£»tev. 48. Maribor, dne 155. novembra 1906. Tedaj XL. sum mm. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 E, za drage izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5 — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Kmetje! Ko so pridelki pospravljeni s polja, ko je minola jesenska setev, potem se začne, če je bila žetev povoljna, za kmeta čas, da si oddahne, da začne bolj mirno življenje. Slabo letino pa imamo mi kmetje leto za letom od države. Zato ne smemo mirovati! S podvojeno močjo moramo delati, da bo ta letina boljša. Če pogledamo po lepi naši Avstriji, ki se milje na široko in na dolgo razteza, in v njej najdemo samo kakor majhne pikice mesta in trge, potem pač uvidimo, da je kmečki stan v naši državi najštevilnejši. In vendar njegovo ministrstvo — poljedelsko, dobi najmanjšo svoto od vseh drugih. Da torej naša država — malo — ali boljše rečeno — nič. Toliko rajši pa vzame! Davkov predpiše najmanjšemu kmetiču toliko, in izračnni mu pri posestvecu še dobiček, da se revež kar praska za ušesi, češ, kje za Boga naj imam pri tem še dobiček. Ali je potem čudo, če kmet zapušča svoj stan, svojo domovino? Kmetje 1 Še ni prepozno 1 Da se še zboljšatil Toda hitite, dokler ni prepozno 1 Združujte se, kakor drugi stanovi, ki so združeni že tudi mnogo dosegli, med tem, ko se za vas, čeravno ste najštevilnejši, nihče ne briga, ker niste složno nastopali. Če brste edini, boste dosegli mnogo — vse! Vsaka država, vsaka dežela že ima svojo „Kmečko zvezo". Kaj pa mi, Bpodnještajerski kmetje? Ce drugod dobijo združeni kmetje ugodnosti, zakaj pa bi mi ne? Kmetje! Vsled vase želje se snuje „Kmečka zveza za Slov. Štajersko", v kateri boste združeni zahtevali svoje pravice! Vsak kmet mora biti nd te zveze! Zavednost mora prešiniti vaše vrste, kajti zavednost je podlaga združevanja in v združenju je moč! Kmetje, zahtevali ste tako zvezo, evo, kmalo stopimo pred vai s klicem: „Kmečka zveza" je ustanovljena, kmečka zastava je razvita! Kmetje, za namil Politični ogled. Državni zbor. V državni zbornici je še vedno na dnevnem redu volilna preosuova. V torek, dne 12. t. m. se je začela podrobna razprava, začelo se je razpravljati o posameznih točkah in določbah nove volilne postave. V petek, dne 8. t. m. j« govoril naš štajerski poslanec dr. Vousek, ki se je v svojem govoru posebno zavzel za koroške Slovence. Grajal je krivično razdelitev volilnih okrajev pri spodnještajerskih mestih in trgih ter izločitev obmejnih slov. občin od slovenskih volilnih okrajev. V ponedeljkovi seji je vsenemški poslanec S te in na nesramen način napad*l našega poslanca dr. Ploja. Ko je v torek dr. Ploj zahteval, naj ponovi Stein svoje trditve pred dve»"1 pričaka, da bo ga lahko tožil in dognal neresaico trditev poslanca Steina, je Stein to odklonil. Tako delajo! V zbornici so nedotakljivi, kjer pa bi morali dokazati svoje trditve, tam se branijo. Krščanske stranke na Moravskem. Pri volitvah iz splošne volivne skupine za moravski deželni zbor se je pokazalo, da so v nemških vo-livnih okrajih narastli krščansko-socialni glasovi, v čeških pa katolisko-narodni Ožje volitve bodo prihodnjo nedeljo. V čeških okrajih bo boj samo med soc. demokrati in češko katoliško narodno stranko. Tirolsko kmečko blagajno v Inomostn ustanovi „Tirolska kmečka zveza". Metali so proti blagajni polena trgovska zbornica, tirolski knlturni svet, torej ljod^e, ki stoje ravno taka visoko, kakor naši liberalni ljndski prijatelji. A zaman so bili V8i njihovi napori. „Kmečka zveza", ki ima 18.000 članov, je konečno izposlovala dovoljenje za ustanovitev „Kmečke blagajne". Na Hrvaškem se je ustanovila „Krščansko sccijalna stranka". Alkohol in volitve. Avstrijsko društvo proti pijančevanju in društvo abstinentov predložila sta volilnemu odseku poslanske zbornice vlogo, v kateri prosita, naj bi se na dan volitev v državni zbor v volilnih krajih v najbližji okolici volišča prepovedala prodaja alkoholnih pijač in naj bi se nepokorščina proti temu predpisu smatrala in kaznovala kakor prestopek proti volilni postavi. V tej vlogi se drnštvi sklicujeta po vsej pravici na to, da vživanje alkoholnih pijač škodljivo vpliva na volitve, kajti v takem slnčaju ne volijo več ljudje z zdravimi misli in so nesposobni prosto odločiti po svoji volji — taki ljudje se dajo pač lahko pregovoriti, da oddajo svoj glas za kandidata, kateri ima spretnejše agitatorje in zdatnejša deaarna sredstva. V prošnji se navaja za vzgled Norveško in nekoliko držav Severo-amenkanske države, v katerih je ta naredba že iz?edeia m se je prav dobro obnesla. Vojska med Japonsko in Ameriko. V San Francisco so razžalile šolske in politične oblasti učence tamošnjib japonskih naseljencev. Ti japonski dijaki so bili tako razžaljeni, da so se pritožili pri japonskem konzulu, ki je spravil stvar v pravi tir. Obvestil je japonsko vlado in zdaj se vrše radi tega pogajanja med obema vladama. Te napetosti se v zadnjem času med Japonci in Američani nenavadno množijo. Ameriške Zedinjene države so nasprotovale japonskemu programu v Mandžuriji, ameriške obmejne straže so umorile več japonskih ribičev, ob potresu v San Franciskn je bil zavratno LISTEK. t Stolni prost Lavrencij Herg. (Nadaljevanje.) V Lembahn se je novemu župniku odprlo širno polje praktičnega dela, kateremu se Herg nikdar ni izogibal. V gospodarskem oziru daje Herg lep vzgled vsakemu gospodarju s tem, da je natančno vodil gospodarski zapisnik. Trgovec in obrtnik morata propasti, če nimata natančnega pregleda črez svoje gospodarstvo, tako je tudi kmetu v škodo, če se ne ravna po dobrem nasvetu, ki ga dajejo gospodarske knjige in listi. Saj pravi celo sv. pismo: „Kjer je veliko rok, zapiraj; in karkoli izdaš, preštej in pretehtaj; kar pa daš in prejmeš, zapiši." (Sirahove bukve 42, 7.) — Velik prijatelj je bil Herg čebelarstvu, ki je vsakemu gospodarju res prijetna, vspodbudna in koristna zabava. V 19. letih svojega župnikovanja v Lembahu je vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, skrbel je za vzgojo mladine, za lepoto hiše božje, za versko-nravni, prosvetni in narodni napredek svojih žup-ljanov. V svojem delovanju je sploh hodil milejšo pot, to je bilo v njegovem značaju. Svojim du-hovskim pomočnikom, kapelanom, je bil iskreno vdan oče in skrben voditelj. Iz svoje izkušnje jim je dajal modre nasvete, vnemal jih za narodno in pisateljsko delovanje in kot ljubitelj čebelarstva jim priporočal gojenje nedolžnih živalic, čebel. Za cerkev je omislil več obleke in oprave ter oskrbel razna popravila. L. 1865. je dal s sodelovanjem župljanov poslikati kapelico na Kalvariji in postaviti nov kor, I. 1873. in 1874. je pa ista kapela dobila tij nove zvone. L. 1871. je bila prenovljena in poslikana tudi župnijska cerkev. Da se župnija nravno prenovi, je 1. 1872. obhajal misijon. Pri župnišču je podrl staro, grdo poslopje in na njegovem mestu napravil ličen vrt in na drugem prostoru postavil novo gospodarsko poslopje. Ob njegovem času se je zidalo tudi novo šolsko poslopje. Kakor Slomšek, je tudi knezoškof Jakob Maksimilijan Stepišnik čislal Herga in ga v priznanje njegovega plodonosnega delovanja imenoval svojim duhovnim svetovalcem dne 19. aprila 1871. Lembah se je močno priljubil župniku Hergu in mislil je do smrti ondi ostati, tem bolj, ker je leta 1878. pokopal tam svojo ljubljeno 88letno mater. Toda prišlo je drugače. Knezoškof Jakob Maksimilijan in mariborski tovariši so mu namignili, naj vloži prošnjo za stolni kanonikat. In res ga je cesar 1. 1881. imenoval stolnim kanonikom lavantinske škofije. Dne II. nov. i. 1. ga je knezoškof slovesno vmestil v novo čast in službo, deset dni pozneje, v nedeljo 21. novembra 1880, se je poslovil od svojih župljanov in se črez dva dni preselil v Maribor. Naslednje leto 1881. so mnogoštevilni slovanski romarji pohiteli v Rim, da se zahvalijo sv. očetu Leonu XIII. za prekrasno okrožnico o sv. Cirilu in Metodu. Pridružil se jim je tudi kanonik Herg in je z dragimi štajerskimi romarji odrinil iz Maribora dne 20. junija in se vrnil 10. julija. Razven Rima si je ogledal druga znamenita laška mesta: Benetke, Padovo, Loreto, Asisi, krasno Florencijo in bogato Bolonjo, Piso, Mantuo itd. Ja j številka ima „IVua Dom" kot L. 1881. se je v lavantinski škofiji ustanovila prekoristna družba vednega češčenja, ki ima namen poleg češčenja najsvetejšega zakramenta podpirati revne cerkve v škofiji, da si nabavijo dostojno cerkveno obleko. Za predsednika novi družbi je ško-fijstvo imenovalo kanonika Herga, ki je ostal družbi na čelu celih 25 let ter si je z vso vnemo prizadeval, da bi družbo povzdignil in ji pridobil spretnih rok za izdelovanje cerkvene obleke. Ni lahko cerkve v lavantinski škofiji, ki bi ne dobila v tem času od družbe — za majhno plačilo ali zastonj — kake obleke. Dokaj obsežna knjiga, ki je izšla 1. 1901. v Mariboru, natančno opisuje plodonosno delovanje te družbe pod vodstvom Hergovim. Z vsakoletnimi razstavami cerkvene obleke je imel veliko truda in skrbi, pa tudi veselje, ko je mogel raznim cerkvam razposlati lepo novo opravo. Pa tudi drugače je Ilerg živahno sodeloval pri raznih društvih v Mariboru. Že poprej kot profesor je 1. 1860. pomagal ustanoviti mariborsko čitalnico, kije od onega časa nekako središče slovenskega društvenega življenja v Mariboru, lstotako je kot župnik v Lembahu sodeloval pri ustanovitvi tiskovnega društva, ki si je z izdavanjem „Slov. Gospodarja" in drugih tiskovin tekom 35 let pridobilo velikih zaslug za pro-bujo in napredek štajerskih Slovencev. L. 1892. je bil temu društvu celo predsednik in je že takrat silil na to, da si društvo nakupi prepotrebno lastno hišo. Njegov načrt in že sklenjen nakup ni obveljal, ker dotična hiša za tiskarske namene ni bila primerna, vendar vprašanje se ni moglo več spraviti z dnevnega reda, dokler se ni 1. 1905. konečno rešilo. — L. 1873. se je ustanovilo v lavantinski ško- rilogo. nsmrten japonski bančni predsednik, milijonar Rockefeller je napadel trgovinsko poštenje Japonce? na otokn H»wai, člani amer.škega kongreia bo pretili Japoncem z vojsko in končno žal) en je japonskih dijakov, torej japonske narodaosti v San Frančišku. To je cela vrsia neprilik, ki ne gredo Japoncem na noben način iz opomina. Predsednik R>osevelt sicar miri, aospik besedam je dandanes težko verjeti, zlasti v takib položajih. Spor je torej skoro že tukaj, ali vsaj velika napetost, ki jo veča tudi to, da imajo Japonci ia Zedin;eae države iste cilje. Zadinjene države imajo dandanes v svoji oblasti otoke Fdipiie in Qawii ia z:lo žele, da bi bili njihovi še Snndski otoki. Japonci bi tudi radi se Sanjske otoke in poleg tega mislijo celo na to, kako bi prišli do Filipinov in do Hswaia. Take želje pa nikakor niso brez vojske izpolnjive. To zadnje je zlasti slučaj pri Japoncih, ker bodo Američani Filipine in Hiwai gotovo krepko branili. Za enkrat bo to nerodno, ker je ameriška mornarica z ozirom na japonsko zelo daleč zadaj. Treba bi se bilo torej za boj resno pripraviti, kar bi potrebovalo mnogo časa. In ravno tega slučaja se bodo morda Japonci poslužili in napadli Zedinjene države, predno bedo pripravljene na resen spopad. Nemci imajo velik vpliv v Tokiju in bodo za to, da se tako zgodi. Nemčija gleda precej navskriž preko morja na Angleško in vojska med Japonci in Američani bi ji bila gotovo dobrodošla: nudila bi namreč zanjo primerno priliko za boj, ker bi Angleška ne mogla dobiti od Zedinjenih držav nobene pomoči. Stvari so torej precej jasne in je mogoče, da se kmalu vrestičijo. Razne novice, * V Gradcu je umrl dne 4. t m. g. Tomaž Mlaker, uradnik štajerske hranilnice. Rijni je bil brat č. g. kanonika dr. Miakerja. Bil je po Spodnjem Štajerju dobro znan in ves čas narodni stvari zvest. N. v m. p. 1 Poročil se je 12. t. m. g. dr. Ernest K a lan, odvetniški koncipijent na Dunaju, z gdč. Eizo Berg-m a n, hčerko g. dr. Mihaela Bergman v Žalcu. * Kmetje in občinski predstojniki! Zadnji čas je, da vložite prošnje na deželni šolski svet za voljo starih šolskih počitnic. Vsak dobro ve, kako hudo je zadela ta nova uredba, da bo se šolske počitnice prestavile na poletu čas. Zdaj v jesen, ko je kratek dan, paše pa po travnikih dovolj, bi mogli za voljo, šole v hlevu krmiti. Toraj naj vse občine vložijo prošnje z podpisom vseh starišev, kateri imajo otroke za šolo, in je za pašo potrebujejo. , * Štajerska kmetijska družba postopa še vedno krivično proti Slovencem, čeravno je poslanec dr. Korošec že iuterpeliral ministra ter ga opozoril na delovanje te družbe. Pri zadnji seji so zopet odklonili prošnjo, da se ustanovi podružnica v Smibeiu fiji podporno društvo za bolne in revne duhovnike. Tudi pri tem društvu je Herg kot kanonik v Mariboru krepko sodeloval ter je po smrti Fr. Kosarja 1. 1894. do svoje smrti bil predsednik in duša temu društvu. Razume se, da je podpiral tudi druga domača dobrodelna, prosvetna in domoljubna društva in liste. Po smrti kanonika Martina Kovačič (f 1. febr. 1882) je bil L. Herg začasni ravnatelj v bogoslovnici. L. 1885. je ves slovanski svet praznoval tisočletnico slovanskega apostola sv. Metodija. Že o priliki slovanskega romanja v Rim 1. 1881. se je sprožila misel, da se 1. 1885. napravi romanje iz vseh slovanskih pokrajin h grobu sv. Metodija v staroslavni Velehrad. Izmed štajerskih Slovencev se je pridružil romarjem tudi kanonik Herg. Slovanom sovražna vlada je sicer skušala preprečiti to romanje, češ, da v okolici Velehrada razsaja kuga. Ker pa se je kmalu pokazalo, da je to prosta izmišljotina, je bilo romanje dovoljeno. Ilerg in njegovi tovariši so potovali črez Ogrsko preko Budapešte na Dunaj, od ondod pa v Velehrad, kamor so dospeli dne 7. julija. Veličastnih slovesnosti, ki so trajale osem dni, se je vdeležilo ogromno ljudstva od blizu in daleč. Vsak dan je priromalo samo Moravanov iz 6 de-kanij in je bilo nekatere dni črez 10.000 ljudi v velehradski prestolnici. Hergu se je to potovanje globoko vtisnilo v dušo in z navdušenjem je rad večkrat govoril o Velehradu. Do slovanskih blago-vestnikov je gojil nežno češčenje; ob Metodovem grobu se je njegovo rodoljubno slovansko srce še bolj vnelo in utrdilo v ljubezni in vnemi za slovansko stvar. Iz Velehrada je potoval na Poljsko, kjer si je ogledal krasno prestolnico nekdanjih poljskih kraljev, Krakov; iz Poljskega pa jo je mahnil preko Olomuca na Oeško, v zlato Prago in potem črez Linec in Ischl domov. Pozneje je obiskal tudi naše pri Mozirju. T» nemški mihelni pač nočejo, da bi se naš kmat združeval in organiziral, nočejo privoščiti slovenski® kmetom podpore, katero daje podružnica, zato odklanjajo podražnice po slovenskih krajih. No, „Štajerc", kaj praviš k temu, ti, ki se štuliš za prijatelja slovenskih kmetov? * „Narodna stranka" ali kakor jo po pravici imenujemo liberalna stranka se bah« v prilogi zadaje številke, da je zmagala v Raihenburgu s svojimi pristaši ter napad« g. župnika Carjaka, ki se ni udeležil volitev s s/ojimi pristaši. V narodu pa je bilo istočasno poročilo, da so zmagali v Rajhenburgu naprednjaki, kakor se radi imenujejo liberalci. To je aopet nov dokaz, da je narodna stranka na Štajerskem sestra krajnske liberalne. Samo zaradi tega si ni izvolila naslova liberalna stranka, ker naši kmetje dobro poznajo libera'ce, saj so jih videli ali pa izvedeli, kako surovo so se obnašali preti udeležnikom katoliškega shoda, ko so jih psovali z besedami „butelni" itd. Zato pa so si dali ime Narodna stranka, ker mislijo, da bodo pod tem imenem lažje pridobili kmete. Značilno za njih delovanje je tudi to. da so nastopili proti katoliško naredni stranki v Rajhenburgu. S tem so začeli bratomorni b)j v občinah. * Uradovanje pri železnici. Hlapec pripelje neko reč na postajo ter odda nemški tovorni list, a slovensko napisan. Dotični nradnik pa lista ni hotel sprejeti, rekoč, da slovenski ne razume in da se mora nemško napisati, ker je uradni jezik pri železnici neoiški. Vse to pa je govoril v nemščini, zato ga hlapec, ki ni znal nemški, ni razumel. Slučajno pride železniški delavec ter uradniku raztol-mači besede, potem je bila zadeva rešena, če tudi z nevoljo. Vprašamo: ali so uradniki za ljudstvo, ali ljudstvo za nradnike tukaj? Slovenščine zmožne uradnike pošiljajo v nemške kraje, a slovenščine nezmožne pošiljajo v naše kraje. Narobe sveti — Ali se bode radi uradnikov moral vsaki blapec nemščine učiti? Ta slučaj ni edmi, ako se bodo še ponavljali, bo treba poslancem naznaniti. Tokrat se ne omenimo kraja, kjer se je to zgodilo, a drugo-krat ne bodemo prizanesli. * „Štajerčevi uredniki". Ni še mesec dnij, odkar je Zavadil zapustil „Štajerca", in že ga ta imenuje »kroničnega alkoholista ter duševno in moralno propadlega duhovnika." To ie pa res lepo, da nimate boljših urednikov. Pred Zavadilom pa ste imeli Drevenšeka, katerega je bilo treba po gostilnah iskati, kadar je bil že zadnji čas, da se list daje tiskat. Potem ni čudno, da imajo posebno pijani toliko ljubezni do „Štajerca", saj „gliba vkup štriba". — Lepo je pa tudi od gospodov, ki „Štajerca" izdajajo in zalagajo, da je pol leta bil Zavadil za nje dober, da jim je zbiral novice in laži, pa niso prej našli, da je alkoholist in propal človek. I i tega tudi Linhart, bivši socialdemokrat in sedajni liberalni ptmagač, lahko spozna, kaj čaka niega, kadar odstopi od „Štajerca". Razume južne brate v Bosni in Hercegovini in tako je po-bližje spoznal vse avstrijske Slovane. Kot praktičnemu gospodarju je stolni kapitol poveril Hergu upravljanje kapitolskega imetja in kot upravitelj je v kapitolskem vinogradu prenovil gosposko hišo in kapelico, pozneje je pozidal novo gospodarsko poslopje in viničarijo. Istotako je Herg znatno pripomogel, da se je nakupil lep prostor za dijaško semenišče in pozidalo sedanje prostrano poslopje. Herg je pa v tem času tudi pisateljsko deloval. Dasi mu narava ni dala pevskega daru, je bil vendar že od mladosti prijatelj lepih pesmi. Najprej je zbral primerne nabožne pesmi in jih izdal v „Vencu", potem pa je nabiral svete pesmi za š o 1 a r j e, ki so 1.1888. izšle že v 4. izdaji, v majhnem zvežčeku po 10 krajcarjev. Istega leta je izdal tudi zbirko narodnih pesmi, I. snopič, 1. 1891. pa drugi snopič. Zaradi majhne oblike in nizke cene se je ta zbirka zelo prikupila in marsikateri veseli družbi podala pošteno zabavo. Slovenski mladini je podaril Herg še drag književni dar, namreč „Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom za sv. birmo", ki obsega poleg molitev tudi obsežno pesmarico. Knezoškof Jakob Maksimilijan je pripoznaval vsestransko delovanje Hergovo in na njegovo priporočilo mu je sv. oče Leon XIII. dne 30. decembra 1888 podelil zaslužni križec „Pro Ecclesia et Pon-tifice" (za cerkev in papeža). Knezoškof mu je izkazal svoje zaupanje tudi s tem, da ga je postavil za izvršitelja svoje oporoke, kar je Herg moral izpolniti že naslednje leto, ker je knezoškof Jakob Maksimilijan dne 28. junija 1889 umrl. (Konec prib.) se, da „Sajerc" takih pojasnil svojim backom ne pove, zato na ta-le dopis ne bo nič odgovoril ali pa : „Neko besnj človeče se v „fihposu" zopat zaletava v „Štajerca"' in zagovarja pijance, katerim smo v uredništvu morali dati slovo, ker naš list takih ljudij Be mara. Gospodje klerikalci naj se v zadeve našega uredništva ne utičejo, ampak naj se brigajo za-se." — Ia backi bodo brali in se čudili modrosti svojega „Šajerca" in rekli: „Res je tako". * Resnicoljubnost „Narodnega lista". O stvari med g. dr. Kukovcem in urednikom Lasko-varjem smo dobili to-le važno izjavo: „V svojem zagovoru o nerazdružljivosti katoliškega zakona pravi g. dr. Kukovec, da se je zborovanj« v Caljn, na katerem je predaval g. dr. Fermevc, izreklo soglasno z g. duhovniki za nerazdružljivost zakona. Resnici na ljubo smo prisiljeni izjaviti, da se dotično zborovanje žalibog n i izreklo za nerazdružljivost zakona. Gosp. dr. Fermevc je rekel, „da je v principn za nerazdružljivost zakona" — za kar je lahko tndi tisti, ki hode zdaj imeti znano reformo zakona —, „da pa je v izvanrednih slučajih, kjer bi imela, kakor je rekel g. dr. Fermevc, „zakonska že na tej zemlji peklo, za razporoko". O kakem soglasju na zborovanju se ne da lahko govoriti, ker ni bilo debate; pač pa so poslušalci zveii-noma predavatelju ob sklepu ploskali ter s tem menda pokazali, da so se strinjali s predavateljem, potem pa so takoj vsi šli iz dvorane. Predavatelj pa se je torej izrekel v navedenem Bmislu za razporoko, s čimer gotovo noben navzoč duhovnik ni soglašal. G. dr. Kukovec torej čudno sklepa. Oa pravi: „Kako bi jaz mogel govoriti za razporoko, ko pa se je naše društvo na dotičnem zborovanju izreklo za nerazdružljivost." Torej dotično zborovanje se je izreklo po navedeni izjavi za razporoko! Če je tedaj g. dr. Kukovrc soglasno z g. dr. Fer-mevcem in dragimi zborovalci — pristaši nove stranke — samo v principu za nerazdružljivost zakona, se nikdar ni zagovornik katoliškega zakona, ampak je z g. dr. Fermevc am in dr. zsgjvornik razporoke. Omenjeni izvanredni slučaji se lahko kmaln najdejo, kakor se to vidi pri zakonodajstvih, kjer imajo tako razporoko. Z zagovorniki takih zakonov ni nič pomagano katoliški stvari, in mi imamo po tej izjavi še ea vzrok več, da dvomimo, da je nova stranka iz verskega prepričanja za nerazdružljivost zakona, kakor uči katoliška carkev. Nič pa ne dvomimo o tem, da nova stranka iz taktičnih vzrokov ni za razporoko, ker bi drugače takoj izgubila zaupanje pri ljudstvu. * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je vpeljala nove, jako lične nabiralnike. Nabiralnik je podoba proseiega otroka, ki nosi na tablici napis: „Mal položi dar, domu na altar." Spodaj je zaznamovan popoln družbi« naslov. Misel nabiralniku je ta, naj bi ta proseči otrok izprosil prav mnogo darov za našo šolsko družbo. Nabiralniki, 32 centimetrov visoki, b:d> gotovo krasili vsak prostor, kamor se postavijo, bodi gostilna, trgovina ali privatna hiša. Izdelani so popolnoma umetniško. S tako podoba je družba hotela vplivati tudi n* estetičnost čutov našega ljudstva. Ker so družbo stali veliko, sklenil je vodstveni odbor, da naj se ob narofiitvi za vsakega priloži svota 10 kron. Oitali bi pa tudi potem še družbina last. Naročajo se pri družbinem vodstvu v Ljubljani. Mariborski okraj. m Naš prevzvišeni knezoškof so se odpeljali mlnoli teden v R m, kamor se morajo podati vsako peto leto k sv. očetu. Dne 7. t. m. so bili sprejeti v avdijeaci od sv. očeta. m Imenovanje. Učitelj varouka na c. kr. višji realki v Mariboru č. g. dr. Alton Jarovšek je dobil naslov profesorja. m Poročil s« je g. Tomislav Stani, učitelj v Rasah, z gdč. Rjzo Škerbinek. m „Brat Martin" so predstavljali minolo nedeljo v Mariboru. Obisk je bil zelo dober. Žal, da ne moremo preveč hvaliti predstave. V Mariboru bi se že lahko malo boljše igralo! Nekatere oseba so bile sicer izvrstne, toda celoten utis igre vendar ni bil povoljen. Pričakujemo, da nam pri prihodnji predstavi ne bo treba itaditi s pohvalo. m Sv. Ropert v Slov. goricah. Naše bralno društvo se je 14. m. m. zopet upalo stopiti na gledališki oder ter predstavljati sicer drugod že znano igro „Pravica se je izkazala", ki se pa pri nas še ni igrala. Hvalevredno je, da so nekateri naši mladeniči zanimajo za pošteno razveseljevanje. Igralo se je prav dobro. Omeniti je pa tudi zananjo opravo odra — kulis, ki so bile v novejšem časa od naše gdč. učiteljice VuČnik in drugih cenj. pomočnikov i novo slikane. Vsa hvala njejl Končno ie omenimo, j da bi radi tudi naše narodne mladenke videli v kratkem na odru kot spretne igralke. m Sv. Jakob v Slov. gor. Pregovor pravi, kdor zna, ta zna; z enakimi misli smo se razšli volilci dna 8. t. m. iz dvorca g. Grega, ne da bi bili svoji dolžnosti zadostovali. Zakaj pa? To vam povem v sledečem. Na imenovani dan je bila pri nas občinska volitev oziroma volitev novega občinskega odbora. Za predpoldne je bila določena volitev za tretji volilni razred. Dobro pripravljeni so se podali naši voMtci na volišče; ko očka Grega zagledajo tako ogromno število volilcev, so se jim začele hlačke takoj treati; kajti nvideli so kmalu, da jim daies ne bo dobra predla in če pojde tako naprej, izpcdmakne se jim še celo občinski stolec za večne čase. Kaj torej početi? Kako nadaljevanje volitve preprečiti? Take misli so se lotile nehote trepetajočega očko. Pa kakor je znano, so očka Grega precej kunštni ali žmetni; takoj so nekaj stnhtali in sreča jim je bila mila. Prišlo je namreč tekom volitve pri zapisovanju v glasovnico in protiglasov-nico do malega nesporazumljenja; nato vstane eden ud komisije ter predlaga, da se naj ta nedostatek popravi oziroma število oddanih glasov kolacijonira; a mogočni očka tega niso pripustili; vsled tega je imenovani ud komisije rekel, da izstopi iz komisije, če se »jegov predlog ne upošteva; to je bila sedaj voda na Gregov mlin; z veliko radostjo vstane ter zaključi volitev; nato prekliče omenjeni ud komisije svojo izjavo, a „jekleno značajni* Grega se niso dali več pregovoriti. Po kratkem prepiru med vsemogočnim očkcm in nekaterimi volilci podali so se vsi volilci deloma nevoljni deloma veseli na svoje dome. Očka Grega pa so se doma smejali, misleč, danes sem jim pa pokazal svojo oblast. Vidiš dragi bralec, tako znajo g. Grega. — A, ljubi očka, zdaj pa me poslušaj in si zapiši to trdno za tvoja ušesa: Osmega t. m. si svoje volilca zadnjič za nos vodil; se svojim postopanjem na dan volitve si si nakopal sovraštvo tudi pri svojih zadnjih prijateljih, k bi te mogoče še volili v odbor; a zdaj je s tvojo slavo pri kraju. Kaj ne, gospod očka, nehvala je plačilo sveta ? — O občinski volitvi se nam še piše. Ker bi ne bil izid občinskih volitev dne 8. t. m. za dosedanjega župana ugoden, prestavili so očka Grega volitve za 14 dnij. Vršile se bodo torej zopetne volitve dne 24. in 26. t. m. in sicer v soboto dne 24. za volilce iz 3. volilnega razreda in v ponedeljek dne 26. za volilce iz 2. in 1. volilnega razreda, vsikdar ob 9. nri predpoldne, oziroma za 1. volilni razred ob 1. uri popoldne, \flitve se ne bodo vršile kakor zadnjič na dvorcu gosp. Grege, ampak v Gornjem dolu pri Šreju, to je pri posestniku, ki je eno dobro uro oddaljen od farne cerkve. Ta oddaljeni kraj so si izvolili g. župan nalašč, meneč, da se bodo ustrašili naši volilci daljne poti; a varaš se očka! Če moramo iti na volitev v deveto vas, tako nas ne bo to nič ustrašilo, temveč dalo s« le večji pogum in navdušenje za to stvar. Dragi volilci, pridite torej na imenovane dni polno-številno, nobeno delo naj vas ne zadržuje dom«, vsacega občana je sveta dolžnost, da pride ter voli može, ki so znani po svoji poštenosti in značajnosti, v obč. odbor. Skrajni čas že je, da dobimo za predstojnika moža, ki bo v prvi vrsti pošten ter v drngi vrsti obrnil vso svojo pozornost v blagor naše občine, kateri je na vseh straneh treba pomoči. Naštel bi Vam lahko vse pege našega dosedanjega predstojnika, a predali cenj. lista bi postali premajhni. Omenim samo to, kar vam je že itak vsem znano, da je moral priti v zadnjem času neki visoki gospod dvakrat v Št. Jakob k predstojniku, da mu je dokazoval njegove nerednoBti. Ko bi imel drugi predstojnik enake nerednosti, bilo bi se mu kaj drngega pripetilo. — Nadalje poglejte si vaše občinske ceste; noben drugi kraj nima tako slabih cest, kakor ravno naš. Sicer bo vam g. Grega sedaj sveto obljuboval, da dobite po Zgor. Jakobskem dolu zidano cesto, ki bi peljala na Weitersfeld ali Omurek; a te obljube bodo, dragi moji, samo pesek v oči. Ako je še do sedaj ni napravil, vam je tudi slej ne bo. Le poglejte pričeti kos te ceste, ki se je že pred leti zgradila; še ta se je pod sedanjim županom tako zanemarila, da skoraj ni več razločka od navadne občinske ceste; pred dvorcem g. župana bo nastal kmalu celi močvir; še pred svojim pragom ne popravi ceste, ne pa, da bi vam zgradil nove. — Nova okrajna cesta, ki veže Sv. Jurij in Sv. Lenart, ta ni njegova zasluga, s katero se on večkrat baha, ampak to je zasluga šentlenarskega okraja, ki je v ta namen opetovano dregal okr. zastop mariborski. In tako bi vam še lahko naštel marsikatero Blično „zaslugo" našega župana, a vendar mislim, da je za danes dovolj. Dragi volilci in občani, od- j prle se vam bodo sedaj oči in sprevideli boste, da j imamo še tudi druge može v občini, ki so sposobni za tako službo. Sicer pravijo očka Grega, da so bili do sedaj v občinskem odboru sami .... in da v celem Št. Jakobu ni razun njih nobenega moža, ki bi bil sposoben postati župan; oh, kako kratkovidni ste očka, ko samo sebe sodite. Da, da, na ta način sposobnega, kakor ste vi, res ni nobenega, pač pa imamo dovolj vrlih možev, katerim bi prav lepo pristojala županova suknja. Sentjakobčani, pokažite na dan volitve Bvojo voljo, ter pridite vsi na volišč« in volite neustrašeno naše postane in značajne može. Ptujski okraj. p Ptujske novice. Veleposestnik, vinotržec in žganjar Fr. Kaiser je napovedal konkurz. Začudeni so se ljudj« vprašali, ali je mogoče, da bi tako imovita hiša bila prišla na nič; a res je! Oče sedanjega Kaiserja je z žilavo varčnostjo in vstraj-nostjo pripravil edinemu sinu veliko denarja in blaga; a mladi se je spuščal v nevarne špekulacije. Oškodovanih je mnogo kapitalistov in trgovcev, celo nekaj sicer zvitih židov je pogorelo. Sodnija je zaprla hiše in prodajalne in vsa velika posestva v Halozah in Slov. gor. bodo prodana. Kaiser starejši, ki je sinu do zadnjega še vedno pomagal z denarjem, je iBtotako prišel ob vse svoje premoženje. Gospo Kaiser in knjigovodjo so zaprli, gospodar jo je prej odkuril, pravijo, da na Švicarsko. Jedna šnopsarija j« sedaj na Ptuju manj. G. Kaiser star. je bil nekdaj dober Slovenec in med ustanovitelji ptujske Čitalnice, mladi Kaiser pa zagrizen Nemec. — V neki trgovini papirja so razstavljene silno pohujsljive razglednice; otroci, večinoma šolarji pa kar zijajo v to izložbo in pijejo strup, ki se tu ponuja. — Na Martinovo smo ob jako lepem vremenu krstili letošnji mošt in mu dali ime: prav dobra kapljica. Kupci, pridite po Haložaua. p Sodnijska uradna dneva bosta dne 17. novembra t. 1. na Ptujski gori in 24. dno nov. t. 1. pri Sv. Barbari v Halozah. p Licenciranje zasebnih žrebcev. Čas glede prijavljenja zasebnih žrebcav za licenciranje za plemenitveno dobo 1907 je določen najpozneje do 1. januarja 1907. p Pasji kontumac v mestu Ptuju in v okolici. V ptujskem obmestju se je pri nekem psu uradno dcgaala steklina in se je za Ptuj in okolico odredil pasji kontumac. p bv. Lovrenc v Slov. goricah. Na dan Vseh svetnikov so udje naše titarajske zadruge ustanovili tudi posojilnico „Rajfajzenovko". S prosincem prihodnjega leta bo začeia poslovati. Ako-ravno Lovrenčati radi v Ptuj zahajamo, vendar z veseljem pozdravljamo novo upeljavo, ker bomo lahko v prihodnje svoje denarne zadeve brez zamude vsako nedeljo doma opravili. p Rucmanci pri Sv. Tomažu. V veselem spominu ostane za našo vas zadnja nedelja meseca oktobra t. 1., ko smo obhajali blagosiavljanje prenovljene in deloma povečane kapale in kipa Marije, matere „dobrega sveta". Ker je bila prejšnja kapela v marsičem pomanjkljiva, je bila potrebna popravila; zato so vaščani splošno želeli, da se kapela prenovi in poveča. V ta namea so z veseljem in požrtvovalno pomagali in prispevali doneske. V nedeljo, 28. oktobra t. I., se je kip Matere božje v savski kapeli blagoslovil; od tod pa so ga domača dekleta v slovesni procesiji med prepevanjem lavretanskih litanij prenesla v Rucmance v kapelo. Izvrstno iz-vežbani tomaževski pevci so na to zapeli Mariji na čast dve pesmi, veleč. g. dekan pa so imeli slovesnosti primeren in podnčen govor o pomenu Matere „dobrega sveta" sploh, zlasti pa za vas, v kateri se časti. Gotovo ni brez pomena, in ponosni smejo biti Rucmanci, da so si naročili kip Matere „dobrega sveta", ki se do sedaj še malokje nahaja. Da so se priprave za to slovesnost tako hitro in povoljno izvršile, gre v prvi vrsti zasluga in zahvala vrlemu posestniku in narodnjaku J. Kostanjevc-u, ki je imel največ truda in stroškov. Podobo Marijino je v občno zadovoljnost in res mojstrsko izdelal g. Lsop. Perko, znani podobar pri Sv. Trojici v Slov. gor. Slovenj egraški okraj. s Velik požar v Šoštanju Dne 9. t. m. izbruhnil je ogenj v tovarni za usnje Franc Wosch-nagg & Söhne. Požar je uničil ves srednji trakt, obstoječ iz sedem objektov, v katerih so se nahajali stroji cele tovarne in tudi velikanska množina deloma izdelanih, deloma še surovih kož. Izdelanih kož je uničenih 3000 v vrednosti 300 000 kron. Vsa škoda pa znaša okoli en milijon kron. Neumorno je delovala domača požarna hramba s požrtvovalnim sodelovanjem vrlih Družmirčanov. Najbližja požarna bramba v Velenju prišk je še le ob pol osmi uri, akoravno je bila avizirana že ob peti uri zjutraj. Ko se je ta požarna bramba pod načelništvom Pri-boschitza pripeljala na lice požara, sprejela jih je množica z ne posebnim zadovoljstvom in čnli so so marsikateri dovtipi. Najbolj pridni so bili, kakor že rečeno, domači požarni brambovci in Družmirčani. Tem so pa prišle na pomoč še požarne brambe iz Celja in Šmartnega ob Paki, slednja je bila posebno pridna. Na lice mesta je prišel c. kr. okr. glavar g. baron Miiller iz Slov. gradca. Plemenito srce je pokazal pri tej nesreči napram svojim sorodnikom, na političnem polju pa nasprotnikom, gospod tovarnar Ivan Vošnjak, ki je dal na razpolago vse svoje delavce! Vsled tega požara je bil skoraj ves trg v velikanski nevarnosti, kajti če bi bil tak veter, kakor je razsajal pred par dnevi, zgorela bi vsa sosedna poslopja. Lastniki tovarne s o dobro zavarovani pri vzajemni zavarovalnici v Gradca. Smilijo se nam ubogi delavci, ki bodo najmanj pol leta brez dela in zaslužka. Celjski okraj. c Kat, pol. društvo za laški okraj ima v nedeljo 18. novembra shod v Jurkloštru in sicer ob 10. uri predpoldnem v gostilni g. Antona Hvaleč. Govorilo 8e bo: 1. o pomenu splošne, enake in tajne volilne pravice; 2. o pomenu in važnoBti splošne volilnt pravice za kmečki stan in o pripomočkih za zboljšanje položaja kmečkega stanu, posebno o onih pripomočkih, ki so v rokah postavo-daje in do katerih pridemo po ustanovitvi „Kmečke zveze". c Vojnik. Za okrožnega zdravnika je nastavljen g. dr. Bianko Žižek. c Umrl je dne 3. t. m. v graški bolnišnici g. Josip Terček iz Rečice v Savinjski dolini. Naj ma bo lahka tuja žemljica I c 70letnico praznuje v kratkem gosp. M hi Vošnjak, oče slovenskih posojiln;c. c Odlikovanje. Mnolo nedeljo je c. kr. višji okrajni komisar Ervin pl. Prabl iz Calja pripel na prsi žalskemu žnpnikn č. gosp. Matiji Koren zlati zaslužni križec s krono. Vršile 80 se tem povodom prekrasne cerkvene in izvencerkvene sUvnosti. c Umrla je gogpa Leopoldina Vaš, roj. Hif-ner, inženerjeva vdova in posestnica na Vransiem. c Perica ga je rešila. V goboto popoldan je v Celju skočil 8 kapucinskega mosta v Savinjo vrtnar Abadon Bader. Ena izmed v bližini stoječih peric je nesrečneža prijela za ovratnik in ga potegnila na suho, čeravno se je mož z rokami in nogami branil rešitve. Vzrok nesrečnega dejanja je bila beda in pomanjkanje vsled dalje brezposelnosti. c Dobrna pri Celju. Veliko zanimivih reči se j« nabralo na Dobrni, odkar ni bilo ničesar slišati iz našega kraja. Z bolnim prstom pač ni mogoče pisati. Pa pride vse lepo po vrsti. Najvažnejše je sedaj to, da se je prijatelj dobraskih Slovencav poštni Gol vrnil na Dobrno. Pravijo, da so ga v Gradcu bolele — noge. Hm! So pač različne bolezni na svetu. Nas pa veseli, da vidimo zopet znanega moža stopati po dobrnski cesti, levo roko v žepu, palico čez desno roko, v ustih pa cigareto. Ravno o pravem časa je prišel. V sredino političnih zanimivosti je padel. Širjemu svetu menda ni znano, da je na Golovo pritožbo celjsko glavarstvo „prepovedalo izvršitev sklepa", ki ga je storil občinski zastop dobrnskv v svoji seji dne 25. marca 1.1., da se bo namreč za naprej na občini le slovenski urado-valo, da se torej naj pošiljajo obč. urada samo slovenski dopisi. Ob enem je glavarstvo razveljavilo imenovanje častnih občanov. S car je sedaj celjsko glavarstvo takorekoč brez glavarja in z delom zelo obloženo, ker mora oskrbovati vsled zaslug pridnega ees. namestnika grofa Clary-ja čisto po nepotrebnem še okrajni zastop in okr. šolski gvet, a da pri c. k. okr. glavarstvu sedijo ljudje, ki ne poznajo najnavadnejših postav, to je vendar malo preveč. Celjsko glavarstvo utemeljuje svojo „prepoved" z ozirom na § 37 obč. reda, da se mora namreč predmet posvetovanja odbornikom pismeno nazna-riti, „to pa se je pri okrožnici za sejo dne 25. marca 1906 glede skraja navedenih aklepov opustilo". Prvič je neresnica, da bi se bilo to samo pri teh dveh sklepih opustilo, in vendar glavarstvo drugih sklepov ni prepovedalo, če tudi niso bih po § 37 naznanjeni. Drugič pa pozna vsak zaveden siovea-ski fant na Dobrni razsodbo upravnega sodišča z dne 19. dec. 1883 št. 2547, ki pravi: Ne da se vobče trditi, da je ve 1 j a v a k a k e g a sklepa občinskega z a s t o p a z a v i sna od tega, da se je njegov predmet prej postavil n a d n e v n i r e d d ot i č n e s e j e , in da se je to naznanilo ob č. zastopnikom pred sejo". Ne moremo misliti, da se g. dr. Brescbar s svojo „prepovedjo" z dne 3. avg. 1906 hoče šaliti, moremo pa misliti, da ali ne pozna postav, ki jih mora poznati vsak vaški tajnik, ali pa izdaja svoje „prepovedi" skrajno pristransko, kjer se gre za slovenske občine in c. k. okr. glavarstvu neljube sklepe obč. odborov. Sicer pa naj c. k. okr. glavarstvo ne misli, da je dobrnska občina s tem ugnaia. V obč. seji dne 28. okt. so se razveljavljeni sklepi zopet sprejeli, in se bodo izvrševali malo bolj strogo, kakor se je oni od dne 25. marca, in naj bo dr. Breschar-ju in tajniku Šk(flek-u to ljubo ali ne. Zanimiva je pa tudi pritožba Golova. Pritožili so se namreč: Auer, Orosel, Gol, Feldin, Hasenbichl in Korenak. Gol naj bo tako dober in nam razloži sledečo uganko. Korenak je namreč dne 25. marca glasoval za oba omenjena predloga in ravno tako tudi sedaj dne 28. okt. Posebno v zadnji seji se je odločno izrekel za slovensko nradovanje, kar mu je v čast, in je upati, da se bo enkrat vendar otresel vpliva privandravcev in se spomnil, da je sin slovenskih starišev. Nerazumljivo nam je torej, kako je Korenakov podpis prišel na tfsto pritožbo. Ali je Korenak vedel, zoper kaj se pritožuje, če je pritožbo res lastnoročno podpisal? Saj se vend?r ne more pritoževati zoper sklepe, za katere je sam glasoval. Na to nam naj Herman Gol da odgovor. Sicer pa je cela pritožba znak „nemške" politike na Dobrni. Zakaj pa ni prišel Gol k zadnji seji, da b1 zagovarjal svojo pritožbo? Morebiti še ga vedno bolijo noge! Dobro je, da ni bolan oa srcu, zakaj politično razbnrjenje škodnje takim bolnikom. Sicer mu pa vkljub njegovi bolezni ne moremo prizanašati, in se hočemo tako glasno zmeniti ž njim, da se bo slišalo celo na Dunaj! c Kozje. Na praznik Vseh svetnikov ob 4. uri popoldan je pridrvila grozna nevihta s hudourjem od južnozapadne strani. Vihar je razsajal, da smo mislili, da vse podere. Dež je lil curkoma, kakor bi iz škafa vlival. Ta vihar je ra;gnal vse ljudi iz pokopališča, ki so kinč li grobove svojih rajnih. Drugi dan, na vseh vernih duš, pa je bil leci in jasen. — Stelje se je minnli teden dobilo dovolj. — Mohorjeve knjige smo prejeli. Pravo veselje so marsikateri kmečki, pa tudi gosposki hiši. Pa še bolj bi knjige ugajale, če bi bile bolj ilustrovane z lepimi slikami, nekako tako, kakor stična nemška družba sv. Jožefa. Tako bi bilo našim ljndem bolj ustreženo, posebno mladini, in pa število ndov bi rantlo. — Gospodarsko bralno društvo v Kozjem priredi v nedeljo, 26. novembra, letno občno zborovanje, h kater«» n že danes vabi vse prijatelje društva, posebno pa mladino. Kje bode zborovalo in spored naznanimo prihodnjič. Odbor. c Dol pri Hrastniku. Bližamo se viharnim častm versko-političnega boja, a mi Dolani drem-ljemo po stari navadi, živeč tja v en dan. Mmlili smo, da se nam nas narodni položaj spremeni, ko se je naše „Bralno društvo" oziroma njegov odbor in uprava spremenila. Res je, da stvar napreduje in da se je število udov zvišalo od 65 do 89, ali kaj je to proti tolikemu številu prebivalcev. Lihko bi doiegli veliko več, ko bi skupno in složno delovali. Zalibog, da večina odbora, razno gospoda načelnika in knjižničarja, še čitalnice videla ni. Nahajajo se celo opebe, ki se le da sami nočejo pristopiti k drcšt n še druge ovirajo in branijo brati dobre in poučne knjige in poštene časopise. Med temi so celo možje, ki imajo vpliv in spoštovanje med ljudstvom, a „Bralno društvo" jim je deveta briga. Sliši se tu in tam, da je škoda časa, ki se porabi za čitanje, in škoda denarja 20 v. na mesto za čitalnico; ni pa škoda časa cele dneve in noči po krčmah posedati in popivati ter tam zapravljati, kar se žal pri nas pojavlja tako pogosto, da sosedje in okoličani celo govorijo, da se nikjer toliko ne popiva kakor ravno na Dolu. Potrebovali bi krdelo abstinentov, da bi prekl cani alkohol vsaj malo potrli. — Dobili smo tudi že par številk „Narodnega lista" na ogled. No, mi ga ne bomo kritikovah in natančno presojali, ker to ni naša stvar, vendar pa izrečemo svoje mnenje o njem. Stvar nam je jasna in vemo s kom imamo opraviti. Pisati zna res lepo in previdno ker so mu vsi dobri in pošteni slov. časniki kakor „SI. Gospodar", „Naš Dom", „Domovina", „Slovenec" itd. napoti, samo o „Slov. Narodn", ki je najpodliši slovenski list, ne črkne besedice, ker je njegov bratec. „Gliba vkup štriha"! Kar piše in obeta, da bo storil za Blovenako ljudstvo in za njegove pravice, to delajo brez izjeme že dalje časa vsi dobri slovenski listi, in v tem oziru bi brez njega lahko izhajali. Toda njegov glavni namen j«, vzeti duhovnikom krmilo in vajeti iz rok ter jih potisniti v zadnji kot, da bi kot taki ne imeli nobene oblasti in veljavne besede več ter da bi po svojem sukali in krmarili osodo naroda ter ga privedli do posledic, katere nam kaže žalostna zgodovina francoske revolucije in žalostni pojavi današnjih dni francoske države. Toda slovensko ljudstvo ni tako kratkovidno, da bi kar slepo in nepremišljeno sledilo takim gospodom, ker te vrste ljudi že do dobra pozna. Marsikdo j« imel že priliko spoznati njihovo „dobro in usmiljeno srce" ! Ne boš Jakec. Slovensko ljudstvo pač dobro ve, kaj so mu ti Ijndje in kaj duhovniki. Zato se mu ne bo težko odločiti, h kateri stranki da naj pristopi. Sploh pa kmečki stan nima od te stranke pričakovati kaj prida, saj mu je že na ustanovnem shodu dala gorko klofuto, katero j a pa v 1. številki malo olepšala in zavila; a ostala bo neizbrisana v kmečkem spominu. Na noge torej, rojaki, vzdramite se! Čas spanja in brezbrižnosti je minul. Zdruiujmo se ter skupno delajmo za dobro katol:šio narodno stvar. Bari te radi dobre in pončne knjige in časopise. Namesto v krčme, zahajajte rajši ob nedeljah v čitalnic?, kjer imate na razpolago dobrih poštenih slovenskih časopisov in knjig, ter pristopajte k društvu kot udje. Društvo stoji na katoliško - narodnem stališčn; vsakdo torej lahko brez strahu pristopi, bodi si otrok, mladenič, ali mož Za vsakega je dovolj primernega berila in je tudi primerno razdeljeno. Treba je le, da ie društvo podpira in razširja ter tako skupno delujemo m dobro stvar ter branimo proti napadom naših nagprotnikov naše narodae svetinje, podedovane od naših prednikov, in te so: Vera in domovina. c V Celju so šole brez veronauka, brez molitve, brez sv. zakramentov! Šolske razmere v našem mestu in okolici so vedno neznosnega. Za slovenske ljudske šole se bijemo že leta in ieta. A dozdaj še nimamo niti ese javne šole za dekleta iz okolica. Pripravljen je že kraj za zidanje novega šolskega poslopja za deško šolo, a vladni krogi ne pustijo zidati. Medtem pa zidajo Nemci v mestu šolo za šolo. Čez eno, kvečemu dve leti bodo postavili za Gaberje novo dvojno petrazreino (za dečke in dekleta) ponemčevalno šolo, s katero upajo uničiti celjsko okolico v narodnem oziru. Nemške celjske šole pa niso le v narodnem ozira Slovencem nevarne, ampak že tudi v verskem. Na šolab, kjer je neki Pražak za ravnatelja, v treh razredih ne smejo več moliti molitve, ki jo je sam Jezus učil: „Oče naš", iz enega razreda pa so že sploh odpravili veronauk: katebat nima tam nič več opraviti, tam ni molitve, ne prejemanja sv. zakramentov. To je tista „svobodna šola" brez Biga, brez vere, brez verske vzgoje. Slovenci, čas nas kliče v verski in narodni boj proti oskrunjevateljem naših najdražjih svetinj: vere in besede materine! Proč s takimi šolami, slovenskih otrok n« v take šole I Vlada, daj že vendar slovenski deci slovenske šole I Vstani ljudstvo, in govori! c Dobrna pri Celju. Tukajšnji gospod župan je knpil košček njive blizn Dobrne. Kdo bi mislil, da bo ta malenkostna stvar našim posilinemcem popolncma zmešala možgane? In vendar je tako. Vse sile so napeli, da bi razdrli pogodbo, ker bojda hočejo dobrnski Slovenci na tisti njivici staviti — Narodni dom! O ljnba domišljija! Kam spelješ 1 včasi človeško pamet! Če že govorite o „Narodnem domu", bodi vam povedano, da je na Dobrni vsaka Blovenska hiša — narodni dom —. Kakor je videti, našim nemčuhom tudi „mir" ni po volji. Po vsej sili hočejo prepir. Dobro! tndi nam je tako prav! Zdaj pa le „puško v dlan in meč ob stran" I Hočemo videti, komur bo zmanjkalo sape! Opozarjamo pa na to, da so zopet naši nasprotniki izkopali orožje. Naj nam pa zdaj pride kaka privandrana pokveka in pravi: mir! mir! zavezali mu bodemo jezik I c Steklega psa so ustrelili v Gotovljah. Ogrizel je dve osebi in sedem psov. Po celjskem okraj ti ¿i vedno pojavljajo st-kli ps'. c Žile si je prerezal 76 letni prevžitkar Matija Glojek v Gornjemgradu. Imel je svoj čas svojo hišo, katero je pa pred leti prodal in živel od tega denarja. Sedaj mu je tega denarja zmanjkalo, in ker ni hotel prosjačiti, se je rajši usmrtil. c Poročil se bo g. Avgust Marovt, posestnikov sin v Gornjih Gorčah pri Braslovčah, s posestniško hčerko Barbko Klančnik iz Podgorja. Vrlo narodnemu paru iskrene čestitke! c Ponesrečen rudar. V jami premogarske dražbe v Pečevniku pri Celju se je odtrgal plaz premoga ter padel na delavca Antona Višnar, katerega je hudo poškodoval. c Novo Šolo bodo zidali v Gornjemgradu. Dosedaj je bila šola v gradu ljubljanskega škofa. c Roko je zdrobila mlatilnica 40 letnemu dninarju Francu Dobrovnik iz Čret pri Celju Mož se je pe3 podal v celjsko bolnišnico, toda med potom j« v kolodvorski ulici padel na tla vslcd izgube krvi. Brežiški okraj. b Politično društvo „Sava" v Brežicah je dne 8 t. m sklenilo: 1. obrniti se na £g. državne in deželne poslance s prošnjo, da nemudoma potrebno ukrenejo za ustanovitev „Narodnegasveta" za Spodnje Štajersko, da naj skličejo ustanovno zborovanje in k temu povabijo vsa politična društva in zaupnike vseh stanov; 2. pozdravlja idejo ustanovitve „Kmečke zveze" za Spodnje Štajersko in želi pospešenje pripravljalnih del; 3. obžaluje, da se je z ustanovitvijo „Narodne stranke" zanesel razdor med spodnje-štajerske Slovence in izjavlja, da prej ko slej neomajeno stoji na svojem dosedanjem političnem programu; 4. protestuje zoper postopanje okrajnega šolskega sveta v Brežicah, ki je protizakonito poveril vodstvo slovenske ljudske šole v Brežicah do imenovanja novega nadnčitelja vpokojenemu (!) nadučitelju Ornig, mesto po činu najstarejšemu učitelju g. Zupan, ki je Slovenec; 5. protestuje zoper to, da bi se pri zasedanju nadučiteljskega mesta na slovenski ljudski šoli v Brežicah oziralo na politično in nemško narodno mišljenje prosilcev, masto na usposobljenost, in zahteva, da se to mesto podeli — kar je povsem naravno — prosilcu slovenskega mišljenja; 6. protestuje zoper zavlačevanje razpusta okrajnega zastopa, katerega poslovna doba je že davno pretekla, protestuje zoper to, da bi ta okrajni zastop s svojimi sklepi še dalje nalagal trajna bremena okrajn, kot se je to zgodilo, in zahteva, da se nemudoma odredijo volitve v oKrajni zastop. — Razun tega so se še razpravljale druge važne zadeve. b Prestavljen je namestniški kanclist Karol Ji rak iz Brežic k ekspozituri v Mozirje. K okrajnemu glavarstva v Brežice pride orožniški straž-mojster Tiro iz Ptuja. Drobtinice. d Draginja. Sedaj so tudi papir podražili. To bo pa v prvi vr»ti zadelo nas Časnikarje, ker bomo morali papir dražje plačevati. — Kovinski manšetni in ovratniški gumbi se podraže za 10 do 15°/o- d Premeteni tatovi. V Trentcnu v amerikan-ski državi New Jersey je priredila hčerka bogatega trgovca Cirsona maskerado. Za najboljše masko so bila odločena bogata darila. Ko je bila plesna dvorana že napolnjena, odprlo seje nakrat okno plesne dvorane in 4 osebe, opravljene v obleke zahodnih roparjev, so splezale v dvorano. Roparji so imeli svetilke in preko ramen žaklje polno orodja za ulom. Vsa dtuiba je ploskala in se smejala origi-nelnim maskam. Trgovčeva hčerka je vzveseljena podajala roparjem roke in dejala: „Vi gotovo hočete vse naše bisere?" „Ja!" odgovoril je voditelj, nakar mu je gdč. Carson dala, meneč, da je to dobra šala, svojo dragoceno brošo z briljanti in tri prstane. Vse goste je to izredno zabavalo. Metali so roparjem „za šalo" zlate ure itd. in nakrat so bile vreče polne dragocenosti. Roparji bo na to pre iskali kot pravi vesčaki še celo hišo in šli potem zopet skozi okno — nazaj jih pa ni bilo več. Vesela družba je prepozno spoznala, da je bila nesramno osleparjena. O zvitih lopovih ni sledu. d Preveč deklet. V neki angleški vasi Toppjsfiald (Essex) se opazuje tekom zadnjih 10 let, da se rodi vedno manj moških. Skoro vsi novorojenci so dekle;. V s.upui šoli se poučuje sedaj 93 deklic in 11 dečkov. Prebivalci Toppesfielda so zelo vznemirjeni. S strahom pričakujejo, da pade kmetijstvo, ali bojijo se tudi, da ne bodo mogli dobiti ženinov za toliko deklet. Radi tega so se obrnili na zdravnike, ki naj bi poiskali vzrok tej posebnosti. Nekateri pravijo, da je vzrok temu voda. Narodno gospodarstvo. Gnojenje vinogradov. Ker ne je že več h metov iz moje okolice vprašalo, kako naj bi gnojili svoje vinograde, zato sem se odločil k pisanju teb vrstic, ker me veseli, da so se vendar eikrat začeli zanimati za to prevažno delo. — Jesenski čas je najboljši čas za gnojenje vin gradov; prvič že zategadetj, ker je v jeseni več časa kakor na pomlad in pa ker je pomladna gnoiitev manj vredna, da se celo škodljiva. Ako gnojimo v suhem in če je potem suho leto, ne da gnoj svoje moči, ter se se celo korenine sežgejo. Gnojimo pa v jeseni, se snovi vsled obilne zimske mokrote raztopijo in enakomerno razdelijo. Za popolno gaojitev z umetnim gnojem se računa približno na 1 ha 6 meterskih sti tov žveplefokislega amoniaka, 7Vs q kajnit«, 3 q Tomaževe žlindre. Pri tem pa ne smem pozabiti omeniti, da je delovanje umetnega gnoja le enostransko. Ta gnoj podeli pač potrebne snovi zemlji, ne izboljša pa firikaličnih lastnosti zemlje, ker nobene puhlice (humus) ae dela in tudi ne rahlja in me razgreje zemlje, kakor to hlevski gnoj in pa kompost storita. Ako gnojimo torej leto za letom samo z umetnim gnojem, postane zemlja mrzla in težka, težka za obdelovanje, se le slabo prezrači ii, po mojem mnenju, postane zemlja izsesana in pusta. Najboljše gnojenje je torej na sledeči način: eno leto z umetnim gnojem, drago s hlevskim gnojem ali kompostom. Ako gnojenje hitro eno za drugim sledi, zadostuje le polovica zgoraj omenjenega gnojila. Umetni kakor tudi naravni gnoj se v vinogradu med vrstami enakomerno raztrosi ter tako globoko prekoplje, da se pri drugih plitvih kopih ne izkoplje. Jož. Kovačič, ekonom v Kapeli pri Brežicah. Napajanje goveje živine po zimi. Skrben kmet mora vedno paziti, kako se mu živina oskrbuje, zlasti še, ako ima posle nevedne ah brezskrbne. Rado in lahko se namreč kaj zanemari, kar potem živini več ali manj škoduje. To velja zlasti pri napajanju goveje živine, katero je velike važnosti za nje zdravje in nspevanje. Ako žival po zimi ob suhi krmi ne pije redno, vsaj enkrat obilno, navadno pa dvakrat na dan, je v veliki nevarnosti, da ji zbole prebavila, katera bolezen, če je zamujena, je lahko smrtonosna. To s 3 je žalibog na kmetih že večkrat zgodilo, zlasti v krajih, kjer žival ob mrazu in ledu težko prihaja do korita. Vredno je toraj vse skrbi, da se po zimi pot h koritu redno in sproti popravlja, kar se zgodi, da se led s krampom ali sekiro naseka ali razpraska, navrh pa še mogoče posipava s peskom, prstjo ali z žaganjem. To storiti pa je treba za časa, dokler še žival ni padla; kadar se to zgodi, postane plašna, da se boji onega mesta in na noben način ne gre več tja. Nevarnost se sedaj še povekša, ker splašena žival sili vsa divja v stran morda s strmine, kjer ji je le ena negotova stopinja lahko v pogubo. Še bolj nego po poti, treba je skrbeti za varnost in red pri korita. Treba je po okoliščinah vso storiti, da more žival do vode. Znano namreč je, da je posebno ob studencu in okoli korita po zimi največ ledu. Zato je treba vedno skrbeti, da se led razsekava in posipava s čim, da žival lahko in rada gre do vode. Ob tako nevarnem času pa še rada nori čila živina ter lahko z bodenjem ena dragi napravi nesrečo. Takrat se po več glav različne živine ne sme skupno napajati. Zlasti jonci in nagajiva teleta ter breje krave ne spadajo skopaj. Zlasti pri poslednjih treba je največje previdnosti zraven druge živine. Ako se je kaka žival Bplašila, da je padla, ne gre navadno dalje časa mimo onega mesta, zlasti ako se je to še ob korita zgodilo. Siliti jo preveč ne kaže, kajti v svoji plaSaosti vsa divja navadno skoči na stran, kjer je nesreča še lahko veliko večja. Ne kaže dragega, nego jo za Čas nevarnosti napajati v hlevu. To pa se mora zgoditi redno in zadostno, da žival ne trpi žeje, vsled česar zboli lahko, kakor smo že prej omenili. Ali to še niso vse napake glede napajanja. Zgodi se večkrat, da žival pride redno do vode, pa ko namoči gobec vanjo, brzo umakne, nakar se prav s težavo pripravi, da pije. Temu vzrok pa je najbrž votel ali bolan jezik živali. Zgodi se lamreč večkrat, kjer se živini poklada klaja, ki ima veliko res v sebi, drobir od izmlače-■ega žita itd., da kaka OBtra krma se zapiči ob zadnjem koncu jezika, kjer napravi po malem jako cbčniljivi ules (rano). Ta se čedalje bolj razširja, ker rese in bodičje od krme zaostaja v njem. Razume se lahko, da žival težko požira vsled tega, se težje pa na žgočo rano pije mrzlo vodo. Ako se to grdi dalje časa, postaja vsled rane žival čedalje slabejsa, ker ne more uživati hrane in pijače po potrebi. Zgodilo se je baje še celo, da je takšni Živali Bkoraj odgnil jezik, da je naposled vsled glada poginila. Vendar na to pameten kmet ne čaka. Kakor hitro se opazi pri živali, da bi rada, pa ne more piti po volji, brzo ji preiščimo gobec in jezik. Tega je treba precej iztegniti, nato pa bolj vzadi preiskati s prsti. Ako se otipa rana s smetmi, je to gori omenjena bolezen. Sedaj je treba kmalo rano lepo otrebiti res ali drobirja, pa jo izmiti z jesihom. Navrh pa se svetuje takšno rano namazati s Btrdjo (medom). To je treba ponavljati dalje časa, dokler pač rana ni zaceljena. Ob enem je treba žival v tem časa krmiti z dolgo krmo, senom ali tudi mehko slamo zraven. Tudi napajati se mora z mlačno vodo, da se pijače lažje privadi in vsled žeje nima nobenih slabih nasledkov. Sedaj pač vidimo, da je kmeta pri napajanja živine posebno po zimi treba velike opreznosti. Kajti mala napaka napravi mn lahko veliko škodo. Da se ji izogne, gotovo je boljše biti skrben za časa, nego čakati, da ga nesreča oči, katera ima navadno železne pesti. Pohorski. Književnost. Missa in hon. s. Caeciliae. To novo latinsko mašo je zložil g. Fr. Kimovec in sicer tako, da se lahko poje dvoglasno (sopran in alt), triglasno (brez tenorja) in četveroglasno, kar bi bili; torej zelo ugodna prireditev. Posebnih težav pač ne bo delala pevcem, le žal, da o celi maši ne morem reči, da bi stala na višini ostalih skladateljevih del. Tisk je zelo lep, ostalo pa je še obilo pomot. Gena partituri je 1-80 K, posameznim glasovom po 40 h. Naročaje se v Katoliški bukvami v Ljubljani. Čisti dobiček je namenjen za nove orgle na Bleda. S. Ljudska knjižnica Prvi zvezek je že izšel. Začenja s povestjo „Znamenje treh", dogodba znanega angleškega tajnega policista Serlok Holms-a. Povest je jako zanimiva. Prvi zvezek dobi vsakdo na ogled, kdor pošlje na dopisnici svoj naslov na katoliško bnkvarno v Ljubljano. Najnovejše novice. Državno podporo v zneska 500 kroi je dobil g. Vladimir Pašenjak za svoje podučno potovanje po Nemškem, kjer poučuje zadružništvo. Za podeljenje te podpore je posredovala „Zadružna zveza v Ljubljani. Hranilnica in posojilnica v Zičah se je ustanovila in prične takoj poslovati. Pristopila je k zadružni zvezi v Ljubljani. Pogorelo je dne 11. t. m. gospod, poslopje Franca Tesovnik v Rečici. Št. Peter niže Maribora. Tukaj se je ustanovila Hranilnica in posojilnica, ki je pristopila k „Zadružni zvezi" v Ljnbljani, Ormož. Pri nas je umrl spoštovan mož Franc Gomzi, gostilničar in posest. Sveti ma večna luč! Zginil je pri Sv. Petru niže Maribora dne 3. t. m. posestnik Matija Koron i k. Za 14 dnij prej je zapustil domačo hišo zaradi prepira. Iz hranilnice je vzel denar in 495 gld. dal baje hranit mlinarja PoredoSa. Ta pa je za več dni šel doma na Ogrsko, vsled tega je bil Koronik čisto obupan, ker se je bal za denar. Omenjenega dne 3. t. m. se je povrnil Poredoša z ženo, a Koronika je tisto večer zmanjkalo. Malomarnost je pa to, da se domače županstvo in žandarmarija niso devet dnij nič brigali za izginolega. Sv. Jernej pri Ločah. Šast oseb, katere so stekli p« obgrizli, «e je odpeljalo na Danaj v Pasteurjev zavod. p Nevarno obolel je ačitelj Josip čenčič pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Prepeljali so ga v Kamnik k starišem. Društvena naznanila. Katol. delavsko društvo v Mariboru priredi v nedeljo, dne 18. t. m. zabavni večer v svojih prostorih (F19*sergasse 4). Začetek ob 8. zvečer. Slov. kat. društvo „Straža" na Dunaja. V nedeljo 25. novembra bo sv. maša ¿a žive in mrtve člane „Straže" v cerkvi sv. Antona XV, Poutbongasse 16. Slovence najtopleje vabimo. V Gotovljah se priredi v nedeljo dne 18. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer veselica v korist tamiwnje požarne brambe v dvorani gostilne g. Franc Malgaj. Na zporedu je: 1. „Dr. Vseznal in njegov sluga Š tipko Tiček", veseloigra v dveh dejanjih. 2. „Dobro došlil Kdaj pojdete domu?" veseloigra v enem dejanju. 3. „Mojemu domu". J. Laharnar, moški zbor. 4. „V boj 1" Iv. pl. Žajc, moški zbor in 5. „Oj dekle kaj s'tak žalostno?" Dr. Ant Schwab, moški zbor. Slednjič prosta zabava. Z ozirom na blagi namen se k obilni vdeležbi najvljudneje vabi. Prostovoljna požarna bramba na Polzeli ima svoj redni občni zbor dne 18. t. m. v nedeljo ob 3. uri popoldne v občinski pisarni na Polzeli z navadnim vzporedom in vo-litvijo novega odbora. Odbor. Slov. katol. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru ima v nedeljo dne 18. t. mes. predavanje v svoji bralni sobi. Začetek ob 10. dopoldne. Predaval bo g. prof. dr. L. Poljanec o zobeh in njih bolezni. Kmetje in delavci, pridite, prisrčno vas vabimo 1 Sv. Bolfank v Slov goricah. Tukajšnje „Kat. izobraž. društvo" priredi v nedeljo 18. t. m. točno po večernicah veselico v prostorih gosp. Franca Horvat s sledečim sporedom: Petje, gledališka predstava „Mlinar in njegova hči", žaloigra v petih dejanjih. Po sporedu prosta zabava s šaljivo poito in srečolovom. Med posameznimi točkami, kakor tudi pri prosti zabavi svira godba. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor. Čitalnica v Slov. Bistrici ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo dne 18. t. m. zvečer ob 8. uri v društveni dvorani v „Narodnem domu". V slučaju nesklepčnosti zbora ob določeni uri se vrši eno uro pozneje občni zbor. ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenibov. Slov. kat. izobraž. društvo „Domovina" v Gradca priredi dne 25. t. m. v gostilni „Zum wilden Mann" Jako-minigasse 8 veselico s petjem, tamburanjem in gled. predstavo : „Trije tifcki". Čitalnica v Ljutomeru priredi v soboto dne 17. t. m. v gostilni g. Fr. Seršena v Ljutomeru „Sijamski večer" s predavanjem o Syamu v Aziji. Predava g. inžener F. L u p š a. Kazale se bodo slike iz Syama. Začetek točno ob 7. zvečer. Cisti dobiček tega je namenjen za božičnico šolarjev Franc Jožefove šole. Zanimiv večer bo gotovo privabil obilo občinstva. Kmečko bralno drafitvo v Jarenini ima v nedeljo dne 18. novembra svoj redni občni zbor po večernicah. Vzpored: 1. Pozdrav podpredsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajničarja, 4. poročilo knjižničarja, 5. šaljiv srečolov, 6. poučni govor, govori tuji govornik.| Ribniški Mohorjani so darovali 6 K za Cirilovo družbo. Zahvala. Povodom svojega godu podaril je velečastiti duh. svetovalec in dekan goopnd Martin Jurkovič ljutomerskemu slovenskemu pevskemu društvu dvajset kron. Velikodušnemu darovalcu iskreno zahvalo! Listnica urednlitva. Sv. Jurij ob Šč.: Brez podpisa v koš I — Št. Jakob: V „Naš Dom" je bilo že. žal, prepozno 1 Hvala in pozdrave. Prosimo tudi za prih. številko! — Rečica: V zadnjem trenutku nam ni mogoče tako dolgega dopisa sprejeti. — Žalec, Laško, Ptuj, Šentjur ob juž. žel.: Prihodnjič I Tržne cene v Mariboru od 10. novembra do 15. novembra 1906. Živil a, od. cLo 100 K h K h 15 40 _ _ 14 20 — — 16 — — — 16 — — — 16 90 — — 17 — — — 17 — — — 4 80 — — 4 80 — — 1 k« — 80 — — — 62 — — — 68 — — 7 — — sir...... — 40 — — surovo maslo . . . a 60 — — 2 -v — — ipeh, svež .... 1 44 — — itlj«, kislo .... — 82 — — rspa, kisla .... — 20 — — 1 lit. _ 20 — — smetana, sladka . . 72 — — ti Mala . . . 80 — — 100 glav 7 — — — 1 kota. — 10 — — Loterijske številke. Dne 10. novembra. Line ... . 16, 52, 47, 77, 37. Trst .... 55, 2, 34, 86, 82. Zahvala. Vsem, ki so mi izrazili povodom bridke izgube mojega preljubega soproga g. Franca Gomzi-j a «voje sožalje, vsem, ki so prišli od bliža in daleč ter spremili truplo blagega ranj-kega k večnemu počitku, posebna veleč, duhovščini, slavnemu nčiteljstva, ormoški slovenski šoli, slavsema uradništvu, or./žaištvu, si. fiaančni straži, okrajnemu zastopa ormoškemu, hardeški in trgoviški požarni brambi itd., vsem, ki so zapeli iz narodne ljubavi iskrenemu rodoljuba ginljive pesmi žalostinke ter konečno vsem, ki so podarili dragemu rajnkeriu v zadnji pozdrav krasne vence, izrekam svojo najsrčnejo zahvalo! Ormož, dne 13. novembra 1906. 717 (l-l) Marija Gomzi. Vsaka beseda stane 2 t. Najmaqja objava 45 V. MALA OZNANILA Va&ka beseda stane 2 vin. Vsaka beseda stane 2 v. Večkr. objava p» dogovora. |jj tSñ' Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilo. Pri vprašanjih na npravništvo se mora pridjati znamka za odgovor. Glasovir, modern, z lepim in močnim glasom se takoj proda v Rušah pri Josipu Turin. 697 (S—2) Služba organista in cerkve-nika v Skomru se razpisuje do dne 30. novembra 1.1. — Sposobni za tajništvo v občini, ki šteje okoli 200 številk, ali rokodelci imajo prednost. — Več pove župni urad v Skomru pri Velenju. 702 (3-2) Posestvo s stanovanjem, 15 minut od cerkve, sadovnjak in njiva je naprodaj. Cena 900 gld. Izve se pri Mikl-u v Stanetincih, Sv. Anton v Slov. goricah. Plačilni pogoji lahki. 708 (2—2) Lopo posestvo z mlinom ob okrajni cesti poleg cerkve in šole, pri merno za vsako obrt, meri 18 oralov, obstoječih iz travnikov, njiv, sadonos-nikov, prenovljenega vinograda, lepega bukovega gozda ter v najboljšem stanu se nahajajočih zidanih stavb, se z vsemi premičninami takoj proda. Več se poizve pri g. Frid. Zinauer. Sv. Jakob v Slov. goricah. 710 (i—2) Posestvo na prodaj. 22 oralov zemljišča, 3 orali vinograda z lepim poslopjem. Pismena vprašanja na Antonijo Kager v Pesnici št. 35, pošta Lučane. 711 (2-2) Hiia na p riferiji mesta Maribor, kjer je že gostilna z vsemi potrebnimi proBtori, tndi mesnica, ledenica, ki se da lahko v najem pivovarni, nekaj malih stanovanj, zraven še stavbišče, 10 let davka prosta, ob državni in okrajni cesti, lepa lega za prihodnjost, se proda. Kdo, pove uprav. 578 5-7 Pritlična hl6a za 5 strank, dvorišče in vrt, ob okrajni cesti, v bližini opekarne, cerkve in šole, kjer je sedaj branjarija, lepi lokali za eventualno povečanje ali pa za gostilno, se po ceni proda. Prodajalca pove upravn. 579 5-6 Znano po oenl se kupi vse rezno blago, zgotovljene obleke in perilo v vsaki velikosti pri Adolfu Wesiak, Maribor, Dravska nlice 4. 608 5 Štampilje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gra-ver v Mariboru, Gosposka ulica št. 15. (11-5) Pozor, kmetje in fantje I V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo sčasoma iznajti sredstvo za rast brk i las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 635 6 Enonadstropna hISa z malimi stanovanji, južna lega, v novi ulici, ki bo v kratkem zvezana s središčem mesta in bo potem okoli 5 minut od glavnega ozir. stolnega trga oddaljena, gospodarsko poslopje, vrt, dvorišče itd. okoli 10 let davka prosta, se po ceni proda v Maribora. Naslov pove upravništvo. 577 5-6 Vsake vrste debla od 4 metre dolžine kupim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozarjem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov. Janez Špes, lastnik žage, Maribor. 5-18 Vsem posestnikom vinogradov. Naznanjam, da bom imel letošnjo jesen in prihodnjo spomlad 32.000 na suho cepljenih trt na prodaj in sicer cepljene na Rip. Purtal.: 12.000 šipona, 10.000 laški rilček, 5000 silvanec, 8000 burgundec, 1000 muškat in 1000 žlahtnina, bela in ru-deča. Prodajam edino le I. vrste dobro vkoreninjene in dobro zaraščene po 140 K 1000 kom. Za jesen odvzete trte sprejemam naročila do 15. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj zaloge. Na naročila brez are se ne bodem oziral. Franc Muršič, posestnik in trtnar v Senčaku, Sv. Lovrenc v Slov. gor., pošta Juršinci pri Ptuju. 672 (10—6) V združni zadrugi (Kollektiv-genossenschaft) v Mariboru ne bo v nedeljo uradnih ur. 719 (1-1) Pozor, kmetice in dekleta 1 V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor it. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj luskine na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 8 K 60 v, 2 lončka 5 K. .Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom : P. Jurišič, lekarnar, Pakrac, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 636 6 Služabnica, ml>da deklica, se spreime k neki rodbini (3 osebe). Naslov pri upravništvu. 718 (1-1) Franc Stranjšak krojač in trgovec Rezika Korošec šivilja 715 (1-1) Kapela, dne 7.1istopada 1906 Zadnji ===== mtaden, pozdrav povodom premembe stann vsem narodno - zavednim mladeničem. 714 (1-1) Franc Stranjšak, vcdja mlad»n. zveze pri Sv. Joriju ob Ščavnici. Razglas. Želod, fižol, divji kostanj, jabolka, suhe gobe, orehe in sploh vse 600 (5-4) deželne pridelke plača najdražje Ant. Kolenc v Oeljii. D nižinsko ♦ Ljudska posojilnica bode prodajala na javni dražbi ter na lici mesta: IPne 21. nor. 1906 dop. ob 11. uri: žago in tovarno za stole v Podčetrtku. SMne 22. nor. l&OG dop. ob lO. uri: razna posestva s hišami v Gaternikn. HM ne 2&. nor. 190G dop. ob lO. uri: veliko posestvo z vinogradi, travniki, njivami in gozdi „Lujizin dvor" (Luisen-hof) nad Slatino. Na prodaj je tudi tovarna pri Varožu poleg Makol z vodno močjo, pripravna za žago in mlin; tudi je v okolici okoli 100 oralov gozda. v N .taE neje se izve pri Antonu. Belec v St. "Vid.ii nad Ivjubljano. 713 (H) prati ko + za leto 1907 se dobi na veliko in malo pri Alojziju Vršiču trgovcu v Ljutomeru. 699 (8—2) »'M— ••••••••••• Vedno sveže špecerijsko "blago, železna posoda, razna železnina itd. čisto zastonj se ne dobi nikjer, vendar pa prav po ceni v novo ustanovljeni trgovini 716 (8-1) Franc Stranjšak pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Deželni odbor štajerski je sklenil v svrho dobre izobrazbe viničarjev v sadenju amerikanskih trt in sa-donosnikov tudi v 1. 1907 ustanoviti viničarskl tečaj in sicer: 1. na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru, 2. na deželni vinicarski šoli v Silber-bergu pri Lipnici, 3. na deželni vinicarski šoli v Ljutomeru, 4. na deželni vinicarski šoli v Gornji Radgoni in 5. na deželni centralni šoli v Spod. Bregu pri Ptuju. Ti tečaji trajajo od 15. februarja do 1. dec. 1907. L. 1907. se bo sprejelo: v Mariboru 14, v Gornji Radodni 16, v Ljutomeru 12, v Lipnici 24 in v Spod. Bregu 20 sinov posestnikov in viničarjev. Ti dobe tam prosto stanovanje, vso hrano in tudi 8 K mesečne plače. Poučevanje na teh tečajih je v prvi vrsti praktično in samo toliko teoretično, kolikor je neobhodno potrebno za samostojne delavce in samostojne viničarje. Po dovršenem tečaju dobi vsak obiskovalec spričevalo o svoji sposobljenosti. Prošnje za sprejem, ki so koleka proste, morajo poslati prosilci vsaj do 1. jan. 1907 dežel, odboru štaj. V tej prošnji se mora navesti, v kateri zavod želi prosilee vstopiti in je priložiti: 1. dokaz o dovršenem 16. letu; 2. nravnostno spričevalo, katero mora biti potrjeno od župnijskega urada; 3. zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni, 4. odpustno spričevalo ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, ves tečaj (od 15. febr. do 1. dec. 1907) neprenehoma obiskovati in kar se tiče izobrazbe ubogati vsa povelja poljedelskih strokovnjakov. Gradec, dne 26. oktobra 19 0 6 . 707 (3-1) Od deželn. odbora štajerskega. A 126/5. 276. Dražbeni oklic. Od c. kr. okrajne sodnije Ljutomer se bode na predlog gosp. dr. Franjo Rosina, odvetnika v Mariboru, kot izvrševalca oporoke v zapuščini po gosp. dr. Ivanu Farkaš sledeča nepremičnina, in sicer: vi. št. 42 kat. občine Ljutomer, obstoječa iz zidanega, z opeko pokritega in 1 nadstropje visokega stanovališča ter gospodarskega poslopja hiš. št. 65/66 in s škednjem (stavbene parcele 78 in 49) in vrtuo parcelo št. 397 tudi pod cenilno vrednostjo po 30.913 K, pa ne pod izklicno ceno po 26.500 kron javno dražbala. Dražba se bode dne 18. decembra 1906 predpoldan ob pol 11. uri v stanovališču hiš. štev. 65/66 v Ljutomeru vršila. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Dražbeni pogoji se lahko pri podpisani sodniji v sobi štev. 4 pregledajo. Dražbeno izkupilo je pri sodniji položiti. C. kr. okrajna sodnija Ljutomer I. odd., 721 (l-i) dne 9. novembra 1906. nd.l tyttH kakao in iokolado, tama bodi prip«r*8*n: Ivana floffa fóndol: Katao ha ikmra insdso fiiui. m» ■ ta.nsm Ivta I.ff la ■ Uvjo ^rarrtv.no numko. Zavoji po XU kg 90 vinarje v » '/« >60 » ,~DpbiT» «• poriod. Pozor! - Bolnemu zdravje! Čitaj! = Slabemu moč! <3 >N 0 ® % >0 o h d t S •p •H »0 Pakraške želotlene kapljice Pahrailie želodčne kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišic, lekarnar v Pakracu štv. 100 ———Slavonija. —————— Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 1« steklenici« (1 ducat) 5 H, «4 steklenici« (8 ducata) Si 8-40 3« steklenlčle (3 ducati) 1« K. a aa j od. 12 stekleniiis se ae razpošilja. S CI *|tf|«|M t B#«| ■ ®e 8 1""*T sijajnim in najboljšim uspehom a proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, za-■^^mmmmamamamummmmmmmuummmT molklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): S originalni steklenici 3 K 40 v 4 originalne steklenice & H »O v 6 originalnih steklenic 8 K «O v. ZLvdl anj o čl dveh. steklenic se n. e razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: 620 16 P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. a H« f+ ¡9 N< P s • Jožef Kolarič mizarski mojster, Maribor Franc Jožefova cesta št. 9 v lastni hiši absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju, se priporo5a slav. občinstvu in čast. duhovSčuii v Izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za poslopja, pohištva in oprave za sobe in ===== prodajalne == ter vsako delo pri šoli ¡h cerkvi v vseh slogih najfinejšega in pri-prostega Izdelka. — Načrti In proračuni zastonj. 488 7 li^j^g ts^zcr ^vS^iš?5 Alojzij Pinter trgovina v Slov. Bistrioi (pri farni cerkvi) priporoča celemu okraju vedno lepo zalogo vsakovrstnega /. VJt. zimskega blaga, sukno, loden, hlaSevlno, platno, dč* velike roboe itd. Zaloga dolgega železa, obrofiev, osi, pločevine, žlo ter vse druge železnine. 701 (5—2) «jJi ^i&rSfl^ 0T AUriiTfll Zahtevajte vedno in OLUimM! povsod le najboljše vžigalice v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Gospod katehet! ^¿K Cirilova tiskarna v Mariboru je za Vas priredila pet izdaj v lepi vezavi: I. za 250 učencev stane 1*— K V. za 520 učencev stane 140 K H. za 330 ., „ 120 K VI. za 610 „ „ 140 K HI' za 490 „ „ 130 K VI. za 1000 „ „ ¡260 K CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. UŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAŽEN JE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI.:: H. VOLK 76 30 Kemična pra|njca nrejenaz najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsako-:: vrstnih oblek itd. :: Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1906/1907. Štajerski deželni odbor imel bo prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt, in sicer: 1. 700.000 cepljencev, večinoma od rumenega mozlerja, lašie graševine, belega burgundca, bele in rudeče žlahtnine, zelenčiča, rudečega traminca, renske graševine, muškatelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestris Min t i kolo. 2. 600.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Skloniš in rupestris Montikole. 3 Večje število ključev od zgoraj imenovanih treh podlag- Cena trtam je: I. 1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 kron za vse drnge. II. 1000 komadov korenjakov 24 kron za imovite posestnike, 16 kron za vse druge. m. 1000 komadov ključev 10 kron. Dež.*lni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev zmanjšati naročeni množino trt, ravnaje se po številu oglašenih naročil. Naročila na te trte naj se vhžijo do 15. novembra t. 1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa po občinskih uradih, pri katerih se dobe v ta namen naročilni listi. Obč nski predstojniki me rajo izpolnjene naročilne liste od-poslati takoj deželnemu odboru v Gradec. Naročila, ki se vložije do 15. novembra, se bodo zbirala in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost »a deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Prodajalcem trt se ne oddaja. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri prevzet ju. Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračunali. Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naroiniia; 2. davčna občina, v kateri se nahaja vinograd, ki ga boče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte, katero želi; 4. zadnja poštna ali železniška postaja. Ako bi zaieljena vrsta posla, se bo ista z drugo enako nadomestila. Trte se morajo po naročniku ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po sprejemu pogledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trtnarske šole; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Štefan Mmann, trgovec z železnino v Radgoni 595 6 priporoča svojo veliko zalego lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. Slovenci! Spominjajte se ob raznih prilikah naše (lične, pre-potrebne šolske družbe sv. Cirila in Metoda! Podobice male in večje, zoboaste in gladke - dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Obhajilne podobice so v 84 različnih vzorcih na prodaj. Gradec, dne 1. oktobra 1906. 692 (3—3) Od štaj. deželnega odbora. Jamčeno več let! : Vse ure so : natanko pre-: skušene! : : Vsaka res : slaba ura se vzame za celo : ceno nazaj!: Srebrne remonter ure od gid. 3 80 naprej Srebrna anker 5-50 naprej 6-6 Srebrne verižice po teži. Anton Kiffmann, Maribor. Kako deluje Barthelnovo poklajn apno? Dva soseda knpila sta Bi vsak eno lepo plemeno svinjo, katere sta jima vrgle en in isti dan vsaka 5 lepih prašičkov. Oglejmo si pa, kako so ti prašički nadalje rastli in se redili. BMg* 1. Jaka Kobilar je čital o uspehih Barthelnovega pokiajnega apna, a je bil nezaupljiv ter istega ni kupil. 2. Jurij otempihar je bil pametnejši; naročil si ja Barthelnovo poklajno apno ter ga je prideval krmi, najprvo po pol, potem pa celo malo žlico na dan. Brez pokiajnega apna so prašički neradi jedli, zaostaUjso v rasti, dobili so večkrat drisko in čez osem tednov sta mu dva poginila. 4. Pri Juriju je bilo pa ravno nasprotno. Tako lepih prašičkov še ni nikdar imel. In koliko ga je stalo? 4 krone za 10kg Barthelnovega pokiajnega apna. 5. Cez devet mesecev je hotel Jaka ostale tri pra- 6. Ko je pa prišel mesar k Juriju, bila sta zado-šiče prodati, a ko je mesar zagledal to suho žival, voljna oba, mesar z blagom, Štempihar pa s ni bilo o kupčjji nikakega govora. skupičkom. Nasvet i Kdor hoče v kratkem imeti debele in velike prašiče, močna žrebeta, zdrava teleta, veliko jajc, sploh večje dohodke od svojih živali, mora rabiti kot primes h krmi Barthelnovo poklajno apno. 5 kg za poiskus proti predplačilu 2 K 40 v franko od vsake pošte, 100 kg. K 24 od Ljubljane in Maribora. Miha Barthel drus. na Punaju X/3, Siccard^bnrggasse 44. Dopisuje se slovensko! 70 10-10 XXKXXXKXKX XX XXXXXXXXXX =Vzorna pravila za nepolitična društva= dobite v trgovini Cirilove tiskarne v Mariboru. lO komadov stane 50 vinarjev. XXXXXXXXXX XX XXXXXXXXXX Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru Svoji k svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo „CROATIA" pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta - Zagreba ===== Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila dfje: Glavni zastop ,Croatie' .'. v Mariboru, Koroška cesta fitev. 9. .-. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 718 Štajerske in Koroške. 5J—52 Vsem posestnikom vinogradov! Naznanjam s tem, da bom imel me3eca novembra in prihodnjo spomlad OC» več tisoč suho cepljenih trt na prodaj različnih, dobrih vrst, na,Ripario Portalis, Rupestris montikolo in Solonis, cepljene na Laški rilček, Zlabtnino, Šipoa rumeni, Burgundec beli, Zelenčič, Muškat in Traminec itd Vse vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene; cena je za 1000 komadov 160 kron. Nadalje imam oddati tudi več tisoč divjih koreniakov in ključev. — Vse trte smejo se izvažati in pošiljati le v okužene občine. Znane in zanesljive posestnike počak»m pol leta na denar, ako je v gospodarstvu velika nesreča, tudi eno leto. Posameznim glasilom je priložiti znamko ali dopisnico za odgovor. Na \prašanja brez znamke za odgovor se ne odgovarja. Ustreglo se bo, dokler je kaj v zalogi. Oglasi naj se pismeno ali ustmeno pri Filipu MuleCf trtn&rju pri Sv. Trojici v Slov. Gorioah. Sä £3 Sä Sä Sä Sä Sä Sä Sä 1 Sä Sä Sä Sä Sä Sä Sä Sä Sä SN Trgovina z mannfakturnim blagom ,pri Amerikancu' Alojzij Gniušek glavni trg NlclPibOI* na vogalu stolne ulice i 1 85 sa TJ Sä Sä Sä Sä Sä Sä Sä K 38 1 58 HS SS SS 5S ss m u priporoča suVno, štofe, kamgarne, hlačne cajge za moške obleke, volno vseh barv, modne kamgarne, perkale, atlas, satine, lincerdruk, cefire, belo in pisano platno, svilnate robce, šifonsrajce, ovratnike, manšete, kravate, nogavice, predpasnike iz črnega atlasa, Incerski druk, predpasnike na obeh straneh za noio, predpasnike za dekleta vsake velikosti in vse druge reči pe najnižji ceni. Ceneje kakor povsod drugod I Ostanke za polovico cene. 7Cl (1-1) 58 H n ss m m m m m m n n £ M Sä Sä Sä Sä Sä Sä Sä Sil Ä 1 ü BB n a ilS ss---__ m sä sä Sä sä sä.sä sä ss sä ra Sä Sä sä sä sä sä sä sä sa HL # Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19 sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! 14 24—22 mmmm ■