Poštnina plačana T gotovini. Leto XX. Posamezna Stev. Din L— Št. 16, Upravalštvo ..Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 3 Uredništvo »Domovine". Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnin » tazemttro: Četrtletno • Din, polletno II 01«, celoletno te Ola; m 1» leastfo run imerllUl Četrtletno II Dla, polletno 24 Din, celoletno «8 Ola; taerlti leta. I dolar. — Rnfon poitae hranilni«, podralolea » llnllJanU it 10.911- Visoke cene modre galice Že nekajkrat smo pisali, koliko razburjenje je nastalo med vinogradniki in hmeljarji, ko so doznali, da se je modra galica znatno podražila in da namerava cena še dalje naraščati. Vzrok podražitve galice je v porastu cene bakru na svetovnem trgu zaradi splošnega oboroževanja. Med tem ko je lani stala modra galica v trgovini na debelo okrog 4.70 Din za kilogram, so ji v začetku tega meseca napovedovali ceno po 7 do 7.60 Din. Kakor je znano, je peronospora vzela lani vinogradnikom marsikje mnogo nad polovico običajnega pridelka, a cena vinu kljub temu ni poskočila. Razumljivo je torej, da je položaj vinogradnika obupen. Že lani mnogi manjši vinogradniki niso zmogli niti cenejše modre galice, a kako naj jim bo mogoče nabaviti si galico zdaj, ko je to važno obrambno sredstvo dražje, denarja pa še manj kakor lani. Isto velja za naše hmeljarje, ki jim hmelj-ska peronospora čedalje bolj uničuje pridelek. Pri tako visokih cenah modri galici in pri znani nezanesljivosti hmeljskih cen bo hmeljar pač prisiljen izročiti svoj hmeljnik le v božje roke. Koristi našega narodnega gospodarstva zahtevajo, da posredujejo pristojna oblast-va in ne puste uničenja teh dveh važnih kmetijskih panog, ki preživljata po vsej državi stotisoče in stotisoče ljudi, zraven tega pa pomenita, zlasti hmeljarstvo, važno niso upravičene postavko v našem izvozu. Posredovanje oblastev ne bo težavno, ker je dognano, da so tvornice izdelale galico, ki jo imajo zdaj v zalogi, iz bakra, kupljenega po prejšnjih nižjih cenah. Sicer pa je cena bakru v zadnjih dneh spet znatno popustila. Poleg tega imamo v naši državi rudnik bakra, ki dela z ogromnimi dobički, a te dobičke odnašajo v tujino tuji lastniki rudnika. S pristojnih mest pač lahko prisilijo rudnik, da bi dal za izdelovanje modre galice na razpolago cenejši baker. Pri modri galici gre za koristi siromašnih stotisočev, pri rudniku bakra pa le za peščico ljudi, ki bi komaj občutili, da so ogromni dobički nekoliko manj ogro« mni. Kakor poročajo iz Beograda, je na posredovanje vinogradniških društev zahtevalo ministrstvo za kmetijstvo od ministrstva za trgovino in industrijo izpremembo sporazuma o cenah z izdelovalci modre galice v tem smislu, da se cena modri galici ne bi brez nadaljnjega odrejala na podlagi cen bakra na londonskem trgu, ker je to čisto neupravičeno. Po zatrdilu iz vinogradniških vrst namreč znašajo zaloge modre galice pri tvornicah okrog 450 vagonov in vsa ta količina je bila izdelana v času cenejšega bakra. Če še torej ponovno naglasimo, da imamo v državi možnost dobave cenejšega ba-' kra, je torej upravičeno pričakovati, da bodo naši vinogradniki in hmeljarji spet dobivali to neogibno potrebno obrambno sredstvo proti peronospori po znosnih cenah. Bastovluslca tsilcssi na vloge in pritožbe Banska uprava je poslala listom naslednji razglas: Časopisi so že na kratko poročali, da se od 1. t. m. dalje za vloge in pritožbe, ki se vlagajo na bansko upravo ali njej podrejene urade v banovinskih samoupravnih poslih, ne plačuje več državna, ampak banovinska taksa in sicer v banovinskih kolkih. Za banovinske posle se smatrajo vse zadeve, ki jih rešuje banska uprava kot samoupravno oblastvo, na primer pospeševanje kmetijstva in živinoreje, urejanje hudournikov, agrarne operacije, socialno skrbstvo, gradnje in vzdrževanje banovinskih cest in podobno. Za banovinske se smatrajo dalje vse zadeve , ki so v zvezi z bano-vinskim proračunom ali s pravilnikom o tem proračunu, torej vse vloge, prošnje in pritožbe, ki zadevajo odmero in pobiranje banovinskih davščin ne glede na to, ali se vloga obravnava pri banski upravi ali kakem drugem uradu. Če se kdo pritoži proti odloku, s katerim ga je sresko načelstvo kaznovalo radi trošarinskega prestopka z vinom, mora priziv opremiti z banovinskim kolkom za 30 Din, ne z državnim. Ali če kdo prosi za olajšave pri plačevanju kake banovinske davščine, mora na prošnjo nalepiti prav tako banovinski kolek, in sicer za 10 Din. Morebitne priloge prošnje pa morajo biti opremljene s kolkom za 4 Din. V dravski banovini se pobirajo tele banovinske davščine: a) banovinske doklade k državnim neposrednim davkom; b) banovinske trošarine: na vino, vinski mošt, pivo, žganje in špirit, ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače, mineralne vode, kvas, bencin, električno energijo in pnevmatiko ; c) banovinske takse na plesne prireditve in podaljšanje policijske ure, lovske karte, šo« ferske legitimacije, zavarovalne premije, po« sest in nošenje orožja in prenos lastništva na živinskih potnih listih, dvoodstotna taksa od prenosa nepremičnin, doklada k državni do-< polnilni prenosni taksi, 40odstotna doklada k državni taksi na vstopnice, administrativna takse in doklade k državnim taksam po za« konu o taksah; č) banovinska davščina na lovišča in ribo« love, davščina na dediščino in odškodnina avtobusnih podjetij za prekomerno rabo cest; d) izredna davščina delojemalcev in delo« dajalcev za bednostni sklad; Z banovmskimi kolki se morajo torej kolko-vati: 1. vse vloge (prošnje in pritožbe), ki se nanašajo na odmero ali pobiranje zgoraj navedenih banovinskih davščin; 2. vse prošnje za sprejem v banovinsko službo; 3. vse prošnje za kakršnekoli podpore iz ba-novinskega proračuna ali iz proračuna bed« nostnega sklada; 4. vse vloge, ki se predlagajo banovinskim zavodom, med katere spadajo: kmetijske šole na Grmu, v Št. Jurju ob južni železnici, v Ra-kičanu in v Poljčah; vinarska in sadjarska šola v Mariboru; gospodinjski šoli v Mali Loki in Svečini; kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru; vse banovinske trsnice in drevesnice kakor tudi tečaji, ki se prirejajo na banovinskih posestvih; ribogojni zavod v Bohinjski Bistrici; gozdarska šola v Mariboru)1 podkovska šola v Ljubljani; dalje gluhonem-nica v Ljubljani, deško vzgajališče v Ljublja« ni, zavod za slepo deco v Kočevju, dečja dO« mova v Ljubljani in Mariboru. Banovinski zavodi so tudi bolnišnice v Brežicah, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju in Slovenjgradcu in hiralnice v Ptuju, Vojniku in Gornji Radgoni. Tudi zdravilišča Golnik, Dobrna in Rogaška Slatina so banovinski zavodi. Taksa na vloge znaša 10 Din, za priloge 4 Din, za pismene odgovore (odločbe, ki zanje stranka prosi) 20 Din, za pritožbe 30 Din. Banovinski kolki se nabavljajo pri razpeče-valcih državnih taksnih vrednotic, ki imajo na vidnem mestu označeno, da so pooblaščeni prodajati banovinske kolke. Občinstvo na to opozarjamo, kajti obla:itva, ki bi prejela vloge v banovinskih poslih, a kolkovane z državnimi kolki, ne bodo dotičnih, vlog vzele v pretres, dokler ne bo plačana ustrezna taksa v banovinskih kolkih. Sadjarstvo fe za Slovenijo pomembna kmetijska panoga Dravska banovina izvaža v letih dobrega sadnega pridelka do 2000 vagonov sadja v razne države, tako v Avstrijo, Nemčijo, Češkoslovaško, Francijo in tudi v Italijo. Pomladna napoved za lansko letino je bila odlična. Izvozniki sadja in sadjarji sami so računali, da bo mogoče izvoziti do 2000 vagonov sadja. Najslabše lanske vremenske nevšečnosti pa so povzročile, da je bila letina izredno slaba. Zaradi slabe letine je bilo povpraševanje po prvovrstnem sadju večje in zato so bile cene razmerno višje kakor druga leta. Na de- belo so se jabolka prodajala za izvoz od 1.30 Din dalje za kilogram. Fina jabolka so se kupovala na Štajerskem celo po 6 dinarjev na debelo. Zanimivi so podatki o lanskem izvozu sadja. Presnih češpelj za predelavo je bilo izvoženih iz naših krajev 119 metrskih stotov, a finih hrušk 1498 metrskih stotov. Iz kočevskega sreza je bilo izvoženih do 57 metrskih stotov malin. Nasproti drugim letom je padel izvoz jabolk. Bilo je izvoženo: 1407 metrskih stotov prvovrstnih namiznih jabolk, 33.262 metrskih stotov drugovrstnih in 2602 industrijskih jabolk, celotno torej 36.271 metrskih stotov jabolk ali okoli 362 vagonov. Strokovnjaki računajo, da je Slovenija prejela za izvoženo sadje lani okoli 7,576.600 Din. Druga leta je dobila 40 milijonov dinarjev. V pogledu izvoza jabolk in tudi drugega sadja pred-njačijo naslednji srezi: Maribor levi breg, ki je lani izvozil 12.142 metrskih stotov raznega sadja (jabolk, hrušk in češpelj), dalje Ptuj (7.630 metrskih stotov jabolk), Ljufc>mer '(8.895 metrskih stotov jabolk) in Šmarje pri Jelšah (5.895 metrskih stotov). Na ostale kraje prihajajo manjše množine izvoženega sadja. Vsekako je sadjarstvo za Slovenijo važna kmetijska panoga, ki bi ji bilo treba posvečati več pozornosti. Na deželi pretežno še zmerom prepuščajo sadno drevje le boljšim rokam. Ker je umnih sadjarjev malo, se silno girijo najrazličnejši škodljivci, ki zlasti boljše vrste sadja uničujejo. Boj proti škodljivcem bi se moral vršiti organizirano, kar je seveda brez odločnih oblastvenih ukrepov nemogoče. Tudi več pouka potrebuujejo sadjarji. Politični pregled V nedeljo sta prispela v Beograd turški ministrski predsednik Izmet Inenf in zunanji mini. ster dr. Ruždi Aras. V Beogradu so ju sprejeli zelo prisrčno in svečano. Na kolodvoru ju je med drugimi od-ličniki pozdravil naš ministrski predsednik da-. Milan Stojadinovič. Oba turška državnika, ki sta prav za prav vrnila obisk našega ministrskega predsednika v Ankari, sta se razgovarjala z dr. Stojadinovičem o balkanskih in sredozemskih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Izmet Ineni je dr. Stojadinoviču tudi sporočil, da je prejel od predsednika tur-Ske republike Kemala Atatiirka brzojavko, v kateri pravi: »Poročilo o vašem prihodu v prestolnico prijateljske države me je zelo raz. veselilo. Vam in našim prijateljem pošiljam prisrčne pozdrave.« Oba turška državnika sta ■bila tudi v avdienci pri knezu namestniku Pavlu in nri Nj. Vel. kraliici Mariii. V nedeljo se je tik pred Madridom pričela nova velika bitka, ki se je razvijala z vso srditostjo. Posebno srdita je bila borba za hrib Pedrix. Vse popoldne je republikansko topništvo obstreljevalo Franeovo fronto, zlasti, na višinah pri Garabitasu in v bližini. Vladne čete so izvršile tudi uspešen napad južno od Escoriala. Sličen napad so izvedle v severnem delu pri Guadalajari. Pri tem napadu so uničile eno protiletalsko baterijo in dve strojnici. Dalje se je vladnim četam posrečilo pri Guadalajari zajeti precejšen vojni material in dva tovorna avtomobila. Vladno poročilo pravi, da šo vladne čete na področju proti Escorialu in pri Huesci začele drugi del zasnovane ofenzive. Po temeljiti topniški pripravi so začeli na teh odsekih prodirati oddelki tankov in so prodrli celo izza glavne postojanke frankovcev ter jih tako prisilili k umiku. Vladne čete so napredovale za več kilometrov daleč v ozemlje, ki je bilo doslej v posesti frankovcev. številni ujetniki in begunci soglasno izjavljajo, da vlada med četami generala Franca popolna potrtost in da se bore le pod najhujšim pritiskom, ker jim pri umiku groze s strojnicami v zaledju. Na jugu prodirajo republikanske čete proti Penarroyi in Fuente Ovejunu. Fran-cove čete se* močno upirajo. Na baskovski fronti silijo frankovci proti Bilbau. Po živahni agitaciji, ki je trajala več tednov, so se v nedeljo vršile v Bruslju v Belgiji nadomestne državnozborske volitve. Zmagala je skupina ministrskega predsednika Van Zeelanda proti voditelju reksi-stov (belgijskih fašistov) Leonu Degrellu. Volitve v Bruslju so se končale s tako silno Van Zeelandovo zmago, kakor je ni nihče pričakoval. Van Zeeland je zbral 275.840 glasov (75.89 odstotkov vseh oddanih glasov), vodja fašistov Leon Degrelle pa je dobil 69.242 glasov (19.05 odstotkov). Praznih glasovnic je bilo oddanih 18.358 (5.05 odstotkov). Volilna udeležba je bila izredno velika; glasovalo je približno 80 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Van Zeelandova zmaga pomeni, da se je Belgija notranjepolitično spet pomirila. Re-ksistično gibanje je bilo precej nevarno. Pri prejšnjih volitvah se je Degrellu posrečilo doseči uspehe, po katerih so nekateri za zdaj že prerokovali Degrellu nadaljnje uspehe. Zato je izid volitev v nedeljo tem važnejši. V Belgiji vladajo liberalci, socialisti in katoličani skupno in tudi v tem volilnem boju so predstavljali strnjen blok. GospoiMo Tedenski tržni pregled GOVED. Cene goveji živini malo naraščajo. To je pokazal tudi zadnji ljubljanski živinski sejem, kjer so se za kg žive teže trgovali: voli I. po 4.75 do 5.25, II. po 4 do 4.50, ni. po 3.50 do 3-75. debele krsuve po 3.25 do 4.50, krave klobasarice po 2 do 3, teleta po 6.50 do 7.50, prašiči po 5.50 do 7.50 Din in Prašiči za rejo po 140 do 230 Din za rilec. SVINJE. V Kranju so se trgovali špeharji po 8.50 in pršutarji po 7.50 Din za kg žive teže. Svinjsko meso je bilo po 16. svinjska mast po 19 in slanina po 16 Din za kg. KROMPIR. Na ljubljanskem trgu so prodajali te dni semeiski krompir najprej po 1 Din, pozneje pa po 80 par za kilogram. Sejmi 18. aprila: Dovje-Mojstrana; 19. aprila: Vrhovec, Leskovec pri Krškem (kramarski in živinski), Radeče, Cerknica, Vrh pri Logatcu, Studenice pri Poljčanah, Ponikva pri Šmarju; 20. aprila: Stari log pri Kočevju, Novo mesto, Št. Ilj pod Turjakom; 22. aprila: Motnik; 23. aprila: ptuj (letni kramarski); 24. aprila: Sv. Jurij pri Celju — trg, Zdole, Mozirje, Škofja Loka, Gornja planina pri Logatcu, Žužemberk, Guštanj (kramarski in živinski), Radovljica. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): . 1 holandski goldinar za 23.98 do 24.13 Din; 1 nemško marko za 17.60 do 17.74 Din; 1 angleški funt šterling za 214.37 do 216.41 dinarjev; 1 ameriški dolar za 43.84 do 43.85 Din; 100 francoskih frankov za 195.52 do 196.96 100 češkoslovaških kron za 152.73 do 153.84 DT00 italijanskih lir za 229.69 do 232.77 Din. Vojna škoda se je trgovala po 409 Din, stabilizacijsko posojilo pa po 86.50 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 8 Din nemški klirinški čeki pa po 12.04 Din. STRAHOVI V AMERIČANOVEM GRADIČU Nada ni imela mnogo priložnosti, govoriti z moškimi, a kakor vsaka mlada deklica si je ustvarila nekak ideal, kakšen naj bo moški, ki si bo nekoč pridobil njeno srce. Če je zdaj mislila na to, se je začudila, kako zelo je Branko Jelen prav za prav podoben temu idealu. Moškega, za katerega bi se mogla resnično ogreti, si je predstavljala prijaznega, a vendtar ne vsiljivo sladkega, s prijetnim pogledom, mirnim glasom in vitko postavo. To vse drži pri Branku. Nada se je . često sramovala, da se njene misli toliko pečajo z mladim zdravnikom. Toda ona pričakuje od njega pomoči. * Zvečer proti 23. uri je bilo. Kakor zmerom se je bila Nada proti 21. uri poslovila od očeta in šla v svojo sobo. Do 22. ure ,ie gorela njena luč, potem pa jo je ugasila. Po mačehini odredbi luč v njeni sobi ni smela dalje časa goreti. Elvira je hotela s tem preprečiti, da bi Nada v postelji brala, češ, da je to škodljivo zdravju. Nada pa nocoj ni mogla zaspati. Sedela je v temi blizu okna in pazila na vsak šum, ki se je pojavil v hiši. Smrekarjev gradič je Stal v stranski ulici, kjer ni bilo voznega prometa. Smrekarjevi so stanovali v prvem nadstropju, v pritličju je prebival prejšnji lastnik, a v drugem dve stari dami s služkinjo. Zraven stanovanja obeh starih dam je bila posebna, od njiju stanovanja ločena soba — Alfonzova slikarnica. V vsem poslopju je vladal noč in dan skoro mrtvaški mir. Že dolgo časa je Nada gojila željo, da bi enkrat ponoči, ko bi je nihče ne motil, govorila z očetom. A kako naj stori to? S tem vprašanjem se je neprestano mučila. Mačeha sedi zmerom ob očetovi postelji v udobnem naslanjaču in straži, če pa morda kdaj zaspi, se, gotovo takoj zbudi, če stopi kdo v sobo. V bližnem cerkvenem stolpu je bilo polnoč. Nada se še ni slekla. Sezula je čevlje in si nataknila copate. Tiho je odprla vrata in prisluškovala, ali je v kuhinji in v sobici za služkinjo že vse mirno. Videla ni nobene luči in slišala, ni nikakega glasu. Pustila je vraat svoje sobe odprta in šla na dolgi hodnik- s katerega si prišel v vse neštevilne sobe velikega Smrekarjevega stanovanja. Na nekem mestu je delal hodnik pravi kot. Počasi in previdno je hodila Nada, da ne bi zadela v kakšno reč in napravila ropota. Prišla je do mesta, kjer se hodnik pravokotno naginja. in je zdajci prestrašena obstala. čuden glas je pretrgal nočno tišino, zategel, tožeč glas, ki se je čul, kakor bi bil prihajal iz silne daljave. Bil je kakor glas človeka, ki vzdihuje v silnem strahu in strašnih telesnih bolečinah. Groza se je lotevala mlade deklice, da je obstala na prostoru kakor pribita. Vse sile je morala napeti, da je vsaj nekoliko prema-gaal grozo. Zdajci je zaslišala očetov glas: »Ali ne slišiš ničesar, Elvira? Prosim te, zaklinjam te- ali ne slišiš ničesar?« —»Ničesar, Robert,« je čula Nada razločno mirni glas svoje mačehe. »Prav ničesar ne slišim. Ti glasovi živijo samo v tvoji domišljiji. Poizkušaj se'otresti svojih bolnih misli. Res ne čujem niti glasu.« Spet se je zaslišalo grozotno jadikovanje. »Zdaj, zdaj!« je zakričal bolnik skrajno razburjen. »Elvira, poslušaj, zdaj! Gotovo si slišala ^^ " Kako mirno je zazvenel Elvirin glas, ko je rekla: '. »Prav ničesar ne čujem. Teh glasov ne suši nihče razen tebe. Vzemi morfija, da se pomiriš. Ni drugega sredstva.« Zdaj je zastokal bolnik in izraz bolečine v tem stokanju je skoro raztrgal Nadi srce. Nada je stopila nekaj korakov naprej in slišala tiste zagonetne glasove v neposredni bližini.'Previdno so tipale njene roke po temi in odkrile omaro, kakršne so marsikje v navadi po hodnikih 'starih zgradb in se rabijo za ob'eko. Ali prihaja tisto strahotnp tuljenje iz te omare? Ali je morda kdo v njej skrit? Nada je začela omaro otipavati in v tistem trenutku je postalo jadikovanje še glasnejše. Iz sobe je spet zaslišala očetov glas: »To je strašno, to je grozno! Spet čujem tuljenje.« Napel iz strahu, napol iz sočutja do ubogega očeta je Nada naglo odprla vrata, ki so bila tik omare in so držala v očetovo so- Elvira je glasno zakričala in pianila k vratom. Vtem trenutku je Nada začutila v sebi jezo in moč levinje. Z dvema korakoma je stODila v sobo, se postavila ob posteljo- kakor bi bila hotela zaščititi očeta, in rekla: Skrivalnica z nepričakovanim koncem ali Pravična kazen za hudodelstva Pepčka Zmazka. V Otroško perilo greje čudovito— tukaj me tudi nihče ne najdel Pranje? Hahal To skrivanje ze poznam I V Presneta reci Kaj pa je to?I Zvezan sem I a \ t Z Radionom izginejo tudi najtrdovrat-nejsi madeži1 Drobsie vesti = Kartel kvasa ponujal državi 40 milijonsko vrednost. Zadnje čase je bilo izdanih več dovoljenj za ustanovitev tvornic kva sa. To pa seveda ni povolji kartelu kvasa, ki je zahteval, naj se za 10 let sploh usta vijo vsaka dovoljenja Za to uslugo bi bil kartel pripravljen zgraditi in podariti drža tvornico koksa in tvornico za potrebščine narodne obrambe. Stroški za obe tvornici bi znašali okrog 40 milijonov diiarjev Za to naj bi se pa kvas še podražil, in sicer za 2.50 Din pri kilogramu. Na odločilnem mestu pa sploh niso hoteli govoriti o tem pred* logu. = Lombardna posojila pri Poštni hranilnici. Poštna hranilnica daje lombardna posojila na podlagi zastavljenih državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke. Manjše količine se lahko zastavijo tudi s posredovanjem najbližje pošte. Obrestna mera je 6 odstotkov letno. = Nova ogromna ležišča premoga v Bosni. Kakor poročajo iz Banje Luke. so naleteli na ogromna ležišča premoga na planini Čemernici Žile premogovnih skladov so debele povprečno štiri do šest metrov, na nekaterih mestih pa celo do deset metrov. Po sodbi strokovnjakov je ta premog znatno boljši od vseh ostalih vrst. ki se že izkopavajo v Bosni. - Sejmi za plemenske bike. Banska upra va objavlja Banska uprava priredi tudi letošnjo pomlad za mlade plemenske živali, predvsem bikce, plemenske sejme, ki bodo v nastopnih krajih: 26 t m v Beltin cih za simodolske bikce, 29. t m v Velikih Laščah za sivorjave bikce, 3 maja v Št Juri ju ob južni železnici za pomurske bikce, 4 maja v Šmartnem ob Paki za marijadvorske bikce, 5. maja v Ormožu za piicgavske bikce, 15. maja v Kranju za pincgavske bikce Na te plemenske sejme se smejo pri-gnati samo rodovniške živali članov rodovniških organizacij. Zato bo najugodnejša prilika za nakup najboljših živali na teh sejmih. = Tuji kapital v Jugoslaviji. V naši industriji in bančni stroki so udeležene tuje države z naslednjimi zneski (v milijonih dinarjev): Francija 1000, Anglija 879, Češkoslovaška 774, Švica 707, Amerika 538, Italija 490, Avstrija 359, Belgija 229, Madžarska 183, Švedska 107, Holandska 78, Nemčija 54. Od 985 industrijskih podjetij in 613 bank je v rokah ali pod kontrolo tujega kapitala 305 industrijskih podjetij in 24 velebank. Vpliv tujega kapitala v Jugoslaviji pa je najbolj razviden iz teh-le podatkov: V Jugoslaviji je dejansko vpisanega delniškega kapitala v vseli industrijskih podjetjih za 3400 milijonov Din; od tega pa je inozemskega kapitala 2315 milijonov. Vrednost strojev in nepremičnega imetja v jugoslovenski industriji znaša 5173 milijonov pri čemer je 1772 milijonov tujega kapitala. Celotna vsota kratkoročnih kreditov znaša v Jugoslaviji 4496 milijonov Din, pri čemer je 2865 milijonov tujega inozemskega kapitala. Iz teh podatkov je jasno razvidno, da je vpliv tujega kapitala V naši državi tako velik, da ima v našem gospodarstvu. dasi številično v znatni manjšini, prvo vlogo. To se pravi da se ogromen del dohodkov v naši industriji in v naših bankali steka v tuje žepe. = Naš izvoz vina v Češkoslovaško. Med tem ko se je lani v času sankcij izvoz italijanskega vina v Češkoslovaško skoraj docela ustavil, kar nam je omogočilo, da smo povečali izvoz naših vin, je letos na češkoslovaškem trgu nastopila Italija spet kot glavna dobaviteljica vina. Vendar pa Jugoslavija pri dobavi vina le malo zaostaja za Italijo. V ja-* nuarju je Češkoslovaška uvozila 5805 vagonov vina, od tega 1675 hI iz Italije, 1353 hI iz Jugoslavije, nadalje 956 hI iz Grčije in naposled 755 hI iz Španije, ki je bila lani na prvem mestu. Tudi jaz slišim tisto grozno jadikovanje oče. Ti glasovi so resnični in niso samo v tvoji domišljiji. Lahko ti tudi povem, odkod prihajajo: iz omare zunaj na hodniku!« S plamtečimi očmi, v katerih je žarel brezmejen bes, je stopila mačeha proti pastorki, kakor bi jo hotela udariti. Toda samo en pogled jo je zadel iz enako plamtečih Nadinih oči. Elvira je videla pepelnato bledi obraz mlade deklice, katere poteze so se krčile v jezi in sovraštvu, pa se je zdajci na zunaj čisto pomirila. Z vzklikom, ki naj bi pokazal njeno sočutje, je planila k Nadi in jo objela. »Otrok,« je rekla navidezno tresoča se od strahu in osuplosti »Otrok- kaj se je zgodilo s teboj? Ali je blaznost dedna v vaši rodbini? Kaj si slišala? Kaj si storila? Odkod prihajaš ?« Nada je takoj izpregledala mačehino hli-njenje, toda preden je mogfa odgovoriti, je Elvira že dejala: »Takšne neumnosti je treba nemudno ovreči z dejstvi. Pojdi z menoj!« Vzela je s seboj gorečo svečo in stopila ven na hodnik. »Ta omara,« je rekla, »je zaklenjena. Tu je ključ. Dovoli, da omaro odklenem.« Z vročično hladnokrvnostjo je Elvira odklenila omaro, polno raznih oblek. Posvetila je v njeno notranjost in prebrskala vso obleko. »Prepričaj se zdaj, dragi otrok«, je rekla, »da ni nič in da se je le tvoja razdražena do. mišljija igrala s teboj. Zakaj si, za božjo voljo prišla itn še bolj razburila očeta? On lahko zaradi tega umre!« Nada je bila tako zmedena zavoljo dokaea, da ni v omari nič sumljivega, in tako prestra. šena spričo dejstva, da se je motila in trdila nekaj, za kar ni dokazov, da je čisto brez svoje volje sledila mačehi, ki jo je vedla v njeno sobo. V sobi je še dolgo čutila poljub, ki ji je ga daila mačeha na čelo in jo pri tem na videz nežno pobožala. Še dolgo so ji zvenele v ušesih besede, ki jih je izrekla mačeha, ko se je poslovila od nje: »Bog te varuj, drago dete! Moli in poizkusi se pomiriti! Idi spat!« Ko je mačeha zaprta za njo vrata, je zunaj obrnila ključ in ga vzela s seboj. Tako se je Elvira za ta večer najzanesljiveje odkri-žala neljube ji moti lite. 4. Trije dnevi so minili, odkar je doktor Jelen prejel po svoji sestri Zori Nadino pismo, še zmerom ni našel sredlstva, kako bi se približal Nadi. Kolikor mu je dopuščal čas, je hodil okoli Smrekarjevega gradiča, zlasti zvečer, v upanju, da se bo Nada morda poka. zala pri oknu. Bilo pa je vse zaman. Občutek, ki ga je obvladoval, je bil nepopisen. Prav strah se ga je loteval. V sanjah je videl Nado v strašni nevarnosti, iz katere je ni mogel rešiti, ker je bil čisto negiben. Hkratu s strahom se je porodil v njegovem srcu še dirug občutek. Njegovo zanimanje za prisrčno dekle je bilo vsak dan več. je kljub ^emu, da je mladenko videl in govoril z njo le emkrat. Tretjega dne mu je prinesla gospodinja posetnico, na kateri je bilo zapisano: »Fra-njo Janikovič, odvetnik.« Takoj nato je vstopil lepo Oblečen, raizmerno mlad mož v sobo, pogledal zdravnika Jelena in začel: »Prihajam v zaupni zadevi, gospod doktor. Sem tako rekoč vaš sosed, saj stanujem samo pet hiš proč od vas. Sem še mlad odvetnik, a vi ste, kolikor mi je znano, tudi šela pred kratkim postali samostojen zdravnik. V, zadevi, ki sem jo omenil, imava oba svojo vlogo. V teh vlogah morava biti zelo previdna, da ne bova naposled midva plačala tujega raz« čuna. Prosim vas predvsem tudi, da o vsem tem, kar vam bom povedal, ne rečete nikomur niti besedice.« »Zelo sem presenečen,« je Branko Jelen menil odkritosrčno, »zaradi vašega obiska, gospod odvetnik, a še bolj zavoljo skrivnosti, ki mi jo hočete izdati. Ker pravite, da se zar deva tiče maju obeh, vam dam besedio, d$ bom molčal o vsem kar mi boste povedalL Prosim, izvolite sesti!« Mladi odvetnik je sedel in nadaljeval: ' »Predvčerajšnjim je prišla k meni soproga gospoda Smrekarja, ki prav tako stanuj® tu v bližini. Dama me je prosila, naj ji sestavim predlog na sodišče, da se postavi njen soprog pod varstvo. Pripovedovala mi je, da je pred nedavnim zadela njenega moža lahna kap. Od tistega časa da leži mož v postelji in se zdaj pa zdaj pokažejo pri njem znaki duševne zmedenosti. Mož da je živčno čisto razkrojen in ima bolno domišljijo. Njen soprog da sam soglaša s predlogom za skrbstvo zavoljo premoženja, ki je prav znatno. Ko je bil čisto priseben, je baje sam podpisal neko pisanje, ki v njem iarcono izjavlja, cb bodi upravnik njegovega premoženja njegov svak brat njegove žene. Za dokaiz žalostnega moževega duševnega stanja mi je gospa Smre-karjeva izročila pisanje, ki v njem domači DOPISI CEZANJEVCI. Hudo bolan leži v mariborski bolnišnici naš bivši upravitelj g. Radovan lOvettoo. Ima vnetje možganske mrene.- Zelli-pio mu Skorajšnje okrevanje! KAMNIK. Pred veliko nočjo ustanovljena freska mladinska organizacija JNS v Kamniku je imela pred kratkim prvi sestanek. JZbralo se je preko 120 mladih ljudi iz vsega kamniškega sreza, kar je najboljši dokaz, kako veliko zanimanje vlada za organizacijo med nacionalno mladino. Na sestanku je narodni poslanec g. Milan Mravlje predaval o {»erečih vprašanjih slovenskega kmeta in de-avca, pozneje pa podal tudi pregledno porodilo o političnem oložaju. KONJICE. Nedavno je bila v Konjicah Ustanovna skupščina sreske mladinske organizacije JNS za konjiški srez. Kljub slabemu Vremenu se je zbralo okrog 60 fantov iz vseh občin konjiškega sreza. Skupščino je vodil tajnik sreske organizacije JNS g. Ciril Žagar, banovinski akcijski odbor pa je zastopal g. 'Andrej Uršič iz Ljubljane. Oba sta v svojih Jiagovorih očrtala pomen in potrebo da se nacionalna mladina organizira tudi politično. Njuna izvajanja so bila sprejeta z odobravanjem. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: Xa predsednika Franjo Brtoncelj, za podpred-9ednika Gustav Sorman, za tajnika Jože Vi-'dernik in za blagajnika Anton Kevlič, vsi iz Konjic. V odbor so bili izvoljeni Jože Mlakar Iz Loč, Franc Gaber iz Špitaliča, Adolf Pozne iz Oplotnice, Konrad Hartman iz Skomarja, Franc Brglez iz Zreč, Avgust Stranaček iz Stranic in Henrik Dobin in Dominik Turjak iz Konjic. Odbor je dobil pooblastilo, da se lahko še izpopolni, ko se bodo ustanavljale organizacije JNS po občinah. Ves občni zbor 'je potekel v najlepšem soglasju. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. V preteklem letu smo imeli malo požarov. Kjer pa jte gorelo, je bilo ob ognju talkoj po več brizgata, ki so požar omejile in zabranile, da ni Uničeval še sosednjih poslopij. Pred kratkim »o številne gasilske čete naše fare opravile redne letine občne zbore, na katerih so bile ha dnevnem redu tudi volitve, ki so pokazala, da vlada med članstvom naših čet velika sloga, saj so po večini ostali stari odbori. Izvzeta je le najmlajša četa, to je ona v Lo-garovcih, ki je bila ustanovljena 1. 1934 pod f ' —t »dravnik potrjuje navedbe gospe Smrekarje-Ve. Razen tega mi je povedala gospa, da je k »nožu klicala tudi druge zdravnike, ki so baje prav tako pripravljeni izjaviti, da je njen »iož duševno bolan. Med šestimi zdravniki, ki £h je poklicala k bolniku ponoči, je imenova- tudi vas, gospod doktor. To sem vam povedal samo za uvod, zdaj pa prehajam k zadevi, ki se tiče naju obeh. Po naključju sem »vojčas še kot koncipijent pri nekem odvetniku imel opravka s podobno rečjo in bil te-Uaj deležen izkušnje, kako previdno je treba ravnati v varstvenih zadevah. V najinem pri. meru gre za ogromno bogastvo, in čudno je to, da naj bi postal kurator neprištevitnega ijolnika brat njegove žene. To mi je sumljivo, še bolj je okrepila sum v meni pripomnja Smreka rice, da je v različnem času poklicala šest različnih zdravnikov v hišo. Ali ni to morda pretkana spletka? Teh šest zdravnikov lahko pomeni odlično dokazilo za duševno zmedenost gospoda Smrekarja, zlasti če mnenja vseh teh zdravnikov kolikor toliko »oglašajo. Sum me :ii več zapustil in zato nem prosil gospo Smrekarjevo, naj se zadeva « predlogom za dva dneva odloži. Rekel sem gospe, da bom v tem času obiskal vseh omenjenih šest zdravnikov in jih povprašal za mnenje. No, in zdaj sem pri vas, da vas povprašam, kaj vi mislite o vsem tem. Vas sem »i izbral za prvega, ker ste najmlajši med temi šestimi zdravniki in kot tak prav tako kakor jaz, ki sem mlad odvetnik, lahko mnogo izgubi, če se izkaže, da gre za veliko lopovščino. Če je namreč predlog za varstvo ne-osnovan, kar se mi zelo dozdeva, gre torej za čisto navadno lopovstvo, za namero ugrab- voctotivom predisednika g. Antona Fiilipiča. Po kratkem času je članstvo zaimenjalo usta novnega predsednika z bivšim ižupanom g. Antonom Štruhcem, ki pa je lansko leto odstopil. Zato si je članstvo letos izibralo novega Predsednika v oeebi g. Ludvika Jamšovca. Kakor je slišati, bodo letos skoro vse čete v okolici priredile v teku leta tombole, srečo love in podobno. Občani naj pridno obiskujejo te prireditve, ker bo to le korist njih samih, kajti čim večje ima četa dohodke, toliko laže si izpopolni svoje orodje, da bo kos vsakemu požaru ob vsakem času. LJUTOMER. V nedeljo 18- t. m. ob 15. uprizorijo igralci sokolske čete iz Male Nedelje v Sokolskem domu v Ljutomeru najnovejšo prlešiko veseloigro »Miciki je treba moža« hkraitu s prleškim gostiivanjem. Vsi stari in mladi od blizu in daleč pojdemo v Sokolski dom v Ljutomer, da se prav pošteno nasmejemo. LJUTOMER. Krajevni organizaciji JNS za Ljutomer mesto in okolico bosta imeli svoja občna zbora v soboto 17. t. m. ob 20. v Ser-šenovem hotelu v Ljutomeru. Članstvo je vab ljeno. Poročilo bo podal tudi narodni poslanec g. Lukačič. SKOKE PRI MARIBORU. V nedeljo 4. t. m. je imelo Društvo kmečkih fantov in deklet občni zbor. Po poročilih o deu v Preteklem letu so bile volitve. Novi odbor sestavljajo: predsednik Vohl Franc, namestnik Vuk Ivan tajnik Godec Ivo, namestnik Pečovnik Josip, blagajničarka Pečovnikova Bibijana, namestnik Maglica Martin, gospodar Vuk Ivo, načelnik Maglica Joža. prosvetar Vuk Ivo, praporščak Pečovnik Josip, namestnik Maglica Joža, načelnica Pečovnikova Magda, revizor Vuk Hinko, namestnika Vuk Anton in Mohorko Štefan, društveni delegat Plom-berger Ljubo. Zatem je sledilo predavanje g. dr- Igorja Rosine iz Maribora, ki se mu najtopleje zahvaljujemo za izpodbudne besede. SV. KRI2 PRI KOSTANJEVICI (Smrtna kosa). Mesec dni je poteklo, kar. je za vedno zatisnil oči tukajšnji gostilničar g. Strašček Janez, dolgoletni podstarosta Sokola in eden izmed prvih njegovih članov. S tel je šele 48 let in je bil še poln volje do dela. Vse ga je ljubilo, vse spoštovalo. S svojim iskrenim značajem in dobroto si je pridobil množico prijateljev, ki so ga spremili na zadnji poti. Zlasti ne bomo pozabili ljenja premoženja, kar pride prej ali slej na dan in nastane lahko proces, ki bi naju v jav. nosti onemogočil. Vidite, govoril sem vam čisto odkritosrčno. Izrekel sem hudo osum-Ijenje ugledne dame. Ali bi mi hoteli poveda. ti, kako mislite vi o tej reči?« V prvem trenutku je bil doktor Jelen presenečen, ko mu je odvetnik Jankovi S tako mirno in jasno obrazložil, kar je domneval, nato pa mu je bilo, kakor bi se mu bil kamen odvalil od srca, ko je odvetnik končal svoje pripovedovanje. »Usoda vas je na tako čuden način privedla k meni,« je rekel Jelen. »Veliko breme ste mi vzeli s prs. Zdaj vem, kaj se dogaja pri Smrekarjevih. To torej namerava ta vražja ženska! Smrekarjeva žena in njen brat pripravljata zločin. Gospod odvetnik, vi ste zaupali, zato zaupam tudi jaz vam in vam bom obrazložil vso zgodbo.« V teku pol ure je bil mladi odvetnik poučen o vsem, kar je vedel doktor Branko Jelen. Dal mu je čitati tudi pismo, ki ga je bila Nada pisala Zori. Poleg tega mu je povedal kako je bil prvič pri Smrekarjevih prijazno sprejet in kako so ga potem neljubezni-vo odklonili. »Nedvomno imasta Smrekarica in njen brat v načftu opleniti bolnega Smrekarja,« je menil odvetnik. »Zato bom sporočil gospe Smrekarjevi, da ne sprejmem zastopstva v njeni zadevi.« »Prosil bi vas,« je dejal mladi zdravnik, »da se za vzamete za gospoda Smrekarja in njegovo hčerko. Preprečili boste s tem nameravano loipovstvo.« njegove nacionalne zavednosti saj je že leta 1914. na naboru v Krškem vzklikal: »živela Srbija!« Zato je romal takoj na bojišče. Sokol, čigar najizvestejši član je bil, se mu je oddolžil na zadnji poti. V srce segajoče ža-lostinke sokolskega pevskega zbora, vrsta Sokolov, ki je nosila krsto in jo zagrebia, iskrene besede br. prosvetarja in prekrasen venec so pričali o ljubezni, ki jo je gojilo članstvo Sokola do brata Janeza. Na veliko množico prisotnih Je napravilo to najgloblji vtisk. Tudi godba gasilske čete iz Kostanjevice je prihitela, da izkaže zadnjo čast našemu Janezu, priljubljenemu po vsem Krškem polju. Dragi Janez, naj ti bo žemljica lahka! SV. TROJICA V HALOZAH — PODLEHNIK. Naši čitatelji imajo večkrat to čast, da čitajo v »Slovenskem gospodarju« od nam neznanega dopisnika razne dopise, v katerih je polno raznih laži, ali pa dopisniku naše razmere niso znane. Tako smo čitali v »Slovenskem gospodarju« od 7. t. m. članek, v katerem je nekaj čisto neresničnih trditev. Kakor na primer, da občina plačuje za dve v najem vzeti sobi pri trgovcu Mavčiču Ludviku 300 Din mesečno, a prej da je plačala najemnino gospe Feguševi Ivani za tri sobe samo 150 Din mesečno. Resnica pa je, da je občina v letu 1933. napravila najemninsko pogodbo z gospo Ivano Feguševo za tri sobe za 300 Din mesečno, katere je imenovana dobivala vse dotlej, ko je bil urad premeščen h glavni cesti, kjer imajo vse stranke lažji dostop. Tudi tukaj so tri sobe, ne pa samo dve, kakor navaja dopisnik. Dopisnik bi se pač lahko zavedal, da ima laž kratke noge in da z lažmi ne bo dosegel zaželjenega mu smotra. ŠTRIGOVA. Zadovoljivo se priglašajo člani za Vodnikovo družbo, ki je še le pred kratkim ustanovila tu svoje poverjeništvo. Tistim, ki ne poznajo Vodnikovih knjig, so jim te iz prejšnjih let na vpogled v trgovini g. Senčarja in v lekarni v Štrigovi. Trajno deževje je napravilo na naši novi cesti iz štri-gove v Ljutomer veliko škodo. Ob tej cesti je v bližini Strigove zaradi razmočene zemlje počil Fodrocijev hrib in se povlekel proti cesti z drevjem vred, ki pa rase še lepo dalje. Ta hrib je potisnil skoraj do polovico ceste ob cesti zgrajeno betonsko škarpo, ki je dolga nad 20 m, debela pa 80 cm. Ta betonska masa se bo morala zdaj razstreliti ali pa kako drugače spraviti proč in postaviti nova, kar pa bo stalo precej denarja. Pojav, da rastoče direvje. ki je visoko do 20 m, potuje z »Zal ne morem,« je odvrnil odvetnik, »čeprav bi to zelo rad storil. Med nami odvetniki je zelo strogo zabranjeno. zastopati drugo stranko, potem ko si se že prej pogajal za zastopstvo nasprotne stranke in od nje dobil razna pojasnila. Kot odvetnik bi se onemogočil, če bi zdaj nastopal proti gospe Smrekarjevi. Pa tudi pravice nimam do tega. Tako pravico bi mi mogel dati le član Smre-karjeve rodbine, to se pravi predvsem Smre-kar sam. Ta pa je vede ali nevede podpisal pisanje, v katerem sam želi varstvo. Niti nje. gova hčerka, gospodična Nada, ne more protestirati proti predlogu varstva. Kvečjemu bi se mogel vmešati v zadevo kakšen moški, ki že spada v rodbino ali pa bo kmalu spadal, morda zaročenec mlade dame. Morda veste, ali je že zaročena?« »Ne, ne! To je nemogoče!« je vzkliknil Branko. Odvetnik se je nasmehnil. »Oprostite,« je nadaljeval, »če ste morda vi v kakšnih odno-šajih do mlade dame, je seveda vaša dolžnost, da se zavzamete zanjo, če morda lahko nastopite kot njen zaročenec, se. vam bo najlaže posrečilo prekrižati zločinsko spletko.« Branko je odkimal. »Žal ne morem nastopiti za mlado damo. Govoril sem z njo samo enkrat.« »Oprostite, pravkar ste mi opisovali mlado gospodično s tako živahnimi besedami, da sem nehote začel domnevati, da se zanjo zanimate.« Branko ni naravnost odgovoril na to čisto pravilno pripomnjo. Nekaj trenutkov je premišljal, nato pa je rekel; .(Dalje.) zemljo vred, je v tem kraju velika senzacija. Za gostovanje sokolSke čete iz Male Nedelje v Ljutomeru z »Miciko« vlada tudi pri nas veliko zanimanje in se bo mnogo našega sokolstva iin njemu naklonjenega občinstva udeležilo te prireditve. Ob lepem vremenu s kolesi, ob blatnem vremenu pa z vozom. Pridružite se nam. Ostale podrobnosti se izvejo pri br. tajniku Sokola v Štrigovi. ŠT. JANZ NA VINSKI GORI — VELENJE. Že dalje časa se širijo po našem kraju vesti, da sem podpisani tisti zagonetni dopisnik »Domovine«. Povem pa vsem prizadetim, da so njihove sumnje neupravičene. V Št. .Tanžu je vendar lepo število naročnikov »Domovine«, ki lahko dopisujejo. Nedavni dopis v »Slovenskem gospodarju« je bi namenljen meni, saj mi je oni mečnozo-bi dopisnik pred dnevi rekel, da je dal odgovor na moj dopis v »Gospodarja«. Prosim dopisnika za pojasnilo, kolikokrat me je videl videl pri »kozarčkih« in koliko je plačal za izpraznjene kozarčke Mislim, da dopisnik sam tudi ne žrtvuje preveč za knjige. Naglaša, naj ne bi bilo v Št Janžu hiše, kamor ne bi zahajal »Slovenski Gospodar«. Zanimivo je pa. da dopisnik sam nima naročenega toliko priporočanega »Slovenskega Gospodarja«. Naj si naroči »Domovino«. V njej bo našel obilo zabavnega in poučnega štiva. Širimo »Domovino«! Radoslav Wi-cher VICANSKI VRH. Dovolite, da se tudi mi enkrat oglasimo v priljubljeni »Domovini«. Zdaj, ko se je zima umaknila pomladi, hodimo vini-čarji in mali posestniki spet kopat v gorice, da kaj zaslužimo. Ali hudo je zdaj, ker ne dobimo ne hrane ne pijače. Neki bogatin, ki rad govori o krščanstvu, je nedavno priredil koline in povabil veliko družbo svojih prijateljev. Ta pojedina je trajala dva dni. Pilo in jedlo se je čez mero. Nihče nima ničesar proti temu, če si bogatini lahko privoščijo takšne veselice, samo mi ubogi delavci imamo tukaj nekaj pripomniti. Ko smo namreč zdaj pri njem kopali, nam ni dal nič jesti in nič piti, čeprav ima polne kleti vina in sadjevca. Takšna je ljubezen v besedah krščanskih ljudi do nas ubogih delavcev. Za 8 Din mora kopač ves dan kopati brez hrane in pijače. Ako se pa kdo kaj drzne reči proti temu, je takoj prevratnež. Kako si naj pri takšni plači kupimo kruha in obleko? M. H. Ktmni domače hla«?n! Domače novost! * Zamenjava starih bankovcev. 1000 dinarske bankovce s podobo sv- Jurija, izdane 30. novembra 1. 1920., na katerih je pozneje natiskana rozeta modre barve, kakor tudi take, katerim ni bila natiskana rozeta, 10-dinarske' bankovce temnomodre barve, na ka terih vrti mož kolo, izdane 1. novembra 1. 1920., lOdinarske bankovce rumenordeče barve, izdane 26. maja 1. 1926. in 1. decembra 1. 1929. zamenjavajo vse davčne uprave v Jugoslaviji za polno vrednost- Opozarjamo vse, ki imajo še takšne bankovce, naj jih zamenjajo vsak pri svoji davčni upravi, da ne bo prePozno. + Dva kirurgična oddelka v mariborski bolnišnici. Z odlokom banske uprave se razdeli kirurgični oddelek splošne bolnišnice v Mariboru na dva oddelka, ki ju bosta vodila primarij dr. černič in Primarij dr. Brezov-nik. * Dr. Karel Laznik 1'. Na Cankarjevi cesti št. 9 v Celju je po kratkem trpljenju umrl odvetnik dr. Karel Laznik. pokojnik se je rodil 1. 1882. v Stranicah pri Konjicah. Gimnazijo je dovršil v Celju, pravo je študiral v Gradcu. Izpočetka je sodeloval v pisarni notarja Baša v Celju, nato pa kot odvetnik koncipient v pisarnah dr. Josipa Serneca in dr. Frana Ma-jerja. Leta ^OT. se je poročil z gdč. Hedviko iz znane narodne rodbine Škoflekove iz Nove cerkve pri Celju. Med vojno je bil pokojnik kot odločen nacionalist izpostavljen hudemu preganjanju. Leta 1921. je v Celju otvoril lastno odvetniško pisarno. Mnogo let je bil član občinskega odbora in občinski svetovalec, nekaj let pa tudi finančni referent bivše celjske okoliške občine. Gasilska četa Gaber-je ga šteje med svoje ustanovitelje. Z vnemo je vodil Splošno gradbeno družbo v Celju kot njen predsednik. Bil je član starešinske organizacije »Triglava«, Sokola, CMD in drugih narodnih in kulturnih organizacij. Jugoslo-venska nacionalna stranka je z njim izgubila zvestega člana in pobornika. pokojnik je bil plemenitega in iskrenega značaja. Za njim žaluje širok krog prijateljev in znancev. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! * Novo predsedstvo Delavske zbornice. Pred dnevi je bila prva seja upravnega odbora De- lavske zbornice, ki jo je vodil g. Joško Zenu Ijič. Ministrstvo je namreč razrešilo sedem članov odbora, ker po zakonu ne morejo zavzemati najvišjih mest v Delavski zbornici tudi javni uradniki, ki niso delavci. Za novega predsednika je bil izvoljen g. Lovro Jakomin, tajnik socialistične Splošne delavske strokov*-ne zveze, ker je moral dosedanji predsednik mestni uradnik g. Lojze Sedej odstopiti. Na« mesto blagajnika uradnika OUZD g. Rada Če* lesnika je bil izvoljen tajnik socialistične Zveze gradbenih delavcev g. Niko Bricelj, namesto dr. Josipa Bohinjca, ravnatelja OUZD, gospod Ignac Nadižar, tekstilni mojster iz Ljubljane in član Narodne strokovne zveze. Namesto g, Franceta 2užka, uradnika borze dela, g. Jane* Ramovž, član JSZ iz škofje Loke. Za načelnika prosvetnega oddelka je bil izvoljen gospod Drago Kosem, za načelnika finančnega odseka pa g. Edvard Režek. * O političnih razmerah na Hrvatskem, Kakor poroča »Glasnik JRZ za savsku bano-vinu«, je imel poslanec dr. Miškulin, bivši minister, v Zagrebu političen govor, v katerem je med drugim poudarjal: »Politične razmere v državi se po načrtu razvijajo in se čedalje bolj pomirjajo. To velja v nekem oziru tudi za savsko banovino, ki je odnekdaj v nekem izjemnem položaju. Zato je potrebno. da se politika izvaja oprezno in obzirno z upoštevanjem naših posebnih prilik. Na žalost se ne more ugotoviti, da bi imelo izvajanje politike v naših krajih srečno roko. To prihaja od tega. ker posamezni činitelji, celo oni na izpostavljenih mestih, nimajo do-« ločenih smernic, po katerih bi se morali ravnati pri izvajanju politike. Iz tega se mora zaključiti, da niso načini, ki se uporabljajo v polnem skladu z osnovno politiko vlade. Naša dolžnost je opozoriti na te pogreške vsa odločujoče činitelje v nadi, da bo naletelo to opozorilo na polno razumevanje in uvaževa-nje na odgovornih mestih.« — Vsekako za-< nimivo je, da poslanec dr. Miškulin, ki Je predsednik krajevnega odbora JRZ za Zagreb, priznava, da politične razmere na Hrvatskem niso v redu. * Nabiranje polžev prepovedano. V srezlh Varaždinu, Ludlbregu, čakovcu in Noveim Marofu so nabrali kmetje lani mnogo polžev. V dveh mesecih so jih izvozili samo is sreza čakovca okrog 20 vagonov. Povprečno je zaslužil kmet pri tem 25 do 50 Din dnevno. Zdaj je pa savska banska uprava nabiranj® polžev po gozdovih strogo prepovedala. TONE BRDAR: 37 Velika ljubezen ROMAN IZ PRETEKLIH DNI Potem mora zvedeti, kaj se je zgodilo s Pavlo. Zvedel je, da je izginila. Grof Hugo jo je najbrž kam zavlekel, ker se je ubiti ni upal. Tudi njo mora poiskati S tema dvema pričama bo lahko ves zločin razkrinkal in pripomogel pravici do zmage. Na Cvetko in Evgenijo bo pazil Kolarjev Jurij. Zlasti na Cvetko. Detektiv je uganil, kaj čuti možak v svojem srcu do lepega dekleta, ki ga je usoda na,menila drugemu. In vedel je, da je tudi toliko plemenit, da bo delal za človeka, ki mu je dekle namenjeno. Kaj se je med tem zgodilo na Rocleforto-vem gradu, tega seveda ni vedel. Kolarjev Jurij je namreč Cvetko in Evgenijo odpeljal dokaj daleč, na kraj, ki bi ga le težko kdo. odkril. Bilo je pri nekem njegovem prijatelju v hribih. Kočijaža je odpustil že v bližnjem mestu in vzel drugega. Tako je še trikrat menjal voz, da bi zabrisal sledove za zasledovalci. Ko sta bili obe ženski na varnem- se je vrnil, da poskusi še bolj poseči v dogodke. Odšel je proti gradu Strmcu, ker je hotel po možnosti še pomagati detektivu, saj je svojo nalogo že opravil. In tako je nanesla usoda, da so se dobili pred gradom Strmce trije prijatelji — Filip Smit, njegov pomočnik David in Kolarjev Jurij. Skoraj ob isti uri so vsi prišli. Smit je bil prepričan, da je to dobro znamenje. Ko mu je Kolarjev Jurij povedal, kako je spravil ženski na varno, se je detektiv oddahnil. Tako bo lahko vso svojo pozornost posvetil gradu Strmcu in mu ne bo treba skrbeti za drugo. Sklenil je delati hitro. Povedal je svoj namen tovarišema, »Nasprotniki se niso ustrašili nobenega nasilja. kadar je bilo treba udariti. In oni so delali zločine. Mi moramo poiskati resnico. Ker je na miren način ne moremo dobiti, se bomo morali poslužiti istega načina kakor nasprotniki. Zob za zob! Jožeta, ki ima ploščo — najbrž je še pri njem — moramo na nekakšen način prisiliti, da nam jo izroči. Premislimo, kalko bi to storili.« »Da li imi malo puščali kri?« se je posme-jal Jurij. »Prav zaslužil bi to. Jaz bi to nalogo rad sprejel.« »Morda bi se pa dalo kako drugače storiti?« je menil David. »Kako?« »Premislil bom.« In čez nekaj časa je dejal: »Najprej moramo ugotoviti, ali je sploh na gradu. Tudi to maramo zvedeti, kje je Hugo. Če je na gradu...« »bo slabo za nas,« je dejal Juirij. »Nasprotno,« je odvrnil David. »Samo vse moramo staviti na eno karto. Če se nam posreči, je dobro, drugače pa bomo . morali res poseči po nasilju.« »Kako misliš?« je vprašal Filip Smit, »Majhno maškarado bo treba napraviti. J a t znam dobro posnemati glasove in se preoblačiti. Kaj če bi šel v Hugonovi maski k Jožetu po ploščo?« »In če se ti ne posreči? Ali pa, če je plošča, pri Hugonu?« »Bomo pa v trenutku udarili. Ploščo mora* mo dobiti, če še obstoji.« Filip Smit je moral priznati, da je DavidoT načrt trenutno najboljši, in nekaj mu je klo, da se mora posrečiti, če bodlo vse dobnO pripravili. Zato je sklenil, da ga sprejme. »Kdaj bi to izvršili?« je še vprašal. »Nocoj. Ne pozabimo, da je jutri že raw prava. Če bomo imeli prav srečo in plošč« dobili, bo na razpravi nastala komedija ka»-kršne na sodišču še ne pomnijo. Če bo daj Jože ploščo meni, misleč da sem res grof Hn« gon, in potem oba o tem ne bosta nič govo* rila, na razpravi pa bo zločinec zvedel, konui je ploščo izročil...« »Da- tako bomo naredili,« je prikimal FV lip. »Zdaj pa pojdimo v gostilno v gorski kol!« lini. Tam se bomo odpočili in se pripravili zJ» zvečer.« In res so šli. Ker so bili od dolgega potovanja vsi precej izmučeni, so se najprej malo odpočili. Poteni pa so si privoščili dobro večerjo. Ob desetih so se odpravili iz gostilne. Enajst je odbila, ko so zagledali nedaleč grad. Samo še v nekaterih oknih je gorela luč. Sklenili so počakati, da se vse stemni. Mali David je bil že preoblečen. Detektiv je imel s seboj veliko zalogo raznih mask, ker jih j« pogosto potreboval. STRAN 6 ■^■■■^■■■UfiESBB DOMOVINA it 16 mBmaoHBHHKiaaBiH * Zanimiva, a prav nič koristna Pogreška. Z novim finančnim zakonom se tudi izpre-minja srbsik o - hr va tsk o besedilo 12- maja 1. 1927. Sklenjene trgovinske in plovne pogodbe med našo državo in Anglijo. Po desetih letih se je izkazalo, da se naše besedilo pogodbe ne sklada z angleškim, in sicer v .našo škodo. Po angleškem besedilu se oprošča-Jo carine samo novi stroji za tkaninsko industrijo, v našem besedilu pa je beseda »novi« izpuščena. Talko so se deset let uvažali cairine prosto tudi hudo stari stroji za tkaninsko indusitrijo. S tem je bila naša država oškodovana za milijone in milijone dinarjev. * Našim obrtnim mojstrom. Letos imamo V gSuhonemjniici več gojencev i'n gojenk, ki bodo dovršili svoje šolanje, pa bi se radi posvetili kaki obrti. Vsi so dobri, ubogljivi in pošteni, toda Po večini sirote, ki nimajo nikogar, da bi se zavzel zanje. Stari so od 15 db 17 let in telesno dovolj razviti. Redki so pri nas mojstri, ki so se že kdaj odločili sprejeti gluhonemega vajenca ali vajenko. Storili so to morda bolj iz sočutja kakor iz spoznanja, da je guhonemec izvrstna delovna moč, ki v marsikaterem pogledu odtehta polnočutnega človeka. V kolikor mu je pomanjkanje sluha huda ovira, ima pa zato isaredem dar opazovanja. Odkazano delo iavrši z največjo vestnostjo in natančnostjo ter se resnično izživlja v njem. Šola mu daje dlovolj podlage, saj se je naučil v njej z živim govorom domalega vseh onih predmetov, ki jih nudi osnovna šola. Tisto malo potopil jen ja, ki ga mora mojster imeti skraja s takim vajencem, dokler se ne privadi na njegov govor, Pač ni nikako breme. Zato pa vam je kasneje tak vajenec vdan in hvaležen, da takega med polnočutnimi le redko najdete- Vsa podrobnejša pojasnila daje Podporno Društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani, Zaloška cesta 5, ali pa ravnateljstvo gluhonemnice v Ljubljani. * Drobne vesti iz Julijske krajine. Novo mašo je pel na Gorah pri Idriji g. Gnjezda Štefan. — Granata, ki se je razpočila na Sv. Katarini pri Gorici, je zahtevala za žrtve tri delavce te Solkana. A. Juikič je takoj umrl, Anton Hlede in F. Jukič pa sta izdihnila v bolnišnici. — Na pol leta zapora je bila obsojena Marija Ušajeva, ker je zaradi malomarnosti povzročila smrt svojega dveletnega sinčka, ki je padel v posodo z vodo in utonil — Že četrta skupina, ki šteje okoli 20(1 ljudi. Čez dobro uro so ugasnile poslednje luči. Grad je spal. Jurij je dobro vedel, kje stanuje Jože. Zato so šli v bližino njegovega okna ;n tam prisluškovali. ali ni kaj sumljivega v bližini. iMinuta za minuto je tekla. Kako počasi! Naposled je bilo vse pripravljeno. Smit je s ponarejenim ključem odprl stranska vrata, ki so držala v to krilo poslopja Preden je David izginil v notraniost. ga je še enkrat opozoril naj dobro pazi- da ne bo napravil kakšne neumnosti. Potem je mladi detektiv odšel Vrata za seboj je. pustil odprta Naši znanci pa so se umaknili v temo in čakali Pripravljeni so bili, da hitro posežejo vmes. če bo potrebno Davida dolgo ni bilo nazaj. Tako je bil Smit kakor na trnih' V poslopiu se je pokazala drobna lučka Seveda iz Jo?etove sobe. Ali bo zločinec spoznal da pred niim ne stoji grof. ampak našemljen detektiv? Naposled je lučka ugasnila Smit se je oddahnil. To je pričalo da je David svoje delo najbrž dobro opravil In kmalu nato se je pogumni fant pokazal pri vratih. Obraz mu je žarel od veselja. »Zmaga!« je tiho vzkliknil, ko je zagledal nestrpno čakajoče prijatelje. »Ali imaš ploščo?« je vprašal detektiv. »Imam jo!« »Kako si io dobil?« so ga začeli izpraševati vsi v en mah. »Umaknimo se malo, potem vam bom pa povedal,« je odvrnil David »Rečem vam samo to. da je šlo vse skupaj kar prelahko. Nisem mislil, da se mi bo tako posrečilo.« ' se pripravlja zdaj na odhod v Abesinijo. So to mladi delavci, obrtniki in brezposelni, ki hočejo tam najti delo in več sreče ko doma. — V Krpanu v Labinščini so nedavno začeli stavkati rudarji. Oblastva so zaradi upora in stavke aretirala 68 rudarjev in jih prepeljala v puljske zapore. Na njih mesto so bili pozvani novi rudarji iz notranjosti Italije. — Preveč se je približal meji in je bil prijet blizu Reke neki Ujčič Ivan. Ker je imel pri sebi legitimacijo za prehod čez mejo, so ga vrnili domov. — Ujet je bil na meji 26 letni Vinko Svetličič iz Sp. Idrije. Svetličič je pred časom pobegnil, da bi se izognil vojaščini. Prišel bo pred vojaško sodišče — Zaradi prepovedane nošnje orožja se je moral zagovarjati 60 letni Anton Jerič iz Gabrovice. Naznanil ga je bil neki Jožef Furlan, kateremu je staril Jerič v prepiru zdrobil prste, da so mu morali odrezati celo roko. * Smrt ugledne koroške gospodinje- Na Pečnici so ob veliki udeležbi prebivalstva pokopali 881etno Mair%no Resmanovo, ki je bila vzorna gospodinja ene izmed najstarejših zgornje-rožamskih kmetij. V Resmanovi hiši hranijo še danes staro Skrinjico s slovenskim napisom iz 17. stoletja. V matrikah Sledimo ime Resiman že od leta 16fi0. Resmanova feme tija bo dobila letos od držaje častno diplomo, ker Resmanov rod že 300 lett nepretrgano vodi lepo domačijo. Resmani so jemali svoje gosroodinje samo iz najueledmeiših kmečkih hiš domače, šentjakobske, šentiljske in rožeške fare. * Tisoči grob ie njegov. V Ločah pri Polj-čanah je umrl te dni v 68. letu starosti grobar Jožef Stoklas. Zanimivo je, da je do svoje smrti izkopal 999 grobov, v tisoči pa je legel sam. * Najdebelejši Zagrebčan. V Zagrebu živi učitelj Ernest Šmid, ki tehta 166 kg. Star je 35 let in pozna ga ves Zagreb kot naj-debelejšega Zagrebčana. Čez prsi meri dobra dva metra Kakor vsi debeli ljudje, je tudi Šmid zelo dobrodušen. * Odkopavanje ponesrečencev pod Storži-čem. Do nedelje so izmed devetih žrtev, ki jih je pod Storžičem zasul plaz, odkopali osem Žrtve so drugo za drugo, kakor so jih našli, pokopali ob številni udeležbi domačinov. Zadnja žrtev, ki je do ponedeljka še niso našli, ie Viljem Plaibes Zdaj je najbrž že tudi izkopan. V nedeljo se ie zbralo na kraju nesreče pod Storžičem mnogo reševal-™ 0 noleo niih sevpdn t ud' n^kai radn- Ko so prišli v zavetje za gradom, je David povedal svojo zgodbo. N Prav tiho se je plazil po veži, dokler ni prišel do Jožetove sobe. Tam je potrkal Nihče se ni oglasil Potem je s pridušenim glasom poklical Jožeta. Lopov se je čez nekaj časa res oglasil »Kaj pa je?« je vprašal z zaspanim glasom. »Jaz sem, grof Hugo,« mu je dejal z izpre-menienim glasom. »Kaj je, gospod grof?« je vprašal Jože. »Nevarnost« je rekel preoblečeni David. »Hitro odpri!« In Jože je res odprl. »Nikari ne prižgi luči!« je vzkliknil preoblečeni detektiv »Bojim se, da maju ne bi kdo videl- ker bova potem oba izgubljena.« »Zakaj?« se je prestrašil Jože. »Detektiv Smit je ušel iz norišnice!« je vzkliknil David »Smit?« se je zgrozil Jože. »Da, in pravkar mi je povedal neki zaupnik iz mesta, da je bil čez dan v mestu, ker je jutri razprava. Rekel je, da ve, kje se nahaja dokaz, da sva midva zakrivila zločin.« »Kje?« »Da je pri tebi,« j«5 nadaljeval David. »Tz-posloval je, da bo prišla nocojšnjo noč posebna komisija detektivov sem in napravila preiskavo naiprej pri tebi, potem pa pri meni. Ploščo iščejo!« Jožeta je oblival mrzel pot. »Kaj naj storim? Ali naj ploščo razbijem, da je ne dobe v roke?« »Ne, ne,« je kakor v velikih skrbeh odvrnil David. »Skriti jo bo treba, toda tako, da vednežev, zlasti mladine. Pet dijakov je prečkalo sneg in kmalu po njihovem prehodu se je znova vsul plaz. Bilo je zgolj srečno naključje, da niso planine zahtevale novih žrtev. * Smrtna nesreča slovenskega rudarja. V rudniku Mirni blizu Koprivnice se je pripetila nesreča, ki jo je plačal s svojim življenjem slovenski rudar Josip Potošek, star 35 let, po rodu od Sv. Krištofa pri Laškem. Zaposlen je bil v rovu 1800 m daleč od vhoda. Nekaj minut, preden bi zapustil delo, se je zlomil podpornik in se je sesula nanj debela plast premoga. V bližini zaposleni rudarji so mu takoj priskočili na pomoč in ga začeli odkopavati. Ko pa so prišli do njega, je bil že mrtev. * Prva letošnja žrtev strele v naših krajih. V ponedeljek je nad Kamnikom nastala huda nevihta. Pričela je padati tudi toča, ki je kmalu pobelila vso okolico. Na Vrhpolju pa se je zgodila huda nesreča. Družina posestnika Debevca je šla v gozd nabirat dračje. Ko se je vsula toča, so se oče, mati in sin skrili pod bližnje skale. Nenadno je treščilo v drevo, pod katero se je bil postavil 231etni posestnikov sin France. Strela ga je oplazila in se je nezavesten zgrudil na tla. Tudi očeta in mater je omamila. Ko se je oče prebudil iz nezavesti, je videl, kako sta blizu njega ležala negibna sin in žena. Naglo jo je ubral v vas in sklical ljudi. Nekaj domačih fantov je nesrečnega Franceta preneslo v hišo posestnika Svetica, kamor je bil iz Kamnika pozvan tudi zdravnik dr Pucelj. Se proti večeru so skučali Franceta z umetnim dihanjem obuditi k življenju. Če so ga rešili, nam še ni znano. * Požar pri Radečah. Nedavno ponoči je začel goreti na Niivicah kozolec Lotriča, mesarja in gostilničarja v Radečah. Le hitri pomoči naših gasilcev se ie zahvaliti, da niso Dogorele še ostale zgradbe v neposredni bližini kozolca Splošno mnenje je, da je moral biti podtaknjen. \ Zadovoljstvo ) v hiši je kava pripravljena s < FAVORIT \ C 5 K O E I J O | je ne bo nihče dobil. Joj, zdi se mi, da že slišim zunaj nekakšen šum. Če že ne preiskujejo? Zdaj, zdaj utegnejo vdreti v hišo. Kje imaš ploščo?« Po strahu, ki ga je videl na Jožetovem obrazu, je David takoj uganil, da mora imeti lopov ploščo. »Skrita je,« je odvrnil Jože. »Tepec, kaj jo imaš v hiši! Daj mi jo, dokler je še čas, da jo zaklenem v tajno blagajno v kletni steni, kjer je ne bo mogel nihče dobiti Hitro, hitro, da ne bo prepozno.« »Ne dam je.« je rekel Jože obupano. »Saj veste, kaj pomeni zame.« »Oba lahko pogubi, samo to,« je hladno dejal namišljeni Hugo. Potem je vzel iz žepa denarnico in iztrgal čekovni blok. »Sliko ti plačam Koliko hočeš zanjo, da bo stvar enkrat za zmerom opravljena?« »Sto tisoč goldinarjev,« je rekel Jože. »Velja! Poišči jo hitro, čeprav je cena oderuška. Ti meni ploščo, jaz tebi denar.« Jože je prižgal drobno lučko, potegnil iz tal neko desko in pod nio je bila zelo dobro skrita kaseta s ploščo. David jo je odprl in bežno pogledal. Videl je, da je prava. Potem je z velikimi črkami — Hugonovo pisavo je dobro poznal — napisal ček za sto tisoč goldinarjev, vzel ploščo in jo spravil v žep. Jože je nekaj časa nezaupno opazoval ček, potem pa ga je spravil. Zagrozil je še: »če ste me varali — gorje vam! Imam še kopijo slike. Ta vas prav tako lahko spravi na vislice.« »Brez skrbi bodi!« je vzkliknil David, ki mu je razbijalo srce kakor kamen, ko je čutil nad njim usodno ploščo. * Požar je uničil dve domačiji na Vačah. V noči na ponedeljek so prestale Vače obilo strahu. Okrog 23. je začelo goreti na Bistano-vem podu. Zaradi vetra so iskre preskočile še na Indofovo domačijo. Bistanovi in Indofovi domujejo sredi trga, zato je grozila opasnost, da se ogenj ne razširi še na ostala poslopja. Takoj so bili vsi domačini na nogah in so hiteli reševat, kar se je dalo. Gasilska četa pa ima, čeprav obstoji že trideset let, le ročno brizgalno. Z največjo požrtvovalnostjo so gasilci neprestano črpali vodo, vendar je ročna brizgalna nezadostno služila reševanju. K sreči so kmalu prispeli gasilci iz Litije z mo-torko. Motorka je potem delovala skoro pet ur in so ogenj omejili. Na brizgalni hotiških gasilcev pa so zaradi neprestanega delovanja pokali cilindri. Indofova in Bistanova domačija sta uničeni do tal. Družini obeh gospodarjev sta na cesti. S hišama in gospodarskimi poslopji je zgorelo seveda tudi vse pohištvo, vsa obleka, v gospodarskih poslopjih pa vozovi, orodje, žito in mrva Bistanu je pogorelo tudi pet glav goveje živine. Bistan je zavarovan za malenkostno vsoto. Indof. upokojeni poštar, pa ima še nižjo zavarovalnino. Pri reševanju in gašenju je bil na delu ves okoliš. Več gasilcev se je opeklo. Kako je ogenj nastal, ni znano. Hvala gre gasilcem, da se ogenj ni še dalje razširil. * V Melju je gorelo. Nedavno okrog poldneva so bili mariborski gasilci obveščeni o požaru, ki je nastal na Meljski cesti v hiši Erne Jugove. Nemudno so se odpravili tja in po kratkem naporu pogasili ogenj. Požar je napravil posestnici 25.000 dinarjev škode. * Samomor orožniškega komandirja. V Toplicah na Dolenjskem se je ustrelil tamkašnji orožniški komandir Milan Popovič, doma iz Stenjevca pri Zagrebu. Star je bil 39 let. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. * Samomor 83 letnega starčka. Na Velki si je vzel življenje 83 letni preužitkar Jakob Se-nekovič. Starčka je našel njegov sin obešenega na skednju. Kaj je gnalo starčka. v smrt, ni znano. Verjetno je, da se mu je omračil um. * Obupanec v Voglajni. V Celju se je pognal 72-letni upokojeni jetniški paznik Franc Z. z voglajnske brvi za železniško progo v Voglajno in se je takoj potopil. V obup so ga baje gnale družinske razmere. * Zebelj v revliu vzrok smrti. 9-letni učenec Viljem Toplak iz Brezja, se je zastrupil z zarievelim žebljem v čevlju in umrl. * Smrt ponesrečenega posestnika. Nedav* no je umrl v mariborski splošni balnišnici 53-letni posestnik Franc Klasinc iz Hotinje vasi. Pri vožnji so se mu splašili konji in je pri tem tako nesrečno treščil z voza na tla, da je dobil smrtnonevarne poškodbe na glavi in hrbtenici. Pokojni Klasinc je bil vzoren gospodar in je zbudila njegova smrt splošno sočutje. * Smrtna nesreča. Na železniškem prehodu blizu bivše gostilne »Pri Zgoncu« v Rožni dolini v Ljubljani je te dni padel neki mlajši človek pred železniški stroj z Rakeka prihajajočega potniškega vlaka. Lokomotiva je fanta zgrabila in ga vlekla s seboj nato pa ga odvrgla mrtvega na nasip. Nesrečnik je bil 20-letni dijak trgovske akademije Andrej Virnik, sin posestnika in lesnega trgovca z Jezerskega pri Kranju. Stanoval je pri posestnici Frančiški Dolenčevi v Levčevi ulici v Rožni dolini. * Smrt otroka v greznici. Nedavno je po nesreči padla v greznico Nadica, hčerkica šolskega upravitelja pri Sv. Duhu pri Blokah g. Vertačnika, in utonila. Izvlekli so jo iz brozge in jo z umetnim dihanjem sku« šali obuditi k življenju, a je bilo zaman. * Nesreča na savinjski progi. Nedavno je peljal hlapec g. Miklavžine iz Preserja pri Braslovčah z dvema konjema voz skozi Polzelo Pred železniško progo je stopil v trgovino in pustil konja sama, da sta šla naprej. V tem trenutku pa je pripeljal proti postaji Polzeli osebni vlak, katerega je slišal tudi hlapec, zato je hitro skočil h konjema in ju krenil s proge na desno. Toda bilo je že prepozno Stopnice vlaka so zadele konja in ga tako poškodovale da je takoj poginil. Drugi konj ni poškodovan * Dva samomora v Ljubljani. V soboto pozno ponoči se je obesil pri nekem kozolcu ob Vilharjevi cesti 581etni tapetnik Karel Je-rančič, stanujoč v Zalokarjevi ulici. Možu je obrt zadnje, čase pešala in se je moral boriti z gmotnimi težkočami. Zelo ga je potrla tudi smrt žene, ki mu je umrla lani. — Nad življenjem je obupala tudi 521etna Marjeta Fajdigova, žena brezposelnega tobačnega delavca. Nesrečnica se je zaklenila v svoje stanovanje v Hranilniški ulici in se obesila na kljuko na vratih Ko so se vrnili domov njeni domači, so jo našli mrtvo. Pokojna Fajdigova zapušča štiri otroke, izmed katerih je eden že odrasel in poročen. * Hlev' je zgorel v Krčevini pri Vurberku posestniku Francu Gomilšku. Sosedje pravi- jo, da je ogenj podtaknil brezposelnik, ki se je klatil po vasi. * V zadnjem trenutku rešen iz plamenov. V Šikolah pri Ciirkovcah je nedavno zvečer pri posestniku Janezu Medvedu nastal požar. Domači so bili že vsi v posteljah in so jilh zbudili sosedje, ki so opazili ogenj. Vsi so se hitro rešili, samo 391etni invalid Jernej Medved, brat Posestnika Janeza, ki je imel v zadnjem delu poslopja sobico, je ostal v goreči zgradlbi. Mož, ki mu manjka leva noga. je namreč še iskal protezo, ker brez nje ni mogel hoditi, čisto v zadnjem trenutku so ga dobili iz sobe že zelo opečenega. * Dve nesreči zaradi preozke ceste. Pred dnevi se je peljal mesar Kukec iz Radeč pro. ti Vrhovemu. Nasproti mu je privozil velik tovorni avto. Kukčev konj je tik ob avtomobilu nekoliko odiskočil. Zato se je prevrnil voz v obcestni jarek in pokopal Kukca pod seboj. Ponesrečenec se je morati zateči v celjsko bolnišnico. Kmalu nato pa je na ozkem ovinku Pred Likonom pripeljal posestnik Cvelibar iz Podkraja voz d>rv prav v trenutku ko je od nasprotne strani privozil tovorni avto. Ker je na eni strani obzidje, na drugi pa teče pod cesto Sava, se nista mogla voznika izogniti drug drugemu. Pri tem je avto zadel ob konja in mu zlomil prednjo nogo. Zaradi tega so morali konja na mestu Ubiti. Obeh nesreč je v glavnem kriva preozka cesta. * Nedavno zvečer je zagorel kozolec dvojnik posestnice Netike Juvančičeve na Vidmu pni Krškem. Na Požarišče so prihiteli domači gasilci z motorko, krški gasilci in gasilska četa iz Leskovca. Uspelo jim je da so izpod kozolca rešili vozove. Ogenj je nastal tako, da so se neki postopači na kozolcu po svoje zabavali z neko pocestnico in po neprevidnosti zapalili krmo. Zlikovci so pobegnili, a je vrlim orožnikom uspelo, da so pocestnico in nekaj postopačev že sPraviil v zapore. * Samomor v Petrovčah. Nedavno si je upokojeni nadslikar v keramični tvornici V Libojah Rendl v trenutni duševni zmedenosti pognan s samokresom kroglo v desno sence. Izdihnil je na mestu. * Vlomilci v stanovanju šolskega upravitelja. Pri Sv. Barbari v Slov. goricah so neznanci vlomili v stanovanje šolskega upravitelja g. Janeza Veliščaka in mu odnesli razno blago. Menda isti tatovi so vdrli v hišo posestnika Konrada Pečovnika v Veliki Zimici m odnesli razne predmete Nato je še rekel: »Menda bodo tudi Pavlo iskali.« »Ta je pa predaleč. Rochefortov grad je ne bo dal iz sebe. Preveč globoka skrivališča Ima.« »Tudi meni se tako zdi,« je rekel David, potem pa je izginil skozi vrata. * »Zmaga je naša,« je vzkliknil Smit, ko je David končal svoje pripovedovanje. »Fant, zlatega denarja si vreden. »Kako si to lepo izpeljal! Pokaži mi ploščo!« Kar verjeti ni mogel, da se je vse tako srečno izteklo. Tako je bil že vajen v tem boju razočaranj! Toda plošča je bila prava. »In za Pavlo tudi vemo!« Se jutri jo bomo rešili, če bo vse prav. Zdaj pa hitro v mesto! Poiskati moram še kakšnega fotografa, da bo napravil nekaj kopij usodne fotografije. Potem na razpravo! Takšnega zmagoslavja, kakor bo to, še nismo doživeli.« »In takšne groze za sedanje tožitelje, ki se bodo izpremenili v obtožence.« * Ker je bila pot v mesto precej dolga, so žli do prve gostilne in tam najeli voz. Krč-mar je sicer nekaj sitnaril in stokal, da ponoči tujcev ne bo vozil, toda ko mu ie Smit pomolil pod nos svojo policijsko legitimacijo, je hitro postal ponižnejši. Sedem je odbila ura, ko so se pripeljali v mesto. Tu se je že zbiralo ljudstvo Vse mesto je bilo v vročičnem pričakovanju. Danes je razprava zaradi zločina na Strmcu Fotografa — najboljšega v mestu — so k sreči dobili še doma. Smit se mu je predsta- vil in ga prosil, naj mu za kakšno uro odstopi svojo temnico. Fotograf, ki je detektiva iz časnikov dobro poznal, mu je rad napravil to uslugo. David in Smit sta šla v delavnico, Kolar- j jev Jurij pa je čakal pred njo, da bi pre- ( prečil kakšen nenaden napad. Saj bi se utegnilo zgoditi, da bi prišla njihova potegavščina iznenada prezgodaj na dan in bi morda Hugo še v poslednjem trenutku poskusil ploščo iztrgati njenim novim lastnikom. »Ce bi bil jaz takrat tako oprezen, ko sem imel ploščo prvič v rokah, bi bilo že davno vse urejeno. Čakaj, še nečesa mi nisi razložil. Kako je bilo s tistim čekom? Kje si ga pa dobil?« »To je poglavje zase,« se je posmejal David. »Dobro sem vse premislil Slučajno sem imel v žepu nekaj francoskih položnic, ki so zelo podobne tukajšnjim čekom. Eno izmed njih sem porabil in jo popisal. Zdaj naj pa gre Jože v banko po denar. Samo, mislim, utegnil ne bo, ker bo prej sedel za zapahi!« »Ob devetih so bile vse kopiie gotove in suhe. Po stranskih ulicah so se odpravili proti sodišču. S težavo so se Drerilj skozi množico. ki je oblegala vrata. Sodišče je bilo namreč premajhno za toliko radovednih ljudi. Samo tisti, ki so prišli že ob zori. so mo ____ ii min Ženski uestnlk Ravnajte lepo s knjigami Kadar si izposodiš knjigo, da bi jo v prostem času brala, se zavedaj, da knjiga ni tvoja, da je tuja last, na katero moraš paziti. Zato knjigo takoj, ko jo dobiš, zavij v papir, če že ni zavita, da je ne umažeš Ko bereš in listaš po knjigi, pri listanju ne slini prstov, marveč obračaj liste s suho roko, da jih ne zamažeš Tudi zdravo ni, sli-niti prste pri listanju kijige. Če prenehaš brati, si ne zaznamuj dotic-nega mesta v knjigi z zavihanjem lista, ampak vloži kak košček papirja ah kak trakec na tisto stran. Tudi ne lomi knjige, ker s tem raztrgaš vezavo in potem izpadajo listi, ki se prav radi izgube. Ko prenehaš knjigo brati, jo shrani na primernem prostoru in je ne pusti malomarno ležati, da jo dobijo v roke otroci, jo raztr* gajo in zamažejo. Med delom ne beri knjige, če prav je se tako zanimiva, ker dveh del ne moreš hkra-tu opravljati. Delo bo površno narejeno, a od knjige tudi ne boš imela mnogo. Pri tem postaneš le nervozna in to škoduje tvojim živcem. Beri le takrat, ko imaš mir in čas in se branju lahko čisto posvetiš Le tedaj boš imela od branja res užitek. Ne listaj pa po knjigi in ne glej na zadnjo stran kakšen bo konec. Tudi v življenju ne veš svojega konca, zato beri knjigo lepo od kraja in z mislimi, da ti bo snov ostala v spominu. Ali smo prav in dobro obuti Noben del človeškega telesa ne trpi toliko kakor noge. A prav za noge tako malo skrbimo. Obuvamo jih v tesne čevlje, kar nam povzroča kurja očesa in druge nepri-like. Visoke pete pri čevljih narede nogo sicer na videz manjšo, a koliko pri tem trpijo prsti. Posledice tega so kurja očesa, velikokrat tudi izvinjena noga, posebno pri ljudeh, ki le ob nedeljah obujejo čevlje z visokimi petami. Pa tudi hoja s takimi čevlji ni več naravna in ne lepa. Ozki in prekratki čevlji so naravnost poguba za noge. Čevlji morajo biti tako veliki, da se noga v njih lahko prosto giblje in da ne tiščijo. Nogavica pa se mora tesno prilegati noge. Če je prevelika, se kaj rade narede gube, kar povzroči žulje. Najprimernejše pete pri čevljih so tri do štiri centimetre visoke. Človeška noga je že tako ustvarjena, da vsekakor mora imeti človek na čevlju majhno peto. Zato pa imajo ljudje, ki že kot otroci mnogo hodijo bosi, po večini plosko nogo, kar povzroči pri hoji hitro utrujenost. Pete pri čevljih morajo biti tako narejene, da pride peta čevlja točno pod peto noge, ker prav na peto pritiska vsa teža človeškega telesa. Pri čevlju se s pravilno peto omili pritisk teže telesa na prste in blazinice pod prsti. Zato naj vsaka ženska, posebno pa še tista, ki ima tak poklic, da prebije večino dneva na nogah, pazi, da bo imela primerno obutev. Noge so zelo važen del telesa, zato bi malo več skrbi in nege že zaslužile. Torej proč z ozkimi in tesnimi čevlji! Slaba stran mest so tlakovane ulice, ki se pri hoji nič ne vdajajo. Zato se ljudje, nevajeni mesta, posebno hitro utrudijo pri hoji po tlaku. Če mnogo hodiš po mestu, se vse bolj utrudiš, kakor pa, če greš na izlet na deželo, kjer so tla mehka. Za kuhinjo Mozgovi cmočki. Zreži sedem dek mozga, ga stresi v skledo in postavi na toplo, da se razstopi, nato ga mešaj, da se speni. Primešaj dve drobni jajci in osoli. V mleku namoči štiri zemlje (skorjo pri žemljah oribaj), nato jih dobro otisni in k mozgu primešaj. Dodaj še devet dek moke. Vse skupaj dobro zmešaj. Iz testa oblikuj drobne cmočke in jih skuhaj v slanem kropu. Vro naj 8 do 10 minut. Priporočljivo je, da skuhaš en cmoček v slani vodi in se prepričaš, ali ni morda testo premehko; v tem primeru dodaj testu še žlico ali dve drobtin Kuhane cmočke ocedi, stresi v skledo, nalij nanje vrele goveje juhe in daj hitro na mizo. Krompirjevi krofi. Kilo krompirja operi, olupi in ga zribaj v mrzlo vodo, nato ga skozi čisto krpo ocedi in ožmi. Eno žemljo namoči v mrzlo mleko in ko se je razmočila, jo mešaje prevri in nato pretlači skozi sito k krompirju. Dodaj eno jajce, dve žlici moke in soli. Vse skupaj dobro zmešaj, z žlico izreži drobne krofe ter jih na vroči ma* sti ocvri. Ocvrte krofe ne zlagaj drugega na drugega, ker se potlačijo in izgube lepo obliko. Ko so gotovi, jih daj hitro na mizo. Če jih hočeš dati kot močnato jed na mizo, tedaj primešaj k testu žlico sladkorja v prahu in ko so ocvrti, jih posuj še s sladkorjem. Pečen krompir. Kilo krompirja skuhaj v oblicah Ko se krompir shladi, ga olupi in zreži na tenke plošče. Kozo pomaži s sirovim maslom, naloži noter narezani krompir in osoli. V lončku pa zavri četrt litra mleka, ki si mu dodala šest dek sirovega masla Ko zavre, postavi mleko hladit. V drugem lončku pa dobro stepi tri jajca in malo zelenega sesekljanega petrešilja. Prilij jajca k hladnemu mleku, vse skupaj pa polij po krompirju. Posuj še naribanega bohinjskega sira, na vrh položi tenko narezane koščke sirovega masla in peci približno 30 do 40 minut. Daš s solato na mizo. Navadna torta Mešaj, da narase, pet rumenjakov in 12 dek sladkorja v prahu. Nato primešaj sok in naribano lupinico od pol limone, osem dek suhe moke (krompirjeve moke) in sneg treh beljakov. Posodo za torto pomaži s sirovim maslom, posuj z drob-tinami, noter zlij testo, razravnaj in speci. Pečeno in hladno torto prereži in nadevaj Nadev: Skuhaj četrt litra mleka, žlico moke, 10 dek sladkorja v prahu, malo vanilije in tri rumenjake. Najprej dobro raztepi, nato mešaje skuhaj v gosto kremo. Ko je krema postala gosta, jo odstavi in mešaj toliko časa, da se popolnoma shladi. Nato primešaj še 12 dek sirovega masla. S tem nadevom nadevaj torto in jo zloži, s preosta* lim nadevom jo pomaži še po vrhu in če imaš, jo posuj tudi z zmletimi orehi ali mandeljni. Sirov puding. Tri osminke litra mleka zlij v lonec. Zraven daš pet dek moke in pet dek sirovega masla. Vse skupaj zmešaj in mešaje kuhaj toliko časa, da se testo loči od lonca in kuhalnice. Kuhano testo postavi na stran, da se oopolnoma shladi, nato pa primešaj štiri rumenjake, malo soli, pet dek naribanega bohinjskega sira in sneg štirih beljakov. Vse skupaj dobro zmešaj. Posodo za puding 'obro pomaži s sirovim maslom in posuj z moko. Stresi noter testo, razravnaj, posodo zapri in kuhaj puding v kropu nribližno pol ure. Kuhani puding zvrni na topel krožnik, posuj z naribanim bohinjskim sirom, zabeli z razbeljenim sirovim maslom in daj s solato na mizo. Ocvrta jagnjetina. Prsni kos jagnjetine prekuhaj z vso zelenjavo (kakor peteršilj, korenček, čebulo, zeleno), da postane mehko. Nato meso deni na krožnik in odstrani vse koščice. Na meso položi čisto desko in jo obteži; tako naj se meso popolnoma shladi. Hladno meso zreži na tenke kose, osoli in povaljaj nainrej v moki, nato v raztepe-I nem jajcu in drobtinah. Zato vzameš dve jajci, dodaš dve žlici vode, dve žlici olja in malo popra in dobro zmešaš. Nato ocvri na vroči masti. Daš z zmešanim krompirjem in solato na mizo. Ocvrt krompir. Šest krompirjev operi, olupi in skuhaj v slani vodi. Ko je krompir kuhan, ga ocedi in pretlači skozi sito. Primešaj eno jajce, malo naribanega muškatnega oreha in žlico sirovega masla. Zdaj krompir mešaje kuhaj toliko časa, da se loči od lonca in kuhalnice. Nato ga stresi na desko in oblikuj ploske zrezke ali pa rogljičke. Povaljaj jih najprej v drobtinah, nato v raz-tepenem jajcu (kateremu dodaš olja in vo-de^ in spet v drobtinah. Nato ocvri na vroči masti. Daš s špinačo na mizo. M\ na tuiem Iz kolonij naših ameriških rojakov Cleveland, marca V Herminieju sta se smrtno ponesrečila brata Karel in Viljem Gnezdova. Oba sta postala žrtvi avtomobilske nesreče. Njuni starši so doma iz Idirije. Smrtno se je ponesrečil v Olevelandu Miha Krupar, uslužben pri železnici. Premakljiv železen most ga je pritisnil ob steno, da je kmalu izdihnil. V Hardvvicku je požar uničil domačijo Franceta Hrena. Goreti je začelo v hlevu, kjer so zgoreli 60 glav živine in dva konja. S hleva je prešel ogenj na hišo, ki je štela sto let. in jo tudi upepelil. Počitniški izlet vvestfalskih rojakov v domovino. Iz Buera-Hassla nam pišejo: Našim rojakom na Westfalskem, v Porenju, Belgiji in Holandiji naznanjamo, da se je Jugoslovensko delavsko društvo »Edinost« v Buer-Hasslu (Nemčija) tudi letos odločilo za izlet v našo domovino. Dne 4. avgusta se odpeljemo iz Oberhausna preko Salzburga in Beljaka, Jesenic, a 28. avgusta prispemo spet nazaj. Vožnja bo stala 49 nemških mark za tja in nazaj. Od Jesenic pa bo veljala po naših železnicah za vsakega udeleženca polovična vozna cena. Društvo je prejelo že mnogo dopisov naših rojakov Nemcev in Avstrijcev s prošnjami za informacije glede našega izleta. Rojaki in rojakinje, ki želijo obiskati svoje drage sorodnike v domovini, se prosijo, naj s prijavo ne odlašajo do zadnjega dneva. Nemški udeleženci, ki se jih veliko število zanima za izlet v našo domovino, so nam dobrodošli. Avstrijci, ki želijo obiskati svoje drage v svoji domovini, se prav tako lahko udeleže naše vožnje do Salzburga in naprej do Beljaka. Prijave sprejema predsednik društva Rogina, Buer-Has-sel, Schlagbaum Nr. 50, do 15. julija. Pri prijavi se mora vložiti del denarja za vožnjo, in sicer znesek 24 mark, drugi del pa mora biti plačan do 15. julija. Potni listi z vizumi morajo biti v redu in do 15. julija pri nas oddani v svrho legitimacij za znižano vozno ceno po naših državnih železnicah (to velja le za naše državljane). Opozarjamo, da se po ogledu Ljubljane odpeljemo v Zagreb. Dne 26. avgusta se bomo spet zbrali v Ljubljani in se 27. avgusta odpeljali iz Ljubljane nazaj. Natančni čas odhoda in Oberhausna bo še jav-ljen. Kdor ne bo hotel obiskati Zagreba, mu ne bo treba. Natančna pojasnila daje g. Rogina. Iz Hamborna - Neumlihla (Nemčije nam pišejo: Dne 6. t. m. smo spremljali na zadnji Poti ženo našega člana Jožefo Markoviče-vo, po rodu iz Šmartnega pri Litiji. Pokojni ca je bolehala za želodčnim rakom. Štela je 64 let. Bila je dobra mati devetim otrokom, izmed katerih jih živi še šest. S svojem možem je prišla v Nemčijo leta 1903. Zelo se je že veselila letošnega izleta v domovino, a usodia ji je pretrgala nit življenja. Bodi ji lahka tuja zemlja! BANKA BABUCH 11, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji- Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačda na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxel-:es; Francija: št 1117-94. Pariš; Holandija štev. 1458-66. Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967. Li»-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 Listnica uredništva Š. K. R.: Nobena zadruga se ne more smatrati za zasebno upnico. 28 «0 P uNf Avgust tieuoa CSIMJ »Naj vam povem. Alapičev ogleduh je na slepo srečo krenil v one naše kraje, ki jih imajo Turki v rokah, in je začel izpraševati, kje so sužnji, ki so bili pred več leti ujeti pri Kaniži. Mož je čisto pravilno ravnal. Najprej je bilo treba poiskati Mogaiča. V njegovi bližini bo menda tudi Milic. Drmačič je začel izpraševati pri frančiškanih, ki vedo za krščanske sužnje in je pravo zadel. Povedali so, da živi v hiši nekega bega pri Banji Luki že kakih pet let mlad človek po imenu Mo-gaič. In da je pred tremi leti preko Save prišel, drug človek.z odkupnino za Mogaiča. Prebrisani Turek pa je obdržal njega, odkupnino in Mogaiča. To va mbodi na kratko povedano v tolažbo. Vse kaže, da se naš vitez ne bo vrnil, ker je njegovo posestvo, ki ga upravlja, pre-zadolženo zaradi kupnine, ki si jo je izposodil, Vaša duša je torej lahko mirna in upam, da bomo nit, ki jo zdaj že tri leta pletemo, vendar enkrat srečno dopletli. Tahija je, kakor čujem, omečila pravda, ki ste jo znova začeli pred kraljem in na katero njegovi bratislavski prijatelji nimajo vpliva.« »In Ambrož?« »Njega se ne bojim,« se je nasmehnila Anka. »Zdi se mi, da. sam obupuje nad svojim ljubljencem, ker je vse izpraševanje po njem ostalo brez uspeha. Vsekakor pa moramo biti oprezni. Na eni strani nam pomaga Stjepko, ki je za to, da vzame Zofka Tahijevega sina. Tako je, draga mamka. vse pripravljeno. Vi ste dovoli dolgo čakali. Glavno pa je zdaj, da se Zofka ne bo več upirala. Ali ste jo na kak način pripravili?« v_ »Govorila sem ji na splošno o možitvi, Tahijevega sina pa ji seveda nisem omenila.« »In ona?« »Začela se je jokati, obrnila se je v stran in rekla: .Ljuba mati, rotim vas, ne govorite mi o tem. Jaz sem čuvarka vaše prisege. Vi ste prisegli Miliču, da bo moj mož, jaz pa sem njemu prisegla, da bom njegova žena. Držim se svoje in vaše prisege, ker mi je Bog priča, da tega Človeka ljubim, da dan in noč mislim samo nanj. Tri leta ga že nosim v srcu in nosila ga bom še tri. nosila ga bom na veke!, Hči', sem ji govorila, ,toliko let je že minilo, od njega pa ni nobenega glasu. Vse kaže da se ne bo vrnil, da je mrtev'. Ne, mama, je ona zajokala. ,srce mi pravi, da ni. In ce je, sem odgovorila, ,jaz sem mu prisegla, da te mu bom dala, če se bo vrnil. Nisem pa prisegla da te ne bom dala nikomur drugemu. Če se ne bo vrnil. Jaz ne maram, da se mi postaraš ali da postaneš nuna Tega še ni doživela nobena Heningovka. Nekij časa bom Šp čakala, potem pa se bo treba pokorni materini volji, ker taka je božja zapoved' Zofka je obledela, zakrila z rokami h'ce in šla iz sobe. VWi« jo, taka je!« »Vse to so samo besede.« je Anka zamaii-miH z roko, »toda počakajte, mama, ko bo nekaj tetfnov v moji šoli. .bo že bolj mehka.« V Daj Bog!« je končala Uršula- ><51 a bom po nV> in jo naprej vodila na zabave, da se ba dekle malo raz treslo.« Arka ie vstala in šla proti vratom, toda hitro se je umaknila, ker so se vrata odlprla in je vstoPil Ambrož. Gospe sta se prestrašili. »Hvaljen Jezus!« je Ambrož začudeno pozdravil žene. »Zdi se mi, da se me bojite. Tako nenadno sem plr.mil v vaš dom. Prišel sem ■prej, kakor ste se nadejali. Kaj ne? Reč je pač taka. da se ""e bratislavski z-bor razšel in tia sem zdaj tu. Bil sem že tudi doma v Brezovici na svojem r>ocestvu ori Brežicah. Krenil sem tudi na Mokrice, da bi vam sporočil kaj o vaši pravdi in nazacfarte sem prišel za vami sem. Kje je Zofka ?« »Doma je,« je odgovorila Anka zbegano. »Menda ima kje kakšne opravke-« »Poiščite jo,'gosipa Anka'« .Gosna Konjska se je za trenotek ozrla po svoji materi in je nato šla iz sobe gospod Ambrož pa je sedel. »Gospa Uršula « ie začel in ostro uPrl pogled v gospo. »Vi Zofko možite?« »Kdo vam je to rekel?« je zardela Uršula. »Rdečica vašega lica in Marta v Mokricah, ki se ji je Zofka potožila.« »Jaz mislim,« je gospa zajecljala, »da je že godna za moža.« »In Milic, ubogi Milič, ki ga je vaša zvijača odstranila, ki zdaj tiči bogve kje v jetni-štvu, ki ste mu prisegli? Kje imate dlušo?« »Ne karajte me po krivici, gospod Ambrož,« je rekla Heningovka ponižno. »Tri leta so minila in o Miliču ni glasu, tako da se menda ne bo povrnil. Zal mi je. Toda čas hiti in hči je godna. Hočem, da dobi svoj dom in da 'ne bo neljubljena ovenela. Ali ni to pametno ?« »Da, pametno, toda brezsrčno, gospa. Srce se mi trga, če pomislim, kakšna nesreča je zadela tega imenitnega mladeniča. Srce se mi trga, kadar gledam, kako Zofka za njim vene- Jaz sem njegov varuh in sem ga dal po. vsod iskati. Saj ne bom mogel položiti svojih starih kosti v grob. Morda pa le še živi.« »Morda? Ali naj Zofka še tri leta vene?« je zbadljivo vprašala Heningovka. Starec jo je ošinil z očesom, se vzdignil in rekel svečano! »Gospa Uršula! Ali se spominjate onega dne na gradu Susjedu, ko sem se zaradi vas uprti banu, ko sem zaradi vas stavil na kocko čast, premoženje, celo življenje? Ali se spominjate?« »Spominjam se,« je rekla Uršula in pre-bledela. »Takrat ste mi prisegli, da boste vse storili, za kar vas boon prosil, kaj ne?« »Da!« je čudeč se šepnila žena. »Torej dobro! Danes hočem svoje plačilo. Vi morate, kakor ste sami rekli, tri leta čakati na Milica, potem pa bodi po vaši volji. Jaz pa se bom med tem Pobrigal za svojega nesrečnega junaka. Prisezite mi!« Uršula se je stresla. Komaj sopeč od be-snosti je žepnila: »Prisežem!« »Hvalite Boga, da je Ambrož prišel ob pravem času, ker bi sicer pred Bogom in svetom prelomili svojo prisego.« XIX. »Jaz sem gospodar na Susjedu!« je pomislil Tahi z vso jezo svoje duše- In bil je res gospodar, bil je zakon, oblast in pravica ali bolje povedano, ni bilo niti zakona, niti pravice. Vsaka solza je padala na trdi kamen, vsak vzdih se je izgubil v veter. Madžara sta mu izročila ves imetek in od takrat sta bili šli dve leti preko te preklete pokrajine kakor dve divji kači, ki zapuščata za seboj strupeno sled. Da, da, Bog je ta kraj izbrisa! iz svojega spomina. Tahi je sedel na Susjedu sam. Žena mu je bila umrla, sinovi so mu bili odsotni, plemstvo ga je po malem zapuščalo. Draškovič ga do stiskal v škriip-ce, ljudstvo je obupano dvi-je zatožil kraljtu. Ambrož ga je s svojo prav-galo pesti, Lolička se mu ie izneverila, pač pa ga je v kosteh začela ščipati putika. Sam je v tem starem prekletem zidovju, sam s svojo samoto, s svojim strahom, s svojo grozečo vestjo. In tedaj je začel besneti zaradi svojih muk, besneti za zabavo, besneti, ker je vsa njegova natura pobesnela. Z obema rokama je dajal denar za vojsko, da bi zaslepi.] kraljevo milost, doma Pa je z železno peto stopal na kmečke tilnike, da je kri škro_ pila do neba. In ljudstvo? Ljudstvo se je smeje rogalo svoji nesreči, rogalo se svetu, ki ni vreden, da po njem vlačiš svoje preklete kosti. To je bi! strašen stmeh: tabo se sme. ji jo zveri! Srca so okorela, duše se dušile, roka se je odvadila plugu- Verniki so se ogibali cerkve in se krohotali, če jim je kdo omeni} Boga. Nalivi so odnesli posevke, slana je cralila gorice, so Irce je izpilo potoke in požgalo letino. In prišel je glad, ki žene kri v možgane, ki kakor razbeljeno železo žge po drobu. Nebo je vedro kakor gladka plošča, v kateri se zrca i vsa strahota ljudske nesreče. Vrhovi bregov so čisti, drevje stoji mirno kakor kamenje, liste je zvilo in Porumenilo. V potočni strugi leži suh prodec, po polju postaja jo brazde trde kakor kamen, izpod prežgane rjave ruše se kaže žejna zemlja in poka. Vinsko trsje je črno. Nikjer ni oblaka, nikjer pomoči, nikjer ni Boga! Po vasi Brdovcu je vse pusto. Suhi psi blodijo s povešenimi glavami po poti, goved muka po hlevih, ker nima krme, in sobice pripeka, da se ti sapa užiga. Kata Gregoričeva je stala bledega lica in motlnih oči pred svojo hišo in gledala za Tlijo, ki se je z botrom Gubcem napotil proti župnišču, otroci pa so jo vlekli za krilo in jokajoč klicali: »Mama, mama, kruha nam daj, kruha! Lačni smo.« Solza je privrela ženi iz očesa- »Počakajjte,« je zaklicala Kata, -»pravkar sem ga dala v peč.« »Oho!« se je izza meje pokazalo grčasto lice Gušetičevo. »Vi imate kruh v peči! Ej, vidi se, kaj je gospoda! Samo pazite, da vam sosedje ne podrejo peči!« »Kruh, da!« je kmetica s solzami odvrnila.« Iz otrobov in hrastove skorje. Ali je to, Bog mi odpusti ta greh, božji dar? In otrokom ga moram dajati po malih kosih, da mi ne Poginejo v tem kamenju.« »Jaz pa sem, glejte, bolj pameten, je odvrnil Gušetič,« in se živim z žganjico. V Zagrebu sem jo ukradel... « V tem trenutku se je v jutrnem zraku oglasil tanki glas mrtvaškega zvonca in črez nekaj časa so se izza meje pokazali štirje kmetje, ki so nosili s črnim suknom pokrito krsto- »Koga nesete?« je zaklical Gušetič. »BiSitričko nesesmo. Ta je danes že tretja«, je odgovoril kmet. »Kaj pa ji je bilo?« »To, kar vsem manjka,« je odgovoril kmet. »Ni imela kaj grizti. Včeraj ji je prinesel mož iz štajerske hlebec kruha. Deset ur daleč je šel ponj. Ona je vsega do zadnje drob-tine snedla in bila mrtva.« »Na zdravje!« se je nasmejal Gušetič. »Danes sta pri nas samo dva sita. Tahi na Susje. du i'n črv v grobu. Toda mi se bomo povabili v goste- Zbogom, botra Kata! Da, res, recite Jani, naj se pazi, Peter Bošnjak se mota okoli nje kakor kragulj okoli piščeta. Vem, da je poštena, toda Bošnjaku je bil za botra sam hudič, če ne Tahi. Lahko se zgodi kaj hudega !« »Ne bojim se za Jano, boter! Zbogom!« je odvrnila Kata in stopila v hišo. V vas je na konju prihitel Peter Bošnjak z dvema človekoma, ki sta vsak na povodcu vodila jato lovskih psov. Pred hišo župana Ivana Horvata so se ustavili, psi pa so začeli skakati, lajati in tuliti. »Kje je župan?« je zaklical sluga s konja. Pred vrata je stopil gospodar. »Ali si nabral po vasi hrane za lovske pse?« se je zadri Peter. »Za pet ran božjih!« je župan sklenil roke, »kaj vodite ta ščeneta. sem, ko že sami umiramo od gladu! Saj smo danes že tri pokopali.« »Kaj to briga mene!« se je zasmejal sluga. »Taka je zapoved, da morate pse nakrmiti. Ne vprašam, kje boste vzeli!« »A kje naj vzamemo, če sami glodamo hrastovo skorjo?« »Poznam vas, lopovi! Ali vam ne nosi vaš pop iz Zagreba kruha, ali vam ga ne daje gospa Marta iz Mokric? Dajte hrano za pse!« »Da, župnik nam daje nekaj kruha, da razdelimo med bolnike.« »Daj hrano! Naprej, fanta, v bajto!« je zakričal Bošnjak in ošinil župana z bičem preko glave. Možaka sta vdrla v hišo in Čez nekaj časa prinesla košarico s črnim kruhom. »Aha, vidiš, lopov! Dajte sem košaro!« je zaklical Bošnjak, prelomil vsak hlebec na dvoje in začel kruh metati med pse, ki so besno poskakovali okoli konj. — »Grizite! Glodajte! Zdaj vas je tudi pop enkrat nakrmil!« Psi so se renče trgali za kruh, stokajoč si je župan brisal ranjeno lice. Dalje ob strani pa so stali starci, ženske in otroci, suhi, bledi in z odprtimi usti. Njih krvave oči so bulile vam je vedeti, da se bo v imenu našega kralja skočiti iz jam. (Dalje.) Rodio Ljubljana od 18. do 25. aprila Nedelja, 18. aprila: 8.00: Telovadba za dame in za gospode (vodil bo profesor Do-bovšek). — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 8.45: Verski govor (Jože Jagodic). — 9.00: Cas, poročila, spored. — 9.15: Ruski sekstet. — 10.30: Rezervirano za prenos. — 12.00 Plošče. — 12.10: Koncert radijskega orkestra. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Kar želite, to dobite (plošče po željah). — 14.00: Vreme. — 16.00: Prenos iz Konjic: Pevski koncert zbora Kat dijaškega izobraževalnega društva. — 17.00: Kmetijsko predavanje: Gospodarska in denarna kriza in kmečke zadruge (dr. Jože Basaj). — 17.20: Veselo popoldne (sodelovali bodo Svetozar Banovec, Kolarjeva, Sanko Avgust in Veseli bratci; vmes nekaj plošč). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Žena v Njegoševi poeziji (Cuzo Radovič), — 19.50: Slovenska ura: slovenska duhovna pesem (izvajal bo pevski zbor I. državne gimnazije pod vodstvom Kramolca); Začetki slovenskega slovstva (dr. Ivan Grafenauer). — 20.30: Iz slovanskih oper (sodelovala bosta Šuštar - Maroltova in radijski orkester). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Pesmice za kratek čas (pel bo Mirko Jelačin s spremljevanjem klavirja — profesor Lipovšek). Ponedeljek, 19. aprila: 12.00: Koračnice (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored obvestila. — 13.15: Koncert francoskih pesmic: Lucienne Boyer in Jo-sephine Baker (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Zdravniška ura: Utrjevanje (dr. Brecelj). — 18.20: Ingelbrecht: Zadnje igračke (plošče). — 18.30: Slovenska narodna pesem (France Marolt). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. Vido — otok smrti (Mla* den Djuričic iz Blopada). — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Prenos simfoničnega koncerta iz Uniona. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Gadba za ples in pesmice vmes (plošče). Torek, 20. aprila: 11.00: Šolska ura: Higi-jensko predavanje (dr. Franta Mis). — 12.00: Šramli igrajo (ološče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert pevskega zbora akademikov »Naša pesem«. — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Radijski orkester. — 18.40 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Radijski orkester. — 21.00: Plošče. -— 21.15: II. ura francoske klavirske glasbe predaval in izvajal na klavirju bo profesor Škerjanc). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Hajdrihove pesmi bo nel Akademski pevski kvintet, — Sreda, 21. aprila: 12.00: Operetni venčki (plošče). — 12:45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). — 14.00: Vreme, borza. —- 18: Mladinska ura: O jadralnem letalstvu (Janko Čolnar). — 18.20: Mladinska ura: Kako si pripravim zbirko metuljev (Miroslav Zor). — 18.40: Zavarovanje delavcev za starost (Smersu). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Slovenska literarna kritika. (Božidar Borko iz Ljubljane). — 19.50: Uvod v prenos. — 20.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča, v I. odmoru glasbeno predavanje — Vilko Ukmar; v II. odloru čas, vreme, poročila, spored). Četrtek, 22. aprila: 12.00 Koncert na wur* liških orgijah (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Virtuozi igrajo (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Predavanje ministra za telesno vzgojo naroda. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20.00: Plo- šče. — 20.30: Orkestralna ura Josipa Vido-šiča in Rahe Rajheniča (izvajal bo radijski orkester). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Narodne pesmi s spremljanjem harmonike in kitare. Petek, 23. aprila: 11.00: Šolska ura: Naša narečja v razlagi in živi besedi — razgovor z učenci iz raznih krajev Slovenije (profesor Jakob Šolar). 12.00: Iz naših logov in gajev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Radijski orkester. — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Ženska ura: Vzhajalna in pralna sredstva .(inž. Marija Ahačičeva). — 18.20: Schumann: Otroški prizori 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 (klavir solo na ploščah). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Nacionalna ura: Strossmajer in Starčevič (dr. Ivan Nevestič iz Beograda). — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Gre-gorčev pihalni kvintet (Jermol — flavta, Fle-go — oboa, Gregorc — klarinet, Turšič — fagot, Hafner — rog). — 20.45: Za oddih (plošče). — 21.00: Radijski orkester. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 24. aprila: 12.00: Plošča za ploščo hiti. — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas spored, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo hiti. — 14.00: Vreme. — 18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). — 18.40: Janezek v sodobni šoli (Rudolf Bra-tok). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Hrvatski glasbeni zavod v Zagrebu (Antun Do* bronič iz Zagreba). — 19.50: Pregled sporeda. — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Veselo jurjevanje: Večer o vitezih, zmajih, kraljičinah in podobni romantiki; besedilo napisal Enka; sodelovali bodo Jožek in Ježek in člani radijske igralske družine. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Vsakemu nekaj (radijski orkester). Za smeh w kratek čas IZPREMENJEN STAVEK Profesorica (dijakinji): »Izpremenite mi stavek »Ljubim poletje« iz sedanjega v prihodnji čas«. Dijakinja: »V poletju bom ljubljena«. IMENA JI ŠE NI POVEDAL »Ljulbo moje dete«, tolaži mož svojo ljubosumno ženo, »saj sem ti že tolikokrat rekel, da živi zame na vsem svetu samo ena žena!« v »Vem, vem,« odgovarja neutolažljiva ženica, »vendar mi nisi še dto danes povedal njenega imena!« ŠOLSKA NALOGA Učitelj je ukazal učencem, naj napišejo nalogo z naslovom »Kaj je lenoba«. Najhitreje je nalogo končal Mihec. Na koncu prazne strani je kratkomalo napisal: »To je lenoba!« NOVOST ! Samo Din 98.- St. 63.719. Cenena, a dobra SboocK-Prol zapestna ura, toCno regulirana, lep kromlran okrov zapestnica iz usnja. - Številčnica ta kazalo osvetljena (Hadiun^ Dati 9S.—. Zahtevajte velild cenik, ki ga dobite zastonj ie poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine ta srebrnlne. Lastna protokolirana tovarna ur v Svlcl 11. SUTTNER, LJUBLJANA 6. hako se bosie rešili »Ni potrebno, da bi trpeli strašne bolečine| in da bi Vas samo še trenutek zbadalo v žuljih in da bi Vas pekle otečene noge. Poslušajte še danes tale nasvet zdravnika. Pomočite svoje bolne noge v kopel tople vode, ki vsebuje pest Saltrat Rodella. Ta superoksi-:genirana kopel takoj izvleče vnetje in bolečine. Močno učinkovite soli omehčajo žulje tako, da jih lahko s prsti odstranite s koreninami vred. Otekline splahnijo. Lahko nosite čevlje za eno številko manjše in ves dan lahko hodite udobno. Saltrat Rodell se dobi v vseh lekarnah.« Cena njegova je neznatna. ii ojlesi SPREJMEM TAKOJ POŠTENEGA POMOČNIKA za velike kose finega dela in po možnosti za žensko delo. Plača po dogovoru. Sprejme se za stalno. Franc Deželak, krojač v Hrastniku. USNJARSKI POMOČNIK dobi stalno službo. Jeglič, Grosuplje. JABOLČNIK ali hruškovec, izvrsten naredite, ne da bi rabili naravni sadjevec, le iz snovi Jablus. Po povzetju za 50 litrov 35.50, za 75 litrov 49.50, za 100 litrov 64 Din. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek. PRODAM HIŠO z vodovodom, vinogradom, sadovnjakom (dva orala). Cena 23.000 Din. Tremi Josip, Ponikva. POSESTVO NAPRODAJ oddaljeno tri četrt ure od Celja. Sestoji iz 17 oralov, hiše, gospodarskega poslopja, kozolca, svinjakov. Nekaj hipoteke. Natančna pojasnila se dobe pri g. Kronovšku, Glavni trg 6, Celje. AL. PLANINŠEK — LJUBLJANA Beethovnova ulica 14/1, telefon 35-10 — izposluje nakup in prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje. Informacije daje brezplačno. "TRENŠKOT! VETERNI SUKNJIČI Novosti LEPE VZORCE ZA PUMPAR1CE, ŠPORTNE OBLEKE NUDI CENENO P H E S K E E SV. PETRA CESTA 14 ■M—— HIII Ml II Oglašujte v »Domovini«