Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *tatb in staroirsko taid 'tat'
Luka Repanšek
Ključne besede: slovanščina, keltščina, moška ijevska debla, nomina actio-nis, nomina agentis, paradigmatski prehod
HH
V članku je ponovno kritično pregledan odnos med praslovanskim leksemom *tätb in staroirskim leksemom taid. Pri tem se posameznojezično stanje poskuša umestiti v odnos do internega in eksternega gradiva.
Z >
On the correspondence between Proto-Slavic *tatb and Old Irish taid	O
The relationship between Proto-Slavic *tätb and Old Irish taid is reviewed,	^
whereby an attempt is made to relate the attested forms to language-internal	^
and -external material.	O
Key words: Slavic, Celtic, masculine i-stem nouns, action nouns, agent nouns,	^
paradigmatic shift	^
N H
0	Na vzporedno psl. *tätb in stirs. taid kot identični podedovani tvorbi je bilo sicer v literaturi že večkrat opozorjeno (npr. Brugmann 1906: 428; IEW: 1010; Furlan v Bezlaj 2005: 156-157), vendar se v novejšem času na podlagi izpričanega stanja v stari irščini pojavlja mnenje o siceršnji sorodnosti, vendar neidentičnosti obeh leksemov (o tem npr. Matasovic 2009: 372). Glavni cilj prispevka je pokazati, da slednja domneva ni upravičena, pri čemer se staroirsko stanje poizkuša utemeljiti z načeli, ki ne ogrožajo predpostavljenega razmerja psl. *tätb = stirs. taid.1
1	Psl. *tätb 'tat, lopov' je ijevski samostalnik moškega slovničnega spola, prim. stcsl. led TdTh, Red tath, Imn tathe2 < *tatbie ob sln. led tät, Red tatw,3 Imn tatje^ iz
Za strokovni komentar, ki se je pri nastajanju tega prispevka izkazal za nepogrešljivega, se zahvaljujem dr. Jürgenu Uhlichu z Oddelka za irski jezik Univerze v Dublinu Colaiste na Trionoide in svoji mentorici, izr. prof. dr. Metki Furlan.
Množinska oblika je izpričana v Zografskem, Marijanskem in Assemanijevem evangeliju ter v Savovi knjigi (Staroslavjanskij slovar' 1999: 189-690).
S prehodom v sklanjatev moških ojevskih samostalnikov in s sklonilom praslovanskih ujevskih osnov v rodilniku ednine.
Oblika knj. sln. tatje (navedena npr. v SP 2001: 1552) je v sodobnem knjižnem jeziku starinska, kot nezaznamovana pa se uporablja tatovi, ki je nastala s prehodom v sklanjatev moških ojevskih samostalnikov in s križanim sklonilom praslovanskih ujevskih in moških ojevskih osnov v imenovalniku množine.
psl. led *täth, Red *täti, Imn *tätbie. Površinsko je leksem besedotvorno identičen W s tipom psl. *(pä)mqtb 'pamet', kar je enako lit. (at)-mintis 'pomnjenje', sti. mat^-N 'mišljenje', lat. mens, -tis 'pamet, razum', got. (ga)-munds 'spomin' (Brugmann 1 1906: 430), vse iz pide. izglagolskega nomena actionis *m(e)n-ti-s 'mišljenje' k ao-ristnemu korenu *men- 'pomisliti'. Pomensko gre pri leksemu 'tat' torej za nomen O agentis s pomenom 'kdor izvaja krajo/kdor je vršilec kraje', ki je po pomenskem S premiku nastal iz prvotnega nomena actionis s pomenom 'kraja' (Furlan v Bezlaj L 2005: 156-157; Brugmann 1906: 428). Tipološko se tak prehod lahko primerja s
0	stanjem v stari indijščini, kjer se najdejo vzporednice tipa c^tti- (ž) 'razum' ob 'kdor v je pameten, razumen' k *cai- 'zaznati, opaziti' < *k^ei- (Mayrhofer 1992: 531),
dhüti- (m) 'tresenje' ob 'agitator, kdor trese' k *dhavi- < *dheuH- (Mayrhofer 1992: 782; Brugmann 1906: 428). Pomenski prehodi podobnega tipa se interno slovansko beležijo tudi drugod. Tak primer je npr. nomen loci *pet'b 'peč' (ž), ki je prav tako Z nastal iz prvotnega izglagolskega nomena actionis *peku-ti- k *pek^- 'peči' (Snoj v A Bezlaj 1995: 18). Ob splošni tendenci izglagolskih pojmovnih samostalnikov s pri-p pono *-ti- po označenosti z ženskim slovničnim spolom (Brugmann 1906: 428-435)
1	(deloma tudi še po prehodu v nomen agentis, prim. stirs. flaith (ž) 'vladanje; vladar') S je tranzicijo po spolu, do katere je nedvomno prišlo pri psl. *tätb, treba razumeti kot K posledico asociacije leksema z vršilci dejanja pretežno moškega naravnega spola.
Z
6 2 Stirs. täid 'tat, lopov' je samostalnik moškega spola mešane sklanjatve. Iz
•	nabora oblik led täid, tudi täith, taidh, taid, Red täthat, tädat, tadhad, tadhat, Ted
1	tathaid, tadaid, Dmn taitib (eDIL: T, 21.53, GOI § 326)5 je na staroirsko jezikovno
•	stanje mogoče projicirati naslednjo paradigmo: led täith, Red täthat, (Ded täid?),
2	Ted täthaid, Dmn täitib (enako GOI § 326). Pri tem imenovalniška oblika täith oz. täid^ in morebitna dajalniška oblika täid kažeta na ijevski samostalnik (prim. led flaith (ž, -i) 'vladanje; vladar', Ded flaith), medtem ko rodilnik in tožilnik ednine in dajalnik množine nedvomno kažejo na samostalnik nt-osnove (prim. Red carat (Red i-osnove je, nasprotno, izglasen na vokal, npr. Red flatho), Ted carait in Dmn cairtib k led carae (m, -nt) 'prijatelj'). Do spremembe v spolu je prišlo po istem načelu kot v slovanščini, tj. prvotni nomen actionis ženskega spola *täti- je po že izvršenem prehodu v nomen agentis sekundarno pridobil moški slovnični spol, in sicer pod vplivom naravnega spola najpogostejšega referenta. Pomembno pri tem jezikovnem dejstvu je, da semantični prehod v nomen agentis sam po sebi ni zadostna motivacija za tranzicijo po spolu. K temu prim. že omenjeno stirs. flaith 'vladar' < *ulH-ti-'^ k *uelH- 'imeti oblast, biti močan' (LIV: 676), ki se v staro-irskem obdobju ohranja kot prvotni samostalnik ženskega spola in se sporadično
Dr. Uhlich me je opozoril tudi na obstoj dajalniške oblike ednine taid (Corpus iuris Hi-bernici 536.24), ki sicer ni povsem jasno čitljiva in bi jo bilo treba v obravnavo gradiva vključiti s previdnostjo.
Oblika je nastala v procesu izglasnega ozvenečenja nezvenečega zobniškega pripornika. Po zapisovalnem uzusu klasične stare irščine se ta zapisuje z <d>, kasneje z <dh> (Mc-Cone 1996: 132).
Razvoj zaporedja *#URHC- > *#URaC-/*#URaC- je v keltščini dobro izpričan. Prim. stirs. olann, srkimr. gwlan, oboje 'volna', < *H2ulH-neH2, stirs. olc 'zloben' < *ulkuo- ipd.
6

najde kot samostalnik moškega slovničnega spola šele v srednjeirskem obdobju8 (de Bernardo Stempel 1999: 51; eDIL: F, 160.9-10). Takšna sta tudi para techt (ž, o -a) 'das Gehen' ^ 'sel' in cerd (ž, -a) 'rokodelstvo' ^ 'rokodelec', oba s pomenskim prehodom prvotnega nomena actionis v nomen agentis, cerd s poznim ne v celoti izvršenim prehodom v samostalnik moškega spola (GOI § 288; de Bernardo Stempel 1999: 550-551).
3 Na podlagi sorodnega eksternega gradiva9 je kot izhodiščno mogoče rekonstruirati glagolsko osnovo *teH2- 'krasti, odtujiti komu kaj' (LIV: 616). Ta se kot ^ motivirani sedanjik *teH^-ie/io- ohranja v hetitskem glagolu taiialtaiii-^^ 'krasti', ^ sthet. 3ed taiiezzi (ta-a-i-iz-zi), mhet. taiiazzi, tudi taiiezzi (ta-a-i-e-iz-zi) (Oettinger 1979: 396, Lindeman 1970: 50),10 najverjetneje pa je bila tudi podlaga za nastanek ^ variantne osnove z istim pomenom *teH2i-,11 ki se ohranja v sti. (s)täyü- 'tat' itd. ^ (dalje prim. op. 11). Ker je tako slovanski kot keltski leksem treba izvajati iz izhodišča *täti- < *teH2-ti-, se ob sorodnem starogrškem izglagolskem samostalniku t^t^ 'kraja' < *teH2-teH2 in izsamostalniškem glagolu TnTdop.ai < *teH2-t-eH2-ie/io-'trpeti pomanjkanje, biti oropan česa, pogrešati kaj' (Frisk 1970: 895) pokaže, da bi bilo treba rekonstrukcijo *teH2-ti- oz. *teH2-teH2 preurediti v izhodiščno *teH2-t-i/eH2. Pri tem je prvotna osnova *teH2-t- nastala z naplastitvijo sufiksa *-t-na glagolsko osnovo *teH2-, pri čemer je bila njegova primarna funkcija tvorba iz- O glagolskih nomina actionis (Brugmann 1906: 425). Ta besedotvorni tip je ohranjen npr. v sti. stüt- (ž)12 'hvaljenje, slavljenje' (av. stüt- 'isto') < *stu-t- k pide. steu- «
N H
8	Prim. Red an flatha (eDIL: F, 160. 9) za pričakovano (in)na flatha, dalje as treisi flaith fiora (eDIL: F, 160.50) 'vladar je močnejši od podanikov' za pričakovano as treisi flaith fiora (= firu) ipd.
9	Gradivo navedeno po IEW: 1010, LIV: 616, Furlan v Bezlaj 2005: 156-157.
10	Pri tem je domnevna geminata -ii- nastala po asimilaciji iz *-H2i- (Oettinger 1979: 391).
11	Nastanek variantne osnove je mogoče pojasniti s sekundarno naplastitvijo prvega dela prezentovega sufiksa *-ie/io-, tj. *-i-, na osnovo *teH2-. Za drugačno interpretacijo prim. Rasmussen 1989: 62-63, kjer se sklepa le na obstoj osnove *teH.i-, iz katere so bile vse obstoječe oblike (ne le izglagolske) tvorjene po različnih morfonoloških procesih (o teh Rasmussen 1989: 47-50). Na obstoj variantne osnove je sicer nedvomno treba sklepati ob sti. izglagolskem nomenu agentis stena- 'tat', kar je po kontrakciji nastalo iz *sta i-nö- < *taH2i-nö- < *teH2i-nö-. Eventualno tudi ob osnovi izglagolskega nomena agentis *teH2iü-, ki se ohranja v sti. täyü- (ob stäyü-) 'tat', av. täiiu- 'id.', lid. teju- 'id.' in stgrš. pridevniškem TnC(öioq) 'nekoristen, neuspešen' < *Täju-Tjo-q, vendar le, če gre za primarno tvorbo k razširjenemu korenu, tj. *teH2i-ü-, in ne za naplastitev sestavljenega sufiksa *-iü- na osnovo *teH2- tipa sti. päyü- 'čuvar' < *peH2-iü- k pide. *peH2- 'čuvati' (Brugmann 1906: 223; Schwyzer 1939: 480). Psl. deverbativ *taib 'skrivnost', ki se ohranja v stcsl. prislovu TaM (= *taib) 'skrivaj' in denominativu stcsl. t^htm 'tajiti', 2ed Tauwu < psl. *taiiti, 2ed *tai^šb (tudi *taiäti, 2ed *taidiešb) in je identičen z av. täiia- 'kraja' (Furlan v Bezlaj 2005: 147), prav tako lahko kaže na tematizacijo že podedovane variantne osnove *teH2i-, torej *töH.i-o- (tip stgrš. TÖ^oq 'del; kar je odrezano' k pide. *temH-- 'odrezati', psl. *udz^ < *uögh-o- k pide. *uegh- 'voziti (se)' ipd.) ali eventualno na deverbativ, tvorjen k sedanjiški osnovi *teH2-ie/io- 'krasti' (tako Furlan v Bezlaj 2005: 147).
12	Sicer kot zadnji del kompozit, npr. devastüt- 'hvaleč boga' (Monier-Williams 1899: 1259).
Z
'hvaliti' (Brugmann 1906: 425). Sekundama naplastitev sufiksa *-i- pa se potrjuje W v variantnem sti. stuti- (ž) (Brugmann 1906: 425), nadalje pri paru sti. samit- (ž) ob N variantnem samiti- (ž), oboje 'srečanje', < *-Hli-t-(i-) k pide. *Hlei- 'hoditi'13 ipd. 1 in v pide. leksemu *nokr-t- 'noč', ob katerem se ohranja variantna oblika *nokr-t-i-'isto', k čemur prim. sti. nak (indeklinabile) < *-kt, stgrš. vv^ (ž), Red yukto^, het. O Red nekuz < *nekr-t-s proti lat. nox (ž), Red noctis, got. nahts (ž), lit. naktis (ž), S psl. *ndtb (ž) (Brugmann 1906: 426; Furlan v Bezlaj 2005: 156-157). Status su-L fiksa *-i- kot variantnega aglutinativnega elementa brez sposobnosti modifikacije
0	prvotnega pomena se med drugim potrjuje v parih sti. drš- (m!) ob drš^- (ž), oboje v 'gledanje, videnje' < *drk-(i-) k pide. *derk- 'zagledati' (Brugmann 1906: 170).
Tako pri psl. *tatb kot stirs. taid gre torej nedvoumno za izglagolski nomen actionis tvorjen s sufiksom *-t-, na katerega je bil pozneje dodatno naplaščen sufiksalni ijevski element, ki je botroval uvrstitvi leksema med ijevska debla (v stari grščini Z podedovana osnova *teH2-t- preide v eH2-osnovo). Tako nastale osnove z izglasnim A *-t- oz. prestrukturirane osnove z izglasnim *-ti- < *-t-i- so bile, kakor kaže stanje p v posameznih indoevropskih jezikih, po prehodu pide. binarnega sistema spola v
1	ternarni uvrščene med samostalnike ženskega spola.14 S tega stališča je prehod
S slovanskega in staroirskega leksema k samostalnikom moškega slovničnega
K spola, kakor je bilo opisano zgoraj, treba razumeti kot sekundarni razvoj, torej
1 inovacijo.
1 Os
•	4 Neenotno paradigmo, kakršna se nam kaže na staroirski stopnji goidelske
1	keltščine, tj. led taith, Red tathat, Ded taid (?), Ted tathaid, Dmn taitib, je v luči
•	nesporne etimološke razlage imenovalniške oblike treba razumeti kot neprvotno.
2	Pri tem obstaja možnost, da sinhrona paradigma predstavlja skupek oblik dveh dia-hrono upravičenih sklanjatvenih vzorcev.
Stranskosklonske oblike prvotne paradigme led taith, taid, Red **tatho, **tatha, Ded **taith (ohranjeno v taid?), Ted **taith, ... Dmn **tath(a)ib (prim. cnaim (m, -i) 'kost', Red cnamo, Ted cnaim, Ded cnaim, Dmn cnam(a)ib (GOI § 300)) so do staroirskega obdobja očitno prešle iz rabe. Kakor je mogoče sklepati iz ohranjenih virov, so jih izpodrinile oblike, ki so izpričane v Red tathat, Ted tathaid in Dmn taithib. Da bi šlo pri teh oblikah za sekundarno preoblikovane oblike ije-vske sklanjatve, ki bi nastale po reinterpretaciji novonastalega rodilnika tathat < **tatha + agentivni znak *-t15 (tako de Bernardo Stempel 1999: 544) kot rodilnika
Mayrhofer 1992: 102.
Prim. stgrš. vv^ < *nok^-t-, ki je ženskega slovničnega spola, s het. **nakut- 'večer' < *nök^-t-. Imenovalniška oblika sicer ni ohranjena, prav tako ni internih hetitskih znakov o spolu samostalnika. Vendar je ob ohranjenem genitivu nekuz in besedotvorno identičnem tipu het. kašza [käsc] (c.) 'lakota', Red kaštaš < *Kost-os s posplošeno ojevsko pre-vojno stopnjo korena za pričakovano **kešz(a) < *Kest-s (k stranskosklonskemu korenu v ejevski prevojni stopnji prim. pridevnik kištuuant- 'lačen' < *Kest-uent-) na hetitsko stanje projicirana oblika **näkut- upravičena, prav tako tudi domneva o njeni uvrščeno-sti med samostalnike živega spola, tj. spola commune.
»... mit dem redeterminierenden Antritt eines agentiven -(V)t# an den ursprünglichen Gen. Sing. *tatha ...« (de Bernardo Stempel 1999: 544).
15

nt-osnove (npr. po modelu **tatha : täthat = X : carat, X = **cara, iz česar sledi sinhrona interpretacija, da je -t znak rodilnika ednine nt-osnov), ni prepričljiva, ker o nista znana ne model ne pritisk, ki bi narekovala sinhrono naplastitev elementa -t na podedovano obliko **tätha oz. **tätho.'6 V nasprotju z npr. flaith < *ulH-ti- k *uelH- 'vladati', ki je prvotni pomen nomena actionis obdržal tudi še v staroirskem obdobju, je pomen leksema täith, täid v tem obdobju izključno agentiven. To se ^ jasno pokaže pri pojmovnem samostalniku tä(i)de, tudi tä(i)the 'tatvina, prikritje, skrivnostnost' (navaja GOI § 262), ki je bil s sufiksom -e < *-io- izpeljan iz nomena ^ agentis täith, täid. Takšen besedotvorni tip je bil produktiven pri tvorbi izsamostal-niških nomina abstractum s pomenom pripadnosti (de Bernardo Stempel 1999: 353, ^ GOI § 262), npr. r^ 'kralj' ^ r^ge 'kraljestvo' < 'kar pripada kralju', car(a)e 'prijatelj' ^ cairde 'prijateljstvo', m^l 'vojščak' ^ m^lte 'vojaška služba' in je po izvoru ^ sufiks za tvorbo izsamostalniških pridevnikov pripadnosti (tip sti. ävya- 'ovčji' k ^ ävi- 'ovca'), ki so bili sekundarno substantivizirani (de Bernardo Stempel 1999: 352-353). Glede na dejstvo, da pojmovni samostalnik tega tipa ob flaith 'vladar' ne obstaja, je jasno, da je bila njegova tvorba motivirana z jezikovno potrebo po izražanju abstraktnega pomena. Ker je tak pomen pri leksemuflaith ohranjen, potrebe po nastanku oblike **flaithe ni bilo. Nasprotno pa je bil nastanek nomena abstractum täithe, täide motiviran prav zaradi odsotnosti prvotnega pomena 'kraja, prikrivanje, ^ ipd.' pri täith, täid.17 Potrebe po dodatni označitvi agentivnega täith torej ni bilo. O Starost pojmovnega samostalnika täithe sicer ni enoznačno določljiva. Interno irsko stanje kaže, da je bil sufiks naplaščen na osnove, ki še niso bile podvržene sinkopi « (stirs. cairde < zgstirs. *karšde), vendar je ob ohranitvi sufiksa *-io- oz. Sieversove N variante *-iio- v britanski keltščini (srkimr. cerennyd 'prijateljstvo' < *karent-iio-) W upravičena razlaga, da je ta tip samostalnikov prakeltske starosti (KVG II: 10-11). ^ Iz tega bi sledilo, da je bil pomenski prehod nomena actionis v nomen agentis pri osnovi *täti- do konca izvršen že v tem obdobju. Takšna domneva sicer ni dokazljiva, saj bi se ob predpostavljenem poznem pomenskem prehodu stirs. nomen agentis täith 'tat' lahko zgledoval tudi po podedovanih parih r^ : r^ge in bi bil e naplaščen na osnovo täith (rezultat bi bil isti: pkelt. *tä-t-(i)i-ä- > stirs. täithe vendar možno tudi
Palatalizirani th v Dmn sicer v tem pogledu ni problematičen, saj ni nujno nastal po tretji palatalizaciji, tj. po palatalizaciji soglasnikov, ki so se znašli v položaju pred sinkopira-nim sprednjim samoglasnikom, temveč je verjetno, da bi tudi po že končanem obdobju delovanja sinkope, ki je iz že apokopiranih oblik odstranila samoglasnike vsakega drugega zloga (tj. v obdobju zgodnje stare irščine), v primeru analoških sprememb lahko pričakovali, da so bili vzorci, ki jih izkazujejo že sinkopirane oblike, pravilno posnemani, npr. carat : cairtib = täthat : X, X = täitib, in torej ne nujno *karxd(ah) : *karxdaß(ih) = *tä9-Sd(ah) : X, X = *tä9-Sdaß(ih).
Do obratnega razvoja pa je, kot kaže stirs. flaithem 'vladar; princ' (navaja eDIL: F, 161.36), prišlo pri flaith. Zaradi jezikovnega šuma, ki je moral nastati ob formalni pre-krivnosti leksemov s pomenoma 'vladar' in 'vladanje', se je s sufiksom stirs. -em (< *-iamon) tvoril novi nomen agentis flaithem.

stirs. täith + *-e > taithe). Pri tem je treba izpostaviti, da domnevni zgodnji pomenih ski prehod ni brez tipološke vzporednice (prim. psl. *tatb 'tat').18 N	Za čas, ki mu je sledilo klasično staroirsko obdobje, bi bilo torej treba predpo-
1 staviti soobstoj dveh istopomenskih leksemov in njunih ustreznih paradigem. Na pod-^ lagi stgrš. denominativa TnTdop.ai < *teH2-t-eH2-ie/io-, v katerem se ohranja osnova O *teH2-t- 'kraja', bi bilo mogoče sklepati na obstoj identične tvorbe tudi v prakeltšči-s ni/pragoidelščini. Ta se sicer ni ohranila kot glagol šibke vrste (pričakovali bi stirs. L **täthaid 'krasti (?)' kot pri marbaid 'umreti' < *maru-ä-ti k *maru-o- 'mrtev'),
0	vendar se možne sledi njenega nekdanjega obstoja kažejo v stranskosklonskih obli-v kah paradigme täith. Slednje bi bilo treba interpretirati kot sklonske oblike posamo-
staljenega deležnika k izsamostalniški glagolski osnovi *tä-t-ä- < *teH2-t-eH2-, torej pkelt./pgoid. *tä-t-ä-nt-. Dolgi priponski *-ä- je bil v položaju pred zvočnikom in sledečim zapornikom skrajšan po Osthoffovem zakonu, kar je omogočilo prednjenje Z kratkega *a v položaju pred nazalom in sledečim zapornikom.19 Po rednih glasovnih A razvojih tako dobimo neizpričani led **täth(a)e [täöe] < *tä9änt-s in izpričane oblike p Red täthat [täösd] < zgirs. *tä9xdah < zgpkelt. *tä-t-änt-os, Ted täthaid [täösd'] <
1	**ta9šdwn < *tä-t-änt-m in Dmn täitib [tätsß']20 < **tä9sdaßih < *tä-t-änt-bhis?^ s Ker je bil obstoj oblike täith, täid »zaščiten« z nomenom abstractum täithe, K täide^2"^ ki je bil najverjetneje tvorjen že v prakeltskem obdobju (vendar je starost v 1 tem oziru povsem irelevantna), j e led posamostaljenega deležnika z istim pomenom
('kradeč' > 'tat' kot 'ljubeč' > 'prijatelj') postal redundanten. Na podlagi modela täith (-i) ob variantnem **tathae (-nt) : täithe = carae (-nt) : cairde so bile lahko kot
Z
a\

1	stranskosklonske pogosteje rabljene oblike nt-osnove (carat caraid ..., torej täthat, täthaid ...), pri čemer so stranskosklonske oblike i-osnove sčasoma prešle iz rabe
2	(deloma se lahko še ohranja Ded).
o
' Prav tako je v stari irščini izpričan nomen abtractum täitech 'tatinstvo' (eDIL: T, 56.38), ki je najverjetneje nastal že na osnovi vsaj v prakeltščini izoblikovanega *tä-t-(i)i-ä-ko-(< *teH-t-i-eH) (KVG II: 30).
' K razvoju prim. pkelt. *ankus > *wnkus > zgirs. wnguh > *Sguh > arhirs. *Sg > stirs. ec 'smrt' (McCone 1996: 56-57, 79).
' Oblika dajalnika množine se je morala po sinkopi arhirs. *tä9sdaß' razviti v zgstirs. *tä9ddß', pri čemer se je *-&-, ki je prišel v stik z *-d-, deleniziral, zaporedje *-td- pa se je onezvenečilo. Geminata *-tt- se je nato poenostavila, od koder stirs. oblika *tät(t)3ß'< täitib>. K opisanim razvojem prim. stirs. tecnate 'domačen' < *teggnatte < *tey-yna9'5'e (GOI § 137 in § 142-145).
Identično stanje je izpričano pri leksemu carae 'prijatelj', ki je po izvoru prav tako po-samostaljeni deležnik k denominativni glagolski osnovi *kar-ä- tvorjeni k ničtostopenj-skemu izglagolskemu pridevniku *kH2-rö- (Matasovic 2009: 191; KVG II: 103-104). S polnostopenjskim korenom se ta pridevnik ohranja v lat. cärus 'drag, ljub' < *keH2-rö-(prim. stanje pri psl. stär^, proti sti. sthirä- 'trden' < *st(e)H2-rö- (Brugmann 1906: 350; Furlan v Bezlaj 1995: 312)).
' Variantna oblika täide vsekakor kaže na ozvenečenje medvokalnega *-&- (ozvenečenje tudi za dolgim naglašenim vokalom (sicer neopisano v McCone 1996) se potrjuje vsaj v variantnem Red tädat za prvotno täthat) in ni mogla nastati iz posamostaljenega deležnika, saj bi pgoid. *tä9-ä-nt-iiä dalo stirs. tät(a)e [täte] in ne izpričano täithe oz. täide [täö'e] oz. [täS'e].
Luka Repanšek, Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *tatb in staroirsko täid 'tat' 5 Sklep
o
Ob primerjavi z eksternim gradivom se torej izkaže, da je psl. *tätb in stirs. taith, Ji^ taid treba izvajati iz prvotnega nomena actionis *teH^-t-, na katerega je bil sekun- ^ darno naplaščen strukturalni ijevski sufiks, ki je povzročil uvrstitev obeh leksemov ^ med i-osnove. V obeh primerih je bil iz pozne praindoevropščine podedovani žen- ^ ski slovnični spol po prehodu leksemov v označevalca vršilcev glagolskega dejanja prestrukturiran po načelu asociativnosti leksemov z referentom najpogosteje moškega naravnega spola. Kot je bilo pokazano, se nomen actionis *teH2-t- v prvotni ^ nemotivirani obliki lahko ohranja v pkelt. osnovi *tatant- < *teH2-t-eH2-nt-, ki na ^ sinhroni staroirski ravni služi kot stranskosklonska osnova paradigme samostalnika taith, taid, gledano diahrono pa kot variantna osnova k podedovanemu ijevskemu ^ taith, taid. Formalna in semantična identičnost psl. *tätb s stirs. taith, taid je torej ^ nedvomna.
Z >
Krajšave	®
hJ
arhirs. = arhaičnoirsko; av. = avestijsko; got. = gotsko; het. = hetitsko; lat. = latin- ^ sko; lid. = lidijsko; lit. = litovsko; m = samostalnik moškega slovničnega spola; O mhet. = mladohetitsko; pgoid. = pragoidelskokeltsko; pide. = praindoevropsko; pkelt. = prakeltsko; psl. = praslovansko; sln. = slovensko; srkimr. = srednjekimrij- « sko; stcsl. = starocerkvenoslovansko; sthet. = starohetitsko; stgrš. = starogrško; sti. N = staroindijsko; stirs. = staroirsko; zgirs. = zgodnjeirsko; zgpkelt. = zgodnjeprakelt- W sko; zgstirs. = zgodnjestaroirsko; ž = samostalnik ženskega slovničnega spola; -ä = ^ samostalnik ä-osnove; -i = samostalnik i-osnove; -nt = samostalnik nt-osnove
Viri in literatura
de Bernardo Stempel 1999 = Patrizia de Bernardo Stempel, Nominale Wortbildung des älteren Irischen, Tübingen: Max Niemeyer Verlag, 1999.
Bezlaj 1995 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika III: P-S, dopolnila in uredila Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1995.
Bezlaj 2005 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika IV: Š-Ž, avtorji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, ur. Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC (zal.), 2005.
Brugmann 1906 = Karl Brugmann, Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen II/1, Straßburg: Karl J. Trübner, 21906 (ponatis 1967).
Dokler 1915 = Anton Dokler, Grško-slovenski slovar, Ljubljana, 1915 (ponatis 1999).
eDIL = Electronic Dictionary of the Irish Language [http://www.dil.ie]. W Frisk 1970 = Hjalmar Frisk, Griechisches etymologisches Wörterbuch II, Heidel-N	berg: Carl Winter Universitätsverlag, 1970.
1 GOI = Rudolf Thurneysen, A Grammar of Old Irish, Dublin, 1946 (ponatis 1993).
IEW = Julius Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, Bern -O	München: Francke Verlag, 1949-1959.
S KVG II = Holger Pedersen, Vergleichende Grammatik der keltischen Sprachen II, L	Göttingen: Vandenhoeck und Ruprecht, 1913 (ponatis 1976).
0	Lindeman 1970 = Frederik Otto Lindeman, Einführung in die Laryngaltheorie, v Berlin: Walter de Gruyter, 1970.
LIV = Helmut Rix idr., Lexikon der indogermanischen Verben, Wiesbaden: Dr.
Ludwig Reichert Verlag, 22001 (11998). Matasovic 2009 = Ranko Matasovic, Etymological Dictionary of Proto-Celtic, Lei-Z	den - Boston: Brill, 2009.
A Mayrhofer 1992 = Manfred Mayrhofer, Etymologisches Wörterbuch des Altindo-p	arischen I, Heidelberg: Carl Winter, 1992.
1	Mayrhofer 1996 = Manfred Mayrhofer, Etymologisches Wörterbuch des Altindo-S arischen II, Heidelberg: Carl Winter, 1996.
K McCone 1996 = Kim McCone, Towards a relative chronology of ancient and medi-1	eval Celtic sound change, Maynooth: The Cardinal Press, 1996.
Monier-Williams 1899 = Monier Monier-Williams, A Sanskrit-English Dictionary, Delhi: Motilal Banarsidass Publishers, 1899 (ponatis 1997).
Z
On
1	Oettinger 1979 = Norbert Oettinger, Die Stammbildung des hethitischen Verbums, • Nürnberg: Verlag Hans Karl, 1979.
2	Rasmussen 1989 = Jens Elmegärd Rasmussen, Studien zur Morphophonemik der
indogermanischen Grundsprache, Innsbruck: Innsbrucker Beiträge zur Sprachwissenschaft, 1989. Schwyzer 1939 = Eduard Schwyzer, Griechische Grammatik (auf der Grundlage von Karl Brugmanns griechischer Grammatik) I, München: C. H. Beck'sche Verlagsbuchhandlung, 1939. SP 2001 = Jože Toporišič, Slovenski pravopis, Ljubljana: Založba ZRC, 2001 (ponatis 2003).
Staroslavjanskij slovar' 1999 = CmapocnaeuHCKUü CMoeapb no poyKonucHM X-XI eeKoe, MocKBa, 21999 (11994).
Luka Repanšek, Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *tath in staroirsko taid 'tat' On the correspondence between Proto-Slavic *tatb and Old Irish taid
Summary

The formal and semantic correspondence between Proto-Slavic tätb and Old Irish täid, both denoting 'thief, has been pointed out several times. Nonetheless, there ^ seems to exist an element of doubt regarding their identical structure, mostly because Old Irish exhibits a mixed paradigm with an i-stem nominative singular and the oblique cases inflected like nt-stem nouns. Based on evidence from the Ancient Greek denominative verb inxdo^ai 'to suffer want, to miss' < *teH2teH2ie/io PSl. tätb and OI täid are shown to derive from a feminine deverbative action noun *teH^t 'act of stealing' secondarily equipped with a structural suffix *-i-. Support for this ^ derivational type comes from Vedic, in which stut- (fem.) 'praising' < PIE *stut-(PIE *steu 'to praise') occurs alongside the semantically identical stuti- (fem.) < PIE *stut-i-. In both cases, the transition to an agent noun took place at an early stage, whereas the transition in grammatical gender (feminine to masculine) developed in accordance with the common association of the lexeme with masculine agents.
It is argued that in Old Irish the synchronically established paradigm Nsg täith, Gsg täthat, (Dsg täid?), Asg täthaid, Dpl täitib must represent a conflation O of two originally separate but coexisting inflectional patterns. The existence of an original nt-stem noun **täth(a)e is proposed, which is shown to represent a second- hh arily substantivized present participial to a deverbative base *tätä < *teH2teH2 (cf. N OGr. T^xdo^ai). Because one of the synonymous nominatives must eventually have H become redundant, the preservation of an i-stem nominative is due to the existence ^ of täithe, täide < *teH2tieH2, an abstract noun of demonstrably Proto-Celtic date. In the oblique cases, however, the reverse process took place, with the nt-stem forms being established. This development might be due to the fact that, according to the model täith (-i) 'thief and **tathae (-nt) 'thieving one' > 'thief vs. täithe 'concealment, act of stealing' = carae 'loving one' > 'friend' (-nt) vs. cairde 'friendship', the forms täthat, täthaid, . . . täitib (cf. carat, carait, . . . cairtib) were more commonly used, eventually supplanting the i-stem forms **tätho, **täith, . . . täth(a)ib.