88 Iz upravne prakse.
Iz upravne prakse.
v §-u 42. ces. pat z dne 5. julija 1853, št 103 drž zak. določena pristojbinska prostost za postopanje pri odvezi in uravnavi služnostij ne velja za sodno postopanje, katero je uvedel deželni zakon kranjski z dne 8. januvarja 1889, št. 7
dež. zak.
Razsodba upravnega sodišča z dne 14. maja 1892, Št. 1593.
Razlogi.
Pritoževalec vložil je pri c. kr. deželnem sodišči v Lj. dve tožbi, z zahtevkom, da mora več prebivalcev občine T. pripoznati, da nimajo pravice služnosti pešpota in kolovoza, oziroma gonje po gozdnih parcelah št. 2785. oziroma 2790. kat. obč. T., kateri sta del pritoževalčevega posestva vlož. št. X. dež. knjige kranjske. Tekom pravde tožitelj ni kolekoval dveh razpravnih zapisnikov ter tudi ne apelacijske pritožbe. Radi tega odmerili sta se pristojbina in kazen. Z izpodbijano odločbo ukazalo se je pa pritoževalcu, da mora plačati znižano pristojbino in kazen.
Razsodba c. kr. upravnega sodišča opira se na sledeče razloge : Cesarski patent z dne 5. julija 1853, drž. zak. štev. 130. — glede določeb o uravnavi in odvezi pravic do lesa, paše in gozdnih pridelkov, potem pravic, ki izvirajo iz nekaterih služnostij, iz skupne posesti in užitka, določuje v III. oddelku med izvršitvenimi določbami v §-u 42., da so vse listine, spisi, obravnave in upiski v javne knjige prosti kolkov in poštne pristojbine. Ta cesarski patent pre-drugačil se je za Vojvodino Kranjsko z deželnim zakonom z dne 8. januvarija 1889, dež. zak. št. 7. na ta način, da ne razsojujejo od-
Iz upravne prakse. 89
slej sporov niti o vprašanji, jeli obstoje ali ne obstoje v §-u i. patenta zaznamovane pravice, katere se do sedaj še niso naznanile, niti o vprašanjih, omenjenih v §-u 7. navedenega patenta od lit. a] do incl. lit. /), v §-u 34. loc. cit. pozvane odvezne komisije, temveč redna sodišča v sumarnem postopanji.
Vprašanje je: razteza se-li v §u 42. ces. patenta z dne S tega julija 1853, št. 130. drž. zak. določena pristojbinska prostost tudi na postopanje, katero se mora vršiti po deželnem zakonu z dnd 8. januvarija 1889, dež. zak. št. 7..'
Uže iz tega, da se nahaja omenjeni § 42. v poglavji, katero govori o posebnem postopanji, ki se mora vršiti po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853. 1., se da posneti, da velja oprostitev, plačevanja pristojbin le za obravnave, za katere veljajo povsem določbe napominanega posebnega postopanja za uravnavo in odvezo zemljiških bremen. Smoter omenjenega patenta zahteval je, da se je razsojevalo v po njem uvedenem posebnem postopanji tudi o zasebno pravnih prvotnih vprašanjih. Torej se ne more besedilo §-a 42., posebno če se upoštevajo ostala določila tega zakona, razumeti drugače, nego da je razprava, pred odveznimi oblastvi, prosta pristojbin, tudi takrat če se razsoja v njej o rečenih zasebnopravnih prvotnih vprašanjih. — Ker se je pa po navedenem dež. zakonu razsojevanje o teh prašanjih vzelo delokrogu odveznih komisij ter zopet izročilo rednim sodiščem, se z ozirom na navedene okolnosti ne more raztegniti v §u 42. določena pristojbinska prostost, katera je združena edino le z od-veznim in uravnavnim opravilom, na listine, spise in obravnave, kf se vrše glede teh vprašanj sedaj pred rednim sodiščem. § 10. dež. zakona z dne 8. januvarija 1889. 1. sicer ni izrecno predrugačil ali razveljavil §-a 42. ces. patenta z dne 5. julija 1853 1., iz tega se pa nikakor sklepati ne sme, da se more uporabljati ta zakonska določba o pristojbinski prostosti tudi na postopanje pred sodiščem, kakor je je uvedel § 2. omenjenega dež. zakona, ker se ne more rešiti po deželnih zakonih vprašanje, kedaj in v kateri meri se ustanovi izjema glede občnih predpisov prostojbinskih zakonov. — Pravilo §-a 10. dež. zakona, da ostanejo v veljavi nespremenjene določbe patenta z dne 5. julija 1853. 1., ne sega tako daleč, da bi tudi v po njem uvedenem sodnem postopanji bili vsi spisi itd. koleka prosti v smislu §-a 42. večkrat navedenega patenta. To pa tem
90 Književna poročila.
manj, ker se bi sicer razširila pristojbinska prostost. Vsled naredbe z dne 3. sept. 1855. 1., št. 161. drž. zak. se ne sme pričeti pravde samo o tistih pravicah, ki se morajo uravnati ali odvezati uradnim potom in o vprašanjih, ki so navedena v §-u 7. patenta. Ni pa dvomiti, da je dovoljeno vložiti tožbo pri sodišči radi pravic, ki se od-vežejo ali uravnajo samo na zahtevo, dokler se ni odredila o tem obravnava po deželni komisiji (§ i. navedene naredbe), kakor tudi radi pravnih sporov, naštetih v točki 3., odst. 2. omenjene naredbe. V takih pravdah se pa mora kolekovati vse vloge, zapisnike itd. ter plačati običajne pristojbine. Tem bolj velja to v zadevah, ki so se izročile po §-u 2. dež. zakona z dne 8. januvarija 1889, št. 7. dež. zak. sodiščem v razsojo, ker se to razsojevanje razteza sedaj brez vsake izjeme tudi na zgoraj navedene pravice in se ne vrši več odveza in uravnava služnostij uradoma (§ 4, 1. c.) temveč samo vsled prošnje opravičenca ali pa obvezanca, če niso prepirne ali če so že sodnim potom dognane. Torej se ne more vedeti, se-li namerava služnosti odvezati ali uravnati, ali ne.
Uvaževaje vse te okolnosti, morala se je zavrniti pritožba kot neopravičena. Dr. S.