PHIHDHSKI DHEVKIK
r— GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
• Cena 15 lir - 10 jugolir • 2.50 din
Soz
TRST petek 13. maja 1949
Poštnina plačana v gotovini	110/1	nr\o\
Spedizionfe in abbon. postale	5tSV. Ilo
in voli
genska demokratska
sl°Pila
zveza je
I nje ,, trž°ško politično življe-
fla Zarnri-nU}^U’ ko b‘l° jasno, med «- * _afcrafne0a odnosa sil "lom
"e iAr>e.vpra^an)a Julijske kraji-* T^a. Ce trdimo, da
demokracijo in imperializ-
*o rpin,.	mo90če doseči pravič-
ne kraji-
"omu	'”e lraimo, da je nje-
°tort„J°}Stvu kumoval politični 'noremTem-'. je to najmanj, kar trtami- reci' Ta oportunizem je šioje h-Za- ta^° 'menovane srednje ložaj’ LJ.\m ni'hov družbeni po-
f°K ki
jemlje jasno perspektivo
imen	]ai
sin s 30d°Vinskega razvoja in jih ^aciie iaj° med silami demo-dobi u Ul siiam‘ imperializma. V
‘oi k	unpei	laiizma.	v
sile’,. ° so ljudske revolucionarne * Metu i„ je t
H, V defenzivo, zapuščajo
^fknfen° U- 2n imperializem
Pednji -r ■.
OJ1 Pozicije imperializma
m
Wbi
JW,
iit
^iuzijo revolucionarni delovnega ljudstva; v dobi lkjo Sef in}periaHstične sile na-I ij s(rnJV	* začasne ofenzive, se
j tečejo 1L,Tjred ostrino borbe za-Pot Za'*-	<{zaščito» imperializma.
■	iTnperializma se čutijo
soiejno °Cne in P°9umne za svojo "in u ,('‘ofenzivo» proti delovne-KundT: in nie9°vi avantgardi be?jQ L'0nl Partiji. Taka je druž-ni'hovin u srednjlh slojev, kljub Dota«,,. °lj ali manj zvenečim TUt T pr°9'-amom. iey> u. I slovenskih srednjih slo-trnžbe„Se,	okoli SDZ, spada
sl°verlskemu narodu na !«nj „ ozemlju in velja tudi 'iosče °R0!na Problematika tu ■tli 2S® slovenskega prebivalstva, diskih imi besedami: del slo-iftKj,, prednjih slojev okoli SDZ nege 7 Aktivno v fronto tukajš-»ojj (j ooenskega prebivalstva, ki »ocio!n0rbo 20 opoje gospodarske, '^nost’ p°Htiene, kulturne in na->t>tktii,ne Pravice. Politična per-Ufaojcp0 fronte je, da borbe za ^tiru Tsl°venskega ljudstva v Soče odna^ke°a ozemlia ni mo-"o znu. jHi’ tem manj pa uspeš-
1-Vbo
* &orhiUz'ti brez njene vključitve v'sega slovenskega in ita-delovnega ljudstva v f"e ir ooansko-italijanske Ijud-
te"5ii:e0n,'e.' tp<l sPlošna fronta slo-k iju.aa in italijanskega delovnega ir^Va ima proti sebi italijan-1 ®iin<a.s^° buržoazijo, povezano anglo-ameriškega impe-
X o ■ (Prašanjr drugje, nam-Sm^^oblikovanju neke pratiko-I typj» . “6 Dolitir.np nrnn.ni7.nH40
0 v u lJ'ulb se
i ti\a*a}ko buržoazijo,
"litm 8 anglo-ameriškvyu. o»i,,,„ Soj,5'	naša	perspektiva
lem Pn ni iega mnenja. SDZ 'Vii* ie rešitev našega varod-«84
i*°bl
Politične organizacije *e ®ej lVečih Slovencev, ki naj \rijl nePosredno na sile anglo-*s, na "e®a imperializma, konkret-Politiko anglo-ameriške vo-5 5j ; ®ave Pri nas. Kljub temu.
s svojo protijugoslo-Nla ln Protiljudsko kampanjo ^dobiti simpatije anglo-a-J. v°jaške uprave, mora biti "omj i Stašem SDZ danes popol-
ii,
»Ul.oo lAipnt-
.silo, da ta njihova politič-
^	vvtI /uiv/uu f/u 11 k t,
* Itffoftaoija ne more premakniti h n e i°čice narodnega vpraša-i® 0je 9}°-ameriški coni Tržaške-%t ‘ja živečih Slovencev. V
n*. 7n .
iic ?a
Ce* ki
slovenske narodnostne jo slovensko ljudstvo
M
Xro« italijanski tržaški bur-'l#j absurdno iskati zavezni-
f anglo-ameriški vojaški i er se osa njena politika ,3% *u na to buržoazijo, in po-<e 7!ip„rau,i0 in nujno podpira . 'i; g e zahteve in težnje. Se ^Pirj Sewi svojim delom SDZ le Vilke P°ltHko anglo-ameriške :0,t ;tt , Prave in nosi soodgovor-A u °> anglo-ameriška vo-5u ?Ua do danes še ni me-C0tinowJe9a stališča do našega „ Jije sne9a vprašanja in da na-Politiko zapostavljanja ar°dnostnih pravic, pod S!?io btjrazličnejjih izgovorov t ^ j.j.3Uličnega značaja, h ^Ijuč*^0, mobilizirati Slovenijo-^110 na nacionalni osnovi, " v i»t ^vidtis mutandis — «nr-
'«B
•	t;
skdpino
>	*------ -	italijanskimi
,'io be[.mi strankami, in tudi k^ah (o' ,car STno re^ii 0
CCc° lini-1 ^innte d’intesa in tl 0 »ortj (!ana Kakor te stranke, 'tr1»«sir 1 kampanjo pro-
i.	^“hcLlijnrtjtJrnvnii	hrntciim
■ „ 'italijanskemu bratstvu hht^ivap ela,‘bni politiki», kakor bfj°’ki ui' "klanja edino zavezni-0re slovenskemu ljudstvu *<o *l°sf»ii/i na°° tud i njegovih na-Pravic; skuša razbiti ti-i itJ1 in j( 0. enotnost med sloven->ie-\ ki t:)anskim delovnim Ijud-\ C^ost Predstavlja ed ino resno k 8 bur/3 °blast italijanske tr-l<c’e za,°aziieJ na drugi strani 'sr.^aui e5”i®tun Pri tisti voja-«tu itni/.	brani razredne in-
S’ 'n se (a,!s,Ce buržoazije v Tr-lo	mednarodno zavze-
' *ijaj in 0 •Se na tem področju Uresn<dijo interesi ita-iiK ® pr \rnPerializma, na očitno 'tinJ^Oa nSe,U slovenskega in tli m h „e.bivalstva in njunih Ni?'1 n0“Ciona‘nih prauic.
°nninj 'jmalistična in hkrati Jo realcr)	orientacija osvet-
Sh?tu«rja“rni 2načai SDZ ^ a!i?jnn navadno agenturo t ‘Ko- ‘a-	■	.....
0n°st stnn slcuša razbijati K9l°'amPrel\>keai1 Prebivalstva \- P>vob‘Jl c°ni TO in nje-Sait ^l v	fronte,	in ga
in
\ru>ja
J,,ii
C %
'’'vt n.•	vil
j„ le9°yi borbi za svoje 'tii0 P°Zabii„ nacionalne' pi-auice. JV” “nglo „ Se 3lovensko Ijud-0isrni?~ meriški coni Trža-\tn0(,il«i ... Pahaja še vedno na V eSa ra?,°PnP svojega narod-'kq naa0n .°la 'n da je pred-»Slrf8ia srprf1 dolinost tudi ti-( *tr„ °^oii sH,lh slojev, ki se S ,n‘ svoin ’ *tati zavestno VP' da , oa ‘mdstva in zave-tesno siot’cns<ci narodni Pouezani z borbo
slovenskega in italijanskega proletariata, ker sta predvsem slovenski in italijanski proletariat edina naravna zaveznika zatiranega slovenskega ljudstva. Nikdar pa ne more slovensko ljudstvo iskati, zavezništva in pomoči pri svojih zatiralcih — italijanski buržoaziji — niti pri anglo-ameriški vojaški upravi, ki se v svoji politiki povsem naravno in nujno opira na to isto buržoazijo. Misel, da bi s politiko «sodelovanja» z vojaško upravo mogli rešiti naše narodnostno vprašanje, je le izraz politične naivnosti, kadar ne gre za zavestno zavajanje ljudstva na razredno protiljudski in protinarodni osnovi.
Zaradi vsega tega SDZ ne le, da ne more sklicevati se na dosledno obrambo izključno nacionalnih interesov slovenskega prebivalstva v anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja, ampak jo njeno stališče povsem nujno pretvgrja v agenturo anglo-ameriškega imperializma, ki vodi slovensko prebivalstvo te cone v položaj, v katerem bi o gospodarskem, socialnem, političnem, kulturnem in narodnostnem razvoju slovenskega ljudstva za vse večne čase odločala izključno italijanska buržoazija, ki ima do našega narodnostnega vprašanja še predobro znano stališče, in ki je hkrati tudi stališče anglo-ameriške vojaške uprave.
Glasovati na upravnih volitvah 12. in 19. junija za SDZ poineni objektivno glasovati za nadaljevanje politike nacionalnega zatiranja in zapostavljanja slovenskega ljudstva po italijanski buržoaziji. SDZ soglaša popolnoma s politiko anglo-ameriškega imperializma, pristaja na Marshallov plan in na atlantski pakt. S temi svojimi zavezniki pa ne more priboriti slovenskemu prebivalstvu nacionalne svobode in enakopravnosti, ampak kvečjemu nekaj navidezno narodnostnih drobtinic, ki bi jih ital;-janskaburžoazija odvrgla na pritisk anglo-ameriške vojaške uprave kot plačilo za to, ker skuša SDZ mobilizirati slovensko prebivalstvo anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja za interese anglo-ameriškega imperializma. Morebitne nacionalne drobtinice za trajno hlapčevanje italijanski buržoaziji. in ameriškemu imperializmu: tak je objektivno politični, in s tem tudi votivni, program SDZ.
More resnični slovenski demokrat glasovati za SDZ? Odgovor ni težak.
L. D. H.
Prvi rezultat politihe miru
lei jo dosledno vodi SZ
Velike manifestacije v Berlinu - Ameriški načrti, da bi v Nemčiji ostale samo ameriške in angleške čete -. Široko protestno gibanje proti atlantskemu paktu je zahodne države prisililo na pogajanja
OSNUTEK
00 ON GO
Sluvanshe-iialijanshe ljudske fronte
za občino ZGONIK
BERLIN, 12.
v Berlinu velike manifestacije. Vse mesto je v zastavah. V sovjetskem sektorju se je manifestacij udeležilo tri sto tisoč ljudi. Zupan E-bert se je v svojem govoru zahvalil prebivalstvu sovjetskega sektorja in je poudaril, da je politika miru dala svoj prvj rezultat. Izrazil je natg upanje, naj bi se zunanji ministri, ki se bodo sestali v Parizu, sporazumeli tudi o vsej Nemčiji in o Evropi. '
V ameriškem sektorju so posamezni kvislingi imeli šovinistične govore.
Promet nied vzhodnim in zahodnimi sektorji je sedaj normalen. Promet med Berlinom in zahodnimi področji je se sedaj odprt pri Helmstedtu. Za ostalih enajst dohodov v Berlin so v teku pogajanja še za nekatere podrobnosti.
Električna centrala Klingenberg v sovjetskem sektorju Berlina zopet dobavlja električni tok zahodnim sektorjem. Ravnatelj centrale v Schlickg je izjavil, da bo lahko dobavljal zahodnim sektorjem toliko električnega toka kakor ga bodo želeli.
Danes ob 18. so se v Frankfurtu sestali trije vojaški poveljniki zahodnih držav. Odobrili so «usta-vo», ki jo je izglasoval parlamentarni svet. Obveščeni krogi izjavljajo, da so poveljniki odklonili ustanovitev začasnega izvršilnega sveta 18 članov, ki ga je ustanovil parlamentarni svet. Poverili so deželnim predsednikom nalogo, naj upravljajo tekoče zadeve «v pričakovanju ustanovitve vlade za zahodno Nemčijo«.
Iz Washingtona javljajo, da bo novi ameriški poveljnik v zahodni Nemčiji po Clayevem odhodu general Huebner, ki je bil do sedaj njegov namestnik. Clay je na seji občinskega sveta v ameriškeip sektorju Berlina izjavil, da se b() vedno zanimal za nemška vprašanja: ((Pravim nasvidenje«.
V zvezi s prihodnjim sestankom zuiiaojin ministrov je član ameriškega predstavniškega doma Arthur Klein poslal pismo Trumanu, naj bi povabil vladne predsednike
Danes so bile j Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze, naj bi se z njim sestali v Parizu pred sestankom sveta zunanjih ministrov, da bš tako pospešili delo te konference.
Jasno je, da reakcionarni tisk piše o «veliki zmagi«, tako imenovane demokracije in še nadalje hujska.
Iz Washingtona potrjujejo vesti, ki jih je objavil «New York Times« da namerava šef za dolgoročne načrte pri ameriški vladi George Kennan predlagati Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji umik okupacijskih čet iz Nemčije, Te naj bi se koncentrirale v pristaniščih Sčečin in Hamburg, Američani pa bi svoje čete koncentrirali na področju Bremena, Francija Pa bi bi svoje čete končen $ irala na področju Strasburga. Z drugo besedo: V Nemčiji naj bi ostale samo angleške in ameriške čete.
Berlinski list «Taegliche Rundschau« piše, da je preklic omejitev prorrjeta v Berlinu že sam na sebi velika pridobitev braniteljev miru. Je pa tudi velik uspeh nemških demokratičnih sil, ki so se borile za enotnost svoje dežele in za u-stanovitev neodvisne republike na podlagi nagle sklenitve mirovne pogodbe. Načrt Sveta nemškega ljudstva, ki predlaga, naj predstavniki vse Nemčije pošljejo spomenico konferenci zunanjih ministrov, mora dobiti pristanek vseh političnih strank in vseh slojev prebivalstva.
Komunistična partija zahodne Nemčije je cbjavila poročilo, s katerim zahteva ukinitev posebnega davka, ki se nalaga prebivalstvu zahodne Nemčije za delovanje »zračnega mostu«. Poročilo poudarja, da po ukinitvi omejitev prometa ni več nobenega vzroka še nadalje ohraniti «zračni most«.
Sovjetska revija «Novoje Vrem-ja» piše, da nudi poživitev delovanja Sveta zunanjih ministrov, ki je bil ustvarjen s potsdamskim sporazumom, nove možnosti za skupne sklepe o nemškem vprašanju. Sklepi, ki jih bodo štiri urniki podvzeli, bodo lahko odprli novo pot k rešitvi povojnih svetov-
nih vprašanj. Ves čas berlinske krize je Sovjetska zveza vedno pokazala dobro voljo, V primeru, da konferenca ne bi uspela, ne bodo mogle zahodne države obtožiti Sovjetske ?veze, ki je že trikrat dala pobudo za rešitev položaja V Berlinu.
Revija obtožuje nato ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, da so zavlačevale rešitev berlinskega vprašanja, in poudarja. da je Sovjetska zveza ukinila omejitve prometa, čim so se zahodne države odpovedale svoji prejšnji taktiki K ta mu pa j-h je prisililo široko protestno gibanje proti atlantskemu paktu.
zaiil:
grške demoMne vojske
ATENE, 12. — Radio ((Svobodna Grčija« javlja, da so enote demokratične vojske med 6. in 8. majem izvedle več napadov proti sovražnim silam na sektorju Gram-mosa. Na fronti pri Viciju je sovražnik tudi utrpel znatne izgube. V srednji Makedoniji je neka di' verzantska skupina demokratične vojske pognala v zrak 750 m železniške proge ter porušila tri železniške mostove.
Pirejsko monarhistično vojaško sodišče je obsodilo na smrt šest demokratov, obtoženih da so pomagali partizanom. Sodišče v Larisi pa je obsodilo na smrt dva partzana.
Neodvisni poslanec Dimitrios Ha-ziskos je podal ostavko kot poslanec. Izjavil je, da je grški parlament tri leta stal ob robu državnega življenja in nj uresničil nobenega izmed namenov, zaradi katerih je bil izvoljen kot n. pr. revizija ustave, ki je doslej ostala le mrtva črka.
Nadaljevanje raspravljanfa o kolonijah
Namen načrta Bevin-Sforza
/e utrditi angleško gospostvo v Libiji
Sprejet je poljski predlocj, naj se zopet zaslišijo predstavniki domačega preloivalstva - Sedanje razpravljanje razgalja napadalni značaj politike ZDA in Velike Britanije - Protest proti pogajanjem izven OZN
lake SUCCESS, 12. — Seja glavne skupščine OZN, ki je imela biti danes, je bila odložena na soboto, ker so številni delegati zaposleni pri delu posameznih odborov in komisij.
Politični odbor je danes preučil poročilo pododbora o bivših italijanskih kolonijah. Odbor je s 23 glasovi proti 15 ha 17 vzdržanimi sprejel poljski predlog, naj se predstavniki domačega prebivalstva v bivših italijanskih kolonijah ponovno povabijo, da obrazložijo svo-
je stališče, še posebno v zvezi z načrtom Bevin-Sforza, ki ga je pododbor včeraj sprejel. Predstavniki arabskih držav in Kitajske so glasovali za poljski predlog, Francija in Velika Britanija pa proti. ZDA in večina držav Latinske Amerike ter Izrael (ki je prvikrat prisostvoval glasovanju po sprejemu v OZN) so se vzdržali.
Ob preložitvi resolucije je poljski delegat Suhi protestiral proti pogajanjem izven OZN pri čemei se ni upoštevala želja domačega
Ui/a milijonu dclai/t:ct/
se priprai/lja na stai/ko v Italiji
Izredna revščina kmetijskih delavcev v Italiji, ki so prisiljeni stopiti v stavko zaradi nepopustljivosti veleposestnikov ■ Nadaljuje sc kongres socialistične stranke
RIM, 12. — Tiskovni urad Italijanske splošne konfederacije dela javlja, da postaja zaradi nepopustljivosti zemljiških veleposestnikov splošna stavka kmetijskih delavcev neizbežna. V ponedeljek bo v Severni Italiji, 20. t. m. pa v Južni Italiji začelo stavko 2 milijona kmetijskih delavcev in s tem začelo borbo za delovne pogodbe, za mezde in za razdelitev pridelkov, ker so tudi polovinarji pripravljeni stopiti v borbo.
Zveza kmetijskih delavcev opozarja javnost na izredno revščino, v kateri živijo italijanski kmetijski delavci, ki ne dobivajo niti polovice toliko družinskih doklad kakor industrijski delavci; v nekaterih pokrajinah pa sloh nič ne dobivajo.
V zvezi s sedanjim položajem je Di Viltorio izjavil, da je Confida zaprla vse možnosti pogajanj in zato ostaja delavcem edino-le stavka v obrambo njihovih interesov. Vsem je znano, da predstavljajo kmetijski delavci najbolj revni del prebivalstva v Italiji, Vlada pa se sploh ne briga, da-bi zadevo uredila. čeprav je prizadeta pri ureditvi osnovnih zahtev teh delavcev, ki so: povišanje družinskih doklad in uvedba zakona; ki razteguje podporo za brezposelne tudi na kmetijske delavce. Družinske do-
klade so zelo nizke, ali pa se sploh ne plačujejo, ker so zemljiški lastniki odklonili plačevanje tozadevnih pristojbin.
Jutri se bodo sestali predstavniki Confindustrije, CGIL in LCGIL, da začnejo razpravljanje o revaluta-ciji mezd industrijskih delavcev, o notranjih komisijah, o nesodelovanju o družinskih dokladah in o premični lestvici.
* * *
Danes se je nadaljeval kongres socialistične stranke. Govorili so predložitelji posameznih resolucij. Luzzatto, ki je predložil resolucijo levice, je poudaril, da mora stranka zopet postati uspešno orodje borbe delavskega razreda. Predlo-žitelj resolucije desnice Scaramuzzi pa je zatrjeval, da ni še dozorel čas za solidarnost vseh delavcev Vzhoda in Zahoda proti skupnemu sovražniku. Giovanni Pieraccini je tolmačil resolucijo centruma, ki zagovarja «avtonomijo stranke in enotno razredno politiko«.
prebivalstva. Poljska resolucija zahteva tudi, naj se predstavniki domačega prebivalstva izrečejo o predlogu Iraka za takojšnjo neodvisnost Libije ter o predlogu SZ za zaupniško upravo OZN nad tem ozemljem.
Tudi delegat Haitija je protestiral proti sporazumu izven OZN glede bivših italijanskih kolonij in je poudaril, da OZN ne more sodelovati pri .takih spletkah. Predlagal je resolucijo, ki naj formalno izjavi, da se glavna skupščina zaradi takega postopanja ne bo več bavila z vprašanjem kolonij.
Na moskovskem radiu je Boris Leontijev poudaril, da razpravljanje o bivših italijanskih kolonijah razgalja napadalni značaj politike ZDA tn Velike Britanije, ki skušata za vedno podaljšati izkoriščanje afriškega prebivalstva. Angleško-italijanski načrt ima namen utrditi britansko gospostvo v Libiji. Da so dobili pristanek ZDA, so Angleži dovolili Američanom razširiti na afriška ozemlja Marshallov načrt, ki bo med drugim omogočil graditev ameriških oporišč v Sredozemlju.
jfilnmalska konfi
za
ZENEižA, 12. -- Okrog 300 delegatov iz 56 držav se udeležuje diplomatske konference, ki se je pričela 21. aprila in ki se bavi z revizijo ženevskih konvencij Rdečega križa. Nova konvencija predvideva v svojem prvem poglavju ustanovitev posebnih varnostnih področij za primer vojne, kjer bi našli zatočišče ranjenci, bolniki, otroci, matere majhnih otrok in starčki. Važnejše določbe ženevske konven-cije se bodo raztegnile tudi na civilne ranjence in bolnike, ki niso nič manj izpostavljeni modernim uničevalnim sredstvom kot vojaki.
Danes pa je diplomatska konferenca sprejela nov člen, ki je zelo važen in na podlagi katerega je prepovedano pridržavanje talcev. Nemčija je bila tista, ki je zopet uvedla usmrtitev talcev za maščevanje sovražnih dejanj napram okupacijskim silam. To načelo so sicer priznavale tudi druge države, toda samo Nemčija in Italija sta ga izvajali v velikem stilu.
Nadalje se je danes govorilo o tujcih, ki bi ostali na ozemlju kake vojskujoče se države. Sklenili so, da se ti tujci smejo vrniti v svojo domovino, če to žele.
Pri nadaljevanju te konference bodo govorili še o zasedenih ozemljih. Deportacije civilistov kakor tudi uvajanje koncentracijskih taborišč bo absolutno prepovedano.
Na konferenci sodeluje tudi Sovjetska zveza in več držav, ki niso še članice OZN.
V skladu s splošnim delom osnutka v olivnega programa SLOVANSKO - ITALIJANSKE LJUDSKE FRONTE za tržaško občino in z načeli, ki so vodila prebivalstvo naše občine v narodno osvobodilni borbi, postavlja SILF za zgoniško občino sledeči osnutek velivnega programa.
Upravna avtonomija
Občinska uprava se mora demokratizirati z ustanovitvijo vaških svetov in imeti čim večjo avtonomijo,
Enakopravnost slovenskega jezika
Ustno in pismeno uradovanje na občini mora biti dosledno dvojezično. Občinska uprava mora zahtevati, da tudi drugi javni organi spoštujejo načelo enakopravnosti slovenščine z italijanščino.
Poljedelstvo in živinoreja
Občinska uprava mora polagati vso skrb, da se zboljša težko stanje kmetov s primernimi ukrepi in to predvsem s podporami za gospodarske zboljšate, s posredovanjem za dolgoročna piosojila po nizki obrestni meri, z zaščito domačih pridelkov, zlasti vina in mleka pred konkurenco tujih pridelkov, s podpiranjem zadrug, z odpravo dajatev na zakol živine in na vino v domačo uporabo, s tesnejšo povezavo iivinozdravnika z živinorejcem, z neposredno povezavo občine s kmetijskim nadzorništvom v Trstu.
Občinska uprava mora podpreti zahtevo slovenskega naroda na STO-ju po ustanovitvi slovenske kmetijske šole, drevesnice in trsnice.
Davki
Občinska uprava mora storiti vse potrebne ukrepe, da se revidira obdavčenje. V to svrho mora zahtevati, da se čim prej izvede reklasifi-kaeija zemljišč glede kulture in donosnosti ter odlili težki davčni pritisk na kmete. Obdavčenje mora biti progresivno glede na donosnost in dohodke.
Nujna je reforma dosedanjega sistema izterjevanja davkov.
Del državnih davkov mora preiti v korist občine zaradi uravnovešenja občinskega proračuna.
Elektrifikacija
Občinska uprava mora skrbeti, da se izvede elektrifikacija po vseh vaseh občine in napelje poleg toka za razvetljavo tudi industrijski tok za potrebe kmetijstva in gospodinjstva po nižjih cenah.
t o vaseh naj se napelje javna razvetljaua.
Vodovod
Po vseh vaseh naj se zgradijo javna napajališča za živino in javne pralnice. Občanom, ki
bi želeli napeljati vodo v hišo, naj se odobrijo primerne podpore. Uporaba vode za knVetijske potrebe mora biti po nižjih cenah.
Pogozdovanje
Vse občinske gmajne naj se pogozdijo. Privatnikom, ki hočejo pogozditi lastne goličave, naj občina preskrbi brezplačno sadilce, in odobri primerne podpore.
Občinske poti
Nujno je, da se dosedanje občinske poti in to zlasti poti iz Samatorice v Salež, iz Saleža v Zgonik, iz Zgonika v Gabrovec, iz Zgonika v Repnic, iz Repniča v Briščike in na postajo Prosek, popravijo in razširijo, da bodo odgovarjale sedanjim prometnim potrebam.
Zahteva se tudi, da se poti na polja in travnike, popravijo in razširijo-
Šolstvo in ljudska prosveta
Občinska uprava mora posvetiti vso pažnjo šolskim in prosvetnim problemom. Zahtevamo, da se šolsko poslopje v Zgoniku razširi in popravi v skladu s sedanjimi potrebami ter da se zgradi novo šolsko poslopje v Saležu.
Občinska uprava mora podpreti ljudsko iniciativo za graditev ljudsko prosvetnih domov in kjer je potrebno nastopati iniciativno.
Zdravstvo in higiena
V krajih, kjer še ni občinskih ambulant, jih je treba ustanoviti, kjer pa že obstajajo, jih je treba razširiti in dobro opremiti. Imenuje naj se občinska bolničarka. Skrbeti je treba, da bodo obiski občinskega zdravnika bolj pogosti. Omogočiti se mora brezplačno zdravljenje , revnejšim občanom. Občinski zdravnik mora periodično pregledovati mladino.
Po vaseh naj se zgradijo javna kopališča.
Zemljiška knjiga
Občinska uprava mora posredovati, da se zemljiška knjiga z dokumenti, ki se še vedno nahaja v Sežani, prenese čim prej na STO in tako omogoči kmetom ureditev še neurejenih zemljiškoknjižnih zadev, olajša dobivanje hipotekarnih posojil in promet z nepremičninami.
Stanovanjski problem
Zaradi pomanjkanja stanovanj in to zlasti v Gabrovcu, naj občinska uprava dela na tem, da se zgradi Potrebno število stanovanj za delavske družine.
Turizem in industrija
Občinska uprava mora dati pobudo, da se izkoristijo vse možnosti za razvoj industrijske (kamnolomi) in turistične dejavnosti v občini v splošno korist občanov.
Trgovinski sporazum
med Itallio in Avstrijo
RIM, 12. — Danes sta italijanski zunanji minister Sforza in avstrijski poslanik v Rimu Schavarzen-berg podpisala sporazum za trgovinske izmenjave Tridenta in Zgornjega Tirola s pokrajinami avstrijskega Tirola in Vorarlberga. Sporazum bo stopil v veljavo 1. junija in določa izmenjavo blaga v vrednosti 1,5 milijarde lir.
■MT?!* Kampanja Inlormbiroia
mlafTinpMf i-r	*r	Ganntn
budi zanimanje delavcet/zaFLRJ
mladincev iz Ostojčeva v Banatu je maršal Tito na sprejemu dejal: «Važno je, da vi vsi, Srbi in Madžari skupno s Slovaki in vsemi ostalimi živite v najboljših odnosih, da boste tako stalno utrjevali bratstvo narodov, ki ste ga ustvarili«. Mladince, ki so dijaki neke gimnazije, je maršal Tito pozval, naj z vso vztrajnostjo in resnostjo študirajo, kajti znanost je velike važnosti za izgradnjo socialistične Jugoslavije. Maršalu Titu se je zahvalil Mirko Grmuš, bivši partizanski kurir in sedanji mladinski organizator. «Mi danes prisegamo«, je dejal mladi Mirko Grmuš, «da bomo zvesti čuvarji herojskih dejanj naših narodov, naše partije in naših voditeljev z vami na čelu, maršal Tito. Prisegamo, da bomo živeli in delali kot delavni in pošteni državljani naše socialistične domovine«.
LONDON, 12. — Spodnja zbornica je s 333 glasovi proti 6 odobrila atlantski pakt.
V Italiji so še ljudje, ki kljub klevetam proti Jugoslaviji gledajo na stvari objektivno - Zadovoljstvo italijanskih delavcev zaradi jugoslovanskih naročil v Genovi
BEOGRAD, 12. — V svoji izdaji iz Genove javlja »Unita«, da je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino odobrilo, da tvrdka An-saldo izroči Jugoslaviji 1500 traktorjev. Glede na to piše list, da predstavlja ta odločitev velik u-speh za delavce, ki so se trdo borili za odobritev te dobave. List poudarja tudi, da se bodo italijanski delavci še naprej borili proti oviram, ki se stavijo takim pogodbam, ter dostavlja, da je teh 1500 traktorjev samo prvo znamenje neizmernih možnosti dela za italijan-sko industrijo, če se hoče ta usme-
riti proti državam vzhodne Evrope, S tem v zvezi poudarja današnja «Borba», da se kljub besni kampanji, ki jo vodi Informbiro proti Jugoslaviji, lahko najdejo danes v genovskem uredništvu lista «Uni-j ta« ljudje, ki gledajo na stvari objektivno in mimo. »To je samo eden izmed mnogih primerov v Italiji, ki potrjujejo, da kampanja protj Jugoslaviji ne rodi sadov, temveč krepi zanimanje delavcev za izgradnjo socializma v Jugoslaviji, kakor tudi njihovo simpatijo za borbo, ki jo vodi KPJ za enakost v socialističnih odnosih.
MILAN, 12. — Jutri se prične tukaj teniški dvoboj za Davisov pokal med Italijo in Južno Afriko. Zreb je odločil, da bosta Prva igrala Cucelli in Fannin, nato pa Canepele in Sturges. V igri v dvoje bosta za Italijo nastopila Cucelli in R. Del Bello. ki še čuti nekoliko posledic poškodbe v Kairu.
Do včeraj je prijavilo volivne-mu uradu deset različnih političnih strank in skupin svoje kandidatne liste. Poleg Slovansko -italijanske ljudske fronte so te stranke in skupine sledeče: De-mocrazia Cristiana, ki jjiia za vo-livni znak ščit s križem (scudo crociato). Vidalijeva frakcija komunistične partije, Partito libera-le italiano (z znakom italijanske trikolore z napisom «Italia»), Partito repubblicano itahano (znak: list briljana z napisom: »Trieste, Istria, Italia«) Partito socialista della Venezia Giulia (znak: Matteottijeva slika z napisom: »Socialismo«), Blocco italiano (znak: italijanski polotok v krogu), Indipendentishčna fronta (znak. helebarda z napisom: ((Trieste ai Triestini«), Agneletto-va dolarska Slovenska demokratska zveza in novofašistični Movi-mento sociale italiano Pravijo,
,?e b°do v teku današnjega dne prijavile še dve ali tri druge pomične skupine. Od jutri dalje prijav ne bodo sprejemali * * e-
Razen dveh list so vse liste pri-
ZA OBČINSKE VOLITVE V OBČINI TRST 12. VI.
Doslej predloženih 10 kandidatnih list
javile po 60 kandidatov, kolikor članov bo imel bodoči občinski svet za tržaško občino. Med temi je Agnelettova dolarska zveza, ki ima samo 16 kandidatov, ter mdi-pendentisti, ki imajo samo 33 kandidatov. Vse kandidatne liste z vsemi imeni bo občina objavila s posebnimi oglasi do 28. t. m.
Po dosedanjem izgledu mesta ima od vseh strank največ denarja De Gasperijeva Democrazia cristiana, kateri je poslal De Ga-speri jz Rima že več vagonov vo-livnih letakov in lepakov, s katerimi so tako rekoč pokrili vse zidove tržaških hiš kakor smo že iaviR celo pred začetkom uradno določenega dneva za volivno kampanjo Poleg demokristianskih lepakov so najbolj kričavi republikanski, saj so tudi italijanski republikanci z De Gasperijem vred
na vladi. Za njimi ne zaostajajo prav nič liberalci, ki tudi razpolagajo z obilnimi denarnimi sredstvi iz Rima.
Posebno pa se hoče izkazati tako imenovani Blocco italiano, ki je na Borznem trgu okinčal prvo nadstropje nekega poslopja kar z dvema Italijama, katerima so dodali dve Korziki, dve Nici, dve Istri, dve Malti in dve Dalmaciji s Sušakom vred. Vidi se, da se od poraza pred štirimi let} niso prav ničesar naučili. Znamenita je zlasti njihova kandidatna lista. Na njej so sami «slavni« in ((zaslužni« možje za D’Annunzijev pohod na Reko in druge podobne imperialistične podvige, katerih pa v oznakah iz previdnosti niti ne omenjajo, ker so jih premnogi izvršili na ozemlju Jugoslavije kakor tudi nad njenim ljudstvom
komaj pred nekaj leti.
Med republikanskimi kandidati je cela četa profesorjev, med katerimi zavzema posebno mesto direktor «La Voce libera« znani prof. Furlani Med socialističnimi kandidati, ki imenujejo svojo stranko še vedno «della Venezia Giulia«, pa je vseh drugih poklicev več kot pa delavcev, med njimi je celo nekaj veleposestnikov, tako da lahko rečemo, da so prav zares vsi kandidati «resnični in pravi borci za socializem«.
Značilno je tudi, da pojde na volitve fašistični Movimento sociale italiano izven italijanskega bloka, v katerem, kot kaže, so ostali sami kvalunkvistj. Na ta način se bodo ti kvalunkvistj in MRI (miši) med seboj kregali, kateri bo bolj na desno od desnice, ki jo predstavljajo stranke Giun-
te od Democrazie cristiane pa do liberalne stranke s socialisti in republikanci vmes.
Govori se, da bo občina začela v kratkem z raznašanjem volivcem na dom volivnih potrdil, s katerimi se bodo volivci morali predstaviti na volišču. Za volivce bodo potrdila bele barve, za volivke pa zelene. Baje bo to potrdilo nadomestovalo nove osebne izkaznice za tiste, ki jih še nimajo. Vsekakor bi to bil nov dokaz, kako jalov; so bili izgovori frak-cionašev in razbijačev Vidalija, ki je trdil, da se brez novih izkaznic ne bo moglo voliti. Potrdila bodo izročena vsakemu volivcu osebno ali volivčevemu sorodniku, ali pa gospodinjski pomoč-mci; rnkakor pa ne bodo smela biti izročena stanovalcem v soseščini, ali pa vratarju hiše. Potrdilo sestoji iz treh delov, in sicer: levi del ostane občinskemu raz-našalcu, srednji del služi volivcu na volišču, desni del pa bo predsednik volišča odtrgal zaradi kontrole. Tisti volivci, ki ne bi prejeli potrdil na dom, jih bodo lahko dvignili na anagrafskem uradu.
PRIMORSKI DNEVNIK
— a —
13. maja
1SH.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Z VČERAJŠNJE GLAVNE SKUPŠČINE BREZPOSELNIH DELAVCEV
IZ DOLINE
Delavska zbornica je zopet odbila vse pozive za skupno borbo vseh brezposelnih delavcev
Včeraj zvečer je bila v ul Conti glavna skupščina brezposelnih delavcev Tržaškega ozemlja; udeležilo se je je veliko število brezposelnih pa tudj aktivnih delavcev, ki so hoteli s svojo navzočnostjo dokazati, da bodo s svojo solidarnostjo podpirali 23.000 brezposelnih delavcev, ki se že toliko časa borijo, da bi dosegli pravico do dela ter stalne zaposlitve in katerih zahteve so do sedaj naletele na gluha ušesa s strani odgovornih oblasti.
Tajnik komisije za brezposelne delavce dr. Žbogar je na skupščini brezposelnih delavcev podal v kratkih besedah pregled o položaju te kategorije tržaških delavcev, ki zaradi težkega gospodarskega položaja ne^ morejo dobiti dela ter se zaradi tega nahajajo v zelo težkih življenjskih prilikah. Poudaril je, da znaša število brezposelnih danes na Tržaškem ozemlju nič manj kot 23.000 oseb, ki se morajo preživljati s skromno podporo za brezposelne, s katero pa seveda ne morejo kriti vseh stroškov za nakup najpotrebnejših življenjskih potreb-ščin. Enotni sindikati so že pred časom predložili vojaški upravi načrt za rešitev tega perečega vprašanja, ki grozi našemu gospodarstvu Toda odgovorne oblasti so ostale do sedaj na svojih prvotnih stališčih ter so zavlačevale rešitev tega vprašanja in nosijo zaradi tega tudi odgovornost za ogromno povečanje števila brezposelnih, ki se z uvedbo Marshallovega plana na Tržaškem ozemlju ni nič izboljšalo — temveč celo poslabšalo. Na nepopustljivo in nerazumevajoče stališče odgovornih oblasti do problemov tržaškega delavskega razreda morajo tržaški brezposelni delavci odgovoriti z enotno borbo, ki jim bo edina lahko zagotovila zmago vseh njihovih pravic in zahtev. Le če se bodo enotni borili ter sami zahtevali od odgovornih oblasti pravico do dela in stalnega zaslužka, bodo lahko dosegli uresničitev svojih upravičenih zahtev ter izboljšanje svojega sedanjega položaja. Enotni sindikati bodo po komisiji za brezposelne naredili vse, da bo postala borba brezposelnih delavcev uspešna; naloga brezposelnih delavcev pa je voditi odločno to borbo ter se zavedati, da je samo oo njih odvisen uspeh te borbe. Ce bodo vsi brezposelni delavci Tržaškega ozemlja enotni vodili odločno borbo protj izkoriščanju delodajalcev, potem bodo prav gotovo lahko dosegli upravičeno rešitev svojih vprašanj ter bodo lahko zelo zmanjšali sedanje število brezposelnih delavcev. Enotni sindikati so že v treh pismih pozval; Delavsko zbornico, da bi vodili skupno borbo za rešitev tega perečega problema. Toda Delavska zbornica — vemo sledeč svoji dosedanji razbijaški politiki proti interesom delavskega razreda — je vse te pozive na enotnost odbila z izgovorom, češ da je «že poostrila svojo borbo za rešitev problema brezposelnosti ter da smatra zato sklicanje novih skupščin za razpravljanje tega problema kot brezpomembno))
Poročilu tajnika komisije brezposelnih je sledila zelo živahna diskusija, katere so se udeležili brezposelni delavci vseh kategorij. V*i so iznašali svoje probleme, ker so tako želeli prispevati k čim večjemu uspehu glavne skupščine. Misel in želja vseh je bila. da bi se vsi brezposelni delavci združili t-r enotni zahtevali od odgovornih oblasti, da jim priznajo pravico do dela ter da upoštevajo njihove upravičene zahteve.
Skupščino brezposelnih delavcev so pozdravili tudi delavci raznih tržaških tovarn in ladjedelnic, ki so pozvali brezposelne delavce na odločno borbo za svoje pravice, v kateri jim bodo pomagali vsi tržaški delavci, ki se dobro zavedajo, da je rešitev vprašanja brezposelnosti obenem tudi že rešitev gospodarskega vprašanja Tržaškega ozemlja.
Vsi navzoči brezposelni delavci so z odločnostjo odklonili predlog predsednika cone dr Palutana, ki je predlagal, da bi nastopilo za vso predvolivno dobo nekako »zatišje« v sindikalni borbi, kar bi po njegovem prispevalo k gpornirje-nju» sedanjega položaja Tega predloga brezposelni delavci nočejo nikakor sprejeti, ker smatrajo, da bi bilo nemogoče prenehati z borbo za rešitev tako važnih ptoblemov kot so brezposelnost, upokojenci, mladi delavci, naraščanje števila odpustov itd.
Ob koncu živahne diskusije, ki je prikazala ves interes prizadete kategorije za -tvoje probleme, so navzoči soglasno odobrili resolucijo, ki se glasi;
Brezposelni delavci Tržaškega ozemlja, zbrani na skupščini 12. t. m.., ponovno zahtevajo od odgovornih oblasti pravico do dela in stalnega zaslužka. Poudarjajo, da ni naloga sindikalnih organizacij Ude lopati razne načrte za rešitev tega vprašanja, temveč je njihova nalo ga voditi, ob pomoči vseh brezposelnih delavcev Tržaškega ozemlja, ostro borbo za rešitev perečega vprašanja, ki grozi tržaškemu gospodarstvu. Ponovno zahtevajo, da odobri odsek za delo vojaške uprave načrt, ki so ga že Sl. marca predložili Enotni sindikati v odobritev; prav tako zahtevajo, da se skliče na istem odseku (im prej se ja, katere se bodo udeležili pred stavnikl odgovornih oblasti, predsedstva cone, združenja industrij-cev in predstavnikov sindikalnih organizacij, na kateri bodo lahko razpravljali o vprašanju brezposelnosti ter bodo lahko našli tudi p ra nično rešitev tega perečega problema.
Razen tega zahtevajo; a) da dovolijo odgovorne oblasti
nad nastavitvenim uradom, katerega poslovanje je bilo do sedaj v popolno škodo brezposelnih delavcev. Brez rešitve tega vprašanja ne more biti rešeno tudi vprašanje brezposelnosti; zato je nujno, da vodijo nad poslovanjem lega urada najstrožjo kontrolo prav predstavniki sindikalnih organizacij;
bj sindikalne organizacije bi morale voditi tudi kontrolo o resničnem številu brezposelnih delavcev, kar bi pripomoglo k zmanjšanju števila brezposelnih delavcev, med katerimi je sedaj tudi mnogo takih, ki prejemajo podporo, a so obenem tudi zaposleni;
c) sindikalne organizacije bi morale razčistiti tudi vprašanje vseh tistih ,ki so zaposleni na Tržaškem ozemlju, a nimajo pravice do bivanja;
č) odgovorne oblasti bi morale končno izdati načrt za pričetek novih gradbenih in drugih del, ki bi lahko zaposlila večje število brezposelnih delavcev;
d) odgovorne oblasti bi morale prav tako izdati zakon, Jer bi prepovedoval uvažanje produktov iz drugih držav, ki bi lahko slabili tržaško proizvodnjo;
e) delodajalci bi morali ukiniti nadure ter raje zaposliti brezposel-ne delavce;
j) prenehati bi morali z odpusti; v skrajnem primeru bi morali odpustiti delavce samo začasno, po-
tem ko bi jim plačali odpravnino;
g) odgovorne oblasti bi morale povišati podporo brezposelnim.
Vsi brezposelni delavci pozivajo obenem vse brezposelne, da se združijo v skupni borbi za obrambo svo. jih interesov ter za pravico do dela in stalnega zaslužka.
Ob koncu skupščine so navzoči izvolili člane, ki se bodo vključili v komisijo za brezposelne, katera bo imela nalog yoditi odločno borbo za rešitev tega perečega vprašanja.
Posebna doklada za osebje v bolnici za duševno bolne
Zdravstvena stroka ES je že večkrat posredovala pri vojaški upravi, predsedstvu cone in pokrajini, da bi dovolili osebju omenjene bolnice posebno doklado zaradi nevarne službe v znesku 65 lir na dan. Kot smo zvedeli, je oddelek za finance VU poslal omenjenim oblastem pismo z izjavo, da nima nič proti izplačilu te doklade.
Predsedstvo cone in pokrajina smatrata, da ne zadostuje ta izjava in sta se zato obrnili za pojasnilo na VU, ki naj bi dala izrecen nalog za izplačilo omenjene doklade.
ES so se za stvar zanimali pri finančnem oddelku, da se bo stvar povoljno uredila.
uprava je napravila
načrt del za II- polletje
Uprava občine Dolina je napravila pred dnevi načrt za javna dela za dobo od 1. julija do 31. decembra 1949 in ga je poslala višjim oblastem v odobritev.
Načrt je sam po sebi zares obsežen in v precejšnji meri zajema najnujnejše potrebe dolinske občine, čeprav ne vseh. Prav lepo bi bilo, če bi oblasti v Trstu odobrile celoten načrt in bi se takoj ob določenem času začela navedena dela in v celoti tudi izvršila. Številni brezposelni domačini bi vendar našli kos kruha, vasi pa bi imele velike koristi.
O raznih potrebah vasi in nujnosti del, ki so zdaj vključena v načrt, smo v našem listu že podrobno pisali. Dejstvo, da so bila vnesena ta dela v delovni načrt občine Dolina, dokazuje, da je sedanja občinska uprava vendar spregledala in da vidi nujne potrebe vasi svoje občine.
Toda čudno je pa to, da so ta obsežen načrt napravili šele sedaj, po 4 letih svoje uprave. Razveselili bi se tega načrta in začeli nekaj upati, če ne bi že navajeni raznih obljub in če ne bi bile pred vrati upravne volitve. To je menda glavni činitelj, da so si sedanji možje na občini upali napraviti takšen načrt in g? poslali v odobritev v Trst.
Poglejmo na kratko, kaj vse je v načrtu; obnova porušenih hiš v
Prebenku, nova šola z učiteljskim stanovanjem za Prebenek in Mač-kovlje, nova šola v Gročani, stanovanjske hiše pri Domju in v Dolini za skupno 8 stanovanj, v Dolini poslopje za ambulanto ter posvetovalnico za matere, popravilo šole v Boljuncu, nova klavnica v Dolini, napeljava elektrike v Mačkovlje, Domjo, Prebenek, Gročano in Pesek, vodovod v Gročano in Drago, popravilo ceste iz Loga v Rlcmanje, iz Prebenka v Mačkovlje in ceste v Glinščico.
Za vsa ta dela je predvidenih 209 in pol milijonov lir stroškov.
Kaj mislijo pa z vodovodom v Boljuncu, na katerega vaščani čakajo že leta in leta. In drugimi zelo perečimi problemi dolinske občine?
Načrt na vsak način vonja preveč po volitvah.
Da bo predložen načrt zares izveden, je v veliki meri odvisno od samih prebivalcev dolinske občine, če bodo namreč na upravnih volitvah izvolili take ljudi, ki bodo znali izvršiti ta in še druge načrte v korist vsem vasem občine.
Boljšega jamstva za to pa Jim ne morejo dati drugi kot kandidati Ljudske fronte, ki se ne bodo spuščali pri svojem delu na občinski upravi v golo besedičenje in prepire, ampak bodo znali uresničiti težnje vseh občanov.
SPET PREDVOLIVNI PROCES O MAJSKIH DOGODKIH
Borca za svobodo so zopet obsodili
Iz sindikalne beležke
Stavkovno gibanjje delavcev IL VA se še vedno nadaljuje z nezmanjšanim uspehom. Delavci raznih oddelkov so zapustili delo, kot je bilo prvotno določeno. Te protestne stavke so trajale povsod eno uro ter so se jih udeležili vsi delavci.
Delodajalci so do sedaj vztrajali pri svojem stališču in niso odgovorili na upravičene zahteve svojih uslužbencev. Ce bodo še v nadalje odklanjali rešitev upravičenih zahtev svojih uslužbencev, bodo ti pričeli s poostreno borbo, ki se bo spremenila tudi v splošno stavko. Delavci ILVA so imeli tudi svoje zborovanje,
* s *
Kamnoseški delavci iz Nabrežine že dolgo časa ne prejemajo točno svpjih tedenskih plač. Ze večkrat so stopili zaradi tega tudi V protestno stavko, a vedno >so jim delodajalci obljubili, da bo vprašanje kmalu rešeno. Tudi pretekli teden niso prejeli delavci
OBVESTILO !
Člane prosvetnih društev, ki so se prijavili za izlet v Vrbo, obveščamo, da odpotujemo iz Trsta z rednim vlakom dne 14. maja ob 12 uri 25 minut. Udeleženci naj bodo vsaj pol ure pred odhodom vlaka na postaji.
ODBOR SHPZ
V sodni dvorani odmevajo šovinistični argumenti „Voce liber e"
Cisto neopaženo, čeprav nad vse pomemben proces proti borcem za svobodo iz prvih dnj maja 1945. leta, se je vršil včeraj popoldne pred okrožnim sodiščem. Morda še nikdar kot včeraj ni s strani sodišča in državnega tožilca izhajalo tisto cčitno razpoloženje do dejanja, katerega je obtožnica očitala borcema za svobodo 37-letnemu Turku Antonu in Juriju Rossiju. Oba sta bila obtožena, da sta «sekvestrira-la» policijskega agenta Leopolda Sangiorgia 2 maja 1945, leta. Prvi, Turk je tedaj poveljeval skupini 50 do 70 borcev pri Sv. Mariji Magdaleni. Rossi pa se je kot gasilec s postaje pri Rotondi v Bošketu udeležil ljudske vstaje proti okupatorju. Kot tak je po Istrski cesti spremljal skupino aretirancev, med njimi policijskega agenta Sangiorgia, do bivše karabinerske vojašnice na Istrski cesti pri Sv. Jakobu. Turk pa naj bi kot njegov predpostavljeni to zapovedal.
Potek procesa je pokazal, da sodišče bodisi namenoma ali dejansko v dobri veri nima nobenega pojma o tedanjih dogodkih, ki so danes predmet blatenja osvobodilne borbe. Dovolj naj bo le primer iz procesa
•Rossi: «Bil sem podrejen poveljniku Turku«. Sodnik predsednik O-stojich: «Toda Yi ste bili gasilec tedaj?« Rossi; «Da.» Sodnik: »Potemtakem ste bili ves čas pod nemškim poveljstvom.« Obtoženec: «Da.» Sodnik: »Torej ste danes bili za Nemce, jutri za druge?« Obtoženec: «A*i me morda obtožujejo izdajstva zaradi tega.« Odvetnik Zen-naro: «Gospod sodnik, kaj boste go. vorili, saj ste se tudi vi pokoravali nemškim zakonom in ste tudi vi sodili.« Sodnik: «Nimam si kaj očitati.«
Državnemu tožilcu dr. Grubissiju na vsak način ni šlo v glavo, kako to, da je Rossi kot gasilec pustil svoje poveljstvo in se podredil dru. gejnu. Odvetnik Zennaro pa: »Obtožujete ga torej še vojaškega izdajstva.«
Ne vedo, kaj je GAP
Turk je pojasnil, da je tedaj bilo v okraju Sv, Marije Magdalene 400 prostovoljcev, borcev za svobodo.. Poveljeval jim je neki Sancin. On pa je imel na razpolago 70 mož, s katerimi je bil nameščen v neki gostilni. Imel je nalog, da varuje J okraj pred nemškimi napadi. Od-, vetnik Zennaro je predložil sodišču ; .zkaznico, iz katere je razvidno, da | je bil Turk gapist od 1942. do 1945. leta. Beseda GAP pa je najbrže sodniku, posebno pa državnemu tožilcu, prišla prvič na ušesa. Iz tega je razvidno, da so najbrže vsi ti ljudje, ki danes trdijo, da so bili maja meseca 1945. leta aretirani fašisti in člani policije samo zaradi tega, ker so bili Italijani, prespali nevarno dobo konspiracije in borbe proti okupatorju. Danes pa si lastijo pravico, da celo na sodišču pod krinko zaščite italljanstva sodijo dejanja, o katerih nimajo niti pojma ter jih niti ne razumejo ali jih nočejo razumeti.
Grubissi: «Kaj je to GAP?«. Odvetnik Zennaro: «To bi moralo sodišče vedeti. Ce že ne veste, kaj mi. slite, da vam bom jaz razlagal?« Sodnik Ostojich (z nasmeškom): »Odkrite nam to tajnost.«
Ker je bilo zaslišanje obtožencev končano, je sodišče poklicalo nekaj prič, med njimi tudi gospo Elviro Sangiorgijevo, ki je povedala, da je bil njen mož samo vratar na inšpektoratu v ul. Cologna. O-stale priče pa niso povedale ničesar bistvenega, kar bi razjasnilo potek procesa. Vzrok je ta, da so bile tako prestrašene, da se niso upale povedati resnice, ker so se bale, da bj jih že zaradi tega, ker so bili člani narodne zaščite, postavili na zatožno klop, češ da so tudi oni krivi »sekvestra«. Prišli smo pač v obdobje, ko je antifašizem nevarna
giorgi je omenila, da je bil njen mož aretiran le zaradi tega, ker je bil vratar in predvsem, ker je bil Italijan iz Rima. Drugače pa, da ni nobenemu naredil slabega.
Falzificiranje dogodkov maja 1945
Spregovoril je tožilec Grubissi, ki je Z akademskim razpravljanjem skušal dokazovati, da so borci za svobodo imeli tedaj samo vojaške naloge. Prišel je na dan celo z argumenti kot »Voce libera« jn podobnimi. Skratka po njegovih besedah so bili maja meseca aretirani samo zaradi tega, ker so bili Italijani ali, ker so bili pripadniki proslulega CLN polkovnika Fonde. Zato je.predlagal obsodbo obtožencev, in sicer na dve leti ječe vsakega. Sledil je odvetnik Zennaro z besedami«
Nikdar še niso bili tako falsifitirani dogodki o prvih dneh maja, kakor jih je danes državni tožilec. Nihče ne more trditi, da so tedaj preganjali ljudi samo zaradi tega, ker so bili Italijani. To bi bilo potvarjanje resnice z vsakega stališča. Sodišče naj prizna, da je nekompetentno, da bi sodilo tedanje dogodke.
1. maja 1945 so zasedle mesto jugoslovanske čete in so v smislu haaške konvencije lJolagorna prevzemale javno oblast. V mestu pa so se osnovali narodnoosvobodilni odbori in partizanske borbene edi-nice, ki so skraja, s tihim pristankom jugoslovanskih oblasti, prevzeli oblast. Italijanski kazenski zakonik, po katerem mislite soditi obtožence, je tedaj izginil. Tiste prve dni maja je morala obstajati nekakšna oblast, in kdo naj bi upravljal to oblast? Morda karabinerji ali člani Colottijeve bande? Ali je bilo tedaj kaznivo dejanje aretacija fašistov? Sicer pa ste prav vi sodniki pred časom v podobni zadevi oprostili obtoženca z motivacijo, da je bila narodna zaščita tedaj zakonita, od jugoslovanskih oblasti priznana oblast. Svoj izčrpni govor, v katerem je odvetnik opozoril še na amnestijo za dejanja proti fašizmu in nato orisal juridični položaj vsakega obtoženca, da za Rossija ni nobenih dokazov, da bi izvršil aretacijo, za Turka pa da
sploh ni pn tem na kakršen koli način sodeloval, je odvetnik končal svoj govor, naj sodišče spozna, da dejanje, zaradi katerega sta obtoženca na zatožni klopi, ne more biti kaznivo, če ga gledamo s stališča tedanjega časa.
Po kratkem zasedanju je sodišče malo pred osmo uro izreklo sodbo. Rossi je bil spoznan za krivega »sekvestra« in obsojen na leto dni ječe ter na plačilo sodnih stroškov. Turk pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov.
Ženska osleparila šoferja
s propagandnim listkom »Democrazie Cristiane“
Včeraj ob 3.45 zjutraj je bilo, ko je pri Sv. Soboti neka ženska skupaj z Američanom telefonsko poklicala taksi, da naj bi jo peljal k Sv. Ivanu. Tam naj bi izstopil vojak, tička pa na Portici di Chioz-za. Šofer taksija Vittorip Tenente je takoj pritekel k Sv. Soboti in vkrcal oba nočna potnika. V predoru, ki grg z Istrske ceste do Senenega trga, pa je nočna potnica zapovedala šoferju, naj ustavi avto. Tenente je avto ustavil, ženska pa mu je pomolila pod nos bankovec za 10.000 lir s prošnjo, naj si plača vožnjo.
Račun je bil takoj narejen. 1400 lir je bila vožnja, tako da je šofer vrnil ženski 8000 lir. Ker pa ostalega drobiža 600 lir ni imel, je zaprosil žensko, naj pride zvečer k njemu, kjer bo vršil službo, da h bo vrnil denar. Za vsak primer pa si je vzela njegov naslov, Zenska je bila s tem zadovoljna in zginila v noč: Američana pa je avto peljal naprej od Sv. Ivana. Ko je šofer potegnil iz listnice bankovec in ga zače] gledati, je opazil, da je bila velikost listka bankovca pravilna, da pa je je bilo na njem napisano namesto 10.000 lir — «10.000 utemeljenih vzrokov, da glasujete za «Democra-zio Cristiano«, Z osuplostjo je šofer videl, da je bankovec vo-livni trik krščanske demokracije, ki je te dni razmetala propagandne letake v obliki bankovcev z že zgoraj omenjenim napisom.
Tajnih italijanske republikanske stranke na zatožni klopi
Včeraj se je pred sodiščem za določevanje narokov znašel Guido Rovelli, tajnik italijanske republikanske stranke. 10. t. m. je policija ustavila Rovellija kot organizatorja sprevoda sestavljenega iz sedmih motornih vozil y okviru predvolivne kampanje.
Nova aretacija
v okviru predvolivne kampanje
Se vedno v okviru predvolivne kampanje so te dni agenti specialnega oddelka politične policije a-retirali in zaprli k Jezuitom 62-letnega Josipa Zanchija iz ul. Mazzini 2. Tudi ta je obtožen »sekvestra di persona«. Po policijskem poročilu, naj bi po odredbi nekega političnega komisarja iz vojašnice na Istrski cesti prišel iskat na dom, skupno z dvema drugima, 2. maja 1945. leta nekega Eze-kiela Štolfo.
redno svoj'e tedenske plače. Zato so poslali svoje predstavnike k vodstvu kamnoseka, kateremu so izjavili, da bodo stopili v protestno stavko, če bi se še nadalje ponavljale zakasnitve v izplačevanju plač. Vodstvo je odgovorilo, da mu ni bilo mogoče izplačati redno plač vse uslužbencem, ker ni raz polagalo z denarjem, za katerega je pred časom zaprosilo odgovorne oblasti, ki so mu sicer posojilo odobrile, a mu ga niso še izplačale. Vendar je ravnatelj nabrežin-skega kamnoloma obljubil delavcem, da bo zadevo z izplačevanjam plač uredil najkasneje do sobote
* 4« *
Odsek političnih brezposelnih delavcev Enotnih sindikatov je sklical za jutri 14. maja ob 18, zbor, ki bo v prostorih v ul. Im-briani, soba št. 10. Poziv za skupščino velja za vse tiste, za katere so zato ustanovljene komisije vojaške uprave ugotovile, da so bili odpuščeni z dela zaradi svojega antifašističnega političnega prepričanja.
Sestanek upokojencev
Zveza enotnih sindikatov za upokojence je sklicala za danes 13, maja ob 18.30 sestanek vseh upokojencev INPS, ki pa so še vedno uslužbeni pri pivovarni Dreher, v ladjedelnicah in pri industrijskih podjetjih.
Sestanek bo na sedežu v ut. Im-briani št. 5, soba št. 10. Upokojenci naj se sestanka točno in polnoštevilno udeleže.
SPOMINSKI DNEVI
1795 se je rodil na Slovaškem J. Safarik, pesnik, zgodovinar in slavist. Umrl je v Pragi 26. junija 1861.
1840 se je rodil Alphonse Daudet, francoski pesnik. Umrl je leta 1897.
Gledališče Verdi
Nocoj ob 20.45 bo gledališka skupina Torrieri—Carraro nastopila z delom Valentina Bompiani-ja »Albertina«.
PRESKRBA
Dodatne živilske nakaznice za delavce: Delodajalci tržaške občine, pri katerih so zaposleni delavci težkih in najtežjih del, morajo do 20. t. m. predložiti občinskemu prehranjevalnemu uradu, oddelku za dodatke na delo (ul. Rettori 2, soba št. 196), seznam vsega delavstva, ki je upravičeno na dodatke na delo. Seznam mora vsebovati: ime in priimek, očetovstvo in naslov delavca.
Ce doladajalci ne bodo izročili tega naslova, bo delavstvo, ki je pri njih uslužbeno, zgubilo pravico do dodatnih živilskih nakaznic za četrtmesečje julij—oktober 1949.
Petek 13. mala
Servacij, Jasna Sonce vzhaja ob 4.37, zahaja ob 19.26. Dolžina dneva 14.«-Luna vzhaja ob 21.12, zahaj ob 4.48.
Jutri sobota 14. maja Bonifacij, Svetolik
SLUl/EIMSKU
NARODNI) i
GLEDALIŠČE
za Tržaško »/.umij1*
V nedeljo 15. t m. ob 1* gostovanje v kinodvorani
v SIČOLAH
z Gogoljevo igro
JžtmiEV*
V ponedeljek 16. t.m-ob20
gostovanje v gledališču v KOPRU z Gogoljevo igro
,ŽEN 11 EV‘‘
ENOTNI SINDIKATI
Nov krojni tečaj se bo pričel dne 23. t. m. na sedežu v ul. Montfort št. 3. Vpisuje in daje informacije urad v ul. Imbriani 5/1 - tel. 93-710.
Nočna služba lekarn
Codermatz, ul. Tor S. Piero 2; Picciola, ul. Oriani 2; Serravalio, trg Cavana 1: Zanetti-Vivante, ul. S. Lazzaro 3; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
laiiia teina iz čistilnice jpia“
pred sodiščem
Pred meseci je policija prišla na sled trem spretnim tatovom, ki so iz cevovoda petrolejske čistilnice «Aquila» v Zavljah točili bencin v posode in ga nato prodali. Trije aretiranci. včerajšnji obtoženci Lucia-no in Valerijo Balbj ter Loredan, so se včeraj morali zagovarjati pred okrožnim sodiščem zaradi svojega dela. Četrti pa je Umberto Codan, ki je kupoval bencin, dokler ni tej trgovini napravila konec policija.
Prvi se je zagovarjal Codan. Priznal je sicer, da je kupoval bencin, vendar je to priznanje skušal olajšati na vse načine, češ da se itak bencin dobi povsod na prodaj in končno še, da se je na vsak način prej prepričal, da ne bi bil bencin od anglo-ameriških oboroženih sil. Zaslišana sta bila tudi oba Balbija. Luciano je pravil, da je lani poleti šel nabirat drva. Pri tem se je včeraj skliceval na prejšnje zaslišanje na policiji, ko je izjavil, češ da je bila pipa na cevovodu že narejena in da mu ni preostajalo drugega, kakor da začne izkoriščati naprave. Isto tako je ponovil njegov brat Valerijo. Loredan pa se je pridružil kot družabnik, pri izkoriščanju cevovoda. Obtoženci so se včeraj sklicevali na to, da so jih pri zaslišanju na
policiji pretepli. Andrej Loredan ima tudi majhen spomin v obliki podplutbe, ki jo je odnesel z zaslišanja. Isto sta potrdila brata Balbi, Valerijo pa je izjavil, da bo že poravnal račune z nekim agentom. Loredan je označil inšpektorja San-vitalija in kaplarja Cislija kot ona, ki sta ga pretepavala. Inšpektor pa pa je nasprotno trdil, da je bil obtoženec res pretepen, vendar pa da naj se za to zahvali obema bratoma, ki naj bi ga zaradi tega pretepla, ker je preveč govoril na zaslišanju.
Obtožnica pa je vsem trem razen Loredana, ki je obtožen nakupovanja ukradenega bencina, očitala, da so sami napravili pipo na cevovodu Vsa škoda pa je bila prav za prav tako majhna, da je ravnateljstvo čistilnice ni niti opazilo primanjkljaja bencina. Sodišče je po daljšem zasedanju izreklo tole obsodbo: Valerijo Balbi je bil obsojen na dve leti in tri mesece ječe, Luciano Balbi in Loredan vsak na leto dni in 6 mesecev ječe. Codan pa na šest mesecev ječe.
Predsednik sodišča dr. Picciola, državni tožilec Grubissi, obramba odvetnika in Berton, zapisnikar Piuk.
Nove grobnice na pokopališču v Barkovijah
Uprava občinskega pokopališča v Barkovijah obvešča, da bo v najkrajšem času pripravljen za nove pokope prostor št. IV na oddelku I, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 31. oktobra 1939 do 8. februarja 1940.
Kdor bi hotel posmrtne ostanke prenesti v drug grob, se mora obrniti do 31. t. m. na odsek za pokopališča v ul. Teatro št. 5/III, soba 43. Po tem roku ne bo več dovoljen prekop.
Nagrobne plošče in druge pogrebne znake pokopanih lahko dvignejo svojci do 1. junija t. 1 proti potrdilu omenjenega urada. V nasprotnem primeru ostanejo last občine.
SLIKARSKA RAZSTAVA BOGDANA GROMA
Opozarjamo občinstvo, da ogleda umetniško razstavo aka ^ skega slikarja Bogdana Gl„ongpi,j, galeriji «Scorpione» v ul. S. dione št. 12 b.
Razstava je odprta ves da
pORO^
ROJSTVA, SMRTI IN
Dne 12. maja 1949 se je v jJJ rodilo 9 otrok, umrlo je porok pa je bilo 12.	,,
Cerkvene poroke: uradnik ^ to Omero in gospodinja oa y Aliče, šofer civilne Policji® icin» Sergio in šivilja Vanin E*Qa’ operater Ballarin Corrado t® spodinja Caselli Silvana, **rTo]ajr Viotti Giulio in šivilja Cleva j, da, mehanik Re Ernesto m s f dinjfi Berghinz Delia, trgove attj pin Sergij in gospodinja *	^
Violetta, mehanik Pranzoni ^ in gospodinja Rigament i ^ zdravnik Smareglia dr. Aid'0 spodinja Tognon Augusta, “.^H Giorgi Mario in gospodinja - ^ rabile Dora. elektromehanik ji? berlan Luciano in šivilja Do jVjj landa, radiotehnik Rismoncher*1*' in gospodinja Benedetti Marg uradnik Hauser Nereo in s nja Passini Licia.	K	-J
Umrli so: 35-letni Carli ^ 87-letna Tomasini Ana. vd. ?? e0jS i-letna Brun Marija, vd. h
Malije Vord]: Simpina lorrieri-Carraro pod vodstvom frnesta Salalinijaj
Marco Praga: idealna soproga
Sindikalnim organizacijam kontrolo l stvar. Za nameček je gospa San
P rte predstave te igralske skupine, Giovaninettijcvega vBrez-nas, zal nisem videl. Poročal bo m o «Idealni soprog i« starejšega italijanskega dramatika Marca Prage. Ta »ljubka«, dejal b; rajši — naivno /rivolna komedijica, kot so bile v rabi ob koncu prejšnjega stoletja, bi same po sebi gotovo ne zaslužila posebne pozornosti, če bi ne bila v rokah tako dobrih igralcev, kakršni so igralci skupine Torrieri -Carraro. Problematika komedije, če smemo o problematiki sploh govoriti, je danes že za v ropotarnico: Ljubka ženica, ki vara svojega moža z njegouim prijateljem, a ki ni »kot večina drugih«, grda in brezbrižna do moža, marveč je prav tako idealna soproga, kot je nesebična in požrtvovalna ljubica in po vrhu še vzorna mati. Idealnih lastnosti je torej več ko dovolj.
«Idealno» soprogo Gittlijo je igrala Diana Torrieri s šarmom in gracijo ter je napolnila svoj lik s tolikimi psihološkimi finesami in s tako temeljitim poznavanjem odgovarjajoče snovi in odrskih sredstev, da je kljub nekoliko problematični idealnosti morala očarati gledalca. Konverzacija ji teče briljantno, pojava
in nastop sta na višini, toalete so rafinirano izbrane. ' Kot soigralce je imela prav tako močne umetnice, ki so dali predstavi lepo umetniško zakroženost. Odličen je bil Tino Carraro, prav dobra tudi Mauro Barbagli in Ivo Carrani Srčkan je bil tudi muli Giannino
Režija je bila krepka, nagla, a poudarkom na konverzaciji. Inscenacija je bila naravnost razkošna. Čuditi se je, da je. bilo gledališče pri tej znano odlični igralski skupini na pol prazno.
Igralci so želi za svoje umetniške kreacije zasluženo priznanje.
E. 0' H Črnina se Eleklri poda
V tej tragediji — trilogiji (trajala je kljub znatnim okrajšavam nad štiri ure) je 0'Neill, največji sodobni ameriški dramatik, ki je lani umrl, z genialno dramatično silo zgostil elemente tragedije (Sophoicles) in sodobne psihološke drame v umotvor a-pokaliptično groznih dimenzij. Kakor so renesančni mojstri porabili elemente antične upodabljajoče umetnosti, da so z njimi izrazili tedanji novi krščanski svet, tako je skušal tudi 0’Neill
s sredstvi antične tragedije in njene monumentalnosti prikazati sodobno tragedijo rodbine Man-non. Kajpada je nekdanji «/a-tum«, usoda, pri 0'Neillu zamenjam z zakoni krvi in psiholoških činiteljev. Lavinija Man-non, sodobna Elektra, je do blaznosti ljubosumna na svojo mater Kristino zaradi očeta, zaradi brata in končno tudi zaradi njenega ljubimca, ki je nezakonski sin njenega moža Ezre Mann ona. Mati in ljubimec zastrupita Ezro, ko se vrne iz vojne, toda tenko-slušna Lavinija izvoha zločin in pridobi tudi brata, ki se je vrnil na očetov pogreb, za maščevanje. Popelje ga na skrivaj k sestanku matere in ljubimca, ki ga mladi Or i po odhodu matere u-streli. Ko ji sin to prizna in ji izpove, da si želi ostati zdaj vse življenje pri njej, se tudi mati sama ustreli. Or i ja preganja zavest krivde zaradi materine smrti in zaman ga je sestra odvedla s seboj na potovanje na Južne otoke. Ori ni tako močan kot njegova sestra Lavinija. Preganjajo ga sence mrtvih in ko sestra vidi, da bo končno vse izpovedal, ga sama navede k samomoru. Zdaj je sama, želi si ljubezni in sreče, toda tudi njen zaročenec jo zapusti, Usojeno ji je, da bo vse življenje ostala sama s svojimi mrtvimi Mannoni.
Osrednja osebnost tragedije, Lavinija.Elektra, je dobila v Diani Torrieri igralko, ki je z monumentalno preprostostjo in veliko umetniško silo utelesila ta
pošastni ženski lik puritansko vzgojenega dekleta, ki si vse življenje želi najti čisto ljubezen, a jo njena strast zavede v najstrahotnejše zločine. Torrieri je zmogla težko nalogo, ki zahteva tudi velikega fizičnega napora, in ustvarila velik umetniški lik, ki ne pojde gledalcu zlepa iz spomina. Bogastvo njenih izraznih sredstev je obsežno in upravlja ga s strogo disciplino in pravo mero .
Odlfčen in njej skoraj enakovreden je bil Tino Carraro kot njen oče Ezra Mannon in pozneje kot njen brat Ori. Igral je zadržano in se izognil sleherni teatralnosti, ki je tipična za mnoge druge italijanske igralce. Prepričal je prav tako s svojo strogostjo Kot s svojo človeško toploto in nebogljenostjo.
Vse priznanje gre Lidiji Fem ro, ki je igrala Ezrovo ženo in Lavinijino ter Orijevo mater Kristino. Tudi ona ni zašla v močnih dramatičnih momentih v pretiranost. Na višini so bil; prav tako ostali igralci, zlasti je gledalca zagrabil Ernesto Sabbatini kot pevec.
Dekoracija je bila monumentalno preprosta, smotrna in okus-na. Igra se je razvijala enakomerno, stopnjujoč se v dramatični napetosti prav do konca. Občinstvo je z zadržanim dihom sledilo poteku predstave. Bil je večer visoke dramatske umetnosti.
VLADIMIR BARTOL
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8500, papirnati šter-ling 1925, telegrafski dolar 645, dolar 638, švicarski frank 163,	100
francoskih frankov 175. avstrijski šiling 26, zlato 1010 lir.
Kongres Zveze ES hišnikov
Pretekli petek je bil v ul. Conti kongres Zveze enotnih sindikatov za hišnike.
Začasno predsedstvo je predložilo dnevni red kongresa, ki so ga vsi navzoči soglasno odobrili, nakar je podal tajnik kategorije hišnikov svoje poročilo. Prav podrobno je obravnaval pogajanja, ki so jih Enotni sindikati vodili za rešitev perečih vprašanj: izplačevanja draginjskih in krušnih doklad, ki jih lastniki hiš do sedaj niso hoteli izplačevati svojim hišnikom. Poudaril je, da so se ta pogajanja ugodno zaključila ter da je urad za delo izdal poseben nalog, po katerem so vsi hišni lastniki dolžni izplačati svojim hišnikojn draginj-sko in krušno doklado tudi za vse tiste mesece, ko jim niso izplačevali.
Njegovemu poročilu je sledija izčrpna diskusija, v kateri so hišniki obravnavali vse probleme svoje kategorije. ki še niso bili rešeni, a zahtevajo po svoji važnosti takojšnjo rešitev. Ro končani diskusiji je povzel besedo ponovno tajnik kategorije hišnikov, ki je poudaril, da se bodo Enotni sindikati borili za povišanje draginjskih doklad ter da bodo na tem vprašanju še prav posebno vztrajali zaradi tega. ker je vojaška uprava predlagala povišanja najemnin za Tržaško ozemlje. Toda Enotni sindikati bodo v svoji borbi uspeli, ]r če bodo imeli podporo vseh tržaških hišnikov, k1 se piorajo združiti ter odločno zahtevat; spoštovanje svojih pravic.
Po končanih govorih in dolgi diskusiji so navzoči izvolili nove fila-ne glavnega odbora, ki bodo imeli nalogo voditi borbo za dosego upravičenih zahtev hišnikov
Tečaj za fotografijo
PROSVETNO DRUŠTVO V BAR-KOVLJAH namerava odpreti tečaj, ki bo obsegal vse panoge enega izmed najlepših športov; fotografije.
Spored obsega predavanja o optiki, fotografski kemiji, estetiki in o vsem, kar tvori podlago tej zanimivi stroki.
Predavanja bodo dostopna vsakemu začetniku, isto tako pa bo našel v njih tudi napredni ljubitelj svojo korist, kajti predavatelj je temeljit teoretik in istočasno izurjen praktik.
Vabljena je predvsem mladina in v prvi vrsti srednješolska, da ne zamudi te izredne prilike, kajti v najkrajšem času bodo tečajniki deležni uspeha, ki jim bo prihranil časa in denarja.
Vsi, ki se zanimajo za ta tečaj, naj se javijo v društvenih prostorih v Franklovem ob ponedeljskih in četrtkih od 20. do 22. ure ali pa pri tajnici Vlasti Jankovič, Boved št. 92.
78-letna Brun Marija, va. 36-letna Primsich Nedelka, j;. Weiss Jadranka, por. Bolah* ^ letna Ugolini Imelda. vC*' 4-letni lan Ivan, 4-letni N011 Bruno.
Is Doline	^
V mesecu aprilu je bilo v jj Dolina 5 porok, preselilo ljudi, izselilo 13, umrl )e se je 1.
M! RADIO &
TRST II.
Petek 13. maja 1949-	dj»5-
7.00: Koledar. 7.05: Jutr8poro^
ba. 7.15: Napoved časa rJVjjj
.30: Jutranji glasbeni sPor	V>
Jodba na pihala. 12.00:	^srl-
Vnglija. 12.JO: Orkester frea ft> ley. 12.45: Napoved časa	j3,P
Anglija. 12.J0: Orkester
1 Č3“— _ .	ji;.-,,
čila. 13.00: Glasba po žellfr j<r Pestra glasba. 14.00: P°r0C 't$-Dnevni pregled svetovneg e(jfrj 14.28: Citanje večernega s 17.30: Plesna glasba. 18.0-0.	jj.l
vest. 18.15: Komorna Šramel kvintet. 19.00: A « jj.F po radiu. 19.30: Lahka glas0* jOffl Napoved časa in Por°„. 'Tri8-Operne uverture. 20.30.	Cl*
kulturni razgledi. 20.45 :Z	. gd
pinove skladbe. 21.00: M°J	peV
de. 21.30: Klavirski koncer taka Gabrijela. 22.00: Večer* ^ lodije. 22.30: Plesna glaS?5:' 0 Serenade in nokturni. ^,4j L ved časa in poročila. 23-«v-, 35; * nudi jutrišnji spored, nočna glasba.
TRST 1-
Petek 13. maja	l8Sc;
7.00: Koledar in )uEr®™nja & 7.15: Poročila. 7.30: Jo Ja, A* ba. 11.30: Godba na P®
S sednimi notami. _13 „'„ z
1949-
13.26
strom
Armando ^ra^raan 't«1 14.00: Tretja slra.n 14>
sirom, la.uu:	uoi" 0„,za. 'j,l
Pestra glasba^ 14.28:	u	Oj
Program BBC. 17.30.	o0:	JD jj
18.30: Glas iz Amerike. 1»	jJJ
melodije. 19 30: Franco«^ J'J Poročila. 20.15: Aktua Revija Garlneja in ' ster y 21.25: Razno. 21.50: Ork« p« taktirko Sehoeherra. <*- 23.2»-glasba. 23.10:	Poročila-
tišini.
k mo
j ,>eVe^
EXCELSIOR. 15:	«KdeCI	2
Anton VValbrOOk, M. u
FILOI) HAM MATICO. 1/	'
.4_____ t	R.	Mac
Crips.
PENICE. 16: »Vljuden, P več«, VVallacc BeeO’- res11’’ , ITAL1A. 16- «J»* '«	J
n«
i AUin. iv/.
Bergman, G. Pec«
A LA B A R D A16 * ~«~J u ^ ^; 51 i e ^ Norma Shearer In .hsojenif' ’ VIALE. 16: «LegU» 0 ' A Povvell, M. Toren.
Povvell, M. Toren. Steltl^is '| 1MPERO. 15.30: «B!ser.»’ ' enda vem romanu. Pecro Arn ^ ^
vem iv.. 	p
Maria Maroues.	Rof"1	(,
GARIBALDI. 15.30: «Sln da«, Corncl VVHdf. Ank* MASSIMO. 16:	«MeSto
k m DnnnPV.
 ______________ ,	-jč'
Tracy in M. Roone>. a, NOVO CINE. 16:	‘‘,T‘*TeUnTa,'°nj	^
stepe«. C,. Pečk T. je ^ KINO OB MORJU. 15-	,jj
. I,|U
Vzhodu«.	v	v	M1'
IDEALE. 16: «Sestane
JEAL/B. jo.	,
B. Grable. D. Amei,0(jeei . SAVONA. 15.30:	J
Gassniann in v- c°,)rl ssn,) < ARMONIA. 15.30: «DO j(Jan Uary Cooper, Ana ■ Bette ODEON. 16: «HČI '»tr	f
in Henry Fonda^	proti
MARCONI. 16: «Tar.Z. r	ga’,,
stlm«, J. Welssmuel1® in 1 pl c AZZURRO. 16:_«U^Jel), O* ^
»* -—
AZZURRO. 16: «1* je», RADIO. 16: «1»*^“".
molke lil Devek *a”’toi0všč1'1 BELVEDERE. 16. « rSon
ORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
Akcija za mir in goriški Slovenci
l*oseben pripravljalni odbor - X*odpisna akcija Ifreino-kratične fronte Slovencev po vseh slovenskih krajih
K splošni borbi proti atlantske-lu Paktu, ki je direktno in najnevarnejše ogrožanje miru, so se po-8 drugih demokratičnih organiza-J?, PHdružili tudi Slovenci s svojo
0 na čelu. V ta namen se je usta-ovii na Goriškem poseben akcij-
1 odbor vseh naprednih strank in ^"'zacij, V katerem j£ zastopana
v l ?	b‘'a vedno v Prvih
rstah v borbi za mir in je izjavila ■. s 0JO s°Udarnost tudi z nedavnim °ngresom za mir v Parizu.
0 vseh vaseh so bili organizirani Popravljalni odbori, ki bodo raz-e Jevali posebne tiskovine s slo-enskim besedilom in zbirali pod-*se vseh tistih Slovencev in dru-demokratov, ki jim je bilo do-® J vojne za tuje interese in ho-* odslej živeti v miru na svoji ki < ^akor ie izjavila tista žena, 1 le na konferenci v Standrežu 27. arca predlagala posebno resoluci-za mir, ker: »slovenska mati ne
0 nikoli več vzgajala svojih otrok vojno, ampak za mir in delo».
izit °- kdor k0'! imamo žalostne Kusnje z imperialističnimi vojna-
1 ,mi Slovenci. Ker je naše ozem-® izrednega strateškega pomena in
la i° prelco nieSa vse Poti iz ene' ven Evrope v drugega, so se ‘in ° trga*i zani razni imperializmi Pustolovci. Ti so potem prisilili . ljudi, da so se morali boriti njihove umazane interese, ki sc j'1 vedno v kričečem nasprotju z eresi našega ljudstva in naše domovine,
a Obogateli s temi stoletnimi izkuš-J*tni se bomo borili proti vsem j .n°Vnirn poskusom, ki bi nas ho-lo 'j-0561 zaplesti v krvave pusto-Vscine vojnih intrigantov. Dosti je e naših družin, ki še vedno nimajo rehe nad glavo, ker jim jo je raz-'a zadnja vojna. Čeprav so nas v ^ li za dobršen del pridobitev , SjSantski osvobodilni borbi, ki je ^ ela med drugim to dobro, da je tnt«Ui 3 nas lju^l> ki so začeli ® m* s svojo glavo in so se za-li ogromne sile in moči delovne-ljudstva, ltl bnotno.
kadar nastopa složno
v zahtevo po miru, ki je naslov-na na poslansko zbornico v Ri-
biu.
se obračajo naši volivci na po-
auttju
***» zbornico in na senat ter jih in nai se n‘kar ne prenaglijo naj ne potrdijo podpisa, ki ga je »Pravil zunanji minister pod ‘antskim paktom.
Veliko odgovornost, ki jo s tem revzema Italija, so občutile vse ,ranke in tudi odgovorni možje ve-^!ne' ki so morali zaradi notranje j55C_pline glasovati tako, kakor jim
Vipline
j,0jaarekovalo njihovo 'vodstvo,
- na privatnih strankinih se-s /‘kih izrazili, da so proti temu rp° mnenje je našlo svoj zh Sz. *Uc*‘ Pri glasovanju v obeh ^j, r,*icah, kjer se je mnogo odličja mož izreklo proti paktu, ali pa vsaj vzdržali glasovanja, sto je popolnoma upravičena ® zaskrbljenost in razburjenje H4.lc° nove smeri zunanje politike £ države. Naša zahteva, da po-‘fliu 3 zbornica ne sme brez pre-je ®ka zapečatiti sklenitev pakta, skrt^°- Ve^ k°i upravičena. To našo | bila Še P°vežuje zavest, da bi | j0 nova vojna, katero pripravlja- j Zadnf ‘Pnogo hujša, kakor je bila I Up 1*- Ni pa res, da bi se je Italija tnnetl,°8la izogniti. Bolj logično je Vale' cia se bocl0 bodoči vojsko-Poa:
upravičeni tudi zato ,ker so občinske stranke pred volitvami izjavile, da Italija ne bo pristala na vojaške zveze. Sedanji pristanek bi pomenil kršitev te obljube. Tudi člen II. ustave zavrača vojno kot sredstvo za rešitev mednarodnih sporov in nalaga naši republiki, da se mora vzdržati vsakih obvez, ki bi jo mogle zavleči v take spore in preprečiti, da bi ne mogla ostati nevtralna. Tako imamo tukaj osnovni kontrast med ustavo in med podpisom atlantskega pakta.
Zaradi tega vabimo obe zbornici, da odložijo podpis ali pa da vsaj izjavijo, da ne bodo dovolili nobeni tuji državi vojaških oporišč, ne dovolili vstopa na naše ozemlje tujim četam in da se ne bo izvajal v notranji politiki države noben tuji vpliv, ki bi mogel škoditi ali okrniti svobodo državljanov in strank. Ponovno in svečano izražamo našo obsodbo vsake politike, ki pelje k vojni in povzroča sovraštvo med narodi.
KULTUBA
„Mladi vzori" - četrti zvezek
branili preveč razširiti vojno
ttsln ‘n ne bodo vanj vključili Hi J.®* v kateri tudi v zadnji vojni *bo it* od'°čilnih bojev, ampak sa-
jZč rpavajoče bitke.
Nmštujemo pošteno mnenje pri-in SJ. v ena ali druge ideologije Sčitia ° zato proti vojnim pustolov-Soveri1 ,naPram narodom, ki jih Iz-
aam ’ ^er vemo’ f!a Je meti
čjj0‘ mnogo takšnih, ki ne pripa-ne enemu ne drugemu od teh kaj nazorov in zgodovina nas uči. lore 1eni)'> za državo vojne, ka-Hrebi,116! od°brava večina njenega aliia a ^Va- Mi želimo, da bi mogla V*t»o soc*e'ovati z vsemi narodi, in Vredn	cla	temeljijo	osnovne
cije 0sti angloameriške demokra-6ossJav“° na spoštovanju svobode fadi l6211'*1 državljanov. Prav za-tie).,f'?a smatramo, da bi p'rlsta Za n enemu obeh nazorov pomenil »ost: s Un'čenje teh temeljnih vred-ki n kršitev osnovnih svoboščin.
2at Za‘amčene v novi ustavi, tiaj Pozivamo poslansko zbornico e latificira pakta. Do tega smo
Prejšnji teden so izdali slovenski srednješolci u Gorici 4. številko svojega mesečnika «Mladi vzori«.
Kot prvi članek je v njem Asjin «V mraku», ki je ves pod vtisom velikonočnih praznikov in poln lirične osladnosti, o kateri imamo vtis, da ni občutena, ampak narekovana. Boljša stvar je Iztokov «Na Ojsternilcu», ki nam, sicer malo preveč na kratko, opisuje izlet na koroško mejo. Alenka posnema v «Ni le v pirhih Velika noč» Trdinove bajke o Gorjancih, le da ji manjka njegov zdravi realizem in se rajši zavija v. megleno mistiko. Željko nam u glasbeni rubriki poda na kratko Mozartovo zasebno Življenje in Svarun opisuje v kratkem a dobrem sestavku smrt tolminskih puntarjev na goričkem Travniku.
V tej številki je tudi zaključek razprave «Q kmečkih uporih)), ki je še precej dobro podana, vendar izzveni njen konec preveč medlo «i) upanju na boljše dni». Slovensko ljudstvo je namreč nehalo samo «upati», ker je to le prazna tolažba slabičev, ampak je tudi aktivno poseglo v borbo in maščevalo Matija Gubca in njegove junaške tovariše.
Tokrat je na zadnjih straneh uredništvo uvedlo kotiček za »Pomenke)) s sotr.udniki. Priporočamo mu, da bi navajalo svoje mlade sodelavce k večjemu realizmu in stvarnosti. Okrog nas se dogajajo vatne stvari, mimo katerih ne moremo in ne smemo, da ne bo šlo življenje mimo nas in bomo obtičali osameli v mrtvi preteklosti. Mladina mora tičati v sedanjosti. in delati za prihodnost. To je njeno geslo in to hoče od nje tudi naš veliki buditelj Oton Zupančič U svoji «Pesmi mladine«.
M.
Tkanine Unrra
Pokrajinski upravni urad /.;• mednarodno pomoč je te dni odredil, da se bo v prihodnjih dneh otvorila v Gorici trgovina, ki bo razdeljevala Unrrine tkanine najboljšega tipa vsem tistim lastnikom Unrrinih nakaznic, ki niso doslej imeli možnosti, da bi si nabavili to blago.
Poletni urnik javnih ialoy
Goriški kvestor je s posebnim odlokom določil naslednji poletni urnik za javne lokale v naši pcr krajini, z veljavnostjo od 15. maja do 81. oktobra 1949.
V Gorici in v vseh krajih podeželja se vsi javnj lokali odpirajo ob 6. uri.
Zapirajo se po naslednjih predpisih:
1) a) Restavracije, gostilne, kavarne, bari in brezalkoholne gostilne v Gorici, Gradežu in v občinah z nad 10.000 prebivalci zapirajo ob 1. uri:
b) v drugih občinah in manjših krajih pa ob 24. uri.
2) Krčme, krčme s kuhinjo, prodajalne vina in sedmice:
a) za Gorico, Gradcž in druge občine nad 10.000 prebivalcev ob 24. uri;
b) V drugih občinah in manjših krajih ob 23. uri.
Ob isti uri se bodo morali zapreti fudi zabavni krožki razen ob sobotah, ko zaprejo v Gorici in ostalih občinah z nad 10.000 prebivalcev ob 1. uri in v drugih
manjših krajih na podeželju ob 24. uri.
Opozarjamo, da lokali, kjer prodajajo samo alkoholne pijače, ne smejo biti odprti pred 10. uro ob delavnikih in pred 11. ob praznikih, ter se ne smejo zapreti po 23. uri.
Drvo ga je počijo po glavi
Včeraj je 51-letni Vončina Anton iz ul. Cipriani št. 1 šel na dvorišče svojega stanovanja in pričel sekati drva. Nekaj časa mu je šlo delo prav lepo od rok. Toda nesreča, ki nikoli ne spi, je hotela da mu je neko drvo, ki se mu ni hotelo skrojiti, nenadoma zletelo v zrak in ga na poti nazaj trčilo v glavo. Na pomoč mu je moral prihiteti rešilni avto Zelenega križa, k; ga je odpeljal v mestno bolnico.
Novo ustanovljena zveza obdelovalcev
V Gorici so direktni obdelovalci zemlje te dni na zasedanju pri agrarnem inšpektoratu osnovali svojo zvezo. Tega zasedanja so se udeležili vsi direktni obdelovalci našega mesta, lq so po sprejemu socialnega statuta prešli na izvolitev izvršilnega odbora zveze, v ka-terega so bili izvoljeni sledeči: Ivan Vida, Evarist Lutman, Jožef Vechiet, Anton Vida, Anton Zotti, Graziano Culot, Guido Hvala, Mihael Culot, Alojz Madriz, Ivan Nardin, Anton Petterin in Gino Madriz. Zveza bo imela svoj sedež v ul. XXIV. maja, prvo nadstropje.
Včeraj dopoldne se je na agrarnem inšpektoratu vršil občni zbor članov pokrajinskega agrarnega konsorcija s sledečim dnevnim redom: odobritev bilančnega računa za leto 1948, razdelitev dobička, izvolitev novega upravnega odbora in nadzornikov.
PREDLOG ZA JAVNO ZDRAVILIŠČE
Te dni sta se sestali zdravstveni komisiji goriške in videmske pokrajine, da bi proučile problem novega skupnega zdravilišča za jetične. Po sprejetih sklepih na tem sestanku so odposlali visokemu komisariatu za higieno predlog za zgradnjo skupnega zdravilišča za obe pokrajini v Karniji,
OSTALA JE BREZ KOLESA
Včeraj so običajni «neznani» tatov; odpeljali kolo 29-letnj gospodinji Šorli vd. Nardin Mariji iz Standreža. Tatvino je Sorlijeva prijavila kvesturi Kolo je bilo vredno okrog 12.000 lir.
Včeraj popoldne ob 16. tiri je bil s trga Julia pogreb 16-letne Sessi Marije iz ul. Garzarollt, ki je tako tragično zgubila svoje mlado življenje pri izletu k Belopeškim jezerom. Pogreba so se udeležili zastopniki pokrajnskih, občinskih in šolskih oblasti ter dijaki vseh goričkih italijanskih in slovenskih šol. V sprevodu je bilo več tisoč ljudi in osem vfncev, med katerimi je bil tudi oni, ki so ga poklonile slovenske osnovne in srednje šole.
Ob IS. uri je bil v Ločniku pogreb druge ponesrečenke 16-letne Fornasai Argentine, ki se ga je tudi udeležilo precej ljudi, zlasti šolske mladine, med katero so bili tudi zastopniki slovenskega Dijaškega doma iz Gorice.
Gojenci slovenskega Dijaškega doma v Gorici so namesto cvetja na grob umrlih dijakinj darovali Zelenemu križu 1870 lir in Podpornemu društvu pa 1875 lir.
Nepokorna Helena
Včeraj so organi javne varnosti v Gorici aretirali 26-letno Štrukelj Heleno, ki se ni pokorila določilom izgonskega lista, ki ga ji je izdala pred časom tukajšnja kvestura.
V spremstvu izgonskega lista sta morala včeraj v njune rojstne kraje tudi 29-letni Mastrosimone Sal-vatore iz Caltanissette, ki je nekaj časa prebil y tukajšnjih zaporih zaradi nameravanega prestopa meje, in 46-letni Tinta Angel iz Trsta, ki je bil nekaj časa pridržan iz varnostnih razlogov.
IZ STOBOPJfE c. o riški:
lHapredeh na državnem posestvu
Na posestvu „Nova Gorica" bodo pridelali letno do vodnje. z dobro organizacijo bo v
_	.	.	n .	,	....	.	,	znatni	meri	prispevalo	k	preskrbi
d milijona cepljenk - uradnja modernega cvetličnjaka delovnega ljudstva s potrebno
roke mreže manjših drenažnih jarkov. Začeli so že graditi tudi velik svinjak, v katerem bo prostora za 200 plemenskih svinj.
Na ta način se bo to posestvo razvilo v velik obrat, ki ima lepe možnosti razvoja in visoke proiz-
v
Iz posestva nekdanjih grofov Co-reninijev v Krombergu in Šempetru, kateremu so pridružili še nekatera zemljišča bivše «Ente rina-scita agraria*. je stvorila ljudska oblast lepo državno posestvo, ki je eno največjih v goriškem okraju in meri preko 1000 ha. Zemljišča tega posestva ležijo deloma v Rožni dolini in na Sempaski planoti ob Lijaku. Proti jugu so odprta toplim vetrovom, ki prihajajo z morja, na severu pa jih brani pred mrzlimi vetrovi visoko pobočje Trnovske planote.
Pomlad nastopa tu približno mesec dni prej kot v ostalih predelih Slovenije in tudi jesen se zavleče precej dalje. Delovni kolektiv tega državnega posestva je letošnjo pomlad napovedal tekmovanje vsem drugim državnim posestvom v Slovenskem Primorju tako glede hektarskega donosa kot pri organizaciji in kvaliteti dela.
Letos so uredili .tukaj eno največjih sadnih drevesnic y Slovenskem Primorju. Med tisoči in tisoči drugega sednega drevja so nasadili tudi okrog 50.000 kaki jabolk, katere v vsej Sloveniji proizvaja edino ta drevesnica. V novem trsnem matič-njaku so nasadili nad 100 tisoč cepljenk. Z arondacijo nekaterih zemljišč s privatnimi posestniki nameravajo prihodnje leto razširiti sadno drevesnico vsaj za še enkrat toliko. Tudi trsnico bodo povečali, da bo lahko proizvajala letno do 2 milijona cepljenk.
Posestvo ima poleg tega okrog 35 hektarjev vinogradov, večje površine zemlje za pridelovanje žitaric, krmilnih rastlin in vsakovrstne povrtnine. Kot vzporedna panoga kmetijstva je zelo razvito tudi cvetličarstvo in živinoreja.
Za vsako panogo kmetijstva so organizirane posebne delovne brigade. Z mehanizacijo, ki so jo na posestvu uvedli, in z brigadnim skupinskim sistemom dela, so pravočasno izpolnili setveni plan jarih Žitaric in nadaljevali s setvijo koruze in s posevkom po vrtnin. Vseh povrtnin za oskrbo mest in industrijskih centrov v Sloveniji in Slovenskem Primorju nameravajo posaditi na površini okrog 20 ha. Pri pomladanskih delih se je najbolje izkazala drevesničarska brigada, ki visoko presega normo. Pa tudi posamezni delavci in delavke so presegli normo včasih do 30 odstotkov.
Važne preosnove vršijo tudi v cvetličnjaku v Rožni dolini, kjer so že začeli z mehanizacijo in modernizacijo obrata. Na površini 750 m2 so zgradili tipične holandske tople grede in poleg tega so zgradili že-lozobetonsko zgradbo na površini 750 m3 za moderen cvetličnjak. Letos poleti ga bodo obložili s steklom in do zime zgradili še enega, ki bo prav tako velik. Nabravili so tudi veliko peč domačega izdelka, ki bo služila za ogrevanje obeh cvetličnjakov. V petletki name ravajo razviti ta obrat v enega najmodernejših in najzanimivejših s tega področja v vsej Sloveniji. Z okrasnim rastlinstvom bodo oskrbovali od tu javni park v Novi Gorici in tudi mestne parke po drugih krajih Slovenije.
Na posestvu so pričeli tudi z iz-boljševalnimi deii in s kapitalno graditvijo. Tako bodo letos na bivšem letališču izboljšali okrog 10 ha zemljišča, ki so ga doslej zamoč-virjali podtalni vrelci in pritoki Lijaka, ki še niso regulirani. Doslej so zgradili tukaj dva večja odtočna jarka in pričeli z izkopavanjem ši-
hrano.
Izplačila vojne škode
Finančna intendanca v Gorici sporoča, da bo odslej urad za informacije glede izplačila vojne škode posloval samo enkrat na teden in sicer vsak petek °d 9. do 12. ure. Vse ostale dni bo urad zaprt in to, da se odpravi vsaka zamuda časa in da se vojne odškodnine čimprej izplačajo.
Na podlagi nove ministrske odredbe se bodo predujmi na vojno odškodnino, kakor tudi nadaljnji obroki tistim strankam, ki sp že prejele prvi predujem, izplačevali po časovnem redu vložitve posameznih prošenj. Samo v res izrednih primerih se bo vojna odškodnina lahko izplačala tudi izven tega reda.
Omenjeni urad nadalje sporoča, da za prejem prvega predujma na odškodnino ni treba vložiti nobene posebne prošnje ni da se bo ta prav tako izplačal, kadar bodo prišle posamezne prošnje na vrsto.
Za pridelovalce tobaka
Po novi ministrski odredbi se bo y letu 1950 odvzelo dovoljenje za pridelovanje tobaka vsem tistim pridelovalcem, ki so v prejšnjem letu gojili več kot 20 odst. tobaka drugačne vrste, kakor,, je ona, ki je navedena v dovoljenju, ali pa če so ga pridelali manj kot predvideno V. odredbi.
Prav tako se bo dovoljenje odvzelo tudi tistim pridelovalcem, ki so več let zaporedoma gojili več tobakovih rastlin, kakor jim je bilo določeno v dovoljenju.
NERODEN TELOVADEC
Pri telovadbi se je včeraj ponesrečil 13-letni dijak Milani Mario iz ul. Tomzig, ki je pri nek; vaji nerodno padel in si zlomil roko. Odpeljali so ga v mestno bolnico, kjer so mu kost spravili na mesto r.akar se je dečko lahko vrnil do-mov.
NESPRETEN PLEZALEC
Z visoke češnje je včeraj padel na marmornato ploščo 6 letni deček Sergej Krajšek iz ul. D. d’Aosta št. 32. Ko se je deček najedel češenj, je hotel splezat; na tla. 2e ob prvih poskusih pa mu je veja, katere se je trdno oprijel z obema rokama ušla, in treščil je na tla. Odnesel je večjo rano na levem stegnu, za kar so ga morali takoj odpeljati v mestno bolnico Brigata Pavia.
Vozni red na goriškem kolodvoru
ODHODI Za Trst:	6.16, 7.29, 9.50, 14.25,
16.40 (zg Ronke ukinjen ob nedeljah), 18.47, 21.27, 23.40.
Za Videm:	6.25.	8.49,	13.,	14..
15.10, 16.57, 18.37. 20.50.
PRIHODI Iz Trsta: 6.10, 8.07, (iz Ronk ukinjen ob nedelkah), 8.46,	12.58,
13.58, 16.54, 18.34, 20.45.
Iz Vidma: 6.13, 7.25, 9.47, 13.57 16.12 (ukinjen ob sobotah), 18.45, 21.12, 23.36.
Nov železniški vozni red ki stopi v veljavo 15. maja tl.
ODHODI Za Trst:	6.15,	8.12, 10.50, 13.27,
16.20 (ukinjen ob nedeljah), 19.08, 22.15, 23.25.
Za Videm: 6.14, 7.08, 8.54, 12 31
14.10, 16.38, 18.43, 20.13.
PRIHODI Iz Trsta: 6.08, 7.06, 8.05 (ukinjen ob nedeljah), 8.51,	12,28,	14.08
16.35, 18.44, 20.11.
Iz Vidma: 6.11, 7.39, 10.46, 13.25 16.16 (ukinjen ob nedeljah), 19.06,
22.11, 23.22.
KINO
VERDI. 17: «Ce me boš hotel«, G Garson.
VITTORIA. 17: «V imenu zakona«, M. Girolti.
CENTRALE. 17: «2alujoče mesto«, L. Tosi.
MODERNO. 17: «Iznenadenja ljubezni«, A. Marshall.
EDEN. 17: «Dol z ženskami«, S Laurel in O. Hardy.
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C BATTISTI 301/«. PRITL. - TEL. 70
Skupno delo za boljšo bodočnost
Kmetska obdeloeaina zadruga na Krogu
žz fevdalne zemlje benediktincev
V okviru del pri obnovi in splošnega gospodarskega razvoja v našem okrožju, pod pokroviteljstvom in ob pomoči ljudske oblasti, je posebno važno vlogo zavzel razmah raznih vrst zadružnega udejstvovanja.
Najpreje s.o zrastle nabavng in prodajne zadruge, katerim so sledile kmečke obdelovalne, poljedelske in končno kmečke produkcijske zadruge. Vse te zadruge imajo nalogo, da preobrazijo poljedelsko gospodarstvo, ki sloni še na zastarelem načinu majhne zasebne proizvodnje, v moderno poljedelsko gospodarstvo, ki se naslanja na kolektivizacijo zemlje in uporabo modernih tehničnih sredstev. S tem bomo dosegli večjo in boljšo proizvodnjo. ki bo vplivala na dvig življenjske ravni prebivalstva v kraju in v okolici.
Med drugimi produkcijskimi zadrugami imamo do danes tudi zadrugo na Krogu (pri Sv. Onofriju)_ Tu je bila nekdanja fevdalna zemlja benediktincev iz Pralje, ki so si pred 100 leti s spletkami pridobili zemljišča grofov Grisoni. Pri tem jim je pomagala tedanja meščanska vlada, čeprav je zadnji od grofov Grisoni daroval v svoji poslednji volji vso to zemljo kmetom!
Izkoriščanje in bedne razmere, v katerih so živeli koloni «bratov» benediktincev, so bile vsakomur znane, toda nikogar ni bilo, ki bi se bil zavzel v dobro revnih kolonov. Samo narodno - osvobodilna borba, ki je dala ljudstvu agrarno reformo, je dosegla, da so koloni dobili zemljo, katero so tolikokrat oznojili s svojim trudom, potom in krvjo. Ko so benediktinci na zahtevo ljudstva morali zapustiti posestvo na Krogu, je v tem kraju zacvetelo novo življenje. Tako je nastala tamkaj v novembru 1948 kmečka produkcijska zadruga, ki jo tvorijo samo nekdanji koloni in kateri so s skupnimi napori dosegli že sedaj znatne uspehe.
Zadruga ima zaenkrat 36 družin, ki štejejo 150 družinskih članov. Vodita jo tovariš Guzič in Kastelic, ki dajeta kot vsi ostali člani za
izboljšanje kolektiva na razpolago vso svojo sposobnost Za bodočnost ima zadruga najboljše izglede, ker vlada pri vseh zadrugarjih najboljša volja in napredek; škoda je le, da jim primanjkuje strokovno osebje. S prihodom posebnega poljedelskega štrokovnjaka-agronoma bo odpravljen tudi ta nedcetatek.
Zadružna posest ima nad 150 hektarjev površine, ki je deloma posajena s trtami, deloma je tam orna zemlja, ostalo so pašniki in vinogradi. Za obdelovanje imajo zadružniki na razpolago nekaj poljedelskih strojev, in sicer traktor in sejalni stroj. Ne manjka jim tudi mlatilnica in stroj za vezanje ter polnjenje silosov.
Razume se, da ima zadruga lastno živino. V lepih hlevih opaz;š 25 volov in krav, 39 ovac ter nekaj nad deset prašičev oziroma po večini svinj, ki jih je prejela zadruga iz Jugoslavije,
V Sičolski dolini tfna zadruga dva mlina, od katerih je eden na vodni, drugi pa na mehanični pogon. Kolektiv ima svoj glavni dom v poslopju nekdanjega samostana, kjer so nastanjeni uradi, in poleg tega prebivajo tam štiri družine s približno 20 družinskimi člani. Tu sta bivala nekoč — dva brata!
Dasj podnebje ni posebno ugodno, so zadrugarji prepričani, da bodo pridelali letos najmanj 300 sto-tov žita, 400 stotov krompirja in nad 500 hektolitrov vina ter drugo. S spretnim vodstvom in s čim produktivnejšo delavnostjo bo dosegla zadruga še veliko večje uspehe ter pripomogla k okrepitvi našega celokupnega gospodarstva, iri je osnova za ustvaritev boljše bodočnosti ljudstva Istrskega okrožja.
Semedela
Ne ples. nego kulturne prireditve
V nedeljo je naše prosvetno društvo priredilo kulturno predstavo za otroke v društvenem domu v Giusterni. Tovarišica Vanda Crček ki je vodila pionirje in pionirke, da so se dobro naučili svoje vloge, pesmi in recitacije, je lahko zado-
voljna nad uspehom, prav tako kot so bili gledalci. Posebno dobro je uspela igra «Bedak» od Suhodol-skega, ki je povzročila mnogo smeha in dobre volje. Dobra je bila tudi enodejanka «Sestra» od Beljano. va. Za svoje izvajanje so otroci želi mnogo odobravanja.
Fojnanjkanje kulturne vzgoje kot ostanek fašistične kulture se opaža pri starejših in tudi pri mladini. Veliko več je bilo udeležbe na plesu, ki je sledil kulturni prireditvi, kot na predstavi sami. To ni prav. Posebno ne od strani mladine, ki na ta način pokaže vse premalo zanimanja za tako lepe kulturne manifestacije. Ne za ples, ampak za svojo kulturno vzgojo bi se morala mladina s takim navdušenjem pozanimati.
Doma moramo pridelati dovoljno količino semen
Opozarjamo vse naše kmetovalce, da imajo naše kmetijske zadruge, poleg ostalih dolžnosti, zelo važno nalogo: odkupiti v tekočem letu čim večjo količino sefnenske pšenice, semen povrtnin in krmilnih rastlin. Semena bodo zadruge odkupovale po vezanih cenah. Pri odkupu bodo kmetovalci dobili bone v vrednosti oddanega blaga. Za iste si bodo lahko nabavili vse potrebne industrijske izdelke (gnojila, škropiva, kmetijske stroje in orodje, tekstilno blago in obutev) po nižjih enotnih cenah.
V interesu posameznikov in skupnosti je, da kmetje takoj prijavijo zadrugam predvideno količino se men, katere nameravajo oddati po vezanih cenah ali v prosti prodaji. Kmetje morajo obenem obvestiti zadrugo, kje se nahajajo posevki in površino zasejano s kulturami, katere nameravajo oddati kot semensko blago. Pri okrajnih kmetijskih odsekih bodo postavljene posebne komisije, katere bodo imele nalog posevke že v času razvoja rastlin (vegetacije) pregledati in že tam ugotoviti, če kvalitetno odgovarjajo ali ne.
Posebne nagrade bodo dodeljene kmetovalcem, kateri bodo pridelali jaosebno sortno čista semena.
Kmetijske zadruge so že dobile posebne obrazce, katere morajo kmetje izpolniti pri prijavljanju pridelkov.
Prepričani smo, da bodo naši kmetje pravilno razumeli to našo akcijo, ki gre v prid posamezniku in skupnosti.
Sindikalna skupina „Li-Pa" tekmuje
V novem dvajsetdnevnem tekmovanju «Za Tita« je sindikalna grupa nameščencev knjigarne LI-PA v Kopru napravila sledeče obveze:
V Kopru bodo uredili prostore za pisarno, da se bo uprava lahko preselila iz Portoroža. Center tiska, ki spada pod upravo, bo na Titovem trgu uredil prodajalno za časopise. V kopališču pri Sv, Nikolaju bo center tiska postavil kiosk za prodajo časopisov in knjig.
Poleg tega dela bodo napravili še 80 prostovoljnih ur na terenu.
Za prikupnejšo zunanjost knjigarne, skladišča in uprave bodo napravili odgovarjajoče napise in še okrasili izložbe. Uprava sama bo v času tekmovanja preskrbela čim več knjig za vse podružnice.
Člani te sindikalne grupe so še sklenili, da bodo tekmovali pod geslom: Za našega velikega borca maršala Tita, ki je znal voditi borbo proti nacifašizmu, se bomo borili na gospodarskem polju.
Tekmovanje „ZaTita" pri Sv. Antonu
Na množičnem sestanku smo napravili dvajsetdnevni tekmovalni načrt, katerega je vse ljudstvo potr dilo in sprejelo z veseljem. Obveze, ki smo jih sprejeli, so naslednje: V kamnolomu bomo odit opali in odmetali 100 m materiala, izsekali 50 m kamenja. Dali bomo pomoč pri obdelavi polja vojnim vdovam in družinam, ki nimajo dovolj delovne sile. Imeli bomo tri predavanja in eno kulturno prireditev. Skupno bomo napravili 700 delovnih ur.
Do sedaj je v tem tekmovanju delalo že 60 tovarišev in tovarišic, ki so napravili 228 ur.
Pri pripravah za gradnjo zadružnega doma imamo do sedaj lepe uspehe. Ljudstvo se zaveda, da je gradnja zadružnega doma v naši vasi začetek gospodarske in kulturne preobrazbe. Pri delih za gradnjo zadružnega doma nas spremlja zavest o velikem pomenu in veliki nalogi, ki jo bo imel zadružni dom ne samo za nas graditelje, temveč za vse prebivalstvo na vasi. Zadružni dom nas bo vodil v lepšo skupnost.
Titova štafeta
Fizkultumi nastop na dan 1. maja, s katerimi je pokazala mladina svojo voljo, energijo in discipko, so komaj za nami in že se pripravlja na nov nastop. Kot zaključek 20, dnevnega temovanja «Za Tita» bo na rojstni dan Tita prirejena «Tito-va štafeta».
Tudi pri lej priliki bo nokazala mladina pod vodstvom ZDTV svojo organizacijsko sposobnost in neusahljivo požrtvovalnost. Zlasti pa bo to izraz predanosti človeku, ki je dal zamisel narodno-osvobodilne borbe, jo vodil, zmagovito končal in ki vodi sedaj narode Jugoslavije, s katerimi nas vežejo politični, kulturni in gospodarski stiki do na)višjih ciljev.
Trenutno še ni izdelan celoten načrt štafete, toda za enkrat je gotovo, da bo 20. maja krenila štafeta iz Novega grada ter kombinirano iz posameznih podeželskih krajev v glavno strujo štafetne linije. S tem bo omogočeno, da bodo pri tej štafeti sodelovali poleg športnikov, mladina na splošno, posebej se srednješolska mladina, žene, delavci, kmetje, vojska, sindikalne podružnice itd.
Tako bo simbolizirana misel, da prinašajo Titu voščila in pozdrave zastopniki prav vsega našega istrskega ljudstva brez razlike na stan, narodnost in spol.
Predvideno je, da bo vsakdo od štafetnlkov pretekel 250 metrov, tako da bo prispela štafeta čim preje v določen kraj. ZDTV bo organizirala štafeto na ozemlju Istrskega okrožja, onstran bloka pa bodo tozadevna organizacijska dela vodile jugoslovanske športne in fizkultur-ne organizacije.
Soored nogometnih tekem
v nedeljo 15. maja
Za okrožno prvenstvo:
Partizan - Novi grad v Kopru ob 10, Arrigoni B - Buje v Izoli ob 14, Fiorini - Umag B v Fiori-nih ob 16, Piran B - Petrovia v Piranu ob 14, Medusa B - Jadran DK v Kppru ob 16, Olimpia - Au-rora B v Bertokih ob 16, Rrdeča zvezda - Btrtonigla v Ankaranu ob 16.
Za prvenstvo I. kategorije: Vilania - Savudrija v Vilaniju ob 16, Materada - Jadran SL v Materadi ob 16, Ferbulana - Se-get v Burolih ob 16, Brtonigla B - Bužinija v Brtonigli ob 16.
ii , e Strani luhko napišem«, p°f,),;a<’rl na uro. Skrbno je pre-v oj!. naPisane liste, jih položil Metu °' lc°’ ?e lpžala odprla ob e n	se^eiu, in povlekel iz
je	čistih.	listo«. Bat no se
ko j	da	bt pisal naprej,
J)rija5 slišal nrid sabo umirjen, »La"'1 s,'dštljiv moški glas:
’«!(, ,, s‘:us' P er iavor, xe li bero Vosto7„
"Urah
higig	Pritrdil	z občutnim
^ dvi (*°^rc volje, še preden hi Onii m se 0!rl „a ti0i,eka.
•f'' u’-dim okretom sedel pre-Prek! r.ru,‘/0 stran mizice.
^ san!!!'1 !a trenutek pisanje. fselej "'JDem, s katerim si je ke, - (,c ogledal vbrdz, oči, ro-^°Vekn ari^a,t vsakega novega °a. K0Lse ie 0~rl na nooodošle-i'p a\®a ic ošinil s pogle-i	leninu	til’ du ie dvoje veli-
oči	blagih,	čudno globo-
5treiiio	otožnimi	obrvmi pre-
^ogaln .nk*°v Pogled in ga "ostjo sv°io nenavadno pro-
sklonu	)C zdrznu-
zaznat, le “aci Pisania s ko-a vp a‘m’ v b’st,’u prijet-Vitrepet„Z / ma’° ljubosumnim Sčtej, . kakršnega je občutil i l notrn r-Se ,e 150 neki nezmot-ni sebi J*iU zavedal v bli-nedoumno sorodnega
človeka. Svinčnik mu je zastal, kakor da težko pričakuje porajajočo se misel, v lem ko se oči izpod sklonjenega čela kradoma gledale čez list.
Dvoje belih, mladih, občutljivih rok, rahlo sklenjenih v pesti, je obstalo za hip na mrzli, marmornati mizni plošči, kakor bi se hotele osvežiti.
«Italijanske roke, nedvomno«, je pomislil Miran.
Toda roki sla se takoj odstranili, da so na gladkem, modrikastem marmorju ostali odtisi potnih dlani, in se spet prikazali z majhnim svežnjem zelenkastih papirjev. Nato se je med rokami pokazal zavojček cigaret, od katerih se je novodošlec takoj eno prižgal, druge pa malomarno porinil v stran. Potem sta se roki spet približali, prinesli vd nekod pero in desnica je začela pisali, včasih počasi in včasih sunkovito, po tistih zelenkastih papirjih.
Tedaj se je dogodiLo v kavarni nekaj čudnega.
Dva starejša moža, eden bolj suh in visok, drugi nižji in bolj čokat, a oba postavna in močna, ki sta sedela ob pelešti pri eni od bližnjih miz, sta bila pričela, očitno vinjena, prepevati slovensko narodno pesem. Pela sla uNa planincah«. eden z globokim in
ALOJZ REBULA
Dve poglavji romana iz enja pred štiridesetimi leti
otožnim, drugi z visokim in hripavim glasom. Nepremično sta gledala drug drugega in drug drugemu uravnavala cas s počasnim mahanjem rok. Besna in za vso okolico brezbrižna drža obeh starcev, otožno, mestoma zamirajoče prepevanje po napevu poskočne pesmi, njune vlažne oči, njuna pijanska otožnost, sama njuna razigrana starost — vse to je dajalo prizoru znamenje nečesa neznansko zabavnega in smešnega.
«Putela ancora un litro«, je rekel tisti visoki mimoidoči točajki, ki je vzela steklenico z njune mize, in prekinil petje.
Točajka, visoka in suha ženska z nakodranimi lasmi in sitnim obrazom, je vzela steklenico in kozarca, pobrisala z enim zamahom cunje mizo in odšla, ne da bi rekla besedo.
»Nisem pijan, kakor ti misliš«, je rekel siarec, nepremično gle-
dajoč z užaljenim obraeom za točajko, ki se je bila že oddaljila med mizami, in je počasi in premišljeno izustil nekaj zalivk.
Ds-ugi, starejši in debelejši, je pogledal na tovariša krotko užaljeno:
»Jaz imam ženo za božjo stvar«, je rekel a skoraj pobožnim glasom. »Ce zene ne spoštuješ, potem si divjak. Putcla, vien qua... Bionda, vien qua... Lepa si, ti moja rožica«, je ogovoril točajko, ki je spet hitela mimo,
«Jaz je ne maram«, je oporekel prvi in jezno zamahnil z roko. Drugi, starejši in bolj krotki, je izvlekel cigareto in jo pomolil tovarišu, da bi mu jo prižgal.
»Ce bi te le hotela«, je rekel čudno trezno in tedaj opazil Mirana, ki je z dvignjenim svinčnikom i očitnim užitkom opa20-oal vinjena starca.
»Daj mi ognja«, je govoril drugi, sklonjen k tovarišu«, in bodi miren. Miren bodi, ti pravim. Ne razsajaj, ti pravim... Ce ne boš miren, vidiš.,.« — in pri tem je £ roko spoštljivo pokazal na študenta — «talc gospod že piše. Naj piše, prat) ima, jutri bo že v Edinosti ali v Piccolu. Mene ne more, jaz nisem kriv. Jaz nisem nikogar razžalil. On je nouinar, vidiš, novinarji imajo pravico, da pišejo...«.
«Nj se vam treba bati«, je tedaj smeje rekel Miran in se šele potem, ko je pristavil svinčnik k papirju, da bi pisal naprej, začudil, da se je drznil glasno Izgovoriti slovensko besedo u italijanskem lokalu.
Z bližnjih omizij so vsi gledali dva slovenska delavca, nekateri Z dobrovoljnimi, drugi z mrkimi obrazi, toda nihče ni rekel besede, kakor bi bila vse obšla neka
nenadna in bojazljiva prepade-nost.
Ob Miranovih besedah se je tujec, ki je sedel pred njim, zdrznil.
«Xe slavo anche !ei»? je nepričakovano spregovoril.
Vprašal je hlastno, s prizvokom radovedne prijaznosti.
Miran je dvignil glavo in prikimal.
Pred njim je sedel fant kakih štiriindvajsetih let £ izrazito moško glavo nežne polti, z obilnimi, volnenimi, nad čelom razmr-šenimi lasmi, pod katerimi se je bočilo lepo odprto čelo z eno samo lahko gubo. Bistre in blage, a vendar z nekimi divjimi pre-blfsti ožarjene oči, lep raven nos, obilni temni brki, ki so se pod nežnimi lici povešali na krepek, gladko obrit podbradek, vse to je dajalo temu obrazu izraz neke odločne in vitalne, a vendar
malo prenežne lepote. ’ Nekaj krotkega, skoraj ženskega, do skrajnosti občutljivega, a hkrati nagonskega in nasilnega je bilo v njem.
«Obraz, kt zna ljubiti in divjati... Neka žeja po omami, neka nemirna prekipevajoča napetost, neka redka možnost strasti«, je pomislil Miran.
»Anche iei xe slavo«, je povzel mladi tujec, spustil pero na mizo in se zazrl na Mirana s pogledom nemirnega, radovednega občudovanja, p katerem pa je bil istočasno komaj zaznaten odtenek mučnega prezira. In tudi te besede je izrekel tako, kakor bi bil z vzradoščenlm, a obenem bolečim občutkom nenadoma spoznal pred sabo nekoga, ki ga je zdavnaj iskal.
«E lej serive«, je spet rekel tujec, nepremično zazrt V Mirana s svojimi iskrečimi se, prodirni-ml očmi.
V njegovem glasu je zatrepetalo nekaj kakor zavzeto, ljubosumno občudovanje. Miran ni dal razumeti, da mu je pripomba zvenela čudno.
»Ni«, je odgovoril v pravi italijanščini s prijaznim, a vendar samozavestnim nasmeškom«, son qui gid aleun tempo a divertir-
mi un po' con guesti /ogli«.
E serive in slavo«, je skora izbruhnilo iz mladega nepozna nega Italijana, ki se je sunkov: to nagnil naprej, da se mu ji zazibala bujna široka j«entlj, svilnate santoveznice.
«/n sloveno»,* je odgovotil Slo venec in se sam zazrt v sobesed nika.
Italijan, ki je iz zunanjosti, i: obraza in iz rok, iz pravilne i ta lijanščine sklepal, da mora bit ta visoki krepki fant pred njiv študent, je spet vprašal z iste že malo zatajeno nestrpnostjo;
»Ma non /a mica deli a lette ratura?«
Miran se je pridržan o nasmeh nil in pri tem s samozavestni kretnjo obraza dvignil obrvi it čelo:
«Non so che c osa intende pet letteratura«, jf rekel in male plašno pogledal Italijanu v oč> «Oggi, sono rari i giovani ch o p er passatempo o per bisopnt o per partito prešo non si pro vino a »crivere«.
Spet se je ■ nasmehnil, tokrat s Prostodušnim, razmlšljenim na smehom, kakor da mu je nerod no izgovorjenih besed.
(Se nadaljuje).
PRIMORSKI DNEVNIK
s «a
■13. maja 19M
•   ■
Ljudske demokracije
in trgovina s kapitalističnimi državami
Iz komentarja „Borbe“ o informbirojevski gonji proti FLR Jugoslavij
Navdihoval« protijugoslovanske gonje in njihovj pristaši v državah ljudske demokracije skrivajo pred svojimi narodi in demokratičnimi množicami na svetu pravo jedro spora med našo partijo in VKP (b). Moskovski in drugi komentarji ter pisci sramotilnih člankov proti naši državi skrbno pazijo, da sg ne bi dotaknili za nosilce informbi-rojevske gonje bolnega vpraša-
ZAPISKI OB ROBU
najnouejše senzacije
o Jugoslaviji
Šestega t. m, je «Giornale della sera» objavil vest svojega dopisnika iz Londona, v kateri pravi: «Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da se je Tito odločil poslati svojega odposlanca v Pariz z nalogo, da se sestane z Achesonom in drugimi osebnostmi zapadnih sil zaradi nadaljevanja tajnih pogovorov».
Naslednega dne 7. maja so rimski vladni in katoliški listi aPo-polo», uLiberta' in «Quotidiano» objavili po «Internacional Nevo Services vesti iz Londona in Pariza o anamenu maršala Tita, da odpošlje svoje prestavnike v Pariz, da se tam sestanejo z Achesonom zaradi nadaljevanj a tajnih pogovorov:).
To direktno nadaljevanje nedavnih novinarskih izmišljij o «sestanku na Brionih» ni zadostovalo za eMomento sera». Ta list je pod velikim petkolonskim naslovom na prvi strani objavil izpod peresa svojega posebnega dopisnika iz Trsta nove potankosti o jugoslovanski politiki:
«Tito se pripiavlja — piše Ust — da razširi osnove svoje Ljudske fronte. Predvsem so v teku pogajanja za vključitev v vlado predstavnikov begunske demokratske (!), socialdemokratske (!!) in liberalne (!!!) stranke, ki so v Londonu». Ta pogajanja je, kakor trdi «Momento» «pričel v Londonu dr. Bebler», a begunci «so pristali da sodelujejo v vladi pod pogojem, da se razpišejo nove volitve in da se da resor ministrstva za notranje zadeve predsedniku socialdemokratske stranke. Tito je, kakor se zdi, sprejel prvo zahtevo, vendar za sedaj noče odobriti Rankovičevega umika s položaja ministra notranjih zadev.
«Momento sera» pravi dalje: *Neki begunski zastopnik se že nahaja v Beogradu, medtem ko je Živko Topalovič 'že dospel v Rim, da sondira teren pri italijanskih demokratskih in socialdemokratskih strankah za revizijo položaja proti Titu». (Govorijo o istem izdajalcu, desnem socialistu Topaloviču, ki je predčasno napadal Jugoslavijo s strani «Humaniteja»).
Ob koncu pa list dodaja: «Napadi radia Moskve in ostalega sovjetskega tiska proti Titu samo pokazujejo, da so tudi sovjeti obveščeni o teh pogajanjih beograjske vladen.
Zdi se nam, da iiGiornale della seraii, vPopolov, «Quotidianor>, sMomento sera» in podobni kakor tudi radio Moskvp in imform-birojevski tisk črpajo svoje informacije iz istega vira.
(Iz «Borbe»)
nja odnosov med socialističnimi državami; če ga pa omenijo, potem govore v splošnih frazah o nesebični pomoči ZSSR ljudskim demokracijam, o tem, da odnosi med Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije niso taki, kakor so med kapitalističnimi državami itd..
Gonjo proti naši državi so začeli prav zato, ker je bila naša partija toliko pogumna in močna, da jh zastopala pravilno ih pravično načelo enakopravnih socialističnih odnosov v socialistični fronti. Prav zaradi tega, ker ne morejo ali nočejo razumeti, da.s° nujni taki odnosi med novimi socialističnimi državami, dogmatiki Informbiroja nisg sposobni, da bi na mirno načelno stališče naše partije odgovorili na enak način. Ker z marksiz-mom-leninizmom ne morejo braniti neznanstvenih pojmovanj, se branijo tako, kakor se edino tudi morejo braniti; ker nimajo prav, se branijo s slepili in lažmi, nervozno in hrupno, da bi vsaj tako prevpili zavest resničnih demokratov na svetu. Pri številnih njihovih prozornih izmišljotinah, ki se druga za drugo razbijajo ob dotiku z jugoslovansko stvarnostjo, ima posebno mesto vsekakor tista, ki dokazuje tako imenovani prestop Jugoslavije V imperialistični tabor s trgovinskimi sporazumi, katere je sklenila naša država s kapitalističnimi državami.
Dejstvo je, da Jugoslavija vzdržuje in bo še nadalje vzdrževal« ter razširjala trgovinsko izmenjavo z drugimi državami, tako s socialističnimi (v obsegu, kakor bodo hotele), kakor tudi s kapitalističnimi. in sicer vedno na podlagi enakopravnosti in samo v korist graditve socializma pri nas, to je v korist in nikdar proti koristim demokratične fronte na svetu. Pri tem ni seveda prav nič nepravilnega. Nasprotno, da je treba utrjevati trgovinske odnose z vsemi državami sq govorili in govore prav tisti, ki danes vodijo nepravično, .škodljivo in sovražno kampanjo proti naši državi, kampanjo, v kateri nas lapadajo, ker trgujemo z zahodom, t. j. delamo to, kar delajo tudi druge socialistične države.
Sovjetska zveza ima trgovinske pogodbe z Italijo, Norveško, Švedsko, Indijo itd..
Madžarska je sklenila samo v zadnjih B mesecih trgovinske sporazume s približno 15 kapitalističnimi državami. Z zahodom trguje tudi Bolgarija, Češkoslovaška in Poljska, pa imata vsaka po več ko 50 trgovinskih pogodb z državami kapitalističnega sveta.
Edine države ljudske demokracije, ki so dobile kredit od banke za izvoz in uvoz so Češkoslovaška (23 milijonov), Madžarska (7) in Poljska (40). S temi krediti so naročili v ZDA rudniške in druge naprave. Sovjetska zveza, Češkoslovaška in Poljska so imele kredite za nabavo ameriških vojaških presežkov. Prve vzhodnoevropske države, katerim so ZDA deblokirale njihovo zlato, so bile Češkoslovaška, Madžarska in Poljska. Prvo izmenjavo z zahodom sta začeli razvijati Češkoslovaška in Poljska. Največji trgovinski sporazum socialističnih držav s kapitalističnimi državami je sklenila Poljska z Veliko Britanijo letos januarja, la sporazum določa petletno obojestransko trgovinsko izmenjavo v vrednosti 260 milijonov funtov (skoraj 55 milijard din).
Češkoslovaška izvaža po pogodbi v Francijo fing tkanine, orodne stroje, precizne inštrumente, električne in Dieselqvg motorje, celulozo, železniške pragove in podobno, uvaža pa podobno med drugim kakao, poper, pomaranče, konjak, rude, dele za trolejbuse, radijske aparate in aeronavtični material.
Madžarska, Češkoslovaška in Poljska imajo trgovinske sporazume Z zahodnimi okupacijskimi conami Nemčije. Madžarska pošilja v biconijo koruzo, železniške vagone in drugo blago do vrednosti ia milijonov dolarjev, prejema pa stroje, barve in drugo blago do vrednosti 14 milijonov dolarjev. Češkoslovaška prejema iz biconije za 19 milijonov dolarjev kemikalije, izvaža pa stroje, vozila, premog, dele za turbine, živila in drugo v vrednosti 24 milijonov dolarjev. Poljska ima pogodbe z vsemi tremi conami zahodne Nemčije v višini približno 28 milijonov dolarjev za obe stranki.
Češkoslovaška se je n. pr. v sporazumih obvezala, da bo poleg različnih pošiljk tehnično pomagala, dala kapital ter ljudi za montažo 13 velikih tovarn v Pakistanu, odnosno da bo poslala stroje in dala strokovno pomoč za zgraditev industrije v Indiji. V sporazumu s Švedsko se je C SR obvezala, da bo del njenega izyoza (okrog 16 milijonov švedskih kron) deloma obračunan r.a račun odplačila za naciolizirana švedska podjetja na Češkoslovaškem. Češkoslovaški trgovinski delegaciji v ZDA in Veliki Britaniji bosta razpravljali tudi .0 povračilu za naciolizirano ameriško in britansko premoženje.
Delno so bile urejene angleške terjatve za naciolizirano premoženje na Poljskem. Dogovorjena je bila zamenjava poljskega premoga, železa in jekla za argentinsko usr.je in volno. S poljskim premogom bodo plačali švicarsko prcvioženje, ki je bilo nacionalizirano na Poljskem itd. itd..
Vse te in podobne pogodbe, ki so ji-h sklenile socialistične države z državami drugega ekonomskega sistema, kažejo samo to, da so obtožbe proti socialistični Jugoslaviji zaradi njenih trgovinskih stikov in sporazumov zlobne, nepoštene. Hkrati pa take pogodbe dokazujejo tudi to, da v socialističnem svetu ni vskladitve. Posamezne države nastopajo na svetovnem trgu neorganizirano, konkurenčno, prav tako kot kapitalistične, in prodajajo številne stvari, ki bi bile zelo potrebne za zgraditev socializma v državah vžhodnq Evrope. Tako n. pr. kupuje Poljska v Turčiji tobak, čeprav ga lahko dobi y Jugoslaviji ali Bolgariji. Češkoslovaška je v škodo Bolgarije povečala naročila tobaka v Turčiji in Grčiji. Poljska In nekatere druge ljudske demokracije izvažajo v kapitalistične države orodne stroje, tekstilne stroje, električne naprave, transformatorje itd., čeprav so te naprave nujno potrebe socialističnim državam. Češkoslovaška pošilja V kapitalistične države skoraj 99 odst. svojega premoga, ki ga izvaža. 71 odst. železa in jekla, nad polovico železnih in jeklenih izdelkov, nad 75 odst. volnenih tkanin in nad ®0 odst. volnenega prediva.
Glejte, med «grehe» naše partije spada tudi to, ker je bife naša partija mnenja, da je treba to
S PRVOMAJSKE PROSLAVE V LJUBLJANI. ZAČETEK POVORKE.
nepravilno stanje in nezdravo konkurenco socialističnih držav na svetovnem trgu zamenjati z zdravo vskladitvijo interesov in skupnim nastopanjem.
Omenjeni primeri vsekakor niso najslabši. Čeprav trgovinski stiki demokratičnih držav nikakor ne bj smeli škodovati demokratičnim silam kjer koli na svetu, Pa je znano, da ima n. pr. Češkoslovaška trgovinsko pogodbo z monarhofašistično atensko vlado. Naša država, katero silovito napadajo poleg drugih tudi češkoslovaški klečepiazniki pred informbirojevskimi glavarji, se ni in se prav gotovo tudi nikoli ne bi spustila v take nedovoljene in nemoralne zveze z vlado, ki se vojskuje proti svojemu ljudstvu, najmanj pa bi ji pomagala z važnim materialom, ki ga potrebuje tej. vojni, v zamenjavo za tobak, suhe fige, grozdje, mandarine... Prav tako se naša
shallovem načrtu, v najnovejšem času pa je sklenila Madžarska z Avstrijo po odobritvi uprave za tako imenovano evropsko gospodarsko sodelovanje tudi sporazum, po katerem bo prejemala za svoje žito in druge predmete bombaž iz kontingentov Marshallovega načrta, ki sq namenjeni Avstriji.
Preostaja samo še vprašanje: Zakaj potem začenjajo proti naši državi iz Moskve in po navodilih tudi v državah ljudskih demokracij tako gonjo vsakokrat, ko začnemo razgovore ali pa sklenemo trgovinsko pogodbo s kakšno kapitalistično državo? Jugoslavija se je vse dotlej, dokler se Inforrnbiro in njegove podružnice v socialističnih državah niso lotile poskusov, da bi z gospodarskimi sankcijami, zmanjšanjem, preprečevanjem in kršitvami sklenjenih trgovinskih pogodb, zavrli graditev socializma
GOSfOBAESTVO.
I TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE
Dne 10. t. m. se je pričelo v Ženevi zasedanje Evropske ekonomske komisije, ustanove gospodarsko-socialnega sveta OZN. Navzoči so delegati vseh evropskih držav, vključno ZSSR, in delegat ZDA. Konferenca razpravlja o obsežnem poročilu, ki so ga izdelali uradi komisije o razvoju evropskega gospodarstva v 1948 in o razvojnih tendencah za naprej. Razen tega bodo delegati pretresali delovanje komisije glede boljše preskrbe Evrope s premogom, jeklom, lesom, električno energijo in specialnimi industrijskimi stroji. Na dnevnem redu je še predlog Sovjetske zveze izvesti splošno preiskavo glede naraščajoče brezposelnosti v mnogih evropskih državah. V zvezi s tem je objavila EEK poročilo, po katerem je v poslednjih 6 mesecih znatno narasla brezposelnost prav v najbolj obljudenih evropskih državah, zlasti v Belgiji, Danski, Finski, Italiji ter v zapadni Nemčiji. Razpravljali bodo dalje o predlogu za ustanovitev posebnega odbora, ki bi skrbel za okrepitev trgovinskih izmenjav med Vzhodno in Zapadrio Evropo. S tem v zvezi dokazujejo uradniki komisije, da bi gospodarski dvig obeh področij znatno napredoval, ako bi vzhodne države močno povečale dobave živil na Zapad v
LJUBLJANA. — TITOVI ZAVODI LITOSTROJ SO ZA 1. MAJ RAZSTAVILI SVOJE IZDELKE NA NAPISNI DESKI PA SO NAPISALI: «TU SO DOKAZI, DA Z LASTNIMI SILAMI GRADIMO SO-
CIALIZEM IN S TEM ODVRAČAMO VSE PODLE KLEVETE KRITIKOV INFORMBIROJA)).
država ng bi mkoli lotila tako umazanih poslov kakor so to že prej napravili bolgarski pristaši Informbiroja, ko so pri nas kupili koruzo, nas prevarili in koruzo s posredovalci, prodali krvnikom grškega ljudstva.
Posebna vrsta sporazumov socialističnih držav 5 kapitalističnimi je posredna udeležba nekaterih ljudskih demokracij pri transakcijah v zvezi z Marshallovim načrtom. Svoječasno je u-prava Marshallovega načrta odobrila 6 milijonov dolarjev kredita za različne nabave na Češkoslovaškem, Madžarskem in Poljskem. «New York Herald Tribune)) se je nekoč tudi razburjal, da izvaža Francija V Poljsko
izdelke, ki jih dobiva po Mar-•.V.V.V.V.W.V,WJVAWbVUVWVA%WrtViWiWWAAV.V.V.",
in izpolnitev našega petletnega plana, usmerjala pri svoji zunanjetrgovinski politiki V glavnem k socialističnim državam. Mi srno izvažali v te države naše najdragocenejše izd»lke, čeprav nismo mogli pri njih tako lahko dobiti to, kar smo potrebovali. Ker pa nam sedaj nočejo pošiljati iz ZSSR in vzhodnoevropskih demokratičnih držav naprave ter različne predmete, ki Jih nujno potrebujemo za izpolnitev našega petletnega plana, jih bomo seveda poiskali na drugem mestu Jugoslavija bo še nadalje razvijala trgovinske stike z vsemi državami, ki to žele. Pri tem bo imela stalno pred očmi graditev socializma v naši državi.
Teden slovenskega iiima
LJUBLJANA, •/. — V «tednu slovenskega filma« so prve slovenske filme predvajali v vseh ljubljanskih kinematografih. Ljubljansko prebivalstvo je pokazalo veliko zanimanje za slovensko filmsko industrijo. V Mariboru bodo tudi praznovali »teden slovenskega filma«. Te dni si je okoli 12.000 ljudi ogledalo slovenski film «Na svoji zemlji«.
SPLIT, S-. — V svrho organiziranja metereološke službe ob jadranski obali so ljudske oblasti organizirale po osvoboditvi 21 metereolo-ških postaj, ki so postavljene po vsej obali.
ZEM
ANGELO V 1 V A N TE
Prispevek k diskusiji o avslrijsko-ilalij:
PREDGOVOR
V podnaslovu teh strani je že vsebovan njihov zaželeni namen: prispevati k stvari, ki doslej ni bila še nikdar obravnavana v kraljevini Italiji, to je proučiti in pretresti iredentizem, in sicer izven vsake retorične in lažiliterarne kuge, z najmanjšim deležem pristrastja, ki je možen človeku. In da bomo mogli o tem razpravljati, začnimo — držeč se dobrega načela starodavnikov — z razločevanjem. Prvič: ločiti moramo tisti iredentizem, ki res obstaja (Trident in Trst), od drugih iredentizmov, ki so — razen če se ne še enkrat porodijo — mrtvi ali pa, ki niso bili nikdar pri pravem življenju (Nica, Korzika, Malta, Ticino). In zakaj? (Tu samo postavim to ne brezkoristno vprašanje. V Nici je Francija ravnala in še ravna s tistimi maloštevilnimi Italijani, VI se še čutijo Italijane, slabše, mnogo slabše nego avstrijski centralizem). Potem je treba ločiti binom «Trident-Trst», ti dve siamski sestri tradicionalne retorike. Treba se je odločiti in prerezati nenaravni izrastek, ki ju druži, kajti četudi bi ju hoteli nalašč ustvariti, ne bi mogli najti dveh stvari, ki bi bili bolj bistveno različni med sabo v zgodovinskem, narodnostnem, gospodarskem ozadju, v dražljajih, v odpornosti itd., itd,
Tako torej moramo vzeti v poštev le Trst in s Trstopi Istro (ki Je Trst — čeprav ne zgodovinsko — njen glavni del), Gorico ter Vzhodno Furlanijo, ki jih res ni mogoče ločiti od Trstk. Evo tu »jadranski iredentizem«, čeprav morda ni ves iredentizem. Kakor bomo videli, bi ga strategija in taktika radi ponesli onkraj Reke na Hrvaško, retorika in literatura pa še dalje, pa Čeprav do Kotora, kjer bi
se izlil v imperializem, vsekakor izven območja, ki si ga je tale razprava začrtala. To delo hoče biti «prispevek k diskusiji o avstrijsko-italijanskih odnosih«, kajti s tem da proučujemo in vzamemo v pretres jadransko-julijski iredentizem, proučujemo in pretresamo na njihovi najobčutljivejši točki odnose med Avstrijo in Italijo, in sicer ne samo današnje, to je odnose med Italijo in avstro-ogrskim cesarstvom, zgrajenem na načelu dualističnega centralizma in centralističnega dualizma, ampak tudi med državno ureditvijo bodočnosti, kakor koli naj se že osredotoči v svojih zunanjih oblikah. Proučujemo torej notranje vprašanje o odnosih med italijanskim narodom, zbranim v politično celoto, in med raznimi narodnostmi (vštevši Italijane Julijske krajine), ki bolj ali manj intenzivno težijo na vzhodno jadransko obalo od Vzhodnih Alp, od Karpatov, od Donave in Save; črta večje in nepo-srednejše gravitacije, ki teče skozi Julijsko krajino, se izliva v Trst in služi v prvi vrsti Trstu. V zvezi s tem je vsebovanih mnogo raznih vprašanj o zavezništvih in sporazumih na Balkanu, o enotnosti Južnih Slovanov itd., itd.
Kakor vsako raziskovanje, tako teži tudi to, pa naj se je posrečilo ali ne, za tem, da bi želo priznanje svojega napora, to je, za objektivnostjo. Pravim, da teži za objektivnostjo, ker je tudi zgodovinska objektivnost ena od tistih mnogih stvari, ki jih mora človek vzeti z običajno previdnostjo. Pisec te razprave ima svoje lastno na-ziranje in nemogoče je, da bi bil brez njega; noče ga tajiti, toda obenem sc resno trudi, da ga ne bi vsiljeval. Ce pa mora često igrati vlogo «hudičevega zagovornika« in dokazovati, koliko protiiredenti-stičnega jc v iredentizmu, ni to njegova krivda niti se mu ne zdi, da bi izhajalo iz enostranskega gledanja na stvari. To izhaja iz pojava 'amega, ki je nastal in rastel v vzdušju sanj in strasti in ki je bodisi po svoji naravi bodisi zato, ker so ga umetno osamili, nezdružljiv s trpkimi in grobimi tokovi resničnosti, to je z dejstvom in stvarnostjo. Ta naš sestavek pa hoče biti predvsem izbor in pregled stvarnih dejstev, ki naj bi služili za podlago bodočim razpravljanjem. Toda stvarna dejstva kot taka pomagajo malo ali nič, kakor koli naj jih že obračamo, nestvarnim težnjam julijskih separatistov. To raziskovanje torej pušča namenoma ob strani vsako etično-juridično razclablianje in prikazuje bolj nasprotujoče si sile kakor pa nasprotujoče si pravice. (Sicer pa — kje je ločnica med silo in pravico?). Tla, na katerih hočemo razpravljati, mnogim ne prijajo; brezdvomno pa so za Italijane manj spolzka in morda tudi manj nevarna kakor
druga tla, s katerih bi julijsko vprašanje zdrknilo že s tem, ko bi bilo nanje postavljeno.
Ce bi pri tem razpravljanju opustili načelo sile, ki ga moramo ceniti po njegovem današnjem obsegu in do neke mere tudi po njegovem bodočem razvoju, bi zašli v slepo ulico. Kako naj bi kratili julijskim Slovanom njihovo pravico, da se upirajo vsem oblikam asimilacije. celo naravni asimilaciji okolja? Da potem, ko so bili deset stoletij organska snov za diuge, hočejo končno biti Slovani? Na to je pred več kakor tridesetimi leti opozarjal Ruggero Bonghi, ki gotovo ni bi! intornacionalističen duh, s temile preroškimi besedami: »Trditi, da Slovani nimajo pravice bivati v Julijski krajini, bi bilo smešno; zahtevati, da morajo zato, da bi tam bivali, pozabiti, kdo so, bi bilo brezumno...« Tako se teoretični in idealni pravici Italijanov upira prav tako teoretična in idealna pravica Slovanov in tako se prerekanje zamotava v nerazrešljiv vozel.
Resda Italijani naglašajo neko posebno pravico do nadvladanja in do asimilacije, pa čeprav nasilne, in to svojo pravico izvajajo iz kulture in civilizacije. To je pravica, iz katere je neki znanstvenik, ki je zelo pogostoma in ne vedno upravičeno v nacionalističnih ustih. Ludwig Gumplotvicz, sociolog-teoretik narodne borbe kot tvorca napredka, dokazoval krivičnost nekega prestrogega in prepovršnega jezikovnega izenačenja med avstrijskimi narodi. Toda Gumplovvicz je pred tridesetimi leti govoril o neki svoji sedanjosti, ki je za nas že skoraj preteklost, ne da bi si lastil bodočnost, in njegove pripombe o ljudskih govoricah, #ki še niso dospele do pisanega jezika«, so se že takrat mogle zelo nepopolno nanašati na Slovence in Hrvate. Kako se dandanašnji tudi ta pretirano hvalisana pravica izpreminja za tistega, kdor jo motri ne na vrhuncu, ampak na podnožju naroda, ne v varljivih odbleskih neke umetnosti in neke znanosti, ki sta last izbrancev, ampak v skrojnnejših, toda verodostojnejših kazalih razširjene in razširjajoče se omike človečanstva! Kako je ta stara civilizacija lenobna in počasna v svojem širjenju in kako jo ona druga, ki ;e bila komaj včeraj krščena, skuša v krepki vnetosti doteči, če že ne prehiteti! To je najžalostnejša ugotovitev tega razmišljanja, pri čemer pa je treba dodati tudi to, da odgovornosti za to ni mogoče zvračati v celoti na vodeče plasti naroda. Vsekakor pa niti iz tega niti iz drugih rezultatov tega raziskovanja ne izvajamo nikakih zaključkov. Strani, ki sledijo, težijo za tem, da bt bile zgodovinske strani in zgodovina — je zelo dobro dejal, ne vem več kdo — nikdar ne izvaja zaključkov.
zameno za večje dobave industrijskih strojev.
Poročilo o razvoju evropskega gospodarstva v 1948, ki je bilo izdelano pod vodstvom ekonomista Nicholasa Kalderja, navaja najprej, da se je evropska industrijska proizvodnja povečala v
plačilne bilance z ZDA in predlaga kot rešitev dolgoročne investicije ameriškega kapitala v Evropi, (isto je pred dnevi zahteval milanski 24 ORE za Italijo!), «p° primeru finansiranja v britanskih, kolonijah v 19. stoletju)) (Ul). Torej nemogoč predlog pri sicer‘
tJioizuuunju pvuucuiu v .	-	---- r,, j rop va-
lonskem letu za 9 odst. Dosegla treznem poročilu. Glede ERF-na
je okrog 75 odst. proizvodnje ZDA. med tem ko jo je pred vojno presegala za eno tretjino. Vendar pa je toliko napredovala, da je prvič po vojni presegla višino iz l. 1938. Bistven napredek je bil dosežen na Vzhodu, pa tudi na Zapadu, kjer so zlasti okrepili nemško proizvodnjo: od 40 odst. predvojne proizvodnje v 1947 se je dvignila lani na 64 odst. Evropska proizvodnja jekla je narasla lani nasproti 1947 za 28 odst.
Znatno se je izboljšal položaj glede poljedelstva. Evropska proizvodnja — brez ZSSR — je laiii dosegla 85 odst. predvojne ravni, žitna proizvodnja Sovjetske zveze pa je bila za 4 odst. višja kakor l. 1940.
Obseg železniških prevozov blaga po Evropi je v 1947 dosegel predvojno stopnjo, lani pa se je povečal za 13 odst. V Sovjetski zvezi se je povečal obseg železniških blagovnih prevozov za 19 odst., rečnih za 29 odst., tovorno avtomobilski prevozi so narasli za 23 odst., pomorski transporti pa za 11 odst.
Poročilo meni, da je bilo nekaj izboljšanj glede finančne stabilizacije, vendar pa poudarja, da vlada še vedno v mnogih evropskih državah močan inflacioni-stični pritisk. Gibanje cen navzgor se je deloma ustavilo, 10%-ni poviški v 1947 so se lani izpremenili v 2-5%-ne. Mezde in plače pa so se komaj povišale za 5 odst. Naložbe kapitalov 1r Evropi so lani bile za četrtino višje kakor v l. 1938. Kljub temu pa te naložbe, ki so v 1948, brez Nemčije, znašale kot kupna moč okrog 5 milijard dolarjev, ne dosežejo niti polovico kapitalov, ki so bili prav tako lani investirani v ZDA.
Vrednost evropskega izvoza v prekomorske dežele se je v 1948 povečala za okrog 770 milijonov dolarjev, kar pomeni nasproti 1947 povišek 30 odst. Presežena je bila predvojna vrednost izvoza za 5 odst.
Obratno pa se evropske države znižale uvoz iz 1947 lani za 360 milijonov dolarjev t. j. za 6 odst. Vendar pa je lanski evropski uvoz presegal predvojnega (1938) še vedno za 6 odst. Izpremembe v uvozu so sledeče: uvoz iz ZDA in Kanade se je znižal za blizu 1 milijardo dolarjev ali 30 odst., povečal pa sc je za okrog 600 milijonov dolarjev (20 odst.) uvoz iz drugih področij. (Po podatkih Mednarodnega monetarnega fonda znaša deficit evropske trgovinske bilance — ne zamenjaj s plačilno! — za 1948 okrog 5.600 milijonov dolarjev nasproti 7.660 milijonov dolarjev v 1947. Toda tri četrtine tega izboljšanja odpade na Veliko Britanijo, ki spretno izrablja možnosti plana ERP v svojo korist — op. ur.).
Obseg medevropskih trgovinskih izmenjav je bil lani za okrog 1 milijardo dolarjev t. j. za 25 odst. višji. Kljub temu pa je vrednost trgovine med evropskimi državami še vedno za 30 odst. nižja od predvojne.
Poročilo poudarja, da je glavna težava pri večini držav pasivnost
črtov posameznih evropskih držav pravi poročilo, da ne upošte-vajo, da je Evropa celota, marveč iz nekaterih celo izvirajo razdva-jalne tendence. Vprašanje pasivnosti plačilne bilance pa bi se dalo v precejšnji meri rešiti s povečanjem trgovine med Vzhodom id Zapadom.
Dalje je zapisano, da izvajajo ZDA politiko z omejevanjem izvoza v Sovjetsko zvezo in Vzhodno Evropo. Podobna tendenca se 3* pojavila zdaj tudi v Zapadni Ev- j ropi n. pr. v Vel. Britaniji. Poročilo ostro graja tendenco večine evropskih držav doseči gospodarsko avtarkijo (samozadostnost)) Na ta način bo prišlo do še večjega izoliranja posameznih evropskih držav druge nasproti drugi, ako bodo delali načrte vsak zase in dokler bo veljal sistem, sortio-stojnega nadzorstva zunanje trgovine za vsako državo.
Kritika zadeva očitno zapadno- 1 evropske države in je deloma po- I dobna izvajanjem švicarskih ekonomistov. Glej n. pr. švicarsko-francoski spor v zunanji trgovini) |
Značilen je zaključek: tcV deželi naravnih bogastev, kakor je j Sovjetska zveza, tendenca po sa-mozadostitvi ne predstavlja nika- j ke ovire za dobro uporabo proiz-vodnjih faktorjev. Toda pri večini evropskih držav bo taka tendenca nujno nasprotovala smotrni uporabi delovne sile in surovim.
S trebuhom za kruhom-De Gasperijeva formula
za rešitev brezposelnosti
Iz Pariza poročajo, da je itah- , janska vlada predložila upravi z« Marshallov načrt «ECA» načrt za 1 izselitev okrog 1 milijona Ital’.."' nov. Ti naj bi se za stalno preše- J lili v prihodnjih štirih letih f-razne dežele sveta: po Evroph 1 Severni in Južni Ameriki, Afriki in Avstraliji.
V nasprotju z izjavami Vega-sperijevih ministrov je izjavil sel oddelka za delo pri ECA: «Brei- . poselnost i> Italiji znova narašet in jo lahko imenujemo vprašam* t evropske delovne sile št.	*
tem ko je vsled ZellerbachoV’ navodil pričela eConfindustria pritiskati na delavstvo z odP**5,*' prihaja predlog, da začasno 0 ^ stopijo Italiji 10 parnikov za Pre" voz emigrantov. V letošnjem 1®! naj bi izselili 222.000 ljudi. V 1952 bi izselili v Argentino n* polovico vseh emigrantov 5Z5-®*'J | 10.15.000 ljudi letno bi sprejel
. • Vi*
Kanada, Avstralija, Brazilija. > nezuela, ZDA 6.500-7.500, Afr‘l' 5000. Od evropskih držav sprejin Francija 109.000 stalnih izšel)6 ^ cev, Švica 10.000, nekaj
T7nJ»’L»/i	ITI	^
Velika Britanija, Švedska in landska.
tfitite in čitcijt&
Jhliiw'i'Jii diieunilJ
Naj si na koncu dovolim še neko osebno opazko. Pisec te razpra
ve, ki je po svojem duševnem ustroju nenaklonjen ali celo
mnogi11
lionali-
o/irih skrajno nasproten mnogim nacionalnim in še bolj nacio stičnim naziranjem, bi morda s to svojo usmerjenostjo utegnil Pr ^ stavljati za nekatere neke vrste predsodek, češ da je nezmožen^ grabiti in vrednotiti pojav, ki ga proučuje. Toda avtor pričujoč »
eseja se po strogem izprašanju vesti čuti v tem oziru popo:
liiom*
.. cCia
mirnega. Njegova nacionalna mlačnost mu je morda utegnila pomagati, da se je laže postavil na stališče obeh nasprotnikov; 8°°.^ I pa je, da mu njegov socialni nazor ni bil v nobeno oviro pri gleda
na stvari, pa naj je to gledanje v tej razpravi šibko ali Pr01
dornO"
V dokaz lahko navede svoje mnenje, da bo največja zapreka se^ ratistične teze, to je ekonomski činitclj veljal samo dotlej, dokler ^
veljal in trajal sedanji način proizvodnje in izmenjave in da zapreka odpadla in bo odpadla tistega dne, ko bodo v naročj dovine dozorele druge, kulturnejše oblike človeškega sožitja in
bi ‘8
bodo ((zločinske meje« dejansko izginile z obličja zemlje. To je -
kakor reči, da pojav iredentizma na teh straneh ni gledan s ka e
mednarodnega in socialističnega stališča. Lahko se namreč celo Zt-
tistu1"
da se bodo ob kakem zaključku raziskovanja namrščile obrvi ^ preostro ločitev med razredi, in tudi P°b° karskim pripadnikom nekega dialektičnega materializma, ki n 3
ki zagovarjajo neko
ne zrcali sintetične in dokončne misij Marxa in Engelsa.
Morda se bo zdel tisti del, ki je posvečen preteklosti, preobsi , v primeri s sedanjostjo; toda če je oojav, ki ga hočemo proučiti, P ^ najnovejše zgodovine, ga ne moremo niti razložiti niti razume >_ ^ ga ne raziščemo do korenin. V našem primeru pa se te korenine ^ cej globoko razraščajo v politično in gospodarsko podzemlje in ,^e< trajajo v dve zgodovini, v zgodovino Avstrije in v zgodovino ^ Tudi dokumentacija se bo mnogim zdela preobilna ali malcn 0 Opravičena pa je s ciljem, ki si ga je to delo zadalo, da bi na‘oine. nudilo tistemu, ki bi se hotel poglobiti v vprašanja, ki so tu e
* pC
njena, obširnejšo uporabo virov. Kar pa se tiče virov, je ,nora^ ^vsa.
skozi vso razpravo obžalovati svoje skoraj popolno nepoznanje
......................................... ...------nepreveJ
kega slovanskega jezika, kar mu ni dopustilo, da bi se z . orjstil nim slovanskim gradivom okoristil v taki meri, kakor se je 0
z italijanskim in nemškim. Trst v februarju 1912,
(Nadaljevanje
sledi)
GLASUJ ZA SLOVANSKO-ITALIJANSKO LJUDSKO FRONTO S tem glasuješ proti domači in mednarodni reakciji za mir in enotnost
UKEDNIS1VU; ULICA MONlfc.CC.Hl St. #111. nad. - Telefon St 83-800. - UPKAVA: ULICA K. MANNA St 19 - Telefonska Številka 8351. I NAHOCN1NA: Cona A: mesečna Z6U, Četn letna 750, polletna l«00, celoletna ZtiOU lir; Cona B: 144 414 /yz 1440 juaolir fcLKJ 55 165, »o. #90 OGLASI: od 8.30-U in od 15-18, teL 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirim 1 stolpca: trgovski 40, flnaiično-pravnl 60. osmrtnice 70 lir.	Poštni tekoči račun za STO-ZVU: «Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — izdala Založništvo’TimA«:Kirra tivka n’ z O. Z- "
Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 - Koper, ul. Baitlsti 301/a - Tel. 70	iuzaskkoa	tiska u. z