vupamo mi od Boga ? Od. Mi vupamo od Boga to vezhnu shivlenje, to je : vezhnu isvelizhanje, inu te mittelne tiftu dofezhi. Fr. Sakai vupamo mi? Od. Mi vupamo sato, ker je Bag vfigatnogo- zhen , v’ fpolnenji fvojih oblub sveft, ne- fkonzhnu dobrotliu, inu milbfiliu, on sa- more tedai, inu ozhe tudi fpolniti, kar je oblubiu. Pr. Skusi kai Je obudi to herjlanfku vupanje? Od. To kerfhanfku vupanje fe fufebnu obu¬ di fkus molitu. C II. 34 f ( o ) t II. RESDELENJE, OD MOLITVE. §* i. Od Molitve fploh. Pr. V zhern floji molitn ? Od. Molitu, ftoji v’ povsdiguvanji tiga duha k’Bogu» Pr. Sakai molimo mi) Od. Mi molimo, de Boga koker tiga nar vik- fhiga Gofpoda po dolshnofti zkaflimo, inu njega raku dolru sa prejete dobrote sa- hualimo, koker sato, kar nam je sa naprei potreba, profsimo, Pr. Sakai fhe vezh molimo mi ? Od. Mi molimo fhe vezh sa odpufhanje tih, grehou, de bi v^main, inu v’ pofsebnih, vlaftnih , inu tiga blifhniga potrebah od Boga pomozh fprofsili. Pr. N a koliku vish Je sna moliti ? Od. Se sna na dvi vishi moliti: Ali le farmi snorrai; ali pak sraven tuc)i svunai, inu obo je vish e fmo fe mi od Apoftelnou na- vuzhili. Pr. Kak.u Je snotrai moli? Od. Snotrai fe moli, kadar mi mifli nafhe pameti, inu shele nafhiga ferza pruti Bo¬ gu povsignem©. Pr. 3 S T C o ) f Pr. Kaku fe svunaj moli ? ■ Od. Svunai fe moli, kadar mi mifli nafhe pameti, inu shele naihiga ferza s’ befsedami isrezhemo, inu leta bo ta vuftna molitu imenuvana. Pr. Kai je ima per vuftnimolitvi na pomin imetii Od. Per vuftni molitvi fe ima na pomin ime¬ ti , de ta duh, ali dnfha tiga zhloveka rav- nu to miflih. hoteti , ali sheleti more, kar befsede te vuftne molitve isrezhejo. Pr. Je tudi ta vuftna molitu nuzna , inu potrebna? Od. Ta vuftna molitu je nuzna, inu potrebna, ker ta, kateri moli, fam febek’ andohti obu¬ di, inu ker drugi, kateri befsede te mo¬ litve fiifhio, fe nad tem isgledajo ali fhpe- glajo , inu k’ molitvi obudijo. Pr. S a kai moUtufke bukve nuzamo ? Od. Mi nuzamo molitufke bukve sato, ker one brumne mifli, inu fvete shele v’ febi imajo, kakorfhne fe morejo per molitvi imeti. One tiftim k’ pomozhi pridejo, ka¬ teri ne morejo s’ befsedami njih nadloge isrezhi. Pr. Smo mi dolsbni moliti ? Od. Ja, mi- fmo dolshni moliti; Sakai mo¬ litu je ena teh nar imenitnifhih dolshnoft nafhiga pravoverftva. Pr. Kai ncjs permore moliti? C a Ol 3 6 t c o -) r Od. Boshja sapoved , Kriftufou exempel, inu povele nafs permorajo moliti. Pr. V’ zbiga imeni moremo mi moliti ? Od Mi moremo v’Jesufovim imeni moliti. Pr. Kaku imamo mi moliti? Od. ' Mi imamo s’ ponishnofijo, inu s’sgreva- nim ferzam v’ Duhu, inu v’ refnizi, s’ ve¬ ro , inu s’ savupanjam moliti. Pr. •Kei je vfe , sa kar mi moliti imamo , ta- popadem ? Od. Vfe, sa kar mi moliti imamo, je v’Ozhe- nafhi, to je; v Gofpodnje molitvi sapo- padenu ? §. 2. Od Gofpudnje molitve pofebej. s Pr. Kdo nafs je vnzhil moliti ? Od. Kriftus nafh Gofpod nafs je vuzhil moliti. Pr. Skuš kai nafs je Kriftus vuzhil moliti? Od. Kriflus nafs je vuzhil moliti fkus Ozhe- nafh, katera fe tudi ta Gofpodnja molitu imenuje. Pr. Kai sa en glafs ima Ozhenafh ? Od. Ozhenafh ima leta glafs : Ozhe nafh, kir fi v’Nebefsih. Pofvezlienu bodi tvoje ime. Pridi k’ nam tvoje krajle- ftvu. Sgodi fe tvoja vola koker na Nebi, taku na semli. Dai nam danas nafh vfak- daini kruh. Inu nam odpufti nafhe dolge, k©-* t C o ) t 37 k oker mi odpufhamo nafhim domhnikam. Inn nafs ne vpeli v’ fkufhnjavo. Temuzh nals refhi od nudiga. Amen. Pr. Is koga je ta GoJpodnja molita ? Od. Ta Gofpodnja molim je is eniga predgo¬ vora , inu fedem profhin. a. Od Predgovora. Pr. Kai ima Predgovor sa en glajs : Od, Predgovor ima leta glafs: Gzhe nafh, kir fi v’ Nebefsih. Pr. Id' komu klizhemo mi s' letemi kefscdami tiga Predgovora ? Od, S’letemi befsedami riga Predgovora kli¬ zhemo mi k’ Bogu, kateri je nafh Ozhe. pr. Sakai imenujemo mi Boga eniga Ozheta? Od. Mi imenujemo Boga eniga Ozheta šaro; kir je on zhloveka po fvoji podobi fiva- riu, inu sa njega koker en Ozhe fkerby. Pr. Sakai imenujemo mi Boga nafhiga Ozheta? Od. Mi imenujemo Boga nafhiga Ozheta šaro, kir nafs je on vfe fkus fvetiga Duha v’ fve- tim Kerfti k’fvojim otrokam, k’ fvojim er- bizham , inu ravenerbizham jesufa Kriftufa, inu med nami eden drusiga k’ braram liuru. * Pr. Sakai pravimo mi : kir fi v Nebefsih ? Od. Mi pravimo, kir fi v’ Nebefsih sato, ker Bog, aku je on lih povfod prizheozh, ven- C 3 der Ht ( o ) t 38 der fufebnu v’Nebefsih prfebiva, ker fe oa- fvojim isvolenim od oblizhja do oblizhja kashe, inu ushivati da» b. Od teh treh pervih profhin te gofpod- nje Molitve, Pr. Kai sa en glafs ima ta perva projlmja f Od. Ta perva profhnja ima leta glafs: Pofve* zhenu bodi tvoje ime. Pr. Sakai prof simo mi nar proprei , de li ho - shje ime pofvezhenu bilu ? Od. Mi profsimo nar poprei, de bi bosnje ime pofvezhenu bilu, ker mi ufelei, inu pred ufemi drugimi rezhmi sa tiftu profsiti imamo, kar boshjo zhafl: amtizhe, inu por* lem fhe le sa to, kar je nam, ali limit blishnimu potreba. Pr. Kai piofsimo mi, vteipervi profbni tigcs Ozhenafia ? Od. V’ tei pervi profhni riga Ozhenafha prof¬ simo mi : I. De bi Bog od vfih ludi na semli fposnan biu, inu de bi njegovu prefvetu ime fposnanu, inu povfod hualenu bilu. i. De bi grefhniki k’Bogu preoberneni, inu k’pokori mogli obudeni biri. 3. De bi njegovimu prefvetirnu imenu ni¬ koli ne fkus krivoverftvu, ali kezario, ne sr C O ¥ 35 ne fkus pteklinuvanje , inu nekerfhan- flot shivlenje ena nezhaft fturjena ne bila. Pr. K ai ima ta druga profbnja sa en glafs: Od. Ta druga profbnja ima leta glafs-: Pridi k’nam tvoje kraileftvu. Pr. Kai prof simo mi vtei drugi profiti ji? Od. V’tei drugi profhnji profsimo mi : I. De bi Bog fvojo Zerku, inu to Krailefi:-* vu fvojih gnad res-fhiril, inu urerdiu; to kraileftvu tiga Hudizha, inu tiga greha pak rasdjau. » 1. De bi nam on vero , vupanje , inu lu- besen noterulvu, inu letezhednofti vnafs Pogmerau. g. Sadnizh de bi nam on po letim shiu- lenje Nebefsa dodeliti hoteu.. Pr. KM sa en glafs ima ta tretja profbnja ? Od. Ta tretja profhnja ima leta glafs: sgodi fe tvoja vola koker na Nebi, taku na semli. Pr. Kai profsimo mi vtei tretji profhni ? Od. Mi profsimo v’tei tretji profhnji: 1. De bi nam Bog gnado dodeliti njegovo boshjo volo v’ufaktm pergodenji na sem¬ li taku na tanku, inu radovolnu fpolniti, koker jo Angeli, inu Svetniki v’Nebef- fth fpolnio. 2 . De bi Bog ufe odverniu, kar to fpol- nenje njegove boshje vole nasaidershi. C 4 Od 4 ° t ( o ) t e. Od teh fhtirih sadnih profhin te Gofpodnje molitve. Pr. Kai sa en glafs ima ta zheterta profhnja? Od. Ta zheterta profhnja ima leta glafs: Di nam danas nafh vfakdaini kruh. Pr. Kai profsimo mi v tei zheterti profhnji ? Od. V’ tei zheterti profhnji profsimo mi, I. De bi nam Bog vfe dati hotel, kar nam je sa ohranenje nafhiga telefniga, inu du- houniga shiulenja potreba, a De bi Bog draginjo, inu lakoto, inu tu- y di ta greh, kateri doftikrat takefline filtra— finge sa fabo vlejzhe, od nafh dobrotli- vu odverniti hoteu. Pt. Kai sa en glafs inia ta peta projlmja ? Od. Ta peta profhnja ima leta glafs : Odpufli nam nafhe dolge, koker mi odpufhamo na- fhim dolshnikam. Pr. Kai profimo mi v tei peti proflinji ? Od. Mi profsimo v’tei peti profhnji, de bi nam Bog nafhe grehe odpuftiu, koker mi teiftim is ferza o Ipuftimo, kateri fo n.afs reshajili. Pr. Kai so en glafs ima ta fbefta profhnja ? Od. Ta fheita profhnja ima leta glafs: Inu nafs ne upeli v’ fkufhnjavo. Pr. Kai profsimo mi Jkus leto fbeflo profhnjo? Od. Skuš leto fhefto profhnjo profsimo mi, de bi nam Bog ob zhafsi te fkufhnjav® fvojo t C O ) t 4 * c tvojo pomozh ne odtegniti, inu ne perpudiir, de bi in! fkufhnjavi podlegli. Pr. Od koga ko)7io mi fufehnii fukufbmi ? Od. Mi bomo fufebnu fhkufhani od tiga fveita, od nafhiga mefsa, to je od nafhih hudih lufh— ton inu shel, inu od Hudizha. Pr. Bojo tudi ti brumni, inu pravizhni od Bora fbkujhani} Od> Tudi ti brumni, inu pravizhni ,bojo od Boga fkufhani, kadar Bog njih zhednofl pofkufha. I. Skuš bolesen. n. Skuš ubofhtvu , inu druge nadloge. Pr. Kai s a en glafs ima ta fedma profonja ? Od. Ta fedma proffnja ima leta glafs: te- muzh nafs refhi od hudiga. Pr. Kai pro/simo mi v tei fedmi prof nji ? Od. V’ tei fedmi profhnji profsimo mi: I. De bi nafs Bog nar poprei od hudŠga te dufhe, to je: od greha refhiu, inu nafs od zhaiiae, inu vezhne fhtratinge tiga greha obvaruvau. s. De bi nafs Bog tudi od tiga telefniga hudiga refhiu, zhe onu ni k’ nafhimu is- velizhanju. 3 . De bi nam Bog gnado dau, vfe krishe, inu nadloge, katere nam pofhle, s’ po. terplenjam, inu ftanovitnoftjo preterpevi- Pr. Kai fe pravi ta befseda Amen ? C 5 Od. 4 * t o) r Od. Amen, ena Judoufka befseda , fe tolkal pravi, koker sgodi fe, ali fe bo sgodilu 4 §. 3. Od Angelfkiga Zhefhenja. Pr. Kai sa eno Molitu sdrusbijo katoljbki kri - ftiani vezhi deil s Ozbenafbam ? Od. Katolfhki kriftiani sdrushijo vezhi deil. s’Ozhenafham to Angelfku Zhefhenje. Pr. Kai je to Angelfku Zbesbenje ? Od. To Angelfku Zhefhenje je ena molitu, s’katero mi to fveto Divizo. Mario, Mater boshjo pred ufimi Angeli, inu Svetniki fu- febnu zhaftimo, inu na pomozh klizhemo. Pr. Kai sa en glafs ima to Angelfku Zbefbenje? Od. To Angelfku Zhefhenje ima leta glafs : Zhefhena fi Maria, gnade polna, Gofpod je s’tabo. Ti h shegnana med shenami,inu shegnan je ta fad tvoiga telefsa, Jesus Sve¬ ta Maria Mati boshja, profsi sa nafs grefhni- ke, fedai, inu na nafho fmertno uro. Amen. Pr. Is kolika deilou je to Angelfku Zhefhenje? Od. To Angelfku Zhefhenje je is treih delou: Is Zhefhenja Archangela Gabriela: is Zhe- fhenja fvete Elisabete: inu is befsedi te Zerkve. Pr. Kaka je posdravil Angel Gabriel Mario? Od. Angel Gabriel je Mario posdravil sdetemi befsedami: Zbefoena Maria gnade polna , Gofpod je slabo, ti fi shegnana med shenami. Pr. 43 t to) r Pr. Kcthu je Pihal e t Mario pospravila ? Od. Elisabet je fpet rekla befsede riga Ange¬ la: Ti Jisbegnana med shenami; inu je fhe lete befsede perftavila: inu shegnan je ta fad tvoiga telefsa. Pr. Kai s a ene befsede je Zerku perjiavilad Od. Zerku je lete befsede perftavila : Jesus Sveta Maria Mati Boshja, profsi set nafs grefhnike fedai, init na nafho fmertno uro. Am. Pr. Sakai rezbemo mi: Sveta Maria Mati Bos loja ? Od. Mi rezbemo fveta Maria Mati Boshja sa to , ker 1. Ta fveta Diviža Maria je Jesufa Kriftufa rodila, kateri je sa refs Bog. 2. Ker nam leto ime sanefsenje, inu vupan- je obudi, de Bog nje profhnjo uflifhi. Pr. Sakai pravimo mi : profsi sa nafs grefhnike* Od. Mi pravimo: profsi sa nafs grefhnike sa to, de bi Maria fkus fposnanje nafhe rev- fhine omezhena bila, nam Duha te pokore, inu odpufhanje nafhih grehou od Boga fprofsiti. Pr. Sakai pravimo mi: profsi s a nafs fedaj, inu na nafho fmertno uro ? Od. Mi pravimo: profsi sa nafs fedai, inu nafho fmertno uro s ato : ker mi ufeli, ta- ku dobru fedai, koker v’fmertni uri, v'ka- teri fo fkushnjave tiga Hudizha vezhikrat nar filnifhi, pomozhi boshje potrebujemo 44 t ( o ) t Pr. Ob kai sa enim zhcijsi pozbajli katolfbkt Zerku Mater bosbjo pojebnu s’ tim Angel - fkim Žbejhenjam ž Od. Katojihka Zerku pozhafti Mater boshjo s’ tim Angelfkim Zhefhenjam pofebnu, ka- , dar fe s’ jucrai, ob poklan, inu s’ vezher k’molitvi sv oni. Pr. Od koga Je imaper letim svonenji/pomniti! Od. Per lptim svonenji le ima pred vlim na zhlovefhku poftajenje S ; nu boshjiga hva- leshnu, inu andohrlivu fpomniti. —- - '■ TA TRETJA POSTAVA. OD LUBESNI. I. R E S D E L E N J E. Kal je Kerfhanfka Lubesen. Pr. Kai je kerfhanfka Lubesen ? Od. Kerfhanfka lubesen je ena zhesnaturna od Boga noterulita zhednoft, fkus katero mi Goipod Boga, ker je on ta nar vifhi . dobrota, sa volo njega famiga, tiga blishniga pak sa voloBoga koker nafs lami febe lubitno., Pr. Kai Je pravi kevfbanfku lubiti? Od. Kerlkanfku lubiti fe p^avi, Boga koker to nar vifhi dobroto sa volo njega famiga, inu tiga blishniga sa volo Boga lubiti, sa volo Bo- t c o) r 45 Boga vfe radavolnu nitriti, kar je on sapo« vedau. Pr. Moremo vii Boga Jlje savolo hn drusiga , koker savolo njega famiga , lubiti ? Cd. Mi moremo Boga tudi sa volo tega lubiti, ker je on pruti nam neisrezkenu dobrorliu. Pr. Kaku moremo mi Boga lubiti ? Od. Mi moremo Boga lubiti zhes vfe, is zeli-* ga nafhiga ferza, is žele nafhe dufhe, is že¬ le nafhe pameti, inu is vfe nafhe mozhy. Pr. Kai fe praviJBoga zhes vfe lubiti? Od. Eoga zhes vfe lubiti fe pravi: Boga vfem flvarem naprei-poftaviti, inu sa vezh der- shati, koker vfe kar nam more prietnu, inu dopadejozhe biti. Pr. KaiJe pravi Boga is zeli ga ferza , is žele fvoje dufl:e,is vfe mnzhi, inu is žele pameti lubiti? Od. Boga is zeliga ferza, is žele dufhe, . is vfe mozhi, inu is žele pameti lubiti, fe pravi: vfe fvoje mifli, vfe fvoje shele, inu vfe fvoje befsede, inu djanje prim' Bogu vishati, raifhi vfe, tudi želu shivlenje sgubfti, inu vfe raifhi terpeti, koker super boshje sa- povdi grefhiti. Pr. 'Kdu bo pod to befsedo , blishni safloplen? Od. Pod to befsedo: blishni, bo vfaki zhlovek priatel, inu nepriate! safloplen. pr. Krn fe pravi tiga blifhniga tuliti'? Od. 4<5 t (o) t Od. TIga blishniga Jubiri fe pravi, timu blish* nimu dobru hoteti, njemu to fturiti, kar je njemu prietnu, inu k’ pridu , vfe puftiti, kar je njemu neprietnu, inu fhkodlivu. Pr.Kai fe pravi tiga blishniga sa voloBoga lubit? Cd. Tiga blishniga sa volo Boga lubiti, fe pravi, tiga blishniga lubiti sato, ker je on ena podoba boshja, inu ker je Bog sapo- vedau tiga blishniga lubiti. Pr. Kai fe pravi tiga blishniga lubiti , koket febe famiga ? Od. Tiga blishniga, koker febe famiga lubiti, fe pravi, timu blishnimu nizh fturiti, kar bi mi farni po pameti radi ne imeli, fe pravi njemo to fturiti, kar bi mi po pra- vizi sa nafs skeleti mogli. Pr. Je ta kerjlsanfka lab e s en potrebna ? Od. Ta kerfhanfka lubesen je taku potrebna, de en zlovek, kateri je per pameti bres lubesni to vezhnu shivlenje dofezhi ne more. Pr. Kaku fe fkashe ta lubesen prati Bogu, inu timu blishnimu 1 Od. Ta lubesen pruti Bogu, inu timu blish¬ nimu fe fkashe fkus dershanje teh defset sa* poved. II. RESDELENJE. Od teh defset Sapoved boshjih fploh. Pr. Katere Je te dejset Sapovedi losbje ? Od. t ( *> ) t 4t Od. Po njih laftnirn sapopadki fo te defset sa* povedi boshje v lete : I. Tiimafh le v’enigafamiga Eoga veruvati. a, Ti nimafh imena Gofpoda tvoiga Eoga nepridnu imenuvati. 3. Ti imafh prašnik pofvezhuvati. 4. Ti imafh ozhera inu mater fpofhtuvati, de bofh dolgu shiveu, inu de tebi do- bru poide na semli, 5. Ti nimafh ubijati. 6 . Ti nimafh pre* fhufhtVa, ali nezhidofti dopernedi. 7. Ti nimafh kradi. 8. Ti nirrtafh krive prizhe govoriti fuper tvojiga blishniga. 9 . Ti nimafh sheleti tvoiga blishniga shene. 10. Ti nimafh sheleti tvoiga blishniga blaga. Pr. Kaku fo le defset sapovedi Boshje v’jve~ tim Pifmu samerkane ? Od. Te defset sapovedi boshje fo v’ fvetim Pifmu taku samerkane. 1. Jed fim Gofpod tvoi Bog. Ti nimafh ptujih Bogou sraven mene imeti. Ti ni¬ mafh obene sresane podobe duriti, de bi tido moliu. 2 . Ti nimafh imena Boga tvoiga Gospoda nepridnu pelati. 3. Spomni, de bofh Sabbato pofvezhuvaii. 4. Spofhtui ozheta tvoiga, inu mater tvojc,^ de bofh dolgu shiveu, inu de tet' dc- ; liru poide na semli. 43 T C o ) * 5. Ti nimafh vbijati. 6 . Ti nimafh prefhufhtvati. 7. Ti nimafh krafti. g. Ti nimafh krive prizhe govoriti super 1 tvoiga blishniga. 9. Ti nimafh sheleti tvoiga blishniga shene. 10. Ti nimafh sheleti tvoiga blishniga hi- fhe, njive, hlapza, dekle, vola, ofla, ne vflga , kar je njegoviga. Pr. Kai je sa 'en raslozhik med tem sadnim sapovedmi v obojih bukvah fvetiga Pijma, v’ katerih fe snaidejo? Od. Po njih laftnim sapopadiki ni v’ teh sad¬ nih dveh sapovdih obeniga rasloznka, ta raslozhik je le v’ verfti, inu v’ isrezhenji; v’ Bukvah Exodus je pofebnu , inu narpo- prei prepovedanu skeleti tiga blishniga hi- fho, po tem bo tudi pofebei prepovedanu sheleti tiga blishniga sheno, inu vfe kar je njegoviga. V’Bukvah Deuteroncmium pak bo popfei prepovedanu sheleti riga blishniga sheno, inu po tem ob enim fkupei tiga blish¬ niga hifho, inu vfe, kar je njegoviga. Taku koker fo te defset sapovdi sgorai is fvetiga Pisma poflauvlane, Bojo v’ veli« ku katolfhkih katekismufsh. Pr. Komu je Bog dal te defset sapovedi ? C d. Bog je te defset sapovedi Moisefu na gorri Sinai sa ralsraelitarfki folk dau, kadar je po is« hodi is Fgyptovfke deshele v’ pufhavi biu- t c o) ur 49 Pr. Vlaku je Bog te defset sapovedi dau ? Od. Bog je te defset sapovedi na dveh kam- natih tablah sMVojim perftam sapifsane med germenjam inu biifkam dau, inu fizer: i. De bi on ludy kTpolnenju bol nagnene. a. Pruti njegovi voli bol fpofhtujozhe fluriu. 3. De bi per teh, kateri jih prelomio en ftrah pruti njegovi oblafti, inu pruti tem safhushanim fhtrafingam obudiu. Pr. Smo tudi mi doishni te defset sapovedi boshje dershati ? Od. Tudi mi fmo doishni te defset sapovedi boshje dershati. 1. Ker fo one enu islaganje poflave te na¬ ture , katera je v’nafhe ferza sapifsana. 2. Ker jih je farn Jesus Kriftus poterdiu, inu sapovedau dershati. Pr. Se samorejo te defset sapovedi boshje dershati? Od. Te defset sapovedi boshje fe samorejo der¬ shati, ker Bog ufakaterimu k’remu gnado da. Pr.Kai sapopadejo vfebi te defset sapovedi boshje? Od. Te tri perve sapovedi sapopadejo v' febi dolshnofti pruti Bogu, te truge fedem te dolshnofti pruti klishrumu. Pr. Kei fe ta sapopadik. teh defset sapoved v kratkim jkupei snaide ? Od. Ta sapopadik teh defset sapoved fe v’kratkim fkupei snaide v’teh dveh sapo- vedih te lubesni. D Pr. 5 ° t ( o ) t Pr. Katera je ta perva sapoved te lulesni? Od. Ta perva sapoved te llibesni je : ti imafh Gofpoda tvoiga Boga lubitf, is zeliga tvoiga ferza, is žele tvoje dufhe, is žele tvoje pameti, is ufe tvoje mozhi. Pr. Katera je ta druga sapoved te lulesni ? Od. Ta druga sapoved te lubesni je : ti imafh lubiti tvoiga blishniga, koker fam febe. Pr. Kaku je Kriftus sapoved te lulesni tiga hlishniva resloshiu ? O Od. Kriftus je sapoved lubesni tiga blishniga sletemi befsedami resloshiu: fturite ludem ufe, kar vi hozhete, de bi vam oni fturili: sakai to je, kar Podava, inu Preroki vu- zho. Pr. Kai fe ima od fleherne teh dejset sapoved samerkati ? Od. Se ima samerkati, de bo v’eni fleherni sapovedi nekai sapovedanu, inu nekai pre- povedanu. III. RESDELENJE. Od teh defset sapoved Boshjih pofebeL §. i. Od teh treh pervih sapoved , ka¬ tere te dolshnolti pruti Bogu vTebi sapopadejo. Pr. Kaibojius topervo sapoved sapovedanu? Od. Od. Skuš to pervo sapoved bo sapovedanu, de imamo v’eniga Boga veruvati, njega moliti na njega vupati, inu njega lubiti. Pr. Kal bo fkus to pervo sapoved prepovedam? Od. Skuš to pervo sapoved bo prepovedanu ; Nevera, malikuvanje, krivoverftvu , ali kezarla, vgnanuvanje, vrasha , ali prasne vere , zopernia, fovrashtvu boshje, fza- ganje, nesavupanje, ali tudi ferbeshnu sa- vupanje na miloft boshjo. Fr. Ali ni Juter to pervo sapoved, de Je Angeli, inu Svetniki zhafto , inu na pomozh klizhejo? Od. De fe Angeli, inu Svetniki zhafto, inu na pomozh klizhejo, ni fuper to pervo sa¬ poved , ampak je dobru, inu nuznu, de fe Angeli, inu Svetniki zhafto , inu na po¬ mozh klizhejo. Pr. Sakai klizbejo katolfhki kriftiani Angele na pomozh ? Od. Katolfhki kriftiani klizhejo Angele na po¬ mozh sato, ker fo oni ludem sa varhe po- ftauleni : ker oni ludi lubio, sa njih isve- lizhanje fkerbo, sa nje profsio, inu sa to, ker oni Boga vednu gledajo, tudi njemu molitu tih ludi naprei nofsio. Pr. Sakai klizbejo katolfhki kriftiani tudi Svet¬ nike na pomozh ? Od. Katolfhki kriftiani klizhejo tudi Svetnike na pomozh, ne koker de bi oni sainogli is fvoje laftne mozhi pomagati, ampak sa to, T C o 1 T Ni ker fo oni priateli boshji, inu tudi sa ludi per Bogu profsio. Pr. Ali ni to fbpoganje teh pod oh , ali pil Jon v katolfhki Zerkvi super to pervo sapoved hoshjo , katera prepove podobe delati ? Od. To fhpoganje teh podob, ali pildou v’katolfhki Zerkvi ni super to pervo sapo¬ ved boshjo , Sakai, leta sapoved prepove le podobe delati, de bi fe molile. Pr. Kaku, inu fakai zhaftijo katoljhki krifti- ani podobe ali pilde ? Od- Katolfhki kriftiani zhaftijo podobe, ali pil¬ de, sa to, ker oni kai zhafti vredniga, koker eno boshjo perfhono, ali Mater bosh¬ jo, ali eniga Angela, ali eniga Svetnika pred ozhi poftavio, to zhaftenje ni pruti podobi, ampak pruti temu obernenu, kat fe fkus podobo pred ozhi poftavi. Pr. Ali ne grefho katolfhki kriftiani supei to pervo sapoved, kadar oni tudi fvetinje, ali ojlanke zhaftijo ? Od. Katolfhki kriftiani ne grefho super to . pervo sapoved, kadar oni fvetinje zhaftijo, sa to ker jih oni ne molio. Pr. Kaku inu sakai zhaftijo katolfhki kriftiani fvetinje , ali oftonke ? Od. Katolfhki kriftiani zhaftijo fvetinje, ali oftanke sa to : I. Ker fo one oftanki tiftih truplou, v’ka- terih fo Svetniki ali fkus martro Bogu en ofFer poftali, ali fkus pokoro inu dru¬ ge brumne dela Bogu noter do ene fu- febne ftopnje te popolnomufti flushlli. 2. Ker-bo Bog raunu lete oftanke po gor- uftajenju tih mertvih v’ Nebefsih vezh- nu zhaftitlive fturiu. 3. Ker je Bog f kus fvetinje vezhkrat zhude- she delau, inu ludem veliku dobrot fkasau. Pr. Kai ho v ti drugi scrpovedi prepovedana ? Od. V’tei drugi s sapovedi bo prepovedanu boshjimu imenu eno nazhaft ftiiriti. Pr.Kaku ho boshjimu imenu ena nezhaft fturjena? Od. Boshjimu imenu bo ena nezhaft fturjena : X. Skuš ufe grehe. 2. Nar vezh pak fkus preklinuvanje kadar fe od Boga, od prave vere , inu njego¬ vih Svetnikou s’ sanizhvanjam govori. 3. Kadar fe bres potrebe, ali želu krivu perfeshe. 4. Kadar fe te Bogu fturjene obiube prelo- mio. 5. Kadar fe boshje ime bres potrebe , inu fpofhtuvanja imenuje. 6. Kadar fe boshja befseda fpazhi, ali ne- pridnu sanuza. Pr. Kai ho v tei drugi sapovedi sapovedanu? Od. V’tei drugi sapovedi bo sapovedanu, de fe ima boshje ime pofvezhuvati, inu s^haft- jo imenuvati. D 3 Pr. t ( O ) t ?4 Pr. Kakttfe zhafii. inu pofvezbuje boshje ime ? Od. Boshje ime fe zhafli, inu pofvezhuje : l. Kadar fe Bog pred želim fveitam ferzh- nu inu neprefirafhenu fposna. 3. Kadar fe Bog v'duhovnih, inu teiefnih potrebah na pomozh klizhe. 3. Kad jr fe fkus eno pravizhno perfego Bog na prizho poklizhe, eno rezh ver¬ jetno Buriti. 4. Kadar fe te Bogu fturjene oblube sve- flu fpolnio. 5. Kadar fe Boshja befseda pridnu, inu brumnu poflufha. 6 . Kadar fe ufe na zhafi, inu hvalo bosh- - jiga imena pozhne, inu Bogu gori offra. Pr. Kai lo vtei tretji sapovedi sapovedanu ? Od. V’rei tretji sapovedi bo sapovedanu v’Ne- delo, kateri dan je biu she od zhafsov tih ApoBelnov fem kTpominu KriBufoviga go- riuftajenje sa nafh prašnik pofiaulen , od dela nehati, inu brumne dela dopernafhati. Pr. Kai bo v tei tretji sapovedi prepovedana: Od. V tei tretji sapovedi bo prepovedani! : I. Ufe flushabnu, ali hlapzhnu delu bres po¬ trebe , inu praviga perpufhenja. 1. Vfe druge opravila, katere letirau dnu eno nezhaB Burijo, ali njega pofvezhu- vanje nasai dersho, §• a. t ( O ) t 55 §. 2. Od teh fedem sadnih sapoved, ka¬ tere te dolskuolti prati blislinimu v Te¬ bi sapopadejo: Pr. Kai bo vtei zheterti sapovedi sapovedanu? Od. V’tei zheterti sapovedi bo fufebnu sapove¬ danu , de imajo otrozi njih ftarifhe lubiti, fpofhruvati, njim ftrezhi, nje bogati v imrn tem; kar ni fuper boshje sapovedi, njim pomagati v’duhovnih , inu teiefnih potre¬ bah, inu sa nje moliti. Pr. Kai bo v tei zheterti sapovedi pr epov e dami? Od. V'tei zheterti sapovqdi bo prepovedanu ftarifham nepokorn biti 1 , nje fovrashiri, sa- nizhuvati, safhpotuvati , sashmagati , ali kleti , nje v’p°n.*ebah sapudiri, ali njim fbkodovati. Pr. Kai je otrokom obluhlenu , kateri leto sa¬ poved jpolnio 1 Od. Otrokam, kateri leto sapoved fpo!nio,je oblublenu dolgu shiulenje, inu de jim do¬ bra poide. Pr. Kai fe imajo tifti otrozi bati, kateri leto sapoved ne Jpolnio ? Od. Otrozi, kateri leto sapoved ne fpolnio, fe imajo teh nar vezhili zhafnih, inu vezh- nih fhtrafing bati. Pr. Kai fo ftarifbi Jvojim otrokam dolshni ? Od. Starifhi fo dolshni D 4 i. r S6 t C o ) t 1. Svoje otroke v'pravi veri, inu drugih potrebnih fposnanjah, ali farni, ali fkus druge podvuzhiti, inu k’ftrahu boshji- mu dershati. 2. Vfe pohuifhanje, kar jim je nar bol mo- gozke, odverniti, inu njim fkus enu ne- grefhnu shivlenje dobre isglede, ali ex* empelne dati. 3. Sa njih orrok duhovniga, inu telefniga prida volo fkerb imeti, njim to potreb- nu perdobiti, dati, inu pomagati. 4. Pregrefhenje, inu nemarnofti fvojih ot¬ rok ne premehku, ne preojftru, ampak ufelei slubesnio, inu krotkofljo pofhtrafari. Pr. Ali ta zheterta sapoved tudi druge per- fhone koker otroke , inu jlarifhe s odene 1 Od. Ta zheterta sapoved ne sadene famu otro¬ ke, inu ftarifhe, ampak tudi vfe podloshne, inu ufe njih duhovne inu deshelfke gofpofke, v’glihi vishi vfe vuzhenike , ja tudi enuko- liku tifte perfhone , katere fo savolo njih ftarofti, inu velanja zhafli vredne. Pr. Kai fo pod/osbni njih vifhim inu gofpofkam dohhni ? Od. Podloshni fo dolshni pruti njih vifhim inu gofpofkam, nai fo dobri, ali hudobni, fe faku sadershati, koker otrozi pruti njih ftarifham. Vezhi cieil, kar je otrokam pru¬ ti njih ftarifham sapovedanu, inu prepove¬ dana, T C o ) T 57 danu, to je tudi podloshnim pruti njih vi- fhim sapovedanu, inu prepovedani!. Pr. Kai fo gofpofke , inu Vifbi fvojim pod- loshnivi dolsbni ? Od. Gofpofke, inu Vifhi fo ufe fploh fvojim podloshnim tiftu vezhi deil dolshni, kar ftarifhi njih otrokam, fufebnu pak fo oni dolshni fvoje podloshne per pravi veri ob- dershati , njim pravizo doiti puftiti, inu nje pred filo inu krivizo varuvati. Pr. Kai bo fk.us to peta sapoved prepovedana? Od. Skuš to peto sapoved bo prepovedanu ne kova drug'ga, ne febe famiga vbiti, ali fhkodovati. Pr. Kai bo fbe vez h fkus to peto sapoved pre¬ povedanu ? Od. Skuš to peto sapoved bo tudi jesa, fou- rashtvu, pohujfhanje , inu ufe reshalenje tiga blishniga prepovedanu. Pr. Kai bo fkus to peto sapoved sapovedanu ? Od. Skuš to peto sapoved bo sapovedanu : 'I. Mir inu fpravo s’ufakaterim, tudi želu s’remi dershati, kateri fo nafs reshalili. a. Ufaketerimu dobre isglede ali exempel- ne dati. 3. Timu blishnimu duhovne, inu telefne dobrote fkasati. Pr. Kai bo fkus to jloefto sapoved prepovedana? Od. Skuš to fhefto sapoved bo prepovedanu vfe shlahtnezhiftu djanje, dershanje, befsede, 58 t( o)f radovolnu dopadenje , inu pervolenje per nezhiftih miflih, inushelah, tudiufe, kar k’nezhiftofti napeluje. Pr. Kcti napeluje /jnezhiftofti ? Od. Kfnezhiftofti napeluje neframnoft v’nofhi, poflopanje ali lenoba, nesmasnoft v’ jedi, inu piazhi, prepriasnu pezhanje s’persho- nami tiga drusiga fpola, ferbizh tih ozhi, inu branje nezhiftih buku. Pr. Kateri fo vezhi deil ti odrafselli greha te nezhiftofti ? Od. Ti hudi odrafselki greha te nezhiftofti fo: 1. Posablivoft na Boga, 2. Slepota te pameti, 3. Oterpnenje te vole, 4. Vzhafsi odftoplenje od vere, 5. Shkodlive inu oftudne bolesni na shivoti, 6 . Savolo lete pregrehe fo bile tudi vezh- krat žele deshele, meifta, inu folki gro- sovitnu od Boga fhtrafani. Pr. S akai ho vletei sapovedi takti, koker vfvetim Pijmi ftoji fufehnu , inu ozbitnu to prejhufhtvu prepovedanu ? Od. To prefhufhtvu bo v’letei sapovedi fufebnu inu ozhitnu prepovedanu sato, ker teifte perfhone, katere sakom prelomio , sraven oftudne pregrehe te nezhiftofti, tudi pre¬ greho te kervize dopernefsejo. Pr. Kai ho fkns fhefto sapoved sapovedanu? Od. t ( O ) t 59 Od. Skuš fhefto sapoved bo sapovedanu, na shivori, inu na dufhi fe zhiftu sadershati, tudi zeiu v’miflih, befsedah, inu v’sader- shanji; bo tudi sapovedanu ufeh grefhnih perloshnoft fe varu vati. Pr. Kai bo fkus to fedmo sapovedprepovedann? Qd. Skuš to fedmo sapoved bo prepovedana, tatvina, golufia per meri, inu per vagi, na- sai dershanje ptujiga blaga, inu saflusheni- ga Iona, krivizhni zhinshi inu dobizhki, inu ufe pofhkoduvanje tiga blishniga na njegovim premoshenji, inu na njegovih pravizah. Pr. Kai bo 'Jhts to fedmo sapoved sapovedanu ? Od. Skuš to fedmo sapoved bo sapovedanu ufakaterimu to fvoje puftiti, dati, inu fturiti, to odladnenu ali ukradenu nasai dati, inu sa fturjeno fhkodo fupet dofti fturiti. Pr. Kni ho fkus to ofino sapoved prepovedana? Od. Skuš to ofmo sapoved bo prepovedanu kri- vu prizhovanje, kriva toshba, ufe lashe f halne, inu permorane, sashmaganje, oprav« lanje, krivu natovzuvanje, ali domifhlu- vanje , ferbeshnu fodenje , podpihuvanje. Pr. Kai bo fkus to ofmo sapoved sapovedanu ? Od. Skuš to ofmo sapoved bo sapovedana ref- niza, ferzavidnoft v’nafhim govorjenji, inu djanji, varvanje dobriga imena tiga blish¬ niga , nasai jemanje kriviga obdolshenja, inu opravlanja. 6o t c o) r Pr. Kai prepovedujejo te dve sadne sapovedi? Od. Te dve sadne sapovedi prepovedajo vile poshelenje tiftiga, kar drugim fiifhi. Pr.Kaibojhts te dve sadne sapovedi sapovedanu? Od. Skuš te dve sadne sapovedi bo zhiftoft tiga ferza, ukrotenje hudih lufhtov sapo- vedanu, fufebnu pak obeniga poshelenja do tega imeti, kar ni nafhe. Pr. Sakai je Bog tudi nafhe poshelenje Pofa- vi podvergel ? Od. Bog je tudi nafhe poshelenje Poftavi pod¬ vergel , de bi nam fkasau: 1. Da je on Gofpod zhes nafhe ferza. 2. De njemu ni nizh fkritu od ufiga tega kar fe v’nafhih ferzih godi. 3. Deje njegova Poftava imenitnifhi, ko- ker ufe zhlovefhke poftave, katere le j nafhe vunainu djanje , ne pak tudi na¬ fhe notrainu zhurenje ravnati samorejo. ! 4. De sa ta greh satreti, je potreba tifti¬ ga sdai v’njegovim svirki, kateri je ta huda shela, sadufhiti. Pr. Kai fe vuzhimo is teh dveh sadnih sapovedi Od. Is teh dveh sadnih sapoved fe vuzhimo, de ima en kriftian te njemu naprei pifsane dolshnofti ne famu od svunai fpolniti, am¬ pak tudi od snotrai to volo imeti, to je: is zeliga ferza perpraulen biti, vfe fturiti, inu puftiti, kar je sapovedanu, ali prepovedanu. Pr. t (o) t 6 1 Pr. Kai je Bog tiftim obhtbiu, kateri vjego « ve sapovedi dersbo? Od. Bog je tiftim , kateri njegove sapovedi dersho, to vezhnu shiulenje, inu tudi na letim fvejti obilni shegen oblubiu. IV. RESBELENJE. Od Zerkovnih Sapoved fploh. Pr. Ali ima katolfhka Zerku ollaji sapovedi dajati ? Od Katolfhka Zerku ima oblaft sapovedi da¬ jati , inu leto od Jesufa Kriftufa. Pr. Je katoljbka Zerku tudi sapovedi dala? Od. Katolfhka Zerku je tudi sapovedi dala. Pr. Smo mi dolshni sapovedi te Zerhve der- shati, inu sakai? Od. Mi fmo dolshni sapovedi te Zerkve der- shati sato : i. Ker nam ta zheterta sapoved boshja to dolshnoft naloshi, taku dobru duhovfko, koker deshelfko gofpofko bogati, a. Ker je Kriftus nafh boshji poftavodaja- vez v’Evangeli ozhitnu sapovedau Zer¬ ku poflufhati. Pr. Kolik.u je zerkovnih sapoved , katere fe imajo fufehnu veiditi , inu dershati ? Od. Sapovedi te Zerkve, katere fe imajo fu- felnu veiditi, inu dershati, fo lete pet: I. Ti imafh te sapovedane prašnike pras- "uvati, a. 6 2 t ( o ) t a. Ti imafh ob Nedelih inu prašnikih fve* to Mafho s’podobno andohtjo flifhati. 3. Ti imafh te sapovedane poftne dni der* shati ,..koker ta fhtiridefsatdanfki poli te fhtiri quatre, inu druge sapovedane po- fte, tudi ob Perkih, inu Sabbotih mefsne jedi fe sdershati. 4. Ti imafh ufaku leitu nar main enkrat timu naprei poftaulenimu Spovedniku fe fpovedati, inu ob Velikonozhnim zhafsi fvetu Pvefhnu Telu prejeti. 5. Ti nimafh ob prepovedanih zhafsih oh- zetuvanja dershari. V. RESDELENJE. Od zerkovnih sapoved pofebi. Od teh pervih dveh zerkovnih sapoved. A. Ta perva zerkovna sapoved: Ti imafh te sapovedane Prašnike prasnuvati. Pr. Kai sapove Zerkai fkus to pervo sapoved? Od. Skuš to pervo sapoved sapove Zerku ! prašnike ravnu taku prasnuvati, kokerNe- dele , tedai tudi ob prašnikih pozhivati, ne delati, ampak brumne dela dopernafhati. Pr. Kai prepove Zerku fkus to pervo sapoved ? Od. Skuš to pervo sapoved prepove Zerku ufe ob prašnikih fturiri, kar je ob Nede¬ lih prepovedanu, namrezh: I. Ufe f ( o ) t «3 I. Ufe flushabnu inu hlapzhnu delu bres potrebe inu praviga perpufhenje , kateru delu je ob prašnikih ravnu koker ob Nedelih zel dan prepovedanu. a. Take opravila, inu raslufhtanja, katere letimu dnu ali eno nezhaft fturijo, ali pak njega pofvezhuvanje nasai dersho. B. Ta druga zerkovna sapoved : Ti itnajb ob Nedelih inu Prašnikih Jveto Mafbo spo¬ dobno andohtjo Jlifhati. Fr. Kai bo vtei drugi z er kovni sapovedi sapo - vedami ? Od. Vhei drugi zerkovni sapovedi bo sapove« danu ob Nedelih inu Prašnikih zelo fveto Mafho s’andohtjo flifhati. Pr. Kai fe ima Jhe Jiuriti, zhe fe hozhjo Ne- dele , inu Prašniki po zyli, inu konzi te Zerkve pojvezhuvati ? Od. Zhe fe hozhjo Nedele inu Prašniki, po zyli inu konzi te Zerkve pofvezhuvati, fe ima sraven fvete Mafhe tudi Pridiga samerk- livu poflufhati, ti fveti Sakramenti te Po¬ kore, inu Reshniga telefsa prejeti, duhovne bukve brati, popoldanfka boshjaflushba ob- ifkati, inu druge dobre dela dopernefti, Pr. Sakai /o prašniki tiga Go/poda, te prejve- te Divize, inu tih Svetnikov gori poftavleni ? Od. Prašniki tiga Gofpoda fo k’fpominu teh fvetih fkrivnoft, katere bodo ob letih dneh prasnuvane, gori poftauleni; prašniki pak 64 t c o) r te prefvete Divize, inu tih Svetnikov k’hva- leshnofti sa te velike gnade, katere jim je Bog dodeiliu, k’fpominju njih zhednoft, inu k’nafhimu opominanju po njih Popin¬ jah hoditi. Pr. Kai ima en katoJfkki kriftian po %yli, inu konzi te Z er k v e ob Prašnikih fturiti? Od. Ob Prašnikih ima ta katolfhki kriftian: 1. Te gnade, katere fo bile zblovefkimu rodu fploh, ali Svetnikam pofebnu do-" delene, andohtlivu premifhluvati, inu sa nje Boga sahvaliti. 2. Zhednofti tih Svetnikov koker isglede, ali exempelne premifhliti , katere on pofnati ima. 3. Skuš njih profhnjo per Bogu vfvojih potrebah pomozh yfkati. Pr. Kai ho fkus to drugo zerkovno sapoved prepovedana ? Od. Skuš to drugo zerkovno sapoved bo po- febriu lenoba v’flushbi boshji ob Nedelih inu Prašnikih prepovedana, koker: j. Kadar fe ne fhllfhi žela Mafha , ali ne s’andohtjo, ali kadar le malu kadai k'Pri- dige gre. 2. Kadar fe zhaft te sapovedane flushbe boshje sjedjo, s’pyazho , s’ygro , inu drugim reslushtanjam dopernefse, katere od boshje flushbe nasai dersho. 1. Od t ( O ) t 6f Od fvete Mefhe. a. Kai je (Veta Mefha, inu kai fe v’ti- fti godi. Pr. Kai je fveta Meji) a ? Od. Sveta Mefha je ta nekrivavi ofFer tiga noviga Teftamenta, ta vedni fpomin tiga krivaviga offra, kateriga je Jesus Kriftus na krishi dopernefseu. Pr. Sakai fe imenuje fveta Mefha en offer ? Od. Sveta Mefha fe imenuje en ofFer sa to ker v’ tifti bo Bogu ufigamogozhnimu te¬ lil , inu kri Jesufa Kriftufa na Altatji gori ofFranu. Pr.Sakaife pravifvetaMeJljc en nekrivavi offer% Od. Sveta Mefha fe pravi en nekrivavi ofFer sa to, ker vftifti ne bo kri prelyta, koker fe je na krishi sgodivu. Pr. Kdo je offer fvete Mefhe gori peftaviu ? Od. Jesus Kriftus je offer fvete Mefhe v’tei sadni vezherji gori poftaviu. Pr. Kaku je Jesus Kriftus offer fvete Mefhe gori poftaviu? Od. i. Jesus Kriftus je useu kruh, inu kelh s’vinam. a. Je shegnal obdoje, inu je refcal zhes kruh : Leto je moje teh , inu zhes kelh : Leta je ta kelh tiga noviga teftamenta v moji krivi. E 3* 66 t C o ) T 3. Je dau obdoje tim prizheozhim Apoftei- nam ushilati. 4. Je ukašau: Leto fturite k'moimu fpo- minu. Pr. Sakai je Jesus Kriftus offet fvete Mefhe gori poftaviu ? Od. Jesus Kriftus je offer fvete Mefhe gori poftaviu: 1. Debi v’fvoji zerkvi en refnizhni, inu j laftni offer noter do konza fveita sapuftiu. ; 2 . De bi en vedni fpomin tiga krivaviga | offra na krishi v’fvpji Zerkvi obdershau. I 3. De bi nam enu pofebnu snaminje fvoje neskonzhne lubesni dau. Pr. Kdo ojfruje v katoljhki Zerkvi ta fveti of¬ fer te Mefhe ? Od. Per fveti Mefhi offra na eno nevideozho nebefhkimu Ozhetu sa nafs; videozhe pak opravi leta offer ta Mefhnik. Pr. Kaije sa en reslo%hik med tim offram Jesufa Kriftnfa na krishi, inu medfvetim ojframMefhe? Od. Ta fveti offer te Mefhe je ravnu tifti of¬ fer, kateriga je Jesus Kriftus na krishi do- pernefseu : le v’vishi tiga oflruvanja je en reslozhik. Na krishi je Jesus Kriflus fvojo kri preliu , per fvetim offri te Mefhe ne bode kri prelita. Pr. Kak.u opravi Mefhnik ta fveti offer te Mefhe? Od. t C o ) ? e? Od. Mefhnik opravi ta fveti offer taku, de tavriu to deva , kar je Jesus Kriftus per sadni vezherji devau. 1. On usame kruh, inu kelh sVinam. 2. On shegna obduje, inu isrezhe zhes rav- nu teifte befsede, lkus katere fe to fpre- bernenje kruha , inu vina v’telu inu kri Jesufa Kriftufa sgodi. 3. On ushiula telu, inu kri Jesufa Kriftufa fam, inu da obdoje pod podobo tiga kruha tudi tim vernim, kadar fe hozhio obhajati, ushiulati. Pr. Sakai opravi Mefhnik fveti offer te Mefhe? Od. Mefhnik opravi fveti offer te Mefhe: 1. De bi narvifhi boshje gofpoftvu, inu oblaft, katero on zhes ufe ftuari ima, fposnau. 2. De bi Boga sa ufe njegove dobrotesahualiu. 3. De bi od Boga odpufhanje tih grehou sadobiu. 4. De bi od Boga ufe teifte gnade, katerih fmo potrebni, fprofsiu. Pr. Komu bo ta fveti offer te Mefhe ojfran ? Od. Ta fveti offer te Mefhe bo, inu more Bogu faminu offran biti. Pr. Se ta offer [vete Mefhe tudi na zhafi tih Svetnikov dershi ? Od. Ta fveti offer te Mefhe fe fizer tudi h’zha- fti, ina fpominu tih Svetnikou dershi, ali E 1 tam 68 t C o ) t tam ne offra Mefhnik Svetnikam, ampak Bogu famimu. Pr. Sakai fe fveti offer te Mefhe na zhaft tih Svetnikou dershi ? Od. Sveti offer te Mefhe fe na zhaft tih Svetnikov dershi sa to: I. De bi mi Boga sahnalili sa gnade, kate- re je on Svetnikam skasau. a. De bi Svetnike na pomozh poklizali, de bi oni njih profhnjo per Bogu s’nafho molitujo fklenili. Pr. i Sa koga fe fveti offer te Mefhe od Mefh - mika offruje ? Od- Sveti offer te Mefhe fe od Mefhnika sa shive, inu mertve offruje. b. Kaku fe ima fveta Mefha flifhati. Pr. Kaku fe ima fveta Mefhe flijloati? Od. Sveta Mefha fe ima žela flifhati, obeden imeniten deii teifte is laftne sanikernofti sa- muditi; ni sadofti prizheozh biti, kadar fe taifta bere, ona fe more tudi. i. samerklivu, rt. fpofhtlivu, 3. andohtlivu flifhati. Pr. Kat fe pravifvetoMefho samerklivu flifhati? Od. Sveto Mefho samerklivu flifhati fe pravi: obeniga radovolniga ras-ftrefsenja imeti, na deile fvete Mefhe merkati, vTvojim duhu le s^Bogam fe gori dershati, Pr. Kai fe pravi fveto M efho fpojhtlivu fli* phati ? Od. T(o)r 6g Od. Sveto Mefho fpofhtlivu flifhati fe pravi, per fveti Mefhi s’fpodobnim dershanjam ri¬ ga shivota, inu s’isgleanim ponofhenjam biti. Tedai fe ima: I. Kadar bo Evangelium bran, fiati, inu fveti krish Buriti. a. Per povsdiguvanji doli poklekniti, inu tazhafs raunu koker per obhaili na perf- se poudariti. 3. Se nimamo per fveti Mefhi ferbizhnu osirati. 4. Se imajo tudi ufe druge nefpodobnofli, koker fhepetanje, inu fmejanje opuftiri. Pr. Kai fe pravi fveto Meftio andohtlivu fiijhati? Od. Sveto Mefho andohtlivu flifhati fe pravi: med fveto Mefho, flafti per tih nar im: nimifhih deilih teifte Boga is ferza, inus’pc nishnoftio moliti, inu sa prejete dobrote s. - hualiti. Pr. Kateri foti nar imenitnijhi deiH fveteBPef ? Od. Ti nar' imenitnifhi deili fvete Mefhe fo: Evangelium , OfFruvanje, Povsdiguvanje, inu Obhailu. Pr. Kai fe ima per Ev angeli JI ur iti? Od. Per Evangcli fe ima ipomniti, de je ena dolshnoft navuke tiga Evangelia snati, tudi pred želim fveitam fposnati, tiftih fe an useti, inu po njih shi veti. Pr. Kai imamo per offruvanju Jluriti? E 3 ' Od. fo t ( o)t Od. Per Offruvaniu imamo nafho mifel, a!? ma» ningo s’mifeljo, ali maningo tiga Mefhnika fkleniti, inu nafs Bogu gori offrati. Pr. Kai imamo per povsdiguvanji Jhiriti ? Od. Per povsdiguvanji imamo Jesufa Ktifhifa I pod podobo tiga kruha, inu vina moliti, inu na perfsi terkajozhi fposnati. de fo na- fhi grehi na fmerti Jesufa Kriftufa krivi, Tudi fe imamo grehou sgrevati, inu vero, vupanje,mu lubesen obuditi. Pr. Kai fe ima per obhaili tigaMeJlmik.a ftnriti? Od. Per obhaili tiga Mefhniga, zhe fe eden v’djanji ne obhaja, ima on leto na eno du- ! Jimmo visho fturiti, to je • fe imajo shele imeti, refhnu telu jesufa Kriftufa vredrm prejeti. 2. Od Pridig. Pr. Kai Jhe JliJhi Jizer k'bo ah ji Jiafhli ? Od. Pridiga , to poflufhanje befsede boshje rudi flifhi k’boshji ilushbi. Pr. Sakai fe imajo pridige poflufbati ? Od’ Pridige fe imajo pofiufhati sa to: 1. Ker fe v’Pridigah boshja befseda isiaga. 2. Ker maiukateri zhlovek refnize te vere zhiftu, inu na tanku sadofti vej, njih veliku vmladofh" ne poflufha sadofti dol¬ gu, ,inu sanrerklivu ta navuk , v’katerim fe vuk te vere, inu tiga sadershanja obil» nifhi napreinefse, Pr, 71 t(o)t Pr. Sak.ai je treba pridige pofnfh ati, debi eden JJje s tem bol vfvoji veri podvuzhen biu. Od. Pridige je treba poflufhati, de bi eden fhe s’tem bol v’lVoji veri pddvuzhen^ biu sa to: 1. Ker fe lohku fpet posabi, kar je eden od fvoje vere snau. 2. Ker fe doftikrat opuftu to, kar je eden dolshan fturiti, kadar ne bo k’temu opo¬ minjan , inu obuden. Pr. Kai ima taifti fluriti , kateri hozhe is Pridig kai prida dofezbi ? Od. Kateri hozhe is Pridig kai prida dofezlu, more : 1. Bres ras-ftrefsenja pran samerklivu poflu- fhati. 2. To, kar fe pove, more on na febe, inu ne na druge oberniti. 3. Sadnizh more eno pravo volo imeti, inu fe pomujati, te navtike tiga Pridigarja (polniti. 3. Od popoldanfke flushbe boshje. Pr. V'zhemftoji ta popoldanfka fiushba bosbja? Od. Ta popoldanfka fiushba boshja ftoji ve- zhi deil v’Vezhernizah, inu po raslozhki teh zerkva, tudi v’drugih andohtih : koker fo: Pridige, Kerfhanfki navuk, Roshen- kranz, Litanye, inu fveti shegen. E 4 Pr. t C o ) t Pr. Kat je [veti Roshenkranz? Od. Sveti Roshenkranz je ena guifhna v’ka» tolfhki Zerkvi gori perpraulena visha te molitve, katera je is Apoftolfke vere, is eniga guifhniga fhtiuila Ozhenafhou, inu Zhefhenafmari sloshena. Pr. Sakai je biu J'veti Rojhenkranz vkatolfb- ki Zerkvi gori perpraulen? Od. Sveti Rofhenkranz je biu v’katolfhki Zerkvi gori perpraulen k’enimu bol pogo- ftimu fpominju teh fkriunoft zblovefhkiga poftajenja, terplenja, inu goriuPajenja Jesu- fa Kriflufa, lete fkriunofti fo v’Apoftolj'hki veri sapopadene , inu bojo - tudi doftikrat fhe pofebei imenuvane. Roshenkranz je tudi k’zhafH te perfvete Divize Marie gori per¬ praulen. §. i. Od teh treh sadnih ze.rkovnih sa¬ po ved. C. Ta tretja zerkovna sapoved: T imafh te sapovedane poflne dni dershati , ko ker ta fbtiridejetdanfki poji , te fbtiri quatre , inu druge sapovedane pofie , tudi ob Petkih , inu Sabbotab mefsne jedi fe sdershati. Pr. Kai sapove ta tretja zerkovna sapoved ? Od. Ta tretja zerkouna sapoved sapove, de fe imamo ob Petkih inu Sabbotah od mefsnih, ob drugih sapovedanih poftih pak tudi od vfe shlaht mleTnih, inu jajzhnih jedi sder-* shati j zhe bi ne biu morebiti ta ushitik ta- t (o)t 7% kih jedi she fkus eno pravo mgain nava¬ do , koker je leta v’vezhim deili Nennfh- kih deshel gori perpraulena, perpufhen. Pr. Ali ho ta tretja zerkovna sapovedfkus to she žela fpolnena? kadar fe eden ob sapove- danih poflib le od prepovedanih jedi sdershi? Od. De bo ta tretja sapoved žela fpolnena, mo¬ re eden ob sapovedanih podih febi tudi kai pertergati, kateru perterganje v’tem doji, , de fe -zhes dan le enkrat do dtiga naje. Pr. Je vfakateri dolshan ob petkih inu sabbo~ tab , tudi ob drugih sapovedanih pojiih mej s. ne jedi fe sdershati ? Od. Ufaki, kateri nima praviga perpufhen- ja mefsu jedi, je dolshan ob petkih , tudi ob drugih sapovedanih podih, mefsnih jedi fe sdershati. Pr. Kateri nifo dolshni oh poftnih dneh febi kai pertergati ? Od. Mladi ludje, kateri fhe nifo eno inu dvai- fet leit dari, inu ud tidi, kateri bres ne maihine fhkode njih sdrauja fe ne morejo poditi, nifo dolshni ob sapovedanih podih febi kai pertergati. Pr. Je taifli, kateri ima perpufbenje mefsu jefti ob sapovedanih pofiib , she proft od dolsb- nofti febi kai pertergati ? Od. Taidi, kateri ima perpufhenje mefsu je- , di, ni prod od dolshnodi febi ob sapove- E 5 danih 7 4 r c o) * danih poftih kai pertergati, sa to, ker je en raslozhik med perpufhenjam mefsu jefti, inu med perpufhenjam febi nizh pertergati. Pr. Od koga Je moremo sdershati oh poflnih dneh po zyli inu konzi te Zerkve ? Od. Po zyli inu konzi te Zerkve fe moremo ob poftnih dneh od ufiga ropotajožhiga ras- lufhtanja sdershati: sakai poftrii dny, fo dny te pokore. I). Ta zheterta zerkovna sapoved : Ti Tmafh lijaku Teitu nar main enkrat timu napreipojla- u/eninzu. Spovedniku fe /povedati, inirob Veli - kanozhnim zkafsi J'vetu Rejhnu Tein prejeti. Pr. Kai sdpove ta zheterta zerkovna sapovedT Od. Ta zheterta zerkovna sapoved sapove ufa- ko leitno spoved , inu tudi Obhailu ob Velikanoznim zhafsi. E. Ta peta zerkouna sapoved: Ti nimafh oh prepovedanih zhafsih ozhetuvanja dershati? Pr. Kat bojkus to peto zerkouno sapoved pre¬ povedana T Od. Skuš ro peto zerkouno sapoved bo pre- povedanu od te perve Adventne Nedele noter do prašnika fvetih treh Krailou; inu od pepelnizhne frede noter do perve Ne¬ dele po Veliki Nozhi ohzeti dershati. Pr. Sakai Jo ohzeti ob Tetih zhafsih prepovedane? Od. Ohzeti fo ob letih zhafsih prepovedane sa to, de bi mi lete zhafse s’andohtjo, inu s’deli te Pokore dopernefsli , inu teifte t ( ir 89 Pr. Ali je tn velik greh [vetu Refhnu tein pre¬ jeti, kadar ima eden Jhe en fmertni greh na fehi? Od. Kateri ima veideozh fhe en fmertni greh na febi, leta fturi na novu en tak velik greh, de on fam febi fvojo fodbo, mu ferdamanje je, inu kriu poftane telefsa, inu kry Jesufa Kriftufa. Pr. Kai fe ima fturitikadar Je eden pred sanshitkam fvetiga Refhniga telefsa eniga fmertniga greha dolshan vei? Od. Kadar fe eden eniga fmertniga greha dol¬ shan vei, fe ga more is ferza sgrevati, inu odkritoferzhnu fpovedati , inu fhe le p» prejeti mefhnikouei odvesi fvetu Refhnu te- lu prejeti. Pr. V zhem fioji andoht tiga ferza l Od. Andoht tiga ferza ftoji: i. V’obudenji vere, vupanja, inu lubesni. . 2. V’molitvi, ali v’molenji tiga prefvetiga Sakramenta Refhniga telefsa. 3. V’enim hualeshnim fpomini te fmerti Jesufa Kriftufa, sa volo katera fpomina je leta Sakrament gori poftaulen , inu sapovedan saushit biti. 4. Vjaonishnofli, inu obudenji drugih ker- fhanfkih zhednoft fufebnu pak lubesni tiga blishniga. Pr. Kaku fe imamo fhe vezh Penimu vrednima saushitku fvetiga Refhniga telefsa perpraviti? F 5 Od. e>o f C O ) t Od- Se imamo nar main pred ta vezher s’iri8* linijo , s’premifhluvanjam , s’branjam du- hounih buku, inu s’perterganjam tudi per- pufbeniga raslufhtanja perpraviti. Pr. Kahi fe imamo na s bivati perpraviti , de bi Jv etn Rejbnu tein v red mi prejeli ? Od. De bi fueru Refhnu telu urednu prejeli, imamo s’vunai ene nevarne bolesni 1. Od dvanaifte ure te fpredne nozhi tefh biti. 2 . Imamo venim zhednim oblazhili priti inu s’tim nar vezhim fhpofhtuvanjan k boshji miši perftopiti. b. Od tega, ker fe ima per saushitki fvetiga Refhniga teleisa lluriti. Pr. Kahi fe ima fturiti , kadar fe pred Obhai ~ lam ozbitna fpoved ali Confiteor molil Od. Kadar fe pred obhailam ozhima fpoved, ali Confiteor moli, fe imi fhe enkrat gre- vinga- zhes grehe obuditi. Pr. Kahi fe imamo sadershati , kadar Itlefb- nik ludem to fveto hofiio kasbe ? Od. Kadar Mefhnik ludem to fveto hofti® kashe, imamo tifto ponishnu moliti, na perfi poudariti, inu rezhi: GofpoJ jeft ni- fim vreden , de ti noter grefh pod mojo ftre- bo , ampak rezi le eno befsedo , tabu b« esdraulena moja dujba. Pr. * y r c o) t 51 Pr. Kahn fe imamo sadershati per preimenji te Jvete bojite ? Od. Per preimenji te fuete hoftie fe odpro zhednu te vufta , fe poloshi jesik na ta fpodni shnabel, fe ufame ta beii pert, zhe je kateri pred rokami, pred fe, Je saushie ta fveta hoftia bres suezhenja , ali dolgiga podershanja vhtflih. Pr. Kai fe , ima Jiuriti , kadar Je po olhaili vinu poda? Od. Kadar fe po obhaili vinu poda, fe sna en malu od tiftiga useti; vender fe ne fme meniti, koker de bi bilu leto kri nafhiga Gofpoda, ali de bi bilu potrebnu useti. Pr. Sakai fe po olhaili vinu da ? Od. Po obhaili fe vinu da sato, de fe ta fve¬ ta hodia loshei ush ije, inu de fe ona v’vu- dih ne prime, zhe fe pak leto vender sgo- di, fe ima ra fveta hoftia s jesikam , pak ne s’perdmi odpraviti. c. Od tega, kar fe ima po fvetim ob¬ haili lluriti. Pr. Kai imamo po fvetim olhaili Jiuriti ? Od. Po fvetim obhaili imamo: X. Jesufa Kriftufa sahualiti sa so neskonzh- no gnado, katero j’e on nam fkus to fka- sau, de fe je uredniga fturiu k’nam priti. 2. Njega v’ponishnofti moliti. 3. Nafs 92 t C o ) t 3. Nafs farni febe njemu gorioffratn 4. Njega profsiti, de bi on s’fvojo gnado v’nafs ftanovitnu oftati hoteu. g. Vero, Vupanje, inu Lubesen obuditi, inu ufe fturjene dobre napreiusetja po¬ noviti. Pr. Kakit fe imamo na dan fvetiga obhaila sadersbati ? Od. Na dan fvetiga obhaila imamo fufebnu 1 . Tiga poftopanja fe anati, doma zhafs s’dopernafhanjam dobrih deu, s’branjam duhounih buku , inu skikup-fpraulenimi mifli dopernefti. 2. Zerku obiskati, inu s’pofsebno andoht- jo moliti. 3. Tiga pofveftniga hrupa, kar je nar vezh mogozhe, fe odgeniti. §. 4. Od Sakramenta te Pokore. Od tega, kar jepopredod letiga Sakra- menta potreba snati. Pr. Kai je ta j'veti Sakrament te Pokore ? Od. Ta fveti Sakrament te Pokore je en Sa¬ krament, na katerim ra h’remu poftauleni Mefhnik na boshjim meifti grefhniku te po kerfti fturjene grehe odpijfii, kadar fe on teiftih sgrevanu, inu ahiftu ipove, tudi refcizhno volo ima fe pobolfhat i , jnu pra¬ vo pokoro delati. Pr. sr c o) sr 9 J Pr, Kateri je ta poftauleni Mefmik ? Od. Ta poftauleni Mefhnik je tifti, kateri je od fvoiga Shkofa k’fpo ved vanju poftaulen. Pr. Ali samorejo ufi grehi, kateri fo bili pa Kerfti Jlurjeni, fkus Sakrament te pokore odpufheni biti ? Od. Vfi grehi, nai fi bodo fhe raku tefhki, sanforejo fkus Sakrament te pokore odpu¬ fheni biti. Pr. Je Sakrament te Pokore ufim potreben ? . Od. Sakrament te pokore je ufim potreben, kateri fo po Kerfti fmertnu grefhili. Pr. Kai sadobimo miJkus Sakrament te Pokore? Od. Skuš Sakrament te Pokore sadobimo mi I. Odpufhanje tih grehou. 2. Odpufbanje teh vezhnih fhtrafing. 3. Gnado boshjo. 4. Myr te veifti. Pr. Kai fe pravi pravo Pokoro delati ? Od. Pravo pokoro delati le pravi k’Bogu fe fpet nasai podati, od kateriga fe je eden fkus greh prozh oberniu, fvoje grehe zher- titi, tiftih fe refnizhnu sgrevati, fpovedati, inu sa teifte sadofti fturiti. Pr. Kai flijhi PSakramentu te Pokore ? Od. K’Sakramentu te Pokore flifhi pet fhtu- kou. Pr. Kateri fo leti pet JI tu ki? od. 94 t (o) ur OJ. Leti pet fhtuki fo: i. Spraf.hu vanje te veifti. 2. Grevinga. 3. Napreiuserje. 4. Spoved. 5 - Ta naloshena Pokora, ali sa- dofti-fturjenje. a. Od fprafbuvanja te veilth Pr. Kai fe pravi veift isprafhuvati ? Od. Veift isprafhuvati, fe pravi, premifliti, kai je eden od fvoje sadne fpovedi, ali od tiftiga. zhafsa , kadar je sazhel greh fposnati, pregefhiu. Pr. Kai fe hvaftunti per fprajbuvanji te veifti? Od. Per fprafhuvanji te veifti fe ima nar po- prei .fveti Duh na pomozh poklizati, de bi nais ras-fvetiu, inu fposnati dau, kai, inu szhem fmo mi grefhili, puder fe morepo- mifliti. Sploh. Ali je eden shniflio , shposhelenjam, s’befedami, ali želu v’djanii grefhiu. Sra- ven tega pak fe more tudi fpamniti nafor- to, inu fhtivilu tih fmertnih grehou, tudi na te okuliftave, katere ta greh sa enu posnanje vezhi fture, ali pak fprebernejo, Pofebnu. 1. Alije eden fuper defset sapovedi bo- shje, ali pet zerkoune sapovedi grefhiu. 2. Ali fe eniga, ali vezh laftnih , ali tudi ptujih grehou dolshan vei. 3 - t ( o ) t 35 3. Ali je dela te milofti pruti fvoimu blishnimu fkas-ati, ali kai drugiga dobriga, kar je biu dolshan fturirf, opuftiu. 4. Ali je dolshnofti fvoiga ftanu fpol- niu, ali ne. Pr. Na kai fe ima per fprajhuvanji teh hu¬ dih mifel , inu shela gledati ? Od. Per fprafhuvanji teh hudih mifel fe mo¬ re gledati, ali je eden enu radovolnu do- padenje imeu, inu per shelah, ali je eden pervoliu, aku fe lih to djanje ni po tem sgodilu. Pr. Kaku fe samore eden per fprajhuvanji te veifti /pomniti na fljtivilu tih Jmertnib gre- hou ? Od. Per fprafhuvanji te veifti fe samore eden na fhtivilu tih fmertnih grehou fpomniti, kadar on pemifli , ali fe je ta greh ufaki dan , ufaki teden, ali mefsez sgodiu, inu kolikukrat na dan, na teden ali na mefsez. Pr. Ali Ji more eden per JpraJhuvanji te vei¬ fti kai veliku persadeti? Od. Per fprafhuvanji te veifti fi more eden raunu toliku persadeti, koliku per drugih muje vrednih opravilih. Pr. Kateri Ji morejo per fprafhuvanji te veifti pofeltto mujo perloshiti ? Od. Tifti .fi morejo per fprafhuvanji te veifti pofebno mujo perloshiti, kateri fo fe dofti- krat 56 T(o)T krat sanikernu , ali flabu fpavedali, inu ka¬ teri fvojo veift malukadai fprafhujejo. Pr. Kadeti je sanikerncji per fprajbvvanji te veifti en fmertni greh ? Od. Sanikernoft per fprafhuvanji te veifti je en fmertni greh tazhafs , kadar fe eden v’nevarnoft poftavi en fmertni greh posabi> ti 5 leto fe sgodi vezhi deil per ludeh, ka¬ teri doftikrat fmertnu grefho, inu fe malu- kadai fpovejo. b. Od Grevinge. Pr. Kal je grevinga ? Od. Grevinga je enu gnufsenje nad greham zhes ufe hudu, inu enu notrainu shaluvanje zhes reshalenje boshje, s’enim pravim na- preiusetjam Boga ne vezh reshaliti. Pt. Kaku more grevinga ufliafana liti ? Od. Grevinga more i. Notraina. rt. Zhesna- turna. 3. Zhes ufe. 4. Gmain biti. Pr. Kaku je grevinga notraina ? Od. Grevinga je notraina, kadar ona ni 1 « famu v’vuftih, ampak tudi v’ferzi, to je: kadar grefhnik ne isrezhe famu s’befsedami -fvoje shaluvanje, ampak, kadar je on tudi v’ ferzi omezhen. Pr. Kaku je grevinga zhesnaturna ? Od. Grevinga je zhesnaturna, kadar je grefh¬ nik fkus gnado fvetiga Duha, inu is zhes- naturnih urshahou k’grevingi omezhen. Pr. 97 ? C o ) t Pr. Kadai je grevinga le sgol natirlih ? Od. Grevinga je le sgol natirlih ta zhafs, ka¬ dar fe grefhnik le is sgol natirlih urshahou greha sgreva, inu ti fuga zherti, koker per eni glihi sa to , ker je on zhafnu ne- frezben gratau, inu v’fhpot, ali v’fhkodo • prif ha u. Pr. Ali ta sgol natirlih grevinga samote per Boga odpujhanje sadobiti? Od. Ta sgol natirlih grevinga ne samore per Bogu odpufhanje sadobiti. pr. Kadai je grevinga zhes ufe ? Od. Grevinga je zhes ufe ta zhafs, kadar grefhnika vezh greva, de je Boga resha- iiu, koker de bi biu ufe na fveti sgubiu. Pr. Kaku je grevinga gmain ? Od. Grevinga je gmajn , kadar fe ona zhes ufe grehe, obeniga vun usetiga , istegne. Pr. Kelihi fon je ta zbesnaturna grevinga ? Od. Ta zhesnaturna grevinga je dvoina, ta popolnoma, inu ta nepopolnoma. Pr. Kai je ta popolnoma rjrevinga? Od. Ta popolnoma grevinga je enu shaluvanje inu gnufsenje nad greham, ker fe je Bog ta narvifhi dobrota, katera fe zhes ufe lubi, reshaliu, fraven tega more tudi enu terdnu napreiusetje biti, Boga ne vezh reshaliti. Pr. Kaku fe sna ta popolnoma grevinga obu¬ diti ? G Od. 58 t C o -) t Od. Ta popolnoma grevinga fe sna na leto visho obuditi: Moi Bog , ufi moji dopernefseni grehi mene is ferza grevajo, sa to, ker lim jeli fkusl teifte tebe moigaufe lubesni vredniga Boga to narvifhi, inu neskonzhno dobroto, ka¬ tero is ferza lubim, reshaliu. Jeft fi rerdnul napreiusamem s’tvojo gnado moje shiulenje pobolfhati, inu raifhi ufe, tudi želu fmert preterpeti, koker tebe moiga Boga, to nar vifhi dobroto s’enim greham rezh resha* liti, Dai meni gnado leto moje napreiusetje fpolniti; Jeft tebe profsim.sa to fkus ne-[ fkonzhnu saflushenje tvo'ga Syna boshjiga,; nafhiga Gofpoda, inu isvelizharja Jesufa! Kriftufa. Pr. Kni je fiuriti , kadar fe bozhe ena popoll notna grevinga obuditi ? Od. Kadar fe hozhe ena popolnoma grevinga obuditi, fe Atore i. Bog sa gnado profsiti. 2, Si more eden k’ferzu ufeti, kdo jetifti, kateriga je reshaliu. 3. Se more, eden v’obudenji te grevinge vezhkrat vaditi. Pr. Kadai je zhlovek dolshan eno popolnoma grevinga obuditi ? Od. Zhlovek je dolshan eno popolnoma gre* vingo obuditi: 1. Kadar ima en fvet Sakra- ment prejeti, on fe pak v’ftani eniga fmert* niga greha snaide, inu nima perioshnofti fe t C o ) t 99 fe fpovedati. n. Vfakikrat, kadar fe v’ent fmertni nevarnofti snaide. Pr. Kadai fe ima Jhe fizcr popolnoma grevin¬ ga obuditi? Od. Prau nuznu je popolnoma grevingo ufa- ki dan, sladi pak , preide fe fpat gre, obuditi. Pr. Kaifturi ali dopernefse popolnoma grevinga? Od. Popolnoma grevinga dopernefse odpu- fhanje tih grehou per teh, kateri nimajo perloshnofti, vender pak terdno volo, ko- ker hitru je mogozhe, fe fpovedati. Pr. Kai je nepopolnoma grevinga ? Od. Nepopolnoma grevinga je enu zhesnatuf- nu shaluvanje, inti gnufsenje nad greham, sa volo tega, ker je ta greh fam na febi oftuden, ali pak, ker on sgubo tih Nebefs, inu vezhne 1'htrafinge tiga pekla sa fabo vlezhe; sraven tega more tudi enu pravu napreiusetje biti, Boga ne vezh reshaliti. Pr. Kai more ta grefbnik , kateri eno nepo¬ polnoma grevingo obudi , fhe delei fturiti ? Od. Ta grefhnik, kateri eno nepopolnoma grevingo obudi, more fkus saflushenje Jesu- fa Kriftufa odpufhanje fvojih grehou vupati, inu Boga , koker sazhetnika ufe pravize, inu fvoiga laftniga opravizhenja lubiti sa-* zheti. Pr. Kahufe sna nepopolnoma grevinga obuditi? * G a Od. 100 t C O ) t Od. Nepopolnoma grevinga fesnana leto vi¬ ško obuditi: Moi Bog! menije shau is zeliga moiga ferza, de fim jeft tebe reshaliu. Jeft savershem, inu fovrashim is ferza moje grehe taku do- bru sa volo njih oftudnofti, koker sa volo tega, de fim jeft fkus nje Nebefsa sgubiu, inu pekel saflushiu'; inu ravnil kolkain jeft ta greh fovrashim, inu savershem, tolkain lubirn jeft od fedai to pravizo, inu tebe o moi Bog! kareri fi te suirik, inu sazhetnik ufe pravize. Jeft savupsmod tvoje nefkon- zhne milofti fkus saflushanje Jesufa Kriftu- fa moiga IsVelizharja odpufhanje mojih grehou, inu fi terdnu naprei usamem s'tvo- jo gnado sa naprei ne vezh grefhiti. Pr. Kai fe sadobi fkus nepopolnoma grevinga ? Od. Skuš nepopolnoma grevingo fe v’fpovedi, inu sTpovedjo tudi' odpufhanje tih grehou sadobi. Pr. Kai fa eno grevinga fe ima grefJjnik po- mujati obuditi. Od. Aku je lih ta nepopolnoma grevinga k’ fvetimu Sakramentu te pokore sadofti, fe ima vender grefhnik pomujati to popolno¬ ma grevingo obuditi. c. Od terdniga napreiusetja. Pr. Kai je enu terdnu napreiusetje ? Od. Enu terdnu napreiusetje, je ena ferzhna vo- T ( O ) ■? IDI vola fvoje shiulenie pobolfhati, inu nevezh grefhiri. Pr. Hzhem mor ep er pr aulen biti ti [H , kateri ima enoferzno volo fe poholjhati ? Od. Kateri' eno ferzlino volo ima, fe pobol- fhari, -more biti perprauien: 1. Ulih grehou, tudi re blishne perlosbno- fti, inu nevarnofti k’grehu fe ogniti. 2. Ufim nagnenju kgrehu superftati, inu ufe kobdershanju te gnade potrebne mi- telne gori used, 3. Toptuje blagu nasai dati; to pohuifhanje kateru je bilu fkus greh fiurjenu, inu to fhkodo, katera fe je timu-blishnimu na njegovim pofhtenji, na blagi, ali na eno drugo visho sgodila, fpet dobru fluriti. 4. Ufim fovrashnikam , inu reshalnikam is ferza odpuftiti. 5. Ufe dolshnorti fvoiga ftanu na tanku fpolniti. Pr. Skuš kai s a ene mitelne sarnore grejhnik pri¬ ti k'enimu terdnifnunapreiuset'jufe pobolfhati?? Od. Grefhnik sarnore priti k’enimu terdnimu napreiusetjli fe pobofhati, kadar on: 1. Boga k’temu sa gnado profsi. 3. Kadar fi vezhkrat vrednoft, inu nuz gna¬ de boshje, katera je zhes ufo zhafno dobroto, pred ozhi pofiavi; inu fi na- fpruti fhkodo tudi riga narmainfhiga gre- G 3 ha 102 r c o) t ha prau k’ferzu usame, katera fhkocla sa dufho vezhi, koker ufe zhafsnu hudu. d. Od Spovedi. Pr. Kai je fpoved ? Ck/. Spoved je enu sgrevanu fposnanje, fkus kateru fe grefhnik pred enim k’saflifhanju te fpovedi prau poftaulenim Mefhnikam fvojih kurjenih grehou obtofhi, de bi od njega odvefso prejeu. Pr. Kak-u more Jpoved vfhafana biti? Od. Spoved more i. Ponishna, 2. popolno¬ ma biti. Pr. Kaku je /poved 'ponishna ? Od. Spoved je ponishna, kadar grefhnik s* pravo grevingo, inu s’veIiko fvojo framoto iam febe pred fpovednikam obtoshi, ufe ne- potrebnu isgovarjanje na ftran pufti, inu fe njega fodbi podvershe, koker fe en krivi fvoiga fodnika fodbi podvrezhi more. Pr. Kaht je fpoved popolnoma ? Od. Spoved je popolnoma, kadar fe grefh¬ nik ufih fvojih fhe nikoli fpovedanih gre¬ hou pred fpovednikam na tanku, odkrito- ferzbnu, inu bres hynaufbine fpove, raku, koker fe on po enim fherbnim fpralhuvan- ji veifty dolshan snaide. P. Kalu je /poved na tanku, odkrito-ferzhna, ' inu bres hynaufhine ? Od. Spoved je na tanku , odkrito-ferzhna, inu bres hynavfhine ta zhafs ? kadar io^ t C o ) t \ j. Crefhnik taku dobru to fhtivllu uflh fmertnih grehou bres eniga samotizhati, koker tudi te okuliftave, katere , ali ta greh sa fposnanje vezhi fturejo, ali želu njega forto fprebernejo, prau pove;ven- der ne {me on perfhone, s’ katerim je grefhiu, nigdar imenuvati, inu fe varuva- ti kai povedati, kar bi pofhtenju tiga blifhniga fhkodlivu bilu. 2. Kadar fe on tih grehou, sa katere gvifh- nu vei, koker gvifhnih, te pak, na ka¬ terim zvibla , pod zviblam fpove. Pr. Ali vela/poved, kadar grefhnik is ftraha, ali Jramoshlivojli na /povedi en /rnertni greh samouzhy? Od. Kadar grefhnik en fmertni greh is ftraha, ali framoshlivofti na fpovedi samouzhy, ne vek famu njegova fpoved želu nizh, am¬ pak en tak grefhnik fturi fhe en nou {inert¬ ni greh, fkus kateriga on Sakramentu te pokore eno veliko nezhaft fturi. Pr. Kai more en tak gre/hnik /uriti, kateri je na /povedi en /rnertni greh na u/o l&fh, ali pak is /htrafline sanikerno/i, samouzhau ? Od. Grefhnik, kateri je na fpovedi en fmertni greh na ufo lafh, ali pak is fhtraflive sani- kernofti samouzhau, ni famu dolshan tiga samouzhaniga greha fe fpovedati , ampak tudi fe obtoshiti: G 4 i.Per T. P er koliku fpovedih, je on leta greh samouzhau. a. More en ufe fpovedi, katere je on po samouzhanim grehi' opravili, inu v’kate- rih fe je on fmertnih grehou obtoshiu, popolnoma ponoviti. 3. Se more fpovedati, aku je on, inu ko- likukrat je v’takim ftani ta prefveti Sa- krament Refhniga telefsa prejeu, inu ali fe je leto tudi ob velikanozhnim zhafsi sgodilu, 4. More on povedati, ali je tudi druge fvete Sakramente v’letim ftani prejeu. Pr. Kai ima -grefbnik filtri ti , kateri je en fmertni greh , ali is nevumnbfti , ali is po - sahlivofti samouzhau ? Od. Grefhnik, kateri je en fmertni greh, ali is nevumnofti, ali is posablivofti samou¬ zhau , more ta samouzhani greh per rei v pervi fpovedi povedati, zhe fe leto sdaizi po fpovedi, inu more biti fhe pred fvetrm obhailam ne more vezh fturiti. pr. Ali imamo orshoh per fpovedi fi jr amil- vati , ali hali ? Od. Mi nimamo urshoha per fpovedi fe fra- muvati, ali bati: 1. Ker nafs ni bilu fram pred Bogam, ka¬ teri ufe vidi. grcfhiti, inu ker fe nifmo hali od njega na vekomai ferdamani biti. a. Ker je boifhi fvdje grehe na fkriunim f(o)t iof pred Spovednikam fposnati, koker vgre- hih nepokoinu shiveti, nefrezhnu umre¬ ti , inu na fcdni dan sa tega vojo pred , zeiim fveitam saframuvam biti. 3. Ker fe Spovednik fam fvojih laftnih f la¬ bod: dblshan vei, inu sa tega volo urshoh ima s’ grefhnikam ufmilenje imeti. 4. Ker je Spovednik pod frnertnim greham, inu pod nar oiftreifhimi zhafnimi, inu vezhnimi fhtradngami k’mouzhenju sa- vesan. Pr. Kakufe ima grefmikna /povedi saftopit dati? Od. Grefhnik fe ima: 1. Na fpovedi ufelei raslozhnu, inu kar je mogozhe s’ pofhtenimi befsedami safto- pit dati. 2. Ima on taku govoriti, de bo le famu od Spovednika, ne pak tudi od tih oku- liftojezhih fiifhan. Pr. Ali fmo dolshni tudi tih tnalih ali odpufl- livib gr eh o u fe /povedati ? . .. Od. Tih malih ali odpuflrlivih grehou fe nif- mo dolshni fpovedati, vender je leto filnu nuznu, inu fvetuvanja vreidnu. Pr. Ali fe ima vezhkrat /fpovedi ji ti ? Od. ITfpovedi fe ima vezhkrat jiti sa to: 1. Ker fe vezhkrat grefhi, inu ker je ne- varnu to fpravo s’Bogam odlafhati. G 5 2. Ker t c o) tr ic 6 2. Ker ta pogoftna fpoved pred nevarnoftjo inu perloshnoftjo tiga greha obvaruje, inu dufho v’gnadi poterdi. 3. Ker ta pogoftna fpoved k’zhiftofti, inu zartanju te veilti ftlnu veliku perpomo- re. v . ' Pr. Pcr kai set eni Jiarofti fo otrozi dolshni }<[povedi jiti ? Od. Otrozi fo dolshni k’fpovedi jiti, kadar fhe k’pameti pridejo, inu fo v’ftani to do- bru od hudiga reslozhiti. Pr. Kai fe Jinri poprei , preide Je eden sazhne jvojib grehou fpoveduvati š Od. Preide fe eden sazhne fvojih grehou fpo- veduvati, poklekne doli, fturi fveti krish, inu rezhe k’Spovedniku : Jejt profsim njih zhaflivredni sa fveti shegen, de fe bom mo¬ jih grehou prau inu zhiflu Jpovedati mogeu ? Pr. Kai je fluriti po tem , kadar fe je shegen od Spovednika'prejeu. Od. Po tem, kadar fe je shegen od Spovedni¬ ka prejeu, fe moli, kadar zhafs, inu per- loshnoft perpufti , ta ozhitna fpoved ali Cohfiteor. Inu ima leta glafs: Jeft ubogi grefhni zhlovek fe fpovem Bogu ufigamo- gozhnimu, Mariji njegovi vifsoku zhaftitlivi Materi, ufim lubim Svetnikam, inu njim Boshji Nameftnik, de fim jeft od moje sadne fpovedi, katero fim ( tukai fe imenuje dan fe sadne fpovedi ) doli paioshiu, doftikrat, inu t C o ) t 107 veliku grefhiu, s 1 miflio, s’ befsedoinu s’djanjam , slafti pak fe jeft dolshan dam, de fim &c. Tukai fe sazhne na to od sgorai ukasano visho, koker fe eden pred Bogam dol¬ shan vei, fvojih grehoii fpovedvati. Pr. Kaku fe /poved/klene ? Qd. Spoved fe fklene sdetemi befsedami: Leti, inu ufi moji vedeozhi, inu nevedeo- zki grehi, katere fim ali fam dopernefseu, ali urshoh biu, de fo jih, drugi dopernefli, ■mene is ferza grevajo sato, ker fim Boga to nar vezhi inu ufe lubesni vredno dobroto fkus nje reshaliu. Jeft ft tudi terdnu na- prei usamen,' ne vez.h grefhiti, inu ufth per- loshrft)ft k’grehu fe varuvati. Jeft profsim njih zhafti vredni sa odveso mojih grehou, inu sa eno svelizhanfko pokoro. e. Od Sadofti-fturjenja, ali od te na- loshene pokore. Pr. Kai /e sajlopi fkus Sadofti -/urjenje , ali naloshene pokoro , katera je potrebna ki Sa~ ktamentu te pokore ? Od. Skuš Sadofti - fturjenje, ali nalosheno po¬ koro, katera je potrebna k'5akramentu te pokore, fe saftopio reiftedela, katere fpo- vednik grefhniku sa volo tih fpovedanih grehou sa pokoro naloshi. Pr. Sakai bodo /pokorne dela la te /povedane grehe naloshene ? log t ( O ) t Od. Sa te fpovedane grehe bojo fpokorne de* la naloshene sato: 1. De fe Bogu sa to nezhaft, katera je bila njemu fkus greh fturjena , enukoliku sa* dofti fturi. 2. De grefhnik fkus fpokorne dela ta greh fam na febi mafhuje. 3. De bojo te saflushene zhafne fhtnifinge grefhniku odpufhene. 4. De fe grefhnik sa naprei bol na pomin ima, de taku lohku supet ne grefhi. Pr. Ali samore zhlovek timu reshalenimu Bo - gu sadofti jhmti ? Od. Ta zhlovek ne more ftzer is laflne mozhi timu reslialenimu Bogu sadofti Buriti, sa- kai sadofti - fturjenje Dga zhloveka nemo- re reshalenju te nefkonzhne t fvetlofti Bosh- * je nigdar enaku biti; vender sadobo te po fpovedi od Spovednika naloshene fpokorne dela, inu tudi teiBe, katere ta sgrevani grefhnik fam radovolnu dopernefse, od ri¬ ga nefkonzhniga saflushenja Jesufa Kriftu- . fa fvojo vrednoft. Pr. Sakai fo grejhniki JJje dolshni Bogu sado¬ fti fiuriti, ker je she Kriftus s a grehe sa¬ dofti ftufiu ? Od. Grefhniki fo tudi fhe po tem, ker je she Kriflus sa grehe sadofli fturiu, dolshni Bo¬ gu sadofti fturiti : . I. Ker t ( o ) f lop 1. Ker ti, kateri hozhjo Kriftufoviga sa- dofti - fturjenja deleshni gratati, tudi to fvojo perloshiti; inu farni tolij-cu fturiti morejo- kar jim je mogozhe, de bi sa to Bogu fturjeno nezliaft, fpet sadofti fturili. 2. Ker Bog grefhnike , katerim on dolg tih grehou, inu vezhne fhtrafinge odpu- fti, tudi doftikrat f iie zhafnu fhtrafa. Pr. Je Sadofii -Jiurjenje en potrebni Jltuk Sa- kramenta te pokore ? Od. Sadofti - fturjenje je en talcu potrebni fhtuk Sakramenta te pokore, de bi svunai ene nemogozhnofti tiftu opraviti, Sakra- ment te pokore ne biu popolnoma. Pr. Kai sa ene dela bodo v Sakramenti te po¬ kore naloshene ? Od. Molitu, poft, almoshno dajati, tudi dru¬ ge fpokorne dela, po velikofti, inu ufha- fanji tih greholi bodo grefhniku sa poko¬ ro naloshene. Pr. Kaku fe ima ta naloshena pokora opraviti? Od. Ta naloshena pokora fe ima opraviti: 1. S’ponishnim ferzam. 2. Sveftii, talcu, koker je bila naloshena. 3. Bres odlafhanja, koker hjtru je mogozhe. Pr. Ali fe sna, inu fe more Bogu tudi fhe fk-us druge , koker fkus te naloshene fpokor¬ ne dela sadoJH funti ? Od. IIO T C o ) T Od. Sna fe, inu fe »nore Bogu tudi fhe fkus druge dobre dela sadoKi Kuriti sa to: 1. Ker Spovednik sa volo nafhe flabofii, inu is drugih pravizhnih urshohou ne na- loshi ufelei eno tim greham praupermer- jeno fhtrafmgo , de tedai grefhniku fhe folikai oKane sa fpokoriti. 2. Ker mi po Kriftufovi sapovedi uredni fad te pokore perneKi imamo. Pr. Katere fo te dela , JkuS katere Je samort tudi svunai te naloshene pokore sadofii fturitil Od. Te dela, fkus katere fe sam or e Bogu sa grehe tudi svunai te naloshene pokore sa¬ doKi Kuriti, fo fufebnu i 1. Molitu, poK, almoshno dajati. 2. Druge dobre dela, katere fe is letiga zyl inu konza radovolnu dopernefso. Pr. Ali fe en drugi tnitel snaide sa zhafnt JJstrafinge sadofii flmiti ? Od. OdpuKiki fo tudi en mitel sa te zhafne fhtrafinge sadofii Kuriti. Perftavik od OdpuRikou. Pr. Kai fo odpuftili? Od. OdpuKiki fo enu odpufhanje teh zhafnih f htrahng, katere bi mi po odpufhenun dol¬ gi teh grehou, vdetim shiulenji, ali pak po fmerti terpeti imeli. Pr. ? C o ) Y m Pr. Kai morejo katolfhLi krijiicini od odpufti- kou v er uv ati ? Od. Katholfhki kriftiani morejo od odpufti- kou veruvati: 1, De je ra prava Zerku od Jesufa Kriftu- ia oblaft prejela, odpuftike vun deliti. 2. De nam je prau nuznu re od Zerkve vun delene odpuftike sadobiri, Pr. Kdo ima v tei -pravi Zerkvi oblaft od - puftike vun deliti ? Od. Ta Rimfki Papesh fam ima oblaft v’zeli Zerkvi odpuftike vun deliti, Shkofi pak imajo oblaft v’njih Shkoftah, vender po gvifhnih od Zerkve fturjenih poftavah tei- fte vun deliti. Pr. Ali je vezb Jort odpuftikou ? Od. Eni fo popolnoma odpuftiki; eni fo pak tudi, kateri nifo popolnoma. Pr. Kai je en popolnoma odpaftik ? Od. En popolnoma odpuftik je enu odpufhan- je ufih zhafnih fhtraftng , katere je grefh- nik saflushiu. Pr. Kai Jo ti odpuftiki, kateri nifo popolnoma? Od. Ti odpuftiki, kateri nifo popolnoma, fo tifti , fkus katere ne bodo ufe zhafne fhtrafinge, ampak le en deil od teiftih odpufhen. Takufbni fo: odpuftiki od fhti- ridefset dni, od eniga ? ali od vezh leir. Fr. m t ( o ) f Pr. Na kom fo ugrmitani odpuftiki ? Od. Odpuftiki fo vgruntani na fhazi te Zerk- ve, kateri v’tim neskonzhnim saflufhenji Jesufa Kriftufa, v’saflushenji te prefvete Di- vize Marie, inu tih drugih Svernikou fto- jo 5 leto nam perlafti ta Zerku per dode- lenji tih odpuftikou. Pr. Ali nafs Zerku f kit s odpuftike ne odveshe od dolshnofti sa grehe sadofti fturiti ? Od. Ta Zerku nals ne odveshe želu do kon- za od dolshnofti sa grehe sadofti fturiti, ona le bozhe: 1. ' Duha te pokore v’nafs obuditi, inu ta aifer polonati, s’katerim mi fpokorne dela opraulamo. 2. Nafhi flafcofti, inu nepremoshnofti na pomozh priti, katere nam v’zhafsi ne p^rpufto Bogu taku sadofti fturiti, ko- ker bi mi mogli. Pr. Kai jefhe potreba k's a dol lenju tih odpvftikoift. Od. K’sadoblenju tih odpuftikou je potreba: 1. De je eden v’ftani te gnade. 2. De fe te naprei poftaulene savese fpolnio. Pr. Ali samorejo odpuftiki tudi ditfbam v Vy- ■ zah kai pomagati ? Od. Odpuftiki samorejo tudi dufham v’Vyzah na.vifho ene profhnje per Bogu pomagati, kadar fo" tudi k’letimu zilu, inu kohzu dodeleni; tedai pak morejo ti shivi te <|cl Zer- Zerkve k’sadcfclenju tih oclpuftikou naprei poflaulene dobre dela sa te rnertve Bogu gori ofFrati. Fr. K (ti Jo c tj rftif i eni ga /vetiga leita , ali Juhicama 1 C d. Odpufliki eniga fvetiga lerta, ali Jubile- uma fo eni pop okorna odpufiiki, katere Rimfki Papefh v’gviihnih perlcsbr oblih, inu zhafsih s’ pofebnimi frajofiml, inu s av e sa¬ mi duii. §. 5. Od Sakramenta tiga pofleaniga Olja. Pr. Rai je S. pofledr.u Olje ? Cd. S. poflednu olje.je en Sakrarrent, v’ka- terim bolnik smasikm S. olja, inu il us to napreipifsar.o moiiru tiga J, efbnika gnaco Boshjo kdcsdraulenju te di:fhe, inu vtzh- krat tudi tiga shivota sadobi. Fr. Sak.ai lo leta Sckrament to pofledftu olje imenuvan ? C d. beta Sakrarrent bo to pcfledru olje sato imenuvan, ker fe n ed 1 liri fvetfrr; rrafili, katere je naih Isvelizbar fvoji Zerkvi uka- sau, na sadne podeli. Pr. Kotna fe in:a to pojfedntt olje podeliti ? Od. To poflednu olje fe ima bplnikam , ka¬ teri fo revami! bolni, podeliti. Tr. Idcdai fe ima hhtUani to pcfhdnu olje podeiliti ? od. H 114 t C O ) t Od. To poflednu olje fe ima bolnikam, zbe je le mogozhe, tažhafs podeiliti, kadar fo fhe popolnoma farni per febi. Pr. Kai dopernefse , ali fturi to poflednu olje' 1 . Od. To poflednu Olje dopernefse, ali flury: I. Pogmeranje re pofvezhujozhe gnade. s.Odpufhanje tih malih , ali tudi tiftih fmertnih grehou, katerih fe bolnik is ene negrefhne posablivofti, ali nepremosb- nofti ni fpovedau. 3. Odrefhenje od tega, kar grehi hudigs fabo pernefso , inu sa fabo popuftijo. 4. Mozh fkushnjavam, inu fili tiga hudi* zha fuperflati. 5. Pomozh zhes prevelike britkofti savolo te blishne fmerti , inu napreiftojezhe fodbe. 6 . Tudi vezhkrat sdrauje tiga shivota, ka¬ dar je k’svelizhanju te duflie. Pr. Kuku fe tnore lounik Idpojlednimi olju perpraviti ? Od. Bounik f '6 rdore k’poflednimu olju per¬ praviti s’eno shivo vero, inu s’terdnim sa- vupanjam na Boga, s’enim želim isrozhenjain v’boshjo volo ; pred ulim pak fe more on fkus fveto fpoved v’flan te gnade poftaviti, ali zhe fe ne more fpovedati, pravo gre- vingo zhes fvoje grehe obuditi. Pr. Kolikukrat fme bonmktopoflednu olje prejetb Od, t ( O ) t 11 $ Od. Bounik fme to poflednu olje tolikukrat prejeti; kolikiikrat fe on v’eni novi ne- varnofti te fmerti sriaide. Pr. Kdo fvie to pojlednu olje vnn (teliti ? Od. To poflednu olje ne fme obeden vun deliti, koker Mefhniki te Zerkve; slafti pak je leto tih Fajmafhtrou opravilu. Pr. Je to pofiednu olje potrehnu k''svelizhanju? Od. To poflednu olje ni želu potrel nu k’sve- lizhanju, vender nima bounik samuditi ti- flu prejeti, inu leto sa volo teh velikih gnad, katere on fkus tiftu preime. §. 6 . OdSakramentaMerimikoviga sheg- nuvanja. Pr. Kai je Sakrament tiga shegnuvaiija /ploh? Od. Sakrament tiga shegnuvanja fploh, je en Sakrament, fkus kateriga bo tiftim, kate¬ ri fe kTkishbi te Zerkve podajo, ena du- houna oblaft, inu pofebna gnada dodelena gvifhne zerkoune opravila k’zhafli boshji, inu k isvelizhanju teh dufh prau inu fvetu opraviti. Pr. Kai je Salrament Mefenikoviga shegnu¬ vanja pofehei? Cd. Sakrament mefhnikoviga shegnuvanja po~ febei je en Sakrament, fkus kateriga bo tem, kateri bodo k’Mefhnikam shegnani, ta oblaft taku dobru do tiga praviga shivota H a Je- T C o 1 f Il6 Jesufa Kriftufa, koker do riga duhouniga sbivota , kateri fo ti verni, dodelena. Fr. V'zhem Jloji leta ollafl mcfhnikoviga sheg- nnvanja i Od. Obiaft mefhftikoviga shegnu vanja iloji v’tem , de i. Mefhniki kruh inu vinu v’pravu telu inu kri nafhiga Gofpoda Jesufa Kriftufa fpreberniti, inu tiftu nčbefhkimti Oz h e* tu gorioftrati samorejo. 1. De oni tim vernim grehe odpuftiti, ali sadershari samorejo. ' Pr. Kdo samore mejbnike shegmtvati ? Od. Le farni Shkofi samorejo mefhnike sheg¬ nuvati. Pr. Kaku morejo tifli vfhafani hiti, kateri tuejhnikovn shegnuvanje preimejo ? Od. Ti, kateri mefhr.ikovu shegnuvanje prei¬ mejo , morejo fufebnu to potrebno vuzhe- noft imeti, inu savolo njih zhednofti-pol- niga shiulenja v enim dobrim imeni biti. Pr. Kai dopernefse , ali fiuri mefhnikovu sheg¬ nuvanje ? Od. Mefhnihovu shegnuvanje dopernefse, ali fturi : I. Sraven pogmeranja tepofvezhujozhegna- de, tudi to pofebno gnado, fkus katero shegnani mefhniki premoshni, inu per- prauni poftanejo njih zerkouno flushbo pran T(o)t n 7 prau opraviti, inu Sakramente fpodob- nu vundeliti. %. Onu utifne enu neisbrifhlivu snaminje dufhi tih shegnaoih, fkus katera bodo oni od tih drugih vernih raslozheni, inu k’flusbi boshji na eno laftno visho perpifsani, sa tega volo fe mefhnikovu shegnuvanje ne more vezh , koker en¬ krat prejeti. Pr. Je Sakrament mefhnihoviga shegnuvanja potreben ? Od. Sakrament mefhnikoviga shegnuvanja ni potreben edinim perfhonam, sa zelo Zer- ku pak je potreben. §. 7. Od Sakramenta tiga Sakona. Pr. Kai je Sakrament tiga Sakona ? Od. Sakrament tiga Sakona je ena neresves- liva savesa, fkus katero fe dve ledig ker- fhanfke perfhone mofh inu shena po fhegi te Zerkve saroshita, h’katerimu njima Bog fkus leta Sakrament gnado da, de ona dva vTvojim sakonfkim ftani noter do fmerti bogabojezha oftaneta, inu fvoje otroke po kerfhanfku gori redita. Pr. Kaku imenuje Jveti Paul Apoftel leta Sa- krament ? Od. Sveti Paul Apoftel imenuje leta Sakrament en velik Sakrament v’Kriftufu, inu v’Zer- fcvi; sato, ker leta Sakrament to duhouno saveso Kriftufovo s’lvojo Zerkujo pomeni- t C o ) t I8i Pr. H kai sa enimu zilu inu konzu je Satan, noter poftaiden ? Od. Sakon ie noter poftaulen: 1. K’gmeranju zhlovefhkiga roda. 2. K’gmain inu nafprutni pomozhi tih sa~ rozhenih. 3. K’mitelne super nefpodobnu poshelenje tiga mefsa. Pr. Je Sak.on potreben ? Od. Sakon je fploh h’gmeranju zhlovefhkiga: roda potreben, ne pak sa vfakiga zhloveka pofebei, sakai Iedig ftan je sa edyne per- fhone boli popolnoma. Pr. Kat dopernefse ali (luri Sakrament tig Sa- kona ? Od. Sakrament tiga Sakona dopernefse ali ftu- ri sraven pogmeranja te pofvezhujozhe gna- de leto pofebnu: 1. De sakonfki ludi brumnu noter do fmer- ti ukupei shivo. a. De oni fvoje otrozhizhe v’ftrahi bosh- jim gori redo. Pr. Kai hozhe Zerku od perfhon, katere v sa¬ kon (lopio , imeti ? Od. Zerku hozhe od perfhon, katere v’sa- kon flopio, imeti: 1. De med njimi ni obeniga sadershika : 2. De oni is rakiga žil’ inu konza, kateri [ je timu goripoOaulanju permerjen, v’Ie- c ta ftan ftopio. t ( o ) t 119 g. De fe oni tudi v’ftrahi boshjim s’eno zhifto veiftjo v’leta fhn podajo, inu sa tega volo poprei k’fpovedi, inu k’fveti- mu obhailu gredo. Pr Kai morejo fturiti , kateri v sakon ftopio? Od. Ti, kateri v’sakon ftopio, ii morejo po troinim oklizi sakonfko sveftobo v’prizho dveh prizh, inu njih laftniga Faimafhtra oblubiti, inu fe porozhiti puftiti. Pr. Katere fo te dolshnofli tih sakonfkih pru- ti enima drugima ? Od. Te dolshnofti tih sakonfkih pruti enimu drugimu fo: i. De oni mirna, inu po kerfhanfku vku- pei shivo. : 2. De mosh fvojo sheno, koker fvoi laft- ni shivot lubi, redi, inu varuje, shena pak fe v’pravizhnih rezheh moshu po¬ korna fkashe. 3 . De eden tiga drugiga v’teshavah ne sa- pufti, ampak oba svefta noter do fmerti vkupei oftaneta. Pr. Katere fo dolshnojli tih sakonfkih prati njih otrokam ? Od. Dolshnofli tih sakonfkih pruti njih otro¬ kam fo: de oni teifte po herfhanfku gori- redo, inu sa njih vezhnu, inu zhafnushiu- lenje skerbo. H 4 PE- 120 t ( O. ) t PRTA POSTAVA. Od Kerfhanfke Pravize. Pk Krti je kerfiavf-a praviza ? Od. KeThanfka praviza ie, de fe tiga hudi- ga varujemo , inu dobru fturimo. Pervi deil te kerfhanfke Pravize: Va¬ mi fe hudiga ? P». Kateri je ta pervi deil kerjljanfke pravize1 Od- Ta pervi deil kerfhanfke pravize je: Varni fe hudiga? Pr. Kai je to budit ? Od. To pravu, inu edynu hudu je ra greh. Fr. Kai je ta (treh /ploh ? Od. Ta greh fploh je enu radovolnu prelorn- lenje boshje sapovedi. Pr. Kolika fort je ta greh ? Od. Ta greh je dvoini. i. Ta poerbani greh, inu a. Ta lahni, ali perfhonfki greh. §. i. Od tiga poerbaniga greha. Pr. Kai je ta poerbani greh ? Od. Ta poerbani greh je tihi greh, kateriga je Adam v’Paradishi, inu mi v’Adamu ftu- rili , inu kateriga fmo mi od njega poer- bali. Pr. r c o) r m Pr. Od kod ima ta poerbani greh fvoje ime ? Od. Ta poerbani greh ima fvoje ime od tod, ker zhlovek, kateri od Adama pride, leta greh poerba, inu njega fhtrafinge, inu ufe kar hudiga fabo pernefse, terperi more. Pr. Kai Jo fhtrafinge tiga poerlaniga greha ta ene , inu kai on hudiga fabo pernejte ? Od. Kar ta poerbani greh hudiga fabo per¬ nefse, inu njega fhtrafinge fo: Sguba te pofvezhujozhe gnade, fmert, nagnenje k’ hudimu, supernoh k’dobrimu, veliku reu, inu nadlog. Pr. Te Maria Diviza tudiAdahiou grehpoerbala? Od. Ta Ze rku ni fizer zhes leto koker en Artikel te Vere nizh res-fodila, ona ven- der sa dobru usame ta vuk, koker eno brumno maningo, de je bila Maria Mati Boshja bres poerbaniga greha fpozheta; fa ona želu prepove ta nafpruti poftauleni vuk dershati, ona obhaja na eno fufebnu pras- nizhno visho ta Prašnik njegova Spozheria, inu ie sa ta dan velike odp iftike dodeilila. §• 2. Od laftniga, ali perfhonfkiga gre¬ ha, inu njegovih fort. Pr. Kai je ta la fini greh 1 Od. Ta lahni greh je enu prelomlenje bosh- je poftave, katera grefhnik fam radovolnu dopernefse. s Pr. Kaku fe fhe imenuje ta lajlni greh ? H 5 Od. 122 t ( O ) T OJ. Ta laftni greli fe imenuje tudi ta per- fhonfki greh k’reslozhiku tiga poerbaniga greha , kateriga Adamovi nuki nifo farni fturi li. Pr. Kaiu bo ta laflni, ali perfhonfkigreh fiurjenl OJ. Ta laftni, ali perfhonfki greh bofturjen s’miflio, s’befsedo, inu s’djanjam, ali s’ opufhenjam tega, kar fmo dolshni fturiti. Pr. Kai je s a en reslozhik, me J laftnimigrehit OJ. Reslozhik med laftnimi grehi je leta: ne¬ kateri fo naglauni, ali fmertni grehi, ne¬ kateri pak maihini, ali odpufHivi grehi. Pr. Alije imafbe en reslozhik tih grehou merka til OJ. Se ima tudi en reslozhik med laftnimi, inu ptujimi grehi merkari. Pr. Kai fo ti laflni grehi ? OJ. Ti grehi, katere eden fam fturi, folaft- ni grehi. Pr. Kai fo ptuji grehi ? OJ. Ptuji grehi fo tifti, katere fizer farni ne- fturimo, katerih pak mi krivi gratamo, zhe mi druge kkiftim napelemo , ali zhe jih nasai t ne dershimo, kadar fmo dolshni, ali v’ftani leto fturi ti. Pr. Kai je fmertni greh ? Od. Smermi greh je enu tefhku ali veliku prelomlenje Boshje poftave. Pr. Kai fbkoduje fmertni greh ? OJ. t C O ) t 123 qJ. Skuš frnertni greh bo dufha ob du- hoinu shiulenje, to je : ob to pofvezhu- jozho gnado Boshjo obropana, zhlovek podane en fouvrashnik Boshji, inu kriu vezhne fmerti. Pr. K ali v’pekel obfojena , ali pak v’Nebefsa go- riuseta. Pr. t ( O ) t Hi Pr. Kai fo hyze ? Od. Hyze fo en krai, ker dufhe zhafne fhtra- finge sa grehe terpo, katerih fe nifo v’ shiulenji fpokorile. Pr. Katere dnfhe bodo vhyze obfojene ? Od. Teifte dufhe bodo v’hyze obfojene, ka- rere sarolo tih vVhiulenji fturjenih grehou boshje pravizi nifo sadofti iturile. Pr. Kai sa ene Jhtrafinge terpo duf e vkyzah? Od. Dufhe v’hyzah vezhi deilsavoio tegalll- nu velikii terpo , de njih gorezhe shele Bo¬ ga gledati, inu vezhnu ushiiilari, fhe nifo fpolnene, sraven tega terpo one tudi te martre, katere je Boshja praviza njim na- meinila. Pr. Alife somore dufham v , hyzab pomagati ? Od. Dufham v’hyzah fe samore pomagati, inu i. fufebnu fkus Deti offer te Mefhe. i. Skuš molitu. 3. Skuš druge dobre dela. 4. Skuš odpuftike. Pr. Ali fino dolshni dufham v hyzah pomagati? Od. Mi fmo fploh dolshni vfem dufham v’ hyžah pomagati; kar pak ftarifhe , inu dobrotnike fadene, fmo leto tudi dolshni is hualeshnofti. 1 Pr. K a kit dolgu oftanejo dufhe tih merfvik vhyzah ? Od. 'Kaku dolgu dufhe tih mertvih v’hyzah oftanejo fe sagvifhnu ne more veiditi, ufe kar fe samore rezhi, je: de one vkeiftih T44 t C O ) t en dalfbi, ali kraifzhi zhafs ofianejo potem koker fo one Boga vezh ali main reshalile, vezh ali main ‘ pokore vletim shiulenj i ftu* rile, inu po tem, koker jim ti verni fkus molitu, inu druge dobre dela vezh ali main na pomozh pridejo. c. Od Pekla. Pr. Kai je Pekel ? Od. Pekel je en krai, ker bodo ti ferdamani vezhnu martrani. Pr. Kdo pride v’Pekel? Od. Tifti pride v’Pekel, kateri y’fmertnim grebi vmerje. Pr. Kaka fo peklenfks martre ufbafane ? Od. Peklenfke martre fo taku ufbafane: Ti ferdamani bodo 1. Ob gledanje inu ushivanje Boshje vezh* nu obropani. 2. Oni bodo en vezhen ogin terpeli; yezh- ne temme, rijovenje , inu fhkripanje tih sob, vednu pezhenje te veifti, britkoft, inu fzaganje, ufe, kar koh more bolezhi- ga na shivoti, inu na dufhi biti, bodo oni vezhnu terpeli, to je: oni bodo vfe leto bres konza, bres vupanja ene odloge, ali odrefhenja terpeli. Pr. Kai bi mogla premifhlnvanje teh peklett- Jkib viarter per nafs fturiti? Od. C (L Premifhluvanje teh peklenfkih marter bi moglu per nafs fturiti, de bi mi grehou fe varuvali, tih doperngfsenih fe fpokorili, inu sa nje sadofti fturili; velikoft, inu fer- pefh teh vezhnih fhtrafing nam da nasnan- je, koku ftrafhnu je vroke shiviga Boga pafti. d. Od, Nebefs. | Pr. Kai fo Nebefsa. Od. Nebefsa fo to nar frezhnifhi prebivalifhe tih Svetnikou, ker fe Bog fvojim sveftim flushabnikam od oblizhja do obiizhja ka- she, inu je fam njih neisgruntanu velik« plazhilu. Pr. K do pride v 1 Nebefs a ? Od. Tifti pride v’Nebefsa, kateri je v’Boshjei gnadi vmeru, ihu tifti, kateri je sa te do- pernefsene grehe , ali v’letim , ali v’tim drugim shiulenji sadofti fturiu. Pr. Je nebejhku vefsele velika ? Od. Nebefhku vefsele je neisrezhenu velik«. Pr. V'zhem fioji nebefhku vefsele. Od. Nebefhku vefsele ftoji v’tem: Ti isvo - leni bodo I. Boga od oblizhja do oblizhja, inu ko- ker je on fam na febi vezhnu gledali, lubili, inu ushiulali. K i. 146 Mr r < \ ■'ir * 1 0 J * 1. Oni bodo ufe ro dobru na dufhi , .in« na telefsi , kar fe koli smifliti more } vezhnu imeli. 3. Oni bodo od vfiga tudi nar mainfliiga hudiga obvaruvani. Pr. Al fo tudi guifhne Jiopnje , al ver fiz ne- bejbkiga vefsela ? Od. Ja , fo tudi guifhne ftopnje , ali verfie nebefhkiga vefsela; kateri je vezh dobriga fturiu, bo tudi vezh v'Nebefsih polonan. Pr. Kai nafs vuzhi to premijhluvanje nehefb- k. iga vefsela ? Od. To premifhluvanje nebefhkiga vefela nafs vuzhi: l. De moremo ufe krishe inu terplenjepo- terpeshlivu prenefti, šato ker zhafne te- fhave nizh nifo pruti tei zhafti, katera bo mad nami rasodena. 1. De fe ufe 7,hafne vefele nebefhkimu vefselu ne more perglihati. K o n z. i ■ ‘ * '' ) v ' "5» *-,* • :VvV -;. . v-.' ■’ ■ /:■ . ...■:• •■ •■, ,v;\v-- '• - • J .'.v';-. • '■ - A ' - A"? V. ; v' / i v' c- a:, v;-Vi avaaa •• A,AAA;.■ • ■•: ’• -V? A e *- : ‘--s 1 . ■ . : % ■ { ■:■ ■ •v:V 4 !■', / ■ ’ ;A'- . '■ , ^ A .' - , , • f A T-, .'V ' i :/ r •' ■’ . ' ' ' " ' A 'A. L;. »A*;* A- / 'I' . - ■ , u, ^ s. f, n * 'A? 'A IfMi ‘ in • • »'-V -s--;,* -V’ -v- ' * \ ' v s rfe* {% -V m i . • ■ • \ , •' A-•* ► a ' ■ ■ "... ‘ '\ • s’_ j--'*•>*>• j ‘;/ i,/*> ' U ;v 1 - KB . v - n - ' p'". A £'v< . tV/;' * t i I,. . • ■ w - > *•:> :>••• • •>. -fl P; ;:•-■, •;.^v.'> v* v ?,* . . 1 ■ ? ■■■>,, a-,;-•: ^; as y< ■> r. A ; :.,A ' . 4 ' S. «v, ■ .A-:' 4 IX'".- t yP' . ■ 'i'.. :. ■ f 'J*?, j: tt \' 'AA /-s• a,V..a , ' ;: Aa'* a:'a,„a,;.a,.., ... 5A\A? - , ■ .A; *. / . > •. i-Jf-'; »z- mwr- pl te Mm ■j 'M£'*$!sjb&š % m ■ - i H’ _ ■ &iZ’i ■ ' ’ T'.j "' V* VV .,V,,-7 * -T . ;V v V- v- r >•? • ■•■' . , .. ... .. ■ 7 ■ ■■. V.: v • ■ ■ V. : i ”; ;vs?■ mmmi-m---- u^: : ->•• .. v .v,,- ,\ •.^ '• . ■ ' •/■ , » ' . ' ■ ' i . ' -:■■ ■ •• »V - •: • • . . . V \ ■•••■•" : v V--. VV ’» ,v: X v7> j' -y, -"v ' i . ’ y & ah ■ ■ '.k' -A.- j 'V -j ' r - »rS? i ;mmmm HF Si $&&&■:?& . __. - __ . «■ ■>■'■.■ '■ -A £& ’ A-. ; . 1 ;, 7; A,' .. '.s' .■- ■ ,* 7?i'z : ‘A: V 'Cv\' V:’- -■/ \ -'■■ : V7; ' 17 ,-f ■*<<' »'\>V •'S : 'M 5 - ^•W.s . ‘X iv ••; j > r ; .hi* 7>J ■