Letošnje mladinsko posvetovanje, ki so se ga udeležili člani ZSMS iz domala vseh 00, je od petka do nedelje, 26. oktobra, potekalo v Poreču. Aktualen dnevni red, ki je vseboval prikaz gospodarskega stama SOZD Iskra, osnov srednjeročnega plana SOZD za obdobje 1981—1985, je veliko časa namenil tudi glavnim značilnostim in težavam dela mladinske organizacije v vseh sredinah Iskre. Mladi so se podrobneje seznanili z vlogo v delovanju sindikata, niso pa se izognili tudi težavi, ki jo bo za uspešnejše delo treba čim hitreje rešiti — informiranju. Zadnjega dne zasedanja, ki se ga je udeležilo 120 mladih, je bila volilno-programska konferenca mladine SOZD Iskra. Izvoljen je bil predsednik IZTOK URBANC, sekretar MAKS ŠTROMAJER in člani nadzornega odbora. Hkrati z volitvami so mladi sprejeli poročilo o delu mladine v preteklem mandatnem obdobju, dopolnilo poslovnika delovanja ZSMS v Iskri in potrdili programske smernice za delo v bodočem obdobju. Predsednik KPO SOZD Iskra ANTON STIPANI Č: INVESTIRALI BOMO IZKLJUČNO V OBJEKTE, KI BODO ZAGOTO-VIU VEČJI IZVOZ, DOHODEK IN SOCIALNO VARNOST ZAPOSLENIH! Pot navzdol pa se tudi tu ni ustavila — zadnja definicija o višini sredstev, ki jih bo Iskra lahko porabila za uvoz, govori o 2-mesečnem poprečju iz realiziranega polletnega poprečnega izvoza. To z drugimi besedami pomeni, da je za zadnji kvartal za ce- Mladi med zasedanjem v Poreču. Osrednja misel govornika, ki je mladini obširno prikazal sedanji Iskrin gospodarski položaj, je med drugim jasno omejila zahteve, ki bodo vplivale na ivesticijsko politiko v bodoče. Jedro težav, ki jih ima Iskra sedaj, pa ni le v rezanju investicijskih želja — Poglavitni problemi so tisti, ki so kakorkoli povezani z uvozom. Uvozne omejitve postajajo iz meseca v mesec strožje. Letošnje uvozne pravice so se zmanjšale iz prvotnega 0,95 dolarja za dolar realiziranega izvoza najprej na 0>80, 1. septembra pa celo na 0,60. Brez olepšav in naravnost Poštena, odkrita in naravnost, brez ovinkarjenja povedana informacija pomeni v sedanjem političnem in gospodarskem trenutku mnogo več, kot pa še tako dolgi članki, študije, razprave, in podobno, s čemer vsakodnevno naravnost „bombandiramo“ samoupravljalce v obliki gradiva, biltenov in časnikov. Takšno informacijo, ki je prišla ob pravem času in s pravega mesta, namenjeno pravim ljudem smo slišali iz ust predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipaniča na vodilni konferenci Zveze socialistične mladine SOZD Iskra, ko je govoril o sedanjem in trenutnem gospodarskem položaju tako v Iskri kot Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu. Trenutni gospodarski položaj je izredno težaven in storili smo vse, kar je bilo v naši moči, da zagotovimo nemoteno proizvodnjo, z njo pa seveda izvoz in pogodbene obveznosti, hkrati pa seveda tudi socialno varnost in delo vsem Iskrašem, Vendar pa brez alarmantnosti in poudarjene dramatičnosti lahko pričakujemo tudi določene zastoje proizvodnje, zlasti zato, ker nam za zadnji mesec tega leta manjka določena vsota dolarjev za uvoz1 ' prepotrebnega repromateriala, ki bi omogočil nadaljnjo nemoteno proizvodnjo do konca tega leta v celotni Iskri. Čeprav ta hip še ni videti izhoda, kje dobiti manjkajoče dolarje za uvoz, smo vseeno globoko prepričani, da bomo prebrodili tudi te težave, ki so zunaj nas in so objektivno pogojene in tako zagotovili, da bo proizvodnja v Iskri nemoteno potekala, z njo pa tudi uresničitev tako letošnjega plana izvoza kot plana celotne proizvodnje Iskre. Kljub ugodnim polletnim gospodarskim rezultatom pričakujemo torej letošnji poslovni obračun v mejah normale, kar bo vsekakor tudi uspeh, če samo pomislimo na vse težave in probleme, ki jih doživljamo prav vsi v drugem polletju letošnjega leta. Vse to je v mirni, stvarni in lahko razumljivi besedi povedal Anton Stipanič predstavnikom mladine iz vse Iskre in tako bo informacija naravnost in brez olepšav prišla prav do vseh mladih v Iskri, ki pa jih ni malo, saj jih je v celotnem Iskrinem delovnem kolektivu več kot polovica. D. Ž. V. je bila precejšnja letna stopnja rasti. Tako hitro naraščanja v prihodnje ne bo več možno, po sedanjih predvidevanjih bo letna stopnja v prihodnjih letih 14 %, kar temelji na 7. % čiste fizične rasti. Precejšnje povečanje pa je v številkah o načrtovanem izvozu. Ta naj bi se do konca leta 1985 potrojil, s sedanjih 500 milijonov dolarjev na 1,4 milijarde. To je brez dvoma mobilizacijska številka, ki jo bo mogoče uresničiti z domala nemogočimi napori. Jasno je, da je ve- dohodka in seveda večje socialne varnosti zaposlenih." Za realiziranje tudi teh, čeprav zelo okleščenih dinarjev, bo vseeno treba močno okrepiti vlogo vseh subjektivnih sil in na bistveno višje mesto postaviti pomen združevanja, racionalnega in smotrnega izkoriščanja ob neizogibnem odpovedovanju. Združevanje bo v bodoče beseda, o kateri bo brez dvoma dosti slišati. Ostalo naj bi, okvirno, na sedanji ravni, povečati bo treba le stopnjo pri inovacijah in razvoju. Slednji naj bi leta 1985 v poprečju do- liko vprašanje ob vseh, že sedaj znanih segel višino 9 % celotnega prihodka — težavah v proizvodnji, čfe je takšen cilj 2 % več kot sedaj. Poudariti je treba. Osrednji govornik - predsednik KPO SOZD Iskra - Anton Stipanič. Elektromotorji iz Železnikov in TOZD Montaža iz Idrije, ki se borita s kroničnim pomanjkanjem pločevine. Za takšne pogoje je seveda značilno, da vodilni kader veliko večino časa porabi za najrazličnejše dogovore, intervencije, moledovanja ind. Zastojev ne sme biti — ali vsaj čimmanj. Kljub izredno perečim težavam s sploh realen — jasno pa je tudi, da bo morala ta številka le malo odstopati od uresničene, če bomo hoteli kriti lastne potrebe po uvozu. Po sedanjem predlogu naj bi za investicije letno namenjali 2 milijardi dinarjev, skupno torej 10 milijard. Želja je seveda veliko več, vendar neuresničljivih. Pogoji, po katerih se bomo pri vseh vlaganjih morali ravnati, so poleg tistih ki jih določajo banke, trije — vsak naložbeni dinar bo treba usmeriti v zagotavljanje večjega izvoza, večjega da za, npr., skupne službe SOŽD Iskra ne bomo odvajali nič več kot sedaj, saj je sprejeta usmeritev do konca SR obdobja jasna - s sedanjim številom ljudi tudi v bodoče. Združevanje bo potrebno razširiti v razširitev tržnih zmogljivosti, brez katerih kvalitetnejša rast proizvodnje ne bo mogoča, več pa bo treba nameniti tudi posodobitvi in razširitvi servisne mreže. Del sredstev bo potrebno združiti tudi za izgraditev sodobnega si- (Nadaljevanje na 2. strani) lotno SOZD ostalo borih 8 milijonov dolarjev. Ob upoštevanju največje možne solidarnosti in najracionalnejše izrabe teh sredstev bi to zadostovalo le do 29. novembra — nekaj dni več ali manj. Pa potem? Po trenutnih iz-gledih kaj malo! Predsednik KPO je seveda zagotovil, da bodo poskušali storiti vse, da do veljave tega ukrepa ne bi prišlo, stanje pa je vseeno zaskrbljujoče. Problem, Id za Iskro trenutno ni nič manj pereč, je vprašanje preskrbe z repromateriali. Izstopata TOZD jev se m bilo. To med drugim vzbuja tudi upanje, da bomo do konca leta preživeli — vsaj to, čeprav bodo rezultati brez dvoma precej slabši od polletnih! Še vedno se vse prične in neha z uvozom. Iskra je na tem področju naredila veliko. Od lanskega 1,20 dolarja uvoza za vsakega izvoženega, je letošnji uvoz padel na poprečno 0,70 dolarja za 1 realizirani izvoženi dolar na konvertibilnem področju. Žal, kot se je izkazalo, tudi to ne bo zadoščalo — planske postavke, če bo uspelo pridobiti odvzete dolarje, bodo večinoma do konca leta izpolnjene, kar pa ne velja za načrtovane investicije. Položaj, kakršen je, ni težaven zgolj za Iskro — ki ima trenutno domala neopredeljen položaj ne le v svetu, celo doma - temveč skoraj ni izjem. Zapleten in napet je svetovni položaj, v težavah so republike in pokrajine, Slovenija morda celo najbolj. Omejevanje vseh vrst porabe, ki je le eden od sicer mnogo preskromnega števila konkretnih stabilizacijskih ukrepov, je še vedno zamišljena le za „bazo“. Ni dvoma, da bo brez celovitih posegov, ki bodo morali veljati prav za vse, nemogoče uravnovesiti gospodarstvo. Naslednje poglavje, o katerem je spregovoril Anton Stipanič, so bue osnove srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje od prihodnjega do leta 1985. Osnutek načrta usklajen Smo v času priprav in sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih plana SOŽD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985. V okviru vseh teh priprav poteka tudi intenzivno usklajevanje pripomb na osnutek sporazuma na vseh ravneh in seveda tudi na ravni SOZD Iskra. Tako je kolegij glavnih direktorjev delovnih organizacij Iskre v petek, 24. oktobra, pod vodstvom predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipaniča obravnaval in uskladil pripombe k osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih planov SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981-1985. Vsekakor je bil z uspešno uskladitvijo in upoštevanjem tehtnih pripomb storjen prvi in tudi pomemben korak k nadaljnjemu samoupravnemu procesu, da bo tako lahko osnutek temeljev plana šel najprej na samoupravno usklajevanje v delegatskem odboru delavskega sveta SOZD Iskra, na katerem bodo delegati obravnavali in sprejeli amandmaje ter izdelali predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za naslednje srednjeročno obdobje. Tako pripravljen predlog naj bi šel na prvo naslednjo sejo DS SOZD Iskra, ki naj bi sprejel sklep, naj posredujejo predlog SS o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985 v sprejem delavskim svetom delovnih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela. __________________________________________________y Pospešeno šolanje zunanjetrgovinskih kadrov v Iskri Zaradi izrednega pomanjkanja kadrov, ki se v Iskri ukvarjajo z zunanjetrgovinsko dejavnostjo, smo se po nekajletnem premoru ponovno odločili za lastno intenzivno šolanje naših kadrov. Intenzivno šolanje bo trajalo približno 3 mesece, to je 500 pedagoških ur, predavanja pa se bodo začela 3. novembra v Preddvoru. Program pospešenega šolanja je pripravil izobraževalni center Iskre v so- Iskro Elektromehaniko so v četrtek, 23. oktobra 1980 obiskali finančni strokovnjaki iz dežel v razvoju - Nigerije, Malte, Tanzanije, Alžirije, Tajske, Venezuele. Ivan Cvar je gostom predstavil Iskrin proizvodni program. Razgovori so potekali v smeri iskanja možnosti medsebojnega sodelovanja. Gostje so se zanimali tudi za uspešnost prodaje Iskrinih izdelkov na ostalih tržiščih, družbeni standard zaposlenih, kadrovsko strukturo in možnost izobraževanja ob delu. delovanju z ekonomsko in pravno fakulteto v Ljubljani. Uspelo jim je angažirati najboljše strokovnjake s področja teorije in prakse. Pri tem je treba poudariti, da bodo dali velik poudarek prav teoretičnim osnovam, naravnanim na aktualna vprašanja družbeno ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom na Iskrini problematiki. V Iskrinem izobraževalnem centru menijo, da je tak način dopolnilnega šolanja v tem primeru pravilen, saj strokovno izpopolnjevanje lastnih kadrov, ki neposredno poznajo Iskrino problematiko in imajo že določena znanja, lahko omogoči, da bomo v najkrajšem času dobili zunanjetrgovinske strokovnjake. Na razpis za intenzivno šolanje se je prijavilo kar 44 kandidatov. Izobraževalni center je šel še dalje - za tiste kandidate, Id niso imeli priznane formalne zunanje trgovinske registracije, je organiziral pripravljalni seminar. Udeleženci so opravljali izpite v marcu in juniju letos. Omenili smo že, da je program šolanja v Preddvoru pripravil Iskrin izobraževalni center, pri čemer pa je temeljni nosilec izvedbe programa ekonomska fakulteta iz Ljubljane. Iskrinim slušateljem bo skupno predavalo okoli šestdeset predstavnikov ekonomske in pravne fakultete. Vsak slušatelj bo prejel tudi pismeno gradivo, obsegajoče okrog 1.500 strani. L D. DELOVNO SREČANJE MLADINE SOZD ISKRA V POREČU (Nadaljevanje s 1. strani) stema informatike, enotnega za vse DO v Iskri. Zaposlovanje bo dosegalo letno stopnjo 2 %, s poudarkom na zaposlovanju štipendistov. Odpuščanja slednjih si ne bomo smeli več privoščiti, vsaj na sedanji ravni pa bo treba izvajati tudi politiko štipendiranja. Istočasno bo potrebno vse več pozornosti namenjati izobraževanju Iskrinih delavcev. Načrtovanje za naslednjih 5 let zajema še vrsto podrobnosti, nič manj pomembnih od že opisanih. Naj omenimo le težnjo, da se izboljša sedanje neracionalno poslovanje, da si ne bomo smeli več privoščiti blaga, ki bi mesece ležalo v carinskih skladiščih. Vse bolj se bomo morali usmerjati v prodajo sistemov, ki jim sedaj še nismo kos. Natančneje bo potrebno opredeliti vlogo Iskra Commerca — zlasti na področju zunanjetrgovinskega delovanja. Hkrati bo potrebno tudi samoupravne organe oblikovati z večjo pozornostjo - odbore bo treba sestavljati iz ljudi, ki poznajo področje, na katerem naj bi tudi samoupravno delovali. Ob koncu je predsednik KPO SOZD Iskra napovedal še nekaj sprememb v samoupravni organiziranosti Iskre. Bistvenih sprememb, razen delitve DO Elektromehanike na 3 delovne organizacije, ne bo. RAZGOVOR Po izčrpnem referatu Antona Sti-paniča so imeli mladi precej vprašanj. Kje so notranje rezerve v Iskri, zakaj lahko prihaja do večmesečnega ležanja uvoženega blaga na carini, do kakšne stopnje so se razvili družbenoekonomski odnosi znotraj Iskre? „Glavne notranje rezerve v Iskri so v boljši izrabi delovnega časa, ki je trenutno izkoriščen le 60 %. Nemogoče je seveda pričakovati celih 100 %, vendar pa bi lahko dosegli stopnjo 80-85 %. Precej možnosti je tudi v organizaciji in pripravi dela in slednjič v avtomatizaciji proizvodnje," je poudaril predsednik KPO. „Največ blaga, ki poležava v carinskih skladiščih, je — logično — naročenega iz Elektromehanike. Poskušali smo vpeljati nadzor nad naročanjem blaga iz uvoza z obvezno zagotovitvijo finančnih sredstev za plačilo, vendar smo obtičali v slepi ulici. Material naročajo direktno TOZD, vendar planiranje na področju dobave še ni urejeno do iste ravni. Osnovni problem je seveda v pomanjkanju sredstev - celo to se je dogajalo, da so na carini odpirali zaboje in jemali robo v manjših količinah — postopno. Sedanjo vrednost carinskih zalog bo potrebno zmanjšati na desetino — tudi z močno povečano odgovornostjo tistih, ki blago naročajo!" V zvezi z razvitostjo družbenoekonomskih odnosov v Iskri pa je Anton Stipanič dejal: „V sedanji fazi gre za poskuse spremeniti dosedanje kupoprodajne odnose v dohodkovne. Pri tem seveda ne gre brez težav, marsikje je to celo nemogoče — kako naj se po tem načelu, npr., obračunava izguba, če IC sklene pogodbo s tojim partnerjem pred podražitvijo v TOZD, spremeniti pa pogodbe ne more več? Sicer pa na splošno velja, da smo na tem področju še vedno najdlje v povezavi DO — IC. Med proizvodnimi Delovnimi organizacijami dohodkovnih povezav praktično ni!" SINDIKAT - MLADINA SAMOUPRAVLJANJE Mladi med izvajanji predsednika KOS - Janeza Kerna. S prispevkom o samoupravnem življenju in organiziranosti v Iskri je sodeloval predsednik DS SOZD Iskra Jože Čebela. Naštel je vrsto težav, ki zavirajo uspešno delovanje delegatov in delegatskega sistema znotraj in navzven iz Iskre. ..Slabosti, Id označujejo sedanjo fazo razvoja samoupravljanja v Iskri, se začenjajo že pri delegiranju delegatov in delegacij. Premalo so vključene družbenopolitične organizacije, premalo se pretehtajo ljudje, ki naj bi postali vez med bazo, samoupravnimi organi in interesnimi skupnostmi." Eden izmed perečih problemov je tudi informiranje, je med drugim poudaril Jože Čebela: ..Delegat je vse prepogosto prepuščen sam sebi, tako da kmalu zdrkne na raven predstavnika, temu pa seveda sledi prekinitev komuniciranja - v obeh straneh - z bazo, z vodstvom in samoupravnimi organi. Dostikrat delegat ni zadosti in pravočasno obveščen o problematiki, ki bi jo morala obravnavati njegova delegatska baza, dostikrat prejema strokovno nedodelana gradiva. Neustrezno pa je sestavljen tudi Delavski svet SOZD Iskra. Sestavlja ga 53 delegatov, v Iskri pa je trenutno kar 88 TOZD. Kdo skrbi za stike s temeljnimi organizacijami brez delegatov in delavskim svetom? ! Težave nam povzroča tudi prostorska razdrobljenost Iskre. Proizvodni TOZD so prisotni v 27., skupno s filijalami IC pa smo prisotni kar v 80 jugoslovanskih občinah. Preslaba raven medsebojnega komuniciranja dopušča tudi rojevanje parcialnih interesov!" INFORMIRANJE Po izvajanju predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipaniča je mladim spregovoril predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kern. V izvajanju je podrobneje orisal sedanji položaj sindikata in se še zlasti usmeril v možnosti in značilnosti delovanja mladih v tej DPO. „Cilji sindikata in ZSMS v Iskri so enaki na domala vseh področjih, z izjemo specifičnih. Razumljivo je torej, da bi morali združevati tudi napore, kar pa se do sedaj ni dogajalo v takem obsegu, kot bi se lahko." V referatu je poudaril tudi osnovne cilje, ki jih ima pred seboj sindikat in pozval k mobilizaciji mladinskih sil na stičnih področjih. »Pri tem," je še posebej poudaril, „se moramo zavzemati za čimhitrejšo krepitev procesa uveljavljanja dohodkovnih odnosov." Ob koncu prvega delovnega dneva je članom ZSMS spregovoril odgovorni urednik glasila Iskra Dušan Željeznov. Nanizal je nekaj temeljnih značilnosti obveščanja s pomočjo omenjenega glasila. Poudaril je, da je »Iskra" le člen v celotnem komunikacijskem sistemu SOZD in poudaril pomen tudi drugih sredstev splošnega obveščanja. »V Iskri je skoraj polovica takih, ki se starostno lahko uvrščajo v mladino, vendar pa je z njihove strani zelo malo prizadevanj, da bi preko glasila obveščali vrstnike o dejavnosti ZSMS," je med drugim podčrtal Dušan Željeznov. »Nesodelovanje z mladinske strani pa je pomanjkljivost predvsem za mlade in seveda vse ostale Iskraše. Profesionalni novinarji niso zmožni spremljati dela po vseh OO, zato bo v bodoče treba več poudarka nameniti delu komisije za informiranje - bodisi tiste na ravni SOZD, pa tudi ostalih v delovnih organizacijah." IZVOLJENO NOVO VODSTVO ZSMS SOZD ISKRA Na volilno programski konferenci, ki je bila zadnji dan posvetovanja, so mladi pregledali dosedanje delo, sprejeli smernice za delo v bodoče in potrdili dopolnilo poslovnika. Izvolili so tudi novega predsednika in sekretarja. Iztok Urbanc iz DO Avtoelektrika, TOZD Žarnice je od nedelje novi predsednik Iskrine mladine, sekretar pa je po soglasnem glasovanju Maks Štromajer iz Elektromehanike, TOZD Števci. Prisotni so izvolili v skladu z dopolnilom poslovnika tudi člane nadzornega odbora: Mirko Ivančič (Elektrozveze), Borut Dvoršak (Elek-tromehanika) in Mija Sinčič (Iskra Commerce). Poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju in smernice za bodoče delo mladine so bile že objavljene v našem glasilu, zato vsebine ne bomo ponavljali. _ ™ . , e J Stane Fleischman Sodelavci Odslej bomo na tem mestu našega Glasila redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno organiziranih nalogah v okviru !>OZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oz. v DSSS ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Namen ti akcije je na eni strani vzpostaviti stik med kadrovskimi službami ter s item pomagati pri iskanju novih sodelavcev oz. dela za sproščene sodelavce, na drugi strani pa omogočiti Iskrašem delo v okviru Iskre. S tem ko informiramo kolektiv o kadrovskih potrebah OZD, omogočimo med drugim tudi sodelavcem, ki pri svojem delu niso zadovoljni ali njihova delovna usposobljenost ni izkoriščena, da si poiščejo ustreznejše delo v Iskri ali pa, da se prijavijo k neki nalogi, kjer bi se lahko strokovno udejstvovali in izpopolnjevali. Iskra je 29.725 članski kolektiv s tovarnami in obrati v vseh občinah v Sloveniji, z zelo heterogeno proizvodnjo, podvrženo naglim organizacijskim in tehnološkim spremembam. Te pa povzročajo kadrovske probleme tako, da na eni strani določenih kadroV primanjkuje, drugod jim pa s težavami iščejo ustrezno delo. Z medsebojnim informiranjem kadrovskih služb si omogočimo izvajanje kadrovskih akcij, ki morajo biti vsklajene s skupno kadrovsko politiko pa tudi z ostalimi skupnimi cilji vseh OZD, Iskre. Iskrina vloga v samoupravno socialistično vodenem gospodarstvu kakor tudi njena tržna usmerjenost s kompleksno ponudbo sistemov in naprav, kjer predstavlja znanje predmet prodaje, zahteva fleksibilno angažiranje delavčevega potenciala na vedno novih nalogah oz. delovnih področjih in ne prenese zaprtosti v TOZD, delovno skupnost ali kako drugo organizacijsko enoto Vse pogosteje se pojavljajo v Iskri razvojno raziskovalne naloge na tehničnem pa tudi na družbenem področju, ki so enkratne, zahtevajo pa več specializiranih strokovnjakov, ki jih sicer imamo, so pa razpršeni po celi Iskri. Zato bomo objavili tudi potrebe po sodelavcih, ki bodo pogodbeno sodelovali v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD Iskra, bodisi, da gre za skupno nalogo ah pa za nalogo posamezne DO. S tem omogočimo strokovno izvedbo naloge, večji izkoristek strokovnega potenciala v Iskri, posameznikom pa omogočimo strokovno rast in afirmacijo, ki mu je delo v okviru TOŽD ah DSSS ne omogoča. Ker menimo, da so v kolektivu tudi sodelavci, ki bi sami želeh menjati delo in so potencialni fluktuanti, ki si bodo slej ko prej našli delo mogoče izven Iskre, lahko objavimo na pismeno zahtevo kandidata tudi njegove podatke o delovni usposobljenosti. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge, ker želimo tudi o tem informirati kolektiv. V Glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objava prostih del in nalog Objavih bomo podatke po DO in TOZD: naziv prostih del in nalog, zahtevano izobrazbo, poklic, alternativni poklic, druge zahtevane pogoje, zahtevane delovne izkušnje, predvideno akontacijo osebnega dohodka, rok prijave, če je delo za določen ah nedoločen čas in možnost pridobitve stanovanja. Pod objavami, ki jih daje ista kadrovska služba, bo naslov, kamor naj kandidati ah druge kadrovske službe pošljejo prijave. Objava sproščenih sodelavcev Zaradi ekonomskih težav, tehničnih, tehnoloških izboljšav, dogovorno načrtovane organizacije ah interesa delavcev. Pri tem bomo objavili samo tiste podatke, ki določajo delovno usposobljenost sproščenega sodelavca ter kraj njegovega bivanja, ne pa njegovega imena in DO, oz. TOZD kjer je sedaj zaposlen. Praviloma lahko objavi kadrovska služba samo tiste sodelavce, za katere so po regularni samoupravni poti ugotovih, da jim ni mogoče najti ustreznega dela v okviru TOZD, ali DSSS ter sodelavce, ki pismeno izjavijo, da sami to želijo. Objava projektnih nalog Objava bo vsebovala kratko obrazložitev projekta, delovna področja, ki jih bodo morah sodelavci pokrivati, čas trajanja in druge podatke, Id so potrebni, da se bodo kandidati lahko odločili za prijavo k sodelovanju. Objave zbira in ureja Judita Bagon, Skupne službe SOZD Iskra, Trg revolucije 3, Ljubljana, E—11, telefon: 324-061 int. 21-25, kjer dobite dodatne informacije. Boris Mužič Član KPO SOZD Iskra P > Prvi Nr in , tiči bo °mi bati DO njih nad bak «1. nje, 'n , žalj naji DO nih nisi Pro Pre Pri Pro tak Avi Pril ie vi$r nia 'o. P0( Soc it ten 191 brc ti 'at ta tre jih spi tu, nu ta, A, 'oj Pa In 4e do tu, , na Vključevanje društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav v organiziranje množične inovacijske dejavnosti Jože Jan 1.V poplavi novosti, odkritij in izumov, ki jih neprestano prinaša tehnološka revolucija, se pomen avtorja — izumitelja nikakor ne zmanjšuje. Seveda današnji inovator ni več samotar, v razmišljanja zaverovan učenjak, ki občasno svojo okolico ali svet preseneča z velikimi izumi. Tehnika, ki nas obdaja, ki jo uporabljamo in s katero živimo, tako-rekoč sili vse več ljudi, posebno strokovno usposobljene delavce, da kritično opazujejo vse to dogajanje, da poskušajo z novimi prijemi in idejami svoje delovno in življenjsko okolje preoblikovati na boljše. Pri tem je vsekakor dostopna čedalje večja množica kvalitetnih informacij, kaj je ustvarjeno pred njimi, kaj je novega na ožjem področju, ki ga poznajo in se zanj zanimajo, kje lahko torej nadaljujejo svoje delo. Skupinsko raziskovanje in proučevanje omogoča hitro osvajanje širokega znanja in vključevanje tudi v zahtevnejše naloge. Vendar je še vedno ali vedno bolj bistvena lastnost inovatorja -izumitelja, da se problemov loteva na poseben, svojstven način, kar prihaja do izraza tako pri skupinskem kot pri posamičnem ustvarjanju inovacij. Tudi najboljše opremljene skupine strokovnjakov so le slabo učinkovite pri inoviranju, če jih ne vodi ustvarjalni duh. Ali z drugimi besedami: intuicija, ali dar za ustvarjanje, ki ga posamezniki nosijo v sebi, je pogoj za uspešnost inovatorskih skupin, ali posameznih inovatorjev. Kot je bilo v preteklosti, tako tudi v sedanjosti izumitelji z delom in stvaritvami v svojem okolju ne uspevajo hitro, ampak morajo premagovati različne težave, nezaupanja in podobno. Zato se morajo organizirati v svoja društva. V Sloveniji so se izumitelji organizirali že leta 1955. Pozneje je nastalo več društev v industrijskih centrih, ustanovljena je bila Zveza izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav v Sloveniji, nato tudi v drugih republikah in na ravni Jugoslavije. Čeprav je bilo za delo teh organizacij vedno malo sredstev, so se organizacije širile predvsem na osnovi požrtvovalnega prostovoljnega dela posameznikov. Po prvotnem obetavnem zagonu izumiteljstva v petdesetih letih je sledilo precej dolgotrajno obdobje zastojev in nazadovanja. V tistem času smo se trudili na razne načine prepričati družbene in gospodarske dejavnike o pomenu lastne ustvarjalnosti in inoviranja proizvodnje kot pogoja za uspeh samoupravne družbe. Postopno izboljšanje moremo beležiti šele v preteklem desetletju, ko smo za sodelovanje pridobili najprej sindikate, ko je uspelo v zakon o združenem delu vgraditi ustvarjalnost v proizvodnji kot bistven element gospodarjenja ter združevanja dela in sredstev, ko sta bili leti 1975—76 proglašeni za leti inovacij in, ko sta to problematiko obravnavala tudi oba kongresa ZK. Iz istih spoznanj izhaja tudi vključevanje ustvarjalnosti v proizvodnji v družbeno akcijo za stabilizacijo gospodarstva. Kot zelo primemo obliko teh prizadevanj vidimo v množični inventivni dejavnosti, s katero naj delavci uveljavijo ustvarjalne sile v združenem delu. 2. Ko pregledujemo in analiziramo potek dogajanj zadnjih dvajsetih let na tem področju, prav lahko ugotovimo, da so trajnejše rezultate dosegli predvsem tam, kjer so izumitelji imeli svoje društvene organizacije, ki so — čeprav resda šibke — le nenehno delovale na okolje in z rezultati doseženih inovacij opozarjale, kaj se v njih skriva in kako lahko družbi koristijo. V zelo izčrpnem in dokumentiranem poročilu iz jeseniške železarne je navedeno, da so železarji uporabili v svoji proizvodnji v 35 letih skupno 2605 predlogov, s čemer je bil dohodek samo v letih 1971—79 povečan za skupno 124,463.000 dinarjev. Podobnega poteka kot pri železarjih bi bilo mogoče dokazovati pri tekstilcih, elektronikih in gumarjih v Kranju, kovinarjih v Mariboru in Celju, številnih lesarjih in raznih specialistih v Ljubljani, Kamniku in drugod. Pri tem je vredno pripomniti da je Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav (DIATI) na Jesenicah že od I. 1967 delovalo na osnovi dogovora z delavskim svetom železarne, po katerem je DIATI opravljalo vrsto skupnih nalog pri uresničevanju nalog v zvezi z' množično inventivno dejavnostjo in je bilo zato z majhnim deležem (1 % ZE od vrednosti z inovacijami povečanih dohodkov) udeleženo pri delitvi povečanega dohodka. Ui V svojem dolgotrajnem boju za napredek so torej železarji že takrat ^ začeli samoupravno urejati odnose ne samo s posameznimi inovatorji, te ampak tudi z njihovim društvom kot stalnim sodelavcem delovne ^ organizacije. V nekaterih drugih krajih (Ljubljana, Kranj, Maribor) so društva gj izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav organizirali teritorialno, torej iy za območje občine ali več občin skupaj, v večjih delovnih organizacijah 0 pa delujejo sekcije, ki se posvečajo specifičnim problemom te tovarne ali d pa delajo člani kot posamezniki. Kjerkoli so ustanovili po občinah in območjih koordinacijske odbore £ za inovacije, delegati društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav v | * njih aktivno sodelujejo pri uveljavljanju in pospeševanju množične i ^ inventivne dejavnosti na dotičnem področju. 1 113 Ta društva in njihova zveza razvijajo svojo aktivnost tudi na drugih !p področjih, na katerih se ponuja priložnost za razpravljanje o ustvarjal- n nosti v združenem delu, v pripravah posvetovanj, pisanju v časopise, a pripravah razstav ali obiskov pomembnih strokovnih sejmov, opisovanju doseženih inovacij, zbiranju podatkov, kjer ni uvedena statistična dokumentacija in seveda v neprestanem svetovanju zainteresiranim i; avtorjem, ali delovnim organizacijam, kako naj v svojih primerih uvajajo „ inovacije v proizvodnjo. , s, Za avtorje inovacij je še posebno pomembna pravna služba Zveze ° izumiteljev Slovenije, ki nasvetuje v spornih primerih in pri u, el javljanju , ^ pravic izumiteljev. Lfr-ta deluje že več kot deset let in je uspešno r obravnavala vec sto primerov ter rešila veliko število sporov po sodiščih — bodisi kot tožbe, če je šlo za tehnične izboljšave. j „ Zveza izumiteljev ima tudi sklenjeno s skupnostjo za pokojninsko in ! invalidsko zavarovanje Slovenije pogodbo o priznanju statusa izumitelja v ■( svobodnem poklicu. Članom društev izumiteljev inovatorjev tehničnih izboljšav, ki lahko z dokumenti dokažejo, katere njihove izume, ali druge 5 inovacije se že uporablja v proizvodnji, v kakšni smeri bodo razvijali nove stvaritve in komu v združenem delu bodo v naslednjih letih dajali svoje ' inovacije, se prizna pravico do dela v svobodnem poklicu. Preusmeritev proizvodnje in večji napori za izvoz Vnovič pišemo, to pot obširneje o ^em obisku in pogovorih predsednika in ['“katerih članov KPO SOZD s člani KPO direktorji TOZD naše delovne organi-^cije Avtomatika. Tudi v tem sestavku se °° treba kljub široki in stvarni razpravi, ^ejiti zgolj na najbolj ključne probleme, ^terih v delovni organizaciji, kakršna je °0 Avtomatika prav gotovo ni malo, od “iihovega učinkovitega razreševanje pa sta ^daljnja rast in napredek Avtomatike še ““ko odvisna. Pri tem ne gre prezreti dejst-^ da so v tej delovni organizaciji v zadnjem času posvečali veliko pozornosti, dela časa svoji samoupravni organiziranosti v da bi le-ta nudila vsem 12 TOZD kar [®iboljšo osnovo za hiter nadaljnji razvoj in izpolnjevanje odgovornih in zahtev-ni|' nalog na področju avtomatizacije. . Veliko so sicer ie, vendar pa v celoti še r"So dosegli potrebne enotnosti v pogledu ^izvodnega programa, saj povsod še ni ^“vladalo spoznanje, da ni moč vztrajati kd nekaterih dosedanjih programih, pač pa kjoizvodnjo preusmeriti, oz. preobraziti “ko, da bo z uvajanjem novih tehnologij ^omatika prevzela mesto, ki ji gre in bo v prihodnje še odločneje prodrla v izvoz, saj . “Pričo prejšnje, če ne celo velike edinosti od uvoza vrste reprodukcijskih jkaterialov, edina perspektiva, proizvajati “ čimer se bo lahko še bolj uveljavila na k°dročju izvoza, tako elementov, kot tudi Udobnih sistemov v celoti. . Razprava ni toliko temeljila na številkah 2 osnutka samoupravnega sporazuma o “■heljih srednjeročnih načrtov za obdobje 981 _■)gss, kot o tem, na katerem pobočju dejavnosti Avtomatike je treba stori-1 najbolj odločne korake, da se bo le-ta Ovijala še hitreje in uspela v dejavnostih, 2a katere ima ob smotrni izrabi znanja in l|'edstev tudi največje možnosti. '■ sisteme v prometu je razumljivo, da *'h je treba zadržati in še nadalje razvijati, 'hremljajoč inovacije in predvsem stremeč udi za večjim izvozom. Spoznati je treba "ujnost za nadaljnje razvijanje avtomati-^“cije v industriji, saj tudi s temi programi I vt°matika lahko odigra pomembnejšo na-P9o, tako v državi, kot tudi v izvozu. Dose-dani' razcepljenosti na področju energetike ®r8 zahvala, da tu Iskra ni dosegla več, “Prav je to področje, kjer bi se lahko obro uveljavili. Veliko več bi morali storiti "pdi na področju zaščite. Prav pri alarmnih 1 opravah bi spričo možnosti, ki so v Iskri morali doseči to, da bi se na trgu pojavili s kompletno ponudbo, sicer bi se utegnila pojaviti konkurenca in zasenčiti vse doslej doseženo v tej dejavnosti. Razprava je znova poudarila nujnost ustrezne preobrazbe proizvodnje, zasledujoč pri tem večje izvozne cilje, kar še zlasti velja za izvoz sistemov, pri čemer kar nekako manjka poguma, čeprav nekaj izkušenj dokazuje, da bi se tu lahko Avtomatika dobro uveljavila na tujih tržiščih in s tem odločilno izboljšala svojo devizno bilanco. Seveda je preobrazbo proizvodnih programov treba dosledno izpeljati že od samega razvoja pa dokončne faze. Znanja za dosego takšnega cilja je dovolj, nujno potrebno pa bi bilo vložiti v ustrezno opremo določena sredstva, kajti ob obstoječi opremi razvoja ni mogoče hitreje uresničevati tako začrtanih nalog. Seveda bo preobrazba proizvodnih programov terjala tudi precejšnja investicijska vlaganja. Dokaj ambiciozna so za to predvidevanja v Avtomatiki, pri čemer pa, kot se je pokazalo v razpravi, bi bilo pri vlaganjih treba več nameniti za stroje in opremo, manj pa za objekte. Vlaganja pa so dejansko nujna, sicer je edina možnost — zaostati. Vsa nadaljnja prizadevanja pa je nedvomno pri preobrazbi programov treba zlasti usmeriti v povečanje izvoza, saj so na domačem trgu možnosti omejene. Delovno organizacijo Avtomatiko in dvanajst vanjo vključenih TOZD v naslednjem obdobju nedvomno čakajo zahtevne, a pomembne naloge in če jih bodo dobro zastavili, bo njena nadaljnja pot - uspešna. -J. C,- Na razgovorih o srednjeročni usmeritvi IEZE. Značilnost prihodnjega srednjeročnega obdobja: gospodarnost, profesionalizacija, sodoben program ,JNaša delovna organizacija, Industrija elementov, bo v srednjeročnem programu 1981—85 proizvajala vse več profesionalnih elementov in manj za široko potrošnjo. Proizvodni program imamo dobro zastavljen za to smer, zlasti na področju polprevodnikov, hibridnih vezij in feritov,“ je dejal predsednik KPO IEZE Stane Kovačič ob začetku razgovora za ustiaditev srednjeročnega načrta' med IEZE in SOZD Iskra. Pogovora so se udeležili vodilni družbenopolitični in poslovodni delavci SOZD in DO, oba kolegijska poslovodna organa in direktorji TOZD Industrije elementov. Pogovori so bili v trboveljski Iskri v sredo popoldne, 22. oktobra. Anton Stipanič, predsednik KPO Iskre je na začetku pohvalil predlog Sporazuma o srednjeročnem načrtu. Dejal je, da je naravnanost na vse večji izvoz, ki bo do leta 1985 po načrtu dosegel vrednost 45 milijonov dolarjev pravilna, saj bodo tako v IEZE dosegli sorazmerje med izvozom in uvozom 2:1. Igor Pompe, član KPO IEZE za programsko - razvojno področje je naštel glavne značilnosti programov, ki jih bodo v IEZE proizvajali v srednjeročnem obdobju in nove izdelke, ki jih razvoji posameznih TOZD pripravljajo. Predvsem je značilnost razvoja združevanje sredstev za stra- ^odilni delavci Iskre in IEZE so si ogledali proizvodnjo polprevodnikov. teške projekte in raziskave. Novo je tudi sorazmerno veliko vlaganje v razvoj, v začetku 7,6% celotnega prihodka, ta odstotek pa se bo večal do konca srednjeročnega obdobja. Sicer pa je bilo iz pogovorov razvidno, da imajo v IEZE pripravljen za srednjeročno obdobje vsestransko tržno obdelan sodoben program, ki se prilega našim Iskrinim načrtom, načrtom jugoslovanske elektronske industrije in potrebam na svetovnem trgu. Novi proizvodi, ki jih, ali zače-njajo proizvajati, ali pa jih bodo v letih 1981—85 so tehnološko zasnovani z najsodobnejšo tehnologijo, imajo potrebno kvaliteto in zanesljivost, da lahko ustrezajo potrebam profesionalne elektronike. Tak kvalitetni razred pa zagotavlja prodajo doma in v izvozu. Predvsem pa ta program ne predvideva večjih vlaganj, vsaj v večini primerov ne. Sicer pa je IEZE v preteklem srednjeročnem obdobju mnogo investirala v Mikroelektroniko, Ferite, Potenciometre, Hibride, Industrijsko elektroniko, Elektrolite in Polprevodnike tako, da ima soliden štart v prihodnje srednjeročno obdobje. Keramični kondenzatorji v Žužemberku bodo v letu 1981 štartali z redno proizvodnjo multileyerja, naslednja leta pa bodo šli v proizvodnjo novi izdelki: singleleyer, cel spekter varistorjev, profesionalnih trimerjev in seveda nadaljevali bodo z dosedanjim programom. Poudarek pa bo na avto- matizaciji proizvodnje in visoki produktivnosti ter profesionalni kakovosti. V Polprevodnikih v Trbovljah bodo nadaljevali z dosedanjim programom in uvedli več novih izdelkov s področja polprevodniške tehnike, zlasti bodo povečali asortiment močnostnih diod, nekaterih transistorjev in realizirali program sončne celice. Sicer pa ima ta TOZD daleč večje povpraševanje na trgu od možnih zmogljivosti. V mokronoških Elektrolitih, ki so pravkar odprli novo tovarno z najsodobnejšo proizvodno opremo, bodo dvignili storilnost in izkoristili možnosti, ki jim jih daje avtomatika in uvedli nekaj novih elektrolitskih izvedenk v proizvodnjo. Razširili bodo tudi svoje mednarodne kooperacije. V Feritih pa bodo nadaljevali s profesionalizacijo svoje proizvodnje, ki jim je zelo uspela v preteklem srednjeročnem obdobju, zlasti bodo profesionalizacijo razširili na program navitih komponent in začeli s proizvodnjo karbonilnih jeder, morda bodo vključili v razvoj tudi raziskave o magnetnih mehurčkih in magnetnih trakovih. TOZD Magneti je sredi investicije za širitev proizvodnih zmogljivosti. V tej tovarni bodo uvedli v redno proizvodnjo alnico magnete, magnete iz redkih zemelj, magnete brez kobalta, vidia trdine in še nekatere izdelke. TOZD Upori v Šentjerneju bo nadaljeval s klasičnim programom, razširil pa bo proizvodnjo sodobnih ogljikovih uporov in metalfilm uporov. Lotili se bodo tudi miniaturizacije, ki je zlasti na izvoz zelo aktualna. Misliti pa bo treba na še večjo produktivnost na bazi avtomatike. V TOZD Potenciometri in hibridna vezja pa dajejo vse več poudarka ko-njunkturnim hibridnim vezjem, ki so jih proizvodno osvojili lepo število, ne manjka pa jim trga zanje. Povečali bodo kapacitete ogljikoplastnih potenciometrov, uvedli proizvodnjo trimerjev, to se pravi profesionalnih potenciometrov. Uvedli bodo serijsko proizvodnjo kazalnikov (displeyev) in varilnih čelad na tem načelu. TOZD Industrijska elektronika v Kostanjevici pravkar zaključuje investicijo v nove proizvodne prostore in bo v srednjeročnem obdobju ostala zvesta proizvodnji podsklopov v IEZE narejenih elementov, za katere je vse več zanimanja. Lotili se bodo tudi mednarodne kooperacije s poljsko firmo Unitra. V TOZD Specialni elementi bodo razširili proizvodnjo in zanje je najbolj značilen prodor na tuji trg, kamor doslej niso prodajali. Mikroelektronika bo z drugo fazo investicije prešla na redno proizvodnjo. Celotna Iskra pa bo morala več prispevati za realizacijo programa, saj IEZE je in ostaja le organizacijski in tehnični izvajalec te strateške Iskrine naloge. TOZD Keramika v Vižmaijih pa se vse bolj otepa z izgubami. Ker je edini dobavitelj keramičnih nosilcev za Keramične kondenzatorje in Upore, je njena neuspešnost na področju poslovanja, še bolj pa v proizvodnji, vse bolj moteča. Ovira normalno delo finalistov. Zato so na teh pogovorih predlagali, da se mora stanje v tej TOZD nemudoma normalizirati, čeprav z najostrejšimi ukrepi. Drug predlog pa je bil, da se sedanja keramika razdeli. Proizvodnja VF keramike naj bi postala del proizvodnje Keramičnih kondenzatorjev, PK keramike pa bi bila obrat Uporov, za katere proizvaja polizdelke. O tem bo seveda odločal kolektiv te TOZD in njene družbenopolitične organizacije. Dogovorili so se tudi, da stroški za Skupne službe SOZD Iskra ne bodo rastli, celo znižali se bodo. Seveda pa bo razširjena in bolj agresivna zunanja trgovina zahtevala večja sredstva, to pa je ob večanju izvoza gotovo nujno. KF To ugotavlja posebna komisija predstavnikov republiškega sindikata 28 delo, skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in SOZD od maja letošnjega leta še ni o izpolnile, dr. to storijo sedaj ob : pri jemanju tri-četrtletnih obračunov. Poslovanje vseh štirih temeljnih organizacij kaže, da smo v prvi polovici leta ustvarJi okoli 36 mio din prihodka, kar pomeni 45 % plansko doseganje. Razlogi za odmik od planiranega dohodka so predvsem v nedoseganju prihodka v TOZD Indok center in Standardizacija, ti nista mogla realizirati planiranega prihodka, zaradi pozno izdelanih razdelilnikov, po katerih pridobivata svoj prihodek kot združena sredstva v SOZD Iskra. Ostali dve TOZD sta bliže planiranemu prihodku, čeprav sta imela tudi nekaj težav v zvezi s pridobivanjem iz združenih sredstev. Poleg tega je ostala v TOZD CAOP odprta postavka v zvezi s sklepanjem pogodb za usmerjeni razvoj, ki pa se v tem obdobju rešuje in mislim, da ob koncu leta ne bo več vplivala na doseganje plana. Kljub navedenim težavam ocenjujemo, da je bilo naše poslovanje v prvem polletju uspešno. Glede na to, da smo imeli prihodek manjši za 5 %, smo to uravnavali z zmanjšanjem materialnih stroškov. V zvezi s porabo imamo težave v eni izmed TOZD, ti se težko prilagaja re-solucijstim omejitvam. Gre za TOZD Biro za industrijski inženiring, ti svojo dejavnost opravlja predvsem po terenu. Smola je v tem, da je TOZD v preteklem letu, ki predstavlja osnovo za resolucijske omejitve večino del (Nadaljevanje na 7. strani) V devetih mesecih uspešno Iskra Commerce je v prvih devetih mesecih prodala in opravila storitev za skupno 7.500 milijonov dinarjev. S tem je letošnji plan uresničila že 77-odstotno, lanskoletne rezultate iz enakega obdobja pa presegla za skoraj tretjino. Dobro so poslovale vse temeljne organizacije v tem kolektivu, med njimi tudi zunanjetrgovinska, ti je prodala na tuje za 33 % več kot v enakem obdobju lani, uvozila pa le za 7 % več. USPEŠNO NA DOMAČEM TRGU Temeljna orgnazacija Domači trg je v devetih mesecih prodala na jugoslovanskem tržišču za več kot tri milijarde dinarjev Iskrinih izdelkov. S tem se je uresničitev letnega načrta približala že na 20 %, hkrati pa je lanskoletne rezultate iz prvih devetih mesecev presegla točno za tretino. Prek lastne trgovinske mreže smo v devetih mesecih prodali za dobro poldrugo milijardo dinarjev naših izdelkov. Ta rezultat bi bil lahko še dosti boljši, če se ne bi v dejavnosti maloprodaje neprestano borili s pomanjkanjem nekaterih izdelkov, zlasti iz programov delovnih organizacij Široka potrošnja in Elektromehanika. Delavci v maloprodaji poudarjajo, da konjunktura na jugoslovanskem tržišču še ni popustila, čeprav je že opaziti zmanjševanje kupne moči ob zaostrenih plačilnih pogojih. V dejavnosti domače nabave so se prav tako približali poldrugi milijardi dinarjev prometa. S tem so že skoraj povsem dosegli letošnji načrt in za polovico presegli dosežke iz enakega obdobja lani. Računajo, da bodo letošnji načrt presegli za skoraj tretjino, ob tem pa poudarjajo, da zaradi zamrznitve maiž in rabatov dohodka sredstva ne naraš čajo vzporedno s pro-" metom. Na dejavnost domače nabave v zadnjem času vse bolj tudi vplivajo različne oblike samoupravnih sporazumov, po katerih proizvajalci surovin in reprodukcijskih materialov zahte- Z računalniki na Pred dnevi je zaprl vrata tradicionalni zagrebški specializirani sejem Interbiro ’80, prireditev, ki so ji letos „prilepili“ še dodatno ime Informatika. Udeležilo se je je kar 163 raz-stavljalcev iz petnajstih držav, med njimi šestdeset iz Jugoslavije. Skupno je razstavni prostor Interbiroja - Informatike obsegal 20.000 kv.m, Iskra pa se je predstavila na treh stojnicah -na osrednji, kjer smo predstavih program temeljne organizacije Računalniki, na preostalih dveh pa , .Zastopniška" programa firm Kodak in Hewlet—Packart. Letošnji Interbiro-Informatika je obsegal predstavitev naslednjih programov — obdelava besedil, pisarniško komuniciranje, obdelava pošte, retro-grafija, mikrografija, obdelava in distribucija dokumentov, obdelava podatkov, varnostna oprema, učila itd. V času Interbiroja so bila tudi številna posvetovanja in predavanja. Osrednja Istima stojnica je bila letos v hali 11—A. Temeljna organizacija Računalniki se je predstavila s svojim celotnim programom — novim elektronskim pisalnikom, računalnikom C—18, mikroračunalnikom za vnašanje podatkov 1680/20, mikroračunalnikom za razvoj, šolskim mikroračunalnikom in novim mikroračunalnikom Iskradata 80. Vodja osrednje stojnice Ivica Pili-žota, ti je sicer prodajalec računalniških sistemov v Iskrinem zagrebškem predstavništvu, je izredno pohvalno ocenil letošnjo Iskrino stojnico, in sicer tako glede videza kot namembnosti. Zlasti je opozoril na prizadevnost delavcev iz Marketinga v Iskri Commerce, saj so imeli zelo malo časa za preselitev računalniške opreme z ljubljanskega sejma Elektronike na Zagrebški velesejem. Letošnja stojnica na Interbiroju je bila vse nekaj drugega kot lanska — letos smo razstavljali na 300 kv, m, lani pa na nič manj in nič več kot na 89 kv. m. Po besedah vodje stojnice je bilo vse dni Interbiroja največ zanimanja za naš novi elektronski pisalnik, mnogi obiskovalci pa so si z velikim zanimanjem ogledali tudi novi Vegin mikročitalnik. Le-ta je v celoti Vegin, in v tem je tudi njegova prednost pred drugimi ob sedanjih hudih uvoznih restriktivnih ukrepih. vajo povišanje cen, v nekaterih primerih celo za dvakrat Neredko terjajo tudi kreditiranje proizvodnje, udeležbo deviznih sredstev, ali pa sovlaganja v razširjeno reprodukcijo. VSO POZORNOST IZVOZU Zunanjetrgovinska temeljna organizacija v Iskri Commerce je v prvih devetih mesecih prodala na tuje za 29,5 milijonov dolarjev Iskrinih izdelkov, to je za 33 % več, kot v enakem obdobju lani, izpolnitvi letošnjega načrta pa se je izvozna direkcija približala na 31 %. Najuspešneje je Iskra Commerce prodajala na območje držav, članic sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, nekaj manj uspešno pa na območje držav v razvoju in na razviti zahod. Prav glede trgovinske menjave z zahodnoevrop-stimi in drugimi razvitimi deželami opozarjajo v Iskri Commerce na nekatere probleme v kooperacijskih poslih prav tako pa tudi na soodvisnost izvoza z uvozom. Glede na lanskoletne izvozne rezultate so v letošnjem obdobju januar—september najuspešneje izvažali iz delovne organizacije Zmaj, sledijo pa ji Elektromehanika, Avtoelektrika, Kondenzatorji itd. ČE NE BO POTREBNEGA UVOZA Opozorili smo že na soodvisnost med uvozom in izvozom, torej na to, da če ne bomo mogli' uvažati prepotrebnih reprodukcijskih materialov, tudi izvažati ne bomo mogli. Problemi z uvozom so se zaostriti predvsem v zadnjem obdobju in smo se že v tretjem četrtletju v prenekaterem Iskrinem kolektivu srečevati s pomanjkanjem reprodukcijskih materialov, ponekod pa so morati za dan, dva, ali več tudi ustaviti stroje. V prvih devetih mesecih je temeljna organizacija Zunanji trg v Iskri Commerce uvozila za dobrih 92 milijonov dolarjev reprodukcijskih materialov in opreme, v to vsoto pa so všteta tudi poslovno-tehnična sodelovanja s tujini tvrdkami. V tem obdobju smo največ uvoziti iz ZR Nemčije, sledijo pa ji ZDA, Italija, Švica, Francija itd. Iz držav SEV smo uvozili za okoli desetino od skupne uvožene vsote. Glede uvoza lahko zapišemo še to, da se je ta dejavnost v minulih devetih mesecih neprestano srečevala z restrikcijami — o tem smo v našem časniku mnogokrat tudi že poročali, po drugi strani pa so se nam izredno povečale carinske zaloge. Ob koncu septembra smo imeti na carinskih skladiščih za več sto milijonov dinarjev uvoženih izdelkov. Spričo vseh restrikcij v Iskri Commerce računajo, da načrtovanih 130 milijonov dolarjev uvoza ne bomo mogli uresničiti. 2i P II ki Si d; P' V ol Pi ju V SERVISIH NA BOLJE Servisna temeljna organizacija v Iskri Commerce je v prvih devetih mesecih poslovala uspešno in opravila za skoraj 340 milijonov dinarjev storitev, v to vsoto pa je všteta tudi prodaja rezervnih delov. Od tega so servisne delavnice opravile za dobrih 200 milijonov dinarjev storitev. Nekoliko manj ugodno je gibanje zalog, saj so se le-te v devetih mesecih povečale za četrtino od tistih v začetku leta. Velike zaloge in precejšnje terjatve do kupcev so povzročile skoraj kritično likvidnostno stanje v TOZD Servis. Še naprej je aktualna tudi cenovna problematika. le la 4 USPEŠNO TUDI MARKETING iN ZASTOPSTVA Marketinška temeljna organizacija je v devetih mesecih dosegla 98-od-■stotno realizacijo letošnjih zastavljenih nalog, lanskoletne rezultate iz enakega obdobja pa so presegli za 14 %. Ta rezultat je sorazmerno ugoden, zlasti zato, ker v Iskri zmanjšujemo namenska sredstva za nekatere marketinške dejavnosti. Zlasti so se zmanjšala naročila elementov za pospeševanje prodaje ter obseg in število akcij ekonomske propagande. V TOZD Zastopstva so v tem obdobju poslovati dokaj uspešno in to kljub stabilizacijskim utiepom na področju zunanjetrgovinske menjave. . Vendar pa pričakujejo hujše posledice v zadnjem letošnjem četrtletju. L D- sejmu Interbiro 80 v Zagrebu Osrednjo Iskrino stojnico si je ogledalo veliko število obiskovalcev, med njimi številni poslovni partnerji, o kakšnih ekonomskih rezultatih pa za zdaj še ni moč govoriti. Omeniti velja še razstavo Iskrinega industrijskega oblikovanja, ki so jo naši marketinški delavci iz Iskre Commerce domiselno postaviti ob rob našim računalnikom. Kot je znano je Iskra Commerce generalni zastopnik za znano svetovno firmo Kodak. Izdelke te firme - v glavnem mikrofilmsko tehniko smo predstaviti v isti dvorani kot izdelke ( TOZD Računalniki, le na drugi stojnici V ospredju pozornosti obisko- , valcev je bil vsekakor elektronski avto- , matski čitalec dokumentov Kodak . IMT—150. Le-ta lahko deluje samo- i stojno ati pa v povezavi z računal- , nikom. , Na »zastopniškem štantu“ firme Hewlet Packart smo izključno predstavili računalniško tehniko. Pri njih je bilo največ zanimanja za novi barvni računalnik. L. D. Za naše računalnike so se zanimali tudi mladi ‘r* & o c? jno pne to, :tih re- em ali, Ino icu da- :jev re- da jev i v stih vila ori- iro- so irih nje :cih 28. PRAZNIK FERITOV Pregledali uspehe IIM NAREDILI NAČRTE V TOZD Feriti so homogen kolektiv. Znajo skupaj pljuniti v roke. ^mo bežen sprehod po tovarni pove, da vsakdo dobro ve, kaj je njegov P°sel. Ni skupin v klepetu ob kavici. v tej tovarni vsako leto proslavijo °oletnico ustanovitve tovarne, s Pregledom dela, s priznanji in iubilejnimi nagradami. Letos so Proslavljali v petek, 24. oktobra, Pelovno, na slovesni seji delavskega SVeta. Podelili so jubilejne nagrade, Priznanja 7 najboljšim delavcem in trem zunanjim sodelavcem. h Pred slavnostno sejo domačega Delavskega sveta sva šla z direktorjem Dušanom Dolničarjem skozi tovarno. »Pravzaprav ni letos kaj posebnega hdeti. Nekaj novih strojev in nekaj •rovih organizacijskih prijemov v Proizvodnji. Tudi razvojntid in tehno-°gi so naredili lep korak naprej od ani. To je nekako vse,“ je skromno dejal Dolničar. Za temi „čisto navadnimi'1 koraki pa se skriva velik korak naprej. Letos so dvignih produktivnost za več kot 60 %, izvozili so nad 30 % več kot lani, povečali so celoten prihodek. Vse to le s 3 % več zaposlenimi kot lani ta čas. Napravili so soliden temelj za novo investicijo v širitev proizvodnje, ki ima vse ekonomske pokazatelje za dobro prosperiteto. Najbrž je skrivnost njihovega velikega uspešnega prodora in lepih poslovnih rezultatov njihovo nenehno prizadevanje za najvišjo — profesionalno kvaliteto. Proizvajajo že nad 60 % svojih izdelkov v tem visokem kakovostnem razredu, po katerih je veliko povpraševanje doma in v svetu. Hkrati pa tehnologi in razvojniki intenzivno delajo na novih programih, na tehničnih izboljšavah, odpravljanju ozkih grl v proizvodnji, na zamenjavi uvoženih surovin in polizdelkov z domačimi in še bi lahko naštevaU. Letos so v proizvodnjo postavih stroj za lepljenje kontaktov. Ta avto- ive. Avtomat za magnetenie. lice _ D. DO ZORIN mo ilke toj- ko- 10- lak no- tal- me ed- jih DVl , D. Dobri začetni koraki (Nadaljevanje s 6. strani) opravljal v Ljubljani, se pravi ob manj- potnih stroških. V tem TOZD tre-outno prekoračujemo resolucijsko dobljeno maso za potne stroške in glede [Ja obstoječi trend dvomimo, da se “omo do konca leta uspeli ujeti v °kvir omejitev. S to problematiko smo ob spreminjanju planov, pogojenih s sprejemanjem resolucije, opo-brili ustrezne organe v SOZD in tudi 113 občini. Pri razporejanju čistega dohodka ^o se gibali v obliki planirane struk-ture posameznih postavk glede na režiran dohodek. Sodimo, da bomo v drugi polovici (eta zaostanek v prihodku nadoknadili ln plan dosegli, oz. še celo za nekaj Presegli. V zvezi z notranjo konsolidacijo, ujetjem med posameznimi TOZD, je treba reči, da vsaka TOZD prihaja iz svojega okolja, kjer je bolj ali manj Samostojno poslovala, na osnovi svojih Usmeritev. To nam je povzročalo nekaj težav pri delu, nekatere pa so ostale še naprej. Zdaj je pripravljenost Za sodelovanje s strani vseh TOZD to-‘•kšna, da bomo vse ostale odprte postavke laže razrešili. Tako je zdaj tudi Pd samih TOZD, prisotna želja po čimbolj enotnem urejanju posameznih skupnih zadev. Iz takega urejanja sledjo po eni strani manjše administrativne obremenitve, po drugi strani pa ^hko dobimo med seboj bolj primer-ijive podatke. Dejavnosti vseh naših ‘OZD so take, da so podatki med s®boj primerljivi: - npr. dohodek na delavca, določena sredstva za širitev materialne osnove na delavca, bruto osebni dohodek glede na strukturo zaposlenih 111 na zahtevnost nalog, ki se v posameznem tozdu pojavljajo. V naslednjem planskem obdobju bomo lahko ponudili Iskri sestavljene oaloge, v katerih bo sodelovalo več t0ZD. S takimi sestavljenimi nalogami bomo lahko zgradili kompleksne fešitve (npr. informacijski sistem bOZD, posamezne informacijske Podsisteme, organizacija posameznih Poslov, funkcij ipd. ), hkrati pa bomo jja njih dosegli sodelovanje sodelavcev, ki tega sedaj niso bili navajeni. Mislim, ha je za nadaljnji razvoj naše delovne Jubilanti dela in dobitniki priznanj v Feritih. matska naprava bo zamenjala kar 10 delavk. Odpadel je tudi človeški faktor pri kvalitetni ravni v tej fazi proizvodnje. Pognali so tudi stroj za nanos silikonske zavore in avtomatsko napravo za magnetenje in še nekaj tehnoloških pridobitev je bilo. Vse te polavtomatske ali avtomatizirane faze so razbremenile celo vrsto ljudi, ki so jih zaposlili drugod. Odpadla so tudi ozka grla. Precej tehtioloških izboljšav so prenesU tudi v proizvodne obrate v Ljubnem in Solčavi. Tehnologijo so v teh poslovnih enotah močno posodobili in tja prenesli tudi zahtevnejši proizvodni program. Družbenopolitično delo se je letos ob močni udeležbi dobrega obveščanja lepo razmahnilo in tudi udejstvovanje pri samoupravnem dogovarjanju in odločanju je vse bolj tvorno. Tudi šport je lepo zaživel, tako zimski kot tudi poleti na igriščih. Nič posebnega ni, če se popoldne na igrišču sreča kar polovica kolektiva na tekmi, eni kot igralci, drugi pa navijajo. Tudi letovanja so letos omogočili več sodelavcem z organizacijo in sofmansiranjem TOZD. Letovanje so organizirali na Lošinju. O vsem tem so govorili na slavnostni seji Delavskega sveta. Drugo leto pa bodo nadaljevali z istim tempom. Nato so prejeli nagrade ob delovnih jubilejih v Iskri: Za 20 let: Stanislava Prelc Za 10 let: Žarko Kranjc, Stojan Miljkovič, Borivoj Nikolič, Jožica Petelin, Rada Stevanovič in Stanka Vranješ. Priznanja za prispevek k razvoju tovarne pa so dobili: Ivanka Nadvežnik, Olga Kropivšek, Rada Stevanovič, Marjeta Miljkovič, Slavka Trbovšek, Marija Valant in Marko Kokalj. Za zunanje sodelavce, ki so prejeli priznanja pa so jih utemeljili takole: TOZD ZA GORKA, Tvomica opekarskih, vatrostalnih i kiselo-otpomih proizvoda iz Bedekovčine: Vodstvo TOZD, direktor Dragutin Sadaič in strokovne službe, predvsem pa ing. Novosel kot odgovorni tehnolog in Tkalec — direktor komerciale, so z vso zavzetostjo in znanjem sledili potrebam TOZD Feriti po specifi- Direktor TOZD Zagorka Dragutin Sadaič. čnem ognjestalnem materialu. Uspeli so razviti kvaliteto, ki se v proizvodnji že lahko uporablja in delno nadomešča uvožene žgalne podloge. S tem so že v letu 1980 prispevali k zboljšanju uvozno-izvozne bilance TOZD Feriti, kar je v tem času tako pomembno tudi s splošnega družbenega vidika. Ing. Karel ZELIČ — vodja razvoja za elemente DO Elektromehanika Kranj, TOZD ATC. S svojo izjemno zavzetostjo, strokovnim znanjem in sposobnostjo za sodelovanje je s tehničnega vidika odločilno prispeval k tako hitri uvedbi Direktor DO ZORIN - Marjan Trojan organizacije, ravno pripravljenost strokovnih sodelavcev, da delajo in si pomagajo na skupnih nalogah, temeljnega značaja. Danes že imamo izdelane predloge za takšne skupne nastope in upam, da bodo prve naloge stekle že konec letošnjega leta. Kot največji problem našega združevanja moram ponovno izpostaviti prostor. Teh težav smo se zavedali že pred združevanjem in se je vprašanje prostorov pojavilo kot pogoj, da združevanje realiziramo. To se počasi rešuje. TOZD so lahko lokacijsko ločene, vsaka zase ima neustrezne prostore, za skupne službe smo začasno pridobili 30 kv. m (6 sodelavcev). Zaradi tega nismo mogli združiti računovodske funkcije in zaenkrat poteka ločeno. V dveh TOZD, ki do sedaj nista imeli računovodskih služb, smo jih morali sedaj oblikovati. Sodimo, da je prostorska ureditev in pridobitev ustrezne računalniške opreme bistvenega pomena, da se dobro notranje organiziramo, in da lahko ponudimo tiste rešitve, Id jih s tako kadrovsko strukturo lahko ponudimo. Zato v za naslednje srednjeročne obdobje razmišljamo, da bomo investirali v računalnik in začeli pripravljati sredstva za zagotovitev lastnega deleža za gradnjo po letu 1985. To je trenutna situacija o naših problemih, grobih predvidevanjih in poročilo o prvi polovici skupnega poslovanja, ki je dobro. M.O. Poslovna enota v Solčavi MAGISTRU MIRANU JARCU V SPOMIN De mortuis ni! nisi bene — o mrtvih le dobro, so rekli letinci. O našem Miranu pa lahko govorimo, kot smo govorili za njegovega življenja, te dobro. Velik strokovnjak, praktik in široko razgledan mož je bil. Trden značaj in prodoren, mi-selen človek. Ob vsem tem, pa je bil najboljši tovariš, sodelavec in sogovornik z vsakomer izmed nas v Magnetih. Za vsakogar je imel dobro besedo, ni ukazoval, svetoval je in naročal in radi smo črpati iz njegove bogate zakladnice znanja, izkušenj in njegove modrosti. Kruta bolezen ga je iztrgala izmed nas in smrt nam ga je vzela za zmerom. Nastala je velika praznina. Magister Miran Jarec je žive! s tovarno, za tovarno in z nami. Bil je poln načrtov za danes in za novo tovarno, katere otvoritve ni dočakal. V bridkih trenutkih lahko rečemo le to, da bomo ohranili na našega magistra tako svetal spomin, kot je bil Miran svetal, sončen in globoko človeški značaj. Naj mu' bo lahka slovenska zemlja, ki jo je ime! tako rad! Sodelavci domačih induktivnm komponent v proizvodnjo telefonskih central. Njegova zasluga so tudi hitri rezultati meritev in testiranja novoosvojenih izdelkov. S svojim prispevkom je ustvaril pogoje za hitrejšo rast obsega kvalitetnejšega deleža proizvodnje TOZD FERITI v zadnjih dveh letih. Ing. Janez GROS — vodja nabavne skupine za elektronske elemente TOZD Nabava, DO Elektromehanika Kranj. Z izredno osebno angažiranostjo ter uspešnim koordiniranjem med tehničnimi, planskimi in prodajnimi službami temeljnih organizacij združenega dela ISKRA Elektromehanika Kranj in TOZD Feriti, je dosegel vzorno sodelovanje in obojestranski uspeh pri uvedbi navitih komponent in samih feritnih jeder v proizvodnjo več temeljnih organizacij ISKRA Elektromehanike, ki so se do nedavnega še uvažale. S tem je prispeval k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance svoje delovne organizacije, TOZD-u Feriti pa omogočil hitrejšo rast. F.K. REZKA PETAN se je po 22 letih dela v mokronoški Iskri poslovila od sodelavcev in odšla v pokoj. Delala je vse od začetka dela v tej tovarni. Ko smo jo vprašali, če ji bo kaj dolgčas, je vskočil sodelavec in dejal, da bo Rezka imela najlepše čase, saj hodi na počitnice na Ažurno obalo. Vsi smo se nasme:ali. Mislil sem, da je to šala pa mi je Rezka pomagala iz zadrege: »Res hodiva z možem vsako leto na dopust v okolico Marseillea in v Pas de Calais. Mož je namreč svoj čas delal v Franciji in ima francosko pokojnino in tam tudi stare prijatelje, pri katerih preživiva dopuste ob morju." Sodelavci so Rezki kupili spominska darila in lep šopek. Vsi pa smo ji zaželeli mnogo lepih dni doma in na Ažurni obali. ISKRA - IEZE TOZD Tovarna specialnih elementov in materialov Ljubljana. Tržaška 2 vabi k sodelovanju delavko za opravljanje naslednjih opravil in nalog: 1. ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV l v popoldanskem času v enoti TOZD Kotnikova 16 Od kandidatov pričakujemo končano osemletko. Delovne izkušnje niso potrebne. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem poskusnega dela. Podrobnejše informacije dajemo kandidatom na neobveznem ustnem razgovoru. Vloge sprejemamo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA TOZD SEM, kadrovska služba, Ljubljana, Tržaška 2. TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE Kako teče naše poslovanje Pretekle so že tri četrtine letošnjega poslovnega leta, pred nami je še zahtevno delo zadnjega četrtletja, v katerem bomo skušali nadomestiti zamujeno ali vsaj deloma popraviti rezultate na tistih področjih, kjer nam najbolj škriplje. Eno od teh je vsekakor realizacija proizvodnje, ki kronično, zamuja obveznosti po gospodarskem planu. Zamujenega ne bo mogoče nadomestiti in do konca leta izpolniti obveznosti, zato ocenjujemo, da bomo ob sedanjih naporih ob koncu leta lahko beležili le 80 % realizacijo proizvodnje nasproti gospodarskemu planu. Bolje sledimo obveznostim s prodajo izdelkov. Tudi po dopustih beležimo pozitivne rezultate, tako pri prodaji na domačem trgu, kot tudi v izvozu, kar je še posebej vzpodbudno. Rezultati poslovanja so znani za osemmesečno obdobje in jih lahko ocenimo pozitivno. Nekaj najpomembnejših podatkov: celotni prihodek je realiziran v višini 188.607 din, to predstavlja 70 % letnega plana, od tega smo izvozili za 61.510 tisoč din, ali 32 %, porabili pa smo le 65 % planiranih sredstev, zato sta dohodek in čisti dohodek bolje realizirana kot celotni prihodek in sicer: dohodek 73,5 %, čisti dohodek 78,5 %. Dosežen čisti dohodek smo razde- lili: za osebne dohodke in sklad skupne porabe 56.422.804 din -64 % GP, za poslovni sklad za razširitev materialne osnove dela 35.625.311 din — 80%, za rezervni sklad 2.198.914 din-50%. V proizvodnji trboveljske Iskre Rezultat daje tudi možnost poračuna osebnih dohodkov na osnovi določil republiškega dogovora in uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. O tem je na zadnji seji že razpravljal in sklepal DS TOZD. Ob teh ugotovitvah lahko v našo prihodnost gledamo kar samozavestno, vendar tudi samokritično, ker se zavedamo, da bi lahko bili rezultati še boljši, če ... Vsi ti zaključki morajo biti osnova za gospodarski plan za leto 1981, ki ga že intenzivno pripravljamo. Zavedati pa se moramo, da se pogoji poslovanja zaostrujejo, kar bo od nas zahtevalo tudi vlaganje večjih naporov, kot smo jih bili vajeni doslej. Olga Malgaj MALI NOGOMET V okviru XIV. letnih športnih iger ObSS Kranj je bilo v petek, 24. oktobra zaključeno tekmovanje v malem nogometu. Za tekmovanje je bilo prijavljenih 36 ekip OOS. ISKRA Elektromehanika je nastopila s tremi ekipami. V predtekmovanju sta se najbolje plasirali ekipi ISKRA B in ISKRA C, ki sta v svojih predtekmovalnih skupinah zasedli prvi mesti in se uvrstili v zaključni del tekmovanja. Tekme v polfinalnih skupinah so bile zelo zanimive in nekatere tudi na zavidljivi kvalitetni ravni. ISKRA B je v svoji skupini zmagala in se uvrstila v finale. ISKRA C je zasedla v svoji skupini 4. mesto in se je v zaključnem delu borila za 7. mesto. , Rezultati inalnega dela tekmovanja: ISKRA B : SAVA A 3-0 PLANIKA A : GRADBINEC A 6 2 GORENJSKI TISK : IBI 4 0 ISKRA C : MERKUR 3 0 Končna uvrstitev ekip od 1. do 8. mesta: 1. Iskra B, 2. Sava A, 3. Planika A, 4. Gradbinec A, 5. Gorenjski tisk, 6. IBI, 7. ISKRA C, 8. Merkur. Iskra B je večino tekem odigrala v sestavi: Gros, Stenovec, Vukič, Brezar, Kert, Mokič, Mažgon, Češen in Kožar. Poudariti velja, da je tekmovanje potekalo brez zapletljajev. Ponovila pa se je stara napaka, da se je začelo prepozno. Veliko tekem sta ovirala dež in blatno igrišče. Za nameček po finalnih tekmah ni bilo podelitve pokala in priznanj najbolje uvrščenim ekipam. Vodstvo tekmovanja in organizator tekmovanja se bosta morala v bodoče poigrati tudi s temi ..malenkostmi" za dobro končno oceno tekmovanja. R. Kožar TURNIR V MALEM NOGOMETU V delovni organizaciji Avtomatika veljajo športniki za zelo aktivne, kar se odraža tako na Iskrinih športnih igrah, kot tudi v raznih občinskih tekmovanjih. Prav tako se radi srečujejo v tej ali oni športni zvrsti tudi znotraj same delovne organizacije. Eno izmed takšnih srečanj je bilo tudi v soboto, 25. oktobra v Vidmu pri Dobrepolju in sicer v malem nogometu. Nastopilo je skupno pet ekip iz naslednjih TOZD Avtomatike: ELA iz Novega mesta. Stikalni elementi iz Dobrepolja, ekipi ljubljanskih TOZD Sestavni deli in Orodjarna ter ekipa iz TOZD Releji iz Makol. Čeprav je za časa tekmovanj deževalo, tako športniki, kot tudi gledalci, ki jih je turnir privabil, niso odnehali in med ekipami zagrizen boj ni ponehal do finalnega srečanja med ekipama TOZD ELA in TOZD Sestavni deli iz Ljubljane. Najboljša je bila novomeška ekipa, ki je zanesljivo in z domiselno igro uspešno obračunala z vsemi nasprotniki, ostale ekipe pa so se uvrstile takole: 2.) Sestavni deli, 3.) Stikalni elementi, 4.) Orodjarna, 5.) Releji. Preden bo nastopila zima. Se bodo v internih tekmovanjih pomerili športniki še v drugih panogah in tudi o tem bomo sproti na kratko poročali. —JC— ŠAHOVSKA NOVICA Aktivnost šahistov Elektromehanike ne popušča. Na to kaže tudi dejstvo, da smo letos organizirali mesečne turnirje celo v mesecih, ki so izrazito dopustniški. Na 10., to je oktobrskem hitropoteznem turnirju, je prepričljivo zmagal Lojze Deželak pred Albinom Obleščakom, Jožetom Cimpermanom, Lojzetom Mezgom, Marjanom Planincem, itd. Olga Štempihar ^ ISKRA - glasilo delovnega kolek«- ^ ve SOZD Iskra Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — V.d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar — komentator Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrkh (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Bor« Čerin (DO Elektrozve-ze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. J V tednu protipožarne varnosti so v trboveljski Iskri pripravili pregledno razstavo vseh naprav, priprav in opreme za boj proti ognju. Hoteli so opozoriti kolektiv, kako, kdaj in s čim je mogoče gasiti y Polprevodnikih, če pride do požara. Razstava je zbudila veliko zanimanje. Napet trenutek s turnirja p malem nogometu Avtomatike. Prebrali smo za vas Kot vsako leto na jesen, so tudi letos izšle v tradicionalni Kurirčkovi knjižnici štiri knjige, dela slpvenskih piscev za mladino. Pri tem pa velja že takoj spočetka omeniti, da so naklade Kufirčkove knjižnice za naše razmere izredno visoke: 20.000 izvodov, kar vsekakor predstavlja tudi svojevrsten fenomen pri nas in potrditev, da dobra dela za mladino vedno in povsod najdejo svoje številne bralce. Med letošnjimi štirimi knjigami te knjižne zbirke je tudi pesniška zbirka Vojana Tihomirja Arharja ..Ogenjček". Pesnik Vojan Tihomir Arhar, ki se je sicer rodil v Ljutomeru, a živi v Ljubljani, nikakor ni neznano ime mladim in najmlajšim bralcem, saj objavlja svoje pesmi v najrazličnejših mladinskih revijah, največ v reviji Kurirček, zatem v Cicibanu, tržaškem Galebu in celovškem Mladem rodu. Sicer pa je že doslej izdal tri knjige pesmi: Capljači 1972, Kresnice 1974 in Letni časi 1979, vse tri njegove knjige pa je izdala založba Borec. Vsekakor pisati za mladino, povrhu pa še pesmi, nikakor ni lahko, saj so, kot smo že večkrat ugotovili, mladi bralci izredno kritični in jim je tudi težko vsiljevati in prodajati slabo literaturo, saj je za njih najboljša literatura komaj dobra. Arharjeva otroška poezija vsekakor ustreza vsem normam in kriterijem dobre mladinske poezije, ker ima poleg artističnih odlik, ki se kažejo v ritmičnosti in zvočnosti rime tudi vsebinsko sporočilo, ki temelji na realnih okoliščinah otrokovega sveta. Tako je Arhar vseobsegajoče zajel pestri in dinamični svet sodobnega, našega otroka, ni ostajal samo v pravljičnosti in lahkotni fantaziji, temveč je znal otroški svet nepokvarjenosti in fantazije predstaviti z vsemi sedanjimi realnostmi, ki posegajo vanj: v njegovi poeziji ni samo tradicionalnih živali in rekvizitov otroškega sveta, temveč so prisotni tudi moderni dejavniki, ki vplivajo na našo celotno kulturo in civilizacijo, pa naj gre tu za tehniko ali pa nove odnose v naši družbi, ki temelje na zgodovini in revolucionarni tradiciji našega človeka. Še posebej pa velja opozoriti na humornost njegove otroške poezije, ki je svojevrstna odlika pa tudi kvaliteta, ki daje njegovi poeziji še poseben blesk in Žlahtnost.da ne govorimo o posrečenem izboru in igri njegovih besed, zavoljo katerih dobiva njegova poezija še poseben, umetniški čar, kar vse ji omogoča, da si še laže in hitreje najde pot do otrokovega srca in njegovega čustvovanja. Arharjev Ogenjček vsebuje pet zaključenih ciklusov otroških pesmi in sicer cikle Pravijo, Palčki, Pike, Praznične in Limanice. Limanice so v bistvu dokaj duhovite in kratke uganke v verzih, ki jih sicer ni težko razvozljati, a so vendar izredno domiselne in vsekakor sodijo med najboljše, kar jih imamo na Slovenskem v tej izredno bogati, domiselni in tudi dokaj zahtevni literarni zvrsti. Zbirka Ogenjček je torej izšla, kot smo že zgoraj zapisali, v letošnji redni zbirki Kurirčkova knjižnica, ki jo izdaja založba Borec v Ljubljani. D. Ž. ČASOPISNE NOVICE V novomeški občini živi samo 3 % prebivalcev vse Slovenije, vendar je ta občina izvozila v prvem polletju letošnjega leta po vrednosti 8 % celotnega izvoza Slovenije. V primerjavi z istim obdobjem lani so v občini povečali izvoz kar za 66,6 %. Med podjetji, ki so dosegla najboljše izvozne uspehe, sodi Novoles, na drugem mestu pa je že Iskra v Šentjerneju. V osnutku republiškega dogovora o skupnih temeljih načrta SRS so navedena merila za prestrukturiranje gospodarstva, na podlagi katerih bodo ocenjevali primernost naložb. Med drugim je zapisano, da bi vsaka nova naložba zagotavljala 400 din dohodka na delavca in na sto vloženih dinarjev dala 75 din dohodka. Pri medobčinski zbornici za Gorenjsko so na temelju kazalnikov uspešnosti za minulo leto preizkusili merila in ugotovili, da od 400 TOZD izpolnjuje prvi pogoj le 21 TOZD. Med Iskrinimi TOZD na Gorenjskem navaja kranjski Glas le Računalnike in ATC. Podjetje Cimos, ki je nastalo 1972. leta na temelju skupnega vlaganja Citroena iz Francije, Iskre in Tomosa, predvideva drugačno razporeditev del znotraj delovne oganizacije. Tako naj bi temeljna organizacija v Buzetu izdelovala menjalnike in montirala motorje v avtomobile vrste GS. Buzetski Cimos načrtuje zato velike investicije v naslednjem srednjeročnem obdobju, pri zbiranju sredstev pa bo sodelovala tudi skupnost občine Rijeka. Us Ni Na dan vstaje makedonskega ljudstva so vključili v Prilepu novo avtomatsko telefonsko centralo vrste metaconta 10 CL — so zapisale beograjske Večernje novosti. Nova centrala je super moderna, opremljena je z računalniki in ima trenutno zmogljivost 12 tisoč telefonskih priključkov, toda možno je njeno zmogljivost še podvojiti. Takoj po svečani otvoritvi so začeli monterji s povezavo i novih 2,000 telefonov za tiste naročnike, ki so odkupili priključke z lastnim deležem v obliki kredita 5.000 novih dinarjev, pošta pa je sprejela obveznost, da jim bo kredit povrnila s 4 % obrestmi. Skopski Večer opozarja, naj ljudje ne kupujejo v tujini telefonskih aparatov, čeprav so renomiranih znamk. Pošta priključuje telefone samo iz proizvodnje Iskra, oz. tiste, ki imajo atest skupnosti PTT Jugoslavije. Stabilizacijska naravnanost mora tudi prihodnje leto nujno zajeti vse oblike porabe ne le osebno, marveč tudi skupno in splošno, pa še investicijsko so poudarili na seji odbora za tekočo gospodarsko in socialno politiko izvršnega sveta SRS, ko so obravnavali izhodišča sestavo republiškega proračuna za naslednje leto. Odbor je ugodno ocenil skupno akcijo izvršnega sveta SRS, gospodarske zbornice, SISEOT ter Narodne banke SRS, da bi nekatere večje gospodarske organizacije, ki že precej izvažajo, letos še dodatno izvozile za okrog 100 milijonov dolarjev. Kot kaže, bo ta dodaten izvoz uresničen, saj so nekatere organizacije sprejele velike dodatne izvozne obveznosti, kot npr. Iskra — 5,000.000 dolarjev. Članek v Delu izpod peresa Igorja Prešerna. Skoraj vsi pomembnejši jugoslovanski dnevniki so objavili razširjeno informacijo, da so v Nišu položili temeljni kamen za tovarno slikovnih (barvnih) cevi. Pri tem navajajo investicijo 2,3 milijarde dinarjev, ki jo združujejo El, Iskra in RIZ, letno proizvodnjo 350.000 slikovnih cevi in proizvodnjo po licenci holandske firme Philips. Začetek proizvodnje je načrtovan v letu 1982, zaposlenih pa bo 600 delavcev. Na sestanku izvršnega odbora sekcija za Avstrijo v zvezni gospodarski zbornici so ugotovili, da je bila udeležba jugoslovanskega združenega dela na letošnjem mednarodnem velesejmu na Dunaju zelo uspešna in hkrati vzpodbudna za razširitev blagovne menjave med Avstrijo in našo državo. Nasploh je jugoslovanski izvoz v Avstrijo v osmih letošnjih mesecih zabeležil porast skoraj za eno četrtino in sicer na vrednost 126,1 milijona dolarjev. Uvoz se je povečal samo za 2,8 %, toda trgovinski deficit je še peprej zelo visok in znaša 229 milijonov dolarjev. Beograjski Privredni pregled je objavil 8-mesečno bilanco poslovanja SOZD z naslovom ..Nadaljuje se dinamična rast izvoza". Iskra je v tem razdobju dosegla proizvodnjo v vrednosti 7,7 milijarde dinarjev, ali 11,8 % več kot v istem razdobju lanskega leta. Realizirana proizvodnja po tekočih cenah pa je dosegla celo vrednost 10,13milijarde dinarjev. V vseh delovnih organizacijah je dosegla proizvodnja raven planskih predvidevanj in je bila hkrati precej višja kot v istem razdobju lani. Tudi izvoz je znatno napredoval, hkrati pa je uvoz precej zaostal glede na dinamično rast proizvodnje. V iut •z: Je Oti; ‘na ti; tov % kt seb ■ko 'Pn i,3< kit. lede ti' lovi $ ‘■uti v ..Poslovanje za vzgled" je naslov članka v rubriki pisma bralcev v splitski Slobodni Dalmaciji. „Ce se vam pokvari Iskrin telefon, ga pošljite proizvajalcu, tam ga bodo popravi'! hitro in vrnili brez kakršnega koli plačila." Bralec Kruno Sladoljev iz Vodic piše, da se mu je pokvaril telefon. Nesel ga je v delavnico PTT v Šibeniku, tam pa ga niso mogli popraviti zaradi manjkajočih delov. Poslal ga je nato Iskri v Kranj in dobil nazaj, hkrati pa so mu na željo v servisu Iskre v Ljubljani še vgradili nekatere dodatne dele brezplačno. Zadnji odstavek dopisa pravi: „Krasen primer poslovnosti in vzgled za mnoge druge." Zbral in uredil Marjan Kralj t irin isk se Irc ZAHVALE Ob tragični smrti dragega očeta ALOJZA KOŠIRJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD ATC za izražena sožalja in podarjeni venec hčerka Katarina Bajželj. Ob boleči izgubi mojega dragega očeta SLAVKA KOŠIRJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem na traku T22 za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerka Agata z družino. Ob nenadni izgubi najinega očeta FRANCA BITENCA se zahvaljujeva vsem sodelavcem elektro-vzdrževanja in otalim delavcem, ki so darovali denar za cvetje. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa upokojencu Francu Kalanu za nesebično j pomoč v težkih trenutkih sin Franc in hčerka Vida. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina ZDENKA POGAČNIKA iz Zg. Besnice se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD Prodaja, ki so v težkih trenutkih sočustvo; vali z nami, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti žalujoči: mamica Anica, očka in sestra. N ŠAHOVSKI TURNIR ISKRADATA ZA DAN REPUBLIKE Sindikalna konferenca DO Iskra Elektromehanika Kranj razpisuje 4. tradicionalni odprti moštveni šahovski turnir ISKRADATA v počastitev dneva republike. Turnir bo 23. novembra 1980, s pričetkom ob 9. uri, v delavski restavraciji Telekomunikacij na Laborah v Kranju, Moške 4-članske in ženske 2-članske ekipe bodo razporejene v jakostne igralne skupine, v katerih bo po 10 ekip. Veljala bodo pravila hitropoteznega šaha, vsak igralec bo imel 10 minut časa za razmišljanje med partijo. Poleg prijavnine mora vsako moštvo imeti dve šahovski garnituri in brezhibni uri. Prijavnina znaša: — za moško ekipo 300 din — za žensko ekipo 200 din — za mladinsko ekipo šolskih centrov 200 din. Vse ostale informacije dobite po telefonu (064) 22-221, int. 23-95. Rok za prijave je 15. november 1980, na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Sindikalna konferenca — šahovska sekcija, 64001 Kranj, Savska loka 1. POSTANITE ČLAN OSNOVNIH ORGANIZACIJ SMUČARSKE ZVEZE SLOVENUE Velike ugodnosti članov: 1) popust pri nakupu smučarske opreme 2) popust na slovenskih žičnicah 3) popust v hotelih, campih in kopališčih 4) zavarovanje 5) popust na maratonih in rekreacijskih tekmovanjih SZS Članarino lahko poravnate, ali se na novo vpišete pri: ISKRA ISE področje za rekreacijo, Ljubljana, Ilirska 27. Vse informacije dobite na tel. 325—587 (ViliTekavec) bi ta ni Pi ,P' si ib !i it s s I I ! I