EVIDENCA MAREC 2018 FOKUS Majhne škatlice z večpredstavnim srcem 24 Večpredstavni predvajalniki so blesteli pred desetle­tjem, ko so televizorje in računalniške monitorje spremi­njali v omrežena večpredstavna središča. Njihova vloga se do današnjih dni ni spremenila, so pa pametni televi­zorji poskrbeli, da so te naprave pristale v nišni kategoriji. 26 Preizkušene naprave 28 Izzivi upravljanja 29 Tabela 29 Pogled v laboratorij 29 Zlati Monitor 30 Programski troboj MALI TEST Vitko računalništvo 15. januarja 2008 je Steve Jobs predstavil Applov Air. Danes ni dvoma, da gre za privzeto obliko prenosnikov. Drugi izdelovalci so hitro sledili Applovemu zgledu in predstavili svoje ultratanke prenosnike. Svoje je dodal Intel, ki je nekaj let zatem registriral oznako Ultrabook, s katero so definirali ta segment. DOSJE Putin ali Pahor? Orodja, s katerimi lahko pripravljamo lažne videoposnetke ljudi, so dandanes dostopna že vsakomur, ki lahko z zelo malo znanja in truda v neprijetne in nespodobne situacije zmontira soseda ali predsednika. 38 50 2 marec 2018 MAREC 2018 VKLOP U 04 Beseda urednika VKLOP 05 Kriptopok 06 Novice 08 Nowwwo 10 Uporabniška izkušnja IZVIDNICA 13 Do knjižnice z e-papirjem 14 Kako se tega lotijo Francozi 14 Jože, mi smo pripravljen’, požen’! 15 Še ena korist od »oblaka« 16 Premijski televizor po dostopnejši ceni? NA KRATKO 18 Zaganjalniki za Okna? Zakaj pa ne! MOBILNO 20 Naš izbor na Androidu 21 Zaklepanje aplikacij s prsti 22 Naš izbor na iPhonu 23 Mobilni optični bralnik FOKUS 24 Majhne škatlice z večpredstavnim srcem NAJBOLJŠI 36 Telefoni MALI TEST 38 Vitko računalništvo DOSJE 46 Kako postati pravi kriptotrgovec? 50 Algoritmi vam bodo snedli obraz 54 Putin ali Pahor? 56 Igre so resen … šport 60 Igrajmo šah! 64 Po denar na Kickstarter IZ TUJEGA TISKA 68 Surovine iz laboratorija NASVETI 72 Ko naprave (in uporabniki) zopet zadihajo 75 V vlogi tujca 78 Pro et contra: Ali telefoni sevajo? 80 Pisma bralcev IZKLOP 82 Vzpon in padec – iOmega Zip 84 Pogled nazaj 86 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 27. marca nadaljujemo MONITOR PRO MONITOR PRO 86 86 Uvodnik 88 Novice 90 Resni CAD »brezplačniki« 92 Kakšna orodja potrebujejo sodobni izumitelji? 93 3D tisk je bitka materialov 94 Kaj pa, če bi želeni izdelek preprosto natisnili? NAJBOLJŠI 36 Samsung Galaxy A8 »Cenejši S8« poleg dobrega zaslona ponuja nekaj omem­be vrednih oblikovnih rešitev, ki niso običajne za preostale pa­metne telefone te znamke. TELEFONI 36 Samsung Galaxy A8 36 Sony Xperia L1 37 Wiko View marec 2018 3 VKLOP BESEDA UREDNIKA 9 4 marec 2018 Namiznik lahko redno nadgrajujemo in servisiramo, servisiranje prenosnikov (še posebej ultratankih) pa bo kmalu postalo enako servisiranju telefonov. MATJAŽ KLANČAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si Je zunanji videz res vse? Srečo imam, da je moja pisarna le kak meter oddaljena od Monitorjevega laboratorija, kjer se vsake toliko (med drugim) zbirajo tudi novosti s področja prenosnih računalnikov. Ko pridem zjutraj v službo, me pozdravi množica ultratankih prenosnikov, ki so čez noč opravili svojo testno tlako. Tako je bilo tudi ta mesec in zato se na naslovnici rusko-slovenski par Putin-Pahor vozi na res lepem »ultrabooku«. amisel o tankih preno­snikih se je pred leti po­rodila Stevu Jobsu (no, v resnici Applu, prav vsega tam verjetno res ni naredil le Steve) – prenosnik mora biti lahek, ta­nek in lep, sama zmogljivost ni več ključnega pomena. V času vseprisotnega interneta in zre­lega računalništva je to danes vsesplošno sprejeto dejstvo. Ra­čunalniki so, kot sem že večkrat pisal, dovolj hitri za 99 % opra­vil, tudi če so zapakirani v ohiš­ja, ki ne omogočajo optimalne­ga hlajenja in imajo zato le pov­prečne strojne zmogljivosti. Za brskanje po spletu, urejanje be­sedil in preglednic in poganjanje računovodskih programov zado­stuje že strojna zmogljivost tele­fona, kaj šele prenosnika. Še po­sebej, ker vedno več takih opra­vil danes domuje kar v spletu. Ključno Excelovo tabelo, ki jo v službenem času obdelujem za­dnjih 25 let, sem, denimo, pred kratkim prenesel v Google She­ets in – ostal navdušen. Videti je enako kot prej v Excelu, obnaša se enako, le dostopna je od pov­sod in vsakomur, tudi s telefona. Pa še shranjevati je ni treba, ker je shranjena samodejno in ve­dno. Microsoft mi sicer zagota­vlja, da bi bilo enako, če bi ta­belo pustil v Excelovi obliki in jo shranil v njegov »oblak« OneDri­ve, a si te travme raje ne bi pri­voščil. Imam namreč nekaj kole­gov, ki so se nekoč trudili z One­Drive … Ker so ravno zaradi soraz­merne nezahtevnosti današnjih opravil prodajne številke oseb­nih računalnikov (in prenosni­kov) dolga leta stagnirale in se celo zniževale, je presenetljivo in vzpodbudno, da se trend po­časi obrača. Prodaja prenosni­kov se je začela spet povečevati, in to predvsem v višjem rangu, v rangu ultra tankih modelov. Ti­sti, ki prenosnike potrebujejo le za osnovna opravila, so še vedno na nekaj let starih modelih, tisti, ki so zahtevnejši in jih prenaša­jo s seboj, kupujejo »ultrabooke«. Trend smo zaznali tudi na tokra­tnem testu, ko smo brez težav zbrali 13 modelov šestih znamk; še nedolgo tega so bili namreč ultratanki modeli dobavljivi le po naročilu. Še več, izbira je zelo raznolika, tankost si lahko omi­slimo že za 500 evrov, seveda pa se lahko »stegnemo« tudi do 3000. Obenem si lahko omisli­mo celo modele, ki zdržijo oko­li 9 ur dela, to je številka, vredna vsega spoštovanja. In vendar – osebno še vedno vztrajam, da je za resno delo nu­jen namizni računalnik, sam pre­nosnik uporabljam le izjemoma, vsaj za službene zadeve. In ne, ne zaradi strojne opreme v obli­ki procesorjev, pomnilnika in di­skov, temveč zaradi – velikosti vhodno/izhodnih naprav. Da, računalnik, s katerim lahko v re­snici kaj naredim, tako kot si že­lim, mora imeti pravo tipkovni­co, pravo miško in velik monitor ali dva (ali tri, kot bi rekli neka­teri člani našega uredništva). Po­znam ljudi, ki delajo (ali pa »de­lajo«) tako, da lepo zleknjeni na kavču tipkajo in drsajo po pre­nosniku, ki ga imajo v naročju. Tako »delo« je zagotovo nekaj­krat počasnejše od resnega dela na namizniku ob pisalni mizi. Resno delo je pač uporaba tip­kovnice z njenimi stotimi bližnji­cami, in ne počasno premikanje mišjega kazalca po programskih menijih. No, to je seveda tudi stvar posameznika in celo njego­ve osebne izbire. Obenem je namiznik še ve­dno dolgotrajnejša naložba od prenosnega računalnika. Nami­znik lahko redno nadgrajujemo in servisiramo, servisiranje pre­nosnikov (še posebej ultratan­kih) pa bo kmalu postalo enako servisiranju telefonov – menja­li bomo lahko zaslon, baterijo ali pa kar ves prenosnik. Mimogre­de, poznam uporabnike preno­snikov, ki morajo precej pogosto hoditi na servis zaradi – čišče­nja ventilatorja. V svojem nami­zniku bi si lahko ventilator očistil sam, kadarkoli, v petih minutah, pa tega ne počnem, ker se zaradi veliko večjega volumna na njem prah ne nabira tako hudo kot v majhnih, tankih in tesnih preno­snikih. In, hej, namiznik si lahko vse­lej spremenimo v rudarja kripto­valut ;). Hec, pa vendar – rudar­jenje kriptovalut (o čemer bomo pisali v naslednji številki) je da­nes eno izmed opravil, za kate­ra potrebujemo res vso procesor­sko moč, ki je na voljo. Še najbo­lje v obliki (več) grafičnih kartic. Sem lahko štejemo še obdelavo videa in igranje najzahtevnejših iger, za vse drugo pa – zadostu­jejo telefoni. Brez telefona danes pač ne gremo nikamor več, niti na wc.. Z KOLUMNA VKLOP 9 marec 2018 5 Čeprav so nas kriptovalute navadile bistveno večje tolerance do volatilnosti, je po tehničnih indikatorjih balon že zdavnaj počil. Ali smo v fazi spuščanja zraka ali priprav na juriš v nove vrhove, bomo lahko ugotavljali šele v prihodnosti. MATEJ HUŠ Kriptopok Indeks ameriških nefinančnih delnic NASDAQ je v petek, 10. marca 2000, dosegel zgodovinski rekord, 5132,53 točke. V preteklih 12 mesecih je zrasel za 117 odstotkov, prostora za rast pa je bilo še precej. Splet je postal velika zgodba o uspehu, internetna podjetja so rasla kot gobe po dežju in nabirala investitorski kapital. ačenjala se je infor­macijska doba, v kate­ri bodo vse informaci­je človeštva dostopne v inter­netu. Prek interneta bomo na­ročali pasjo hrano, številne po­klice bomo lahko opravljali od doma, sestanki prek videopove­zav bodo nadomestili srečanja v živo, klasično pošto bo nado­mestila elektronska pošta, na­mesto knjig bomo brali interne­tne knjige. Vodilni ameriški po­nudnik interneta, America Onli­ne, je kupoval medijskega gigan­ta Time Warner, saj so bili tudi televiziji zaradi interneta šteti dnevi. NASDAQ je tistega dne tr­govanje sklenil pri 5048,62 toč­ke. Bil je čudovit pomladanski petek. V ponedeljek je NASDAQ iz­gubil 2,8 odstotka, v torek še 4,1 odstotka in v sredo še 2,6 od­stotka. Negativni niz je po veli­kosti sicer nekoliko odstopal, a ni bil nič nenavadnega. Številni so izkoristili lepo nakupno prilo­žnost, tako da je NASDAQ v če­trtek pridobil 2,9 odstotka in v petek še 1,7 odstotka. V nasle­dnjem tednu je pridobil še 3,4 odstotke in 14 dni po zgodovin­skem vrhu trgovanje sklenil tik pod njim. Pomlad se je šele za­čenjala. Aprila tega leta je NASDAQ prvič zanihal pod 4000 točk in se večji del leta zadrževal med 3000 in 4000 točkami. Biki so ponavljali, da je dolgoročni trend še vedno pozitiven, saj je NASDAQ višje kot pred pol leta. Sledila so še obdobja rasti, a vsa­kemu je sledil nekoliko globlji padec. Novembra je NASDAQ zanihal pod 3000 točk, natan­ko leto dni po vrhu pa prvič pod 2000 točk. Z vmesnimi obdo­bji krepke rasti je NASDAQ do­segel minimum šele 8. oktobra 2002 pri 1109,64 točke. Množič­no financiranje internetnih pod­jetij se je za nekaj časa končalo, za številna se je izkazalo, da ni­majo delujočega poslovnega mo­dela. Ekstazo je zamenjal obup, ki je trajal. In združitev AOLa in Time Warnerja? Dokončana ja­nuarja 2001 in z naskokom naj­slabši nakup v zgodovini. NASDAQ je vrednost 5132,53 spet presegel šele 18. junija 2015. Plastično: potreboval je 942 dni, da je padel za 78 odstotkov, pre­den se je trend obrnil. Da je nado­knadil vse izgube, pa je potrebo­val 4636 dni. To je skoraj 13 let! Zgodba se resda nikoli ne po­navlja dobesedno, se pa pogosto rima. Ta izlet v preteklost je upo­raben za razumevanje trga krip­tovalut. Veriženje blokov je revo­lucionarna tehnologija, ki oblju­blja res veliko. Bitcoin je bil kot prvi predstavnik decembra vre­den 20.000 dolarjev, dva meseca zatem pa niti pol toliko. Podob­no velja za ether, ripple in preo­stalo druščino. Je to korekcija, zatišje pred viharjem ali znak, da je treba pobrati šila in kopita? Pok balona se sliši precej bolj eksplozivno, kot poteka v re­snici. Cene oziroma tečaji niko­li ne zgrmijo za 90 odstotkov ali več v nekaj urah. Nekega dne te­čaj pade in se kljub izmenjavi po­zitivnih in negativnih dni niko­li več ne povzpne nazaj, temveč v povprečju potuje navzdol. Vla­gatelji in špekulantje se lahko še precej časa slepijo, da od vrha ni­smo oddaljeni veliko in da gre za kratko korekcijo, ki je v resni­ci dobra nakupna priložnost (še boljša bi seveda bila pred letom dni). Šele dolgo tavanje tečaja, ki traja mesece ali leta, prinese zbistritev. Poke balonov je prav zato tako težko pravočasno diagnosticira­ti, ker pok od vmesne korekcije razlikujemo le s časovne distan­ce. Vlagateljev ne bi smelo biti strah, da se bodo tečaji nenado­ma sesedli za 99 odstotkov. Tudi na strašni črni četrtek 24. okto­bra 1929 so indeksi izgubili 11 odstotkov, do konca leta pa »le« 30 odstotkov. Kdor ni vložil či­sto na vrhu, je imel dovolj časa. Prav tako vlagateljev ne bi smelo biti strah, da ne bodo imeli komu prodati svojih naložb (pri kripto­valutah je sicer možnost, da bor­ze res ugasnejo). Strah jih mora biti, da bodo kupovali predra­go in potem v brezupni situaci­ji vztrajali predolgo. Dno določi čas, ne globina padca. Čeprav so nas kriptovalute na­vadile bistveno večje toleran­ce do volatilnosti, je po tehnič­nih indikatorjih balon že zdav­naj počil. Ali smo v fazi spušča­nja zraka ali priprav na juriš v nove vrhove, bomo lahko ugota­vljali šele v prihodnosti. A je dvo­je zgodovinsko-matematičnih re­snic: ni brezplačnih kosil, z nara­ščanjem cene pa se veča tudi ver­jetnost negativnega popravka in ne nadaljnje rasti. Vse iz prvega odstavka se je v resnici zgodilo, a šele bistve­no kasneje in z drugimi igralci. V leto 2018 je NASDAQ vstopil pri 7006 točkah. Toda to ni več isti NASDAQ, saj so številna podje­tja propadla, nadomestila so jih nova. Pok balona ne pomeni, da indeks ali tečaj ne bo nikoli več presegel te vrednosti. Pomeni pa, da bodo števili favoriti propa­dli, preživeli pa bodo do vnovič­nega vrha stopicljali leta ali dese­tletja. Ste prepričani, da ste stavi­li na prave in da imate živce po­čakati naslednjih 13 let, ko bo veriženje blokov (blockchain) ši­roko razširjeno?. Z VKLOP NOVICE NOVICE VKLOP U U 6 marec 2018 marec 2018 7 U Vse (pričakovane) izboljšave devete Galaksije U Šefi FBI, CIA in NSA še vedno proti Huaweiu Samsungov telefon Galaxy S9 bo uradno predstavljen konec februarja na sejmu Mobile Wor­ld Congress v Barceloni, a govo­rice o njem predčasno razkriva­jo marsikatero podrobnost. Samsung Galaxy S9 se bo po­našal s hitrejšim procesorjem (Snapdragon 845 in Exynos 9810), ukrivljenim zaslonom Super AMOLED QHD+ (5,8 in 6,2 palca), 4 ali 6 GB pomnilni­ka, s 64, 128 ali 256 GB shram­be podatkov, z izboljšano dvojno kamero (12MP), ki bo po zgledu Xperie XZ omogočala snemanje super počasnih video posnetkov, in z vsaj 100 evrov višjo ceno. Med opremo ne bodo manjkali bralnik prstnih odtisov, vse mo­goče brezžične povezave, vhod za običajne 3,5 mm slušalke, priključek USB-C, radijski spre­jemnik FM in naprednejši raču­nalniški način dela DeX. Deveto Galaksijo bomo tudi v Sloveniji lahko kupili že marca. Vodje ameriških varnostnih agencij FBI, CIA in NSA so na za­slišanju v ameriškem Senatu po­novili že znano stališče, da kitaj­skim telekomunikacijskim pod­jetjem ne gre zaupati – izrec­no sta bili omenjeni podjetji Hu­awei in ZTE. Direktor FBI Chis Wray je tako izjavil, da so globoko zaskrbljeni nad tveganji, ki jih prinašajo te­lekomunikacijska podjetja, pove­zana s tujimi vladami, »ki ne de­lijo naših vrednot«. Dodal je, da vključevanje take telekomunika­cijske opreme prinaša možnost spreminjanja in kraje informacij oz. kar neposrednega vohunstva. (No, Američani že vedo, kako se takim rečem streže, kot je že pred časom razkril Edward Snowden.) Take obtožbe na rovaš Huawe­ia sicer niso nove, ameriškim po­litikom je podjetje že od nekdaj sumljivo že zato, ker ga je usta­novil nekdanji polkovnik kitajske vojske, v zadnjih letih pa njiho­vo hrbtenično omrežno opremo uporablja večina svetovnih ope­raterjev fiksne in mobilne telefo­nije (tudi slovenski). Huawei je v zadnjih letih nad­vse prodoren tudi z mobilni­mi telefoni, kjer je lani prišel na drugo mesto (pred Apple in za Samung), in to bolj ali manj brez prodaje na velikanskem ame­riškem trgu. Tam je namreč do pred kratkim veljala neuradna prepoved vstopa v prodajo teleko­munikacijskih operaterjev, nato pa je kazalo, da jim bo vendarle uspelo – AT&T je namreč napo­vedal prodajo njihovega vrhun­skega modela Mate 10 Pro. No, januarja so se pri AT&Tju, men­da zaradi političnih pritiskov, pre­mislili. Politika prav tako pritiska na ameriške operaterje, naj s Hu­aweiem pretrgajo sodelovanje pri določanju standardov za omrežja pete generacije, 5G. Telefoni Huawei Mate 10 Pro so v ZDA sicer kljub temu na vo­ljo v prednaročilu, mimo prodaj­ne mreže operaterjev. Malce ne­rodno je le to, da so jih ujeli pri promoviranju lažnih »testov« te­lefonov, ki naj bi povečali zani­manje zanje. Huawei seveda vse obtožbe zanika. U V atomskem mestu so rudarili bitcoine Znanstveniki v centru za jedrske poskuse na zahodu Rusije so na enem izmed najmočnejših superračunalnikov skrivaj rudarili bitcoine. Podjetne znanstvenike so zalotili varnostniki, ki se jim je zdelo čudno, da je eden najmočnejših superračunalnikov v Rusiji priključen v inter­net. V Sarovu, jedrskem centru, kjer so za časa Stalina razvili prvo atom­sko bombo v Rusiji, sicer veljajo zelo strogi varnostni ukrepi, mesta sploh ni na zemljevidu, prav vsakdo pa za obisk potrebuje posebno dovoljenje. Zaposlene, ki so rudarili največjo kriptovaluto na svetu na računalniku z močjo petaflopa in z zmožnostjo tisoč bilijonov računskih operacij na se­kundo, so kazensko ovadili. U Arizona bo morda sprejemala bitcoine za plačilo davkov Senat v Arizoni je potrdil zakonski osnutek, po katerem bo mogoče dr­žavne davščine plačevati z bitcoini in še nekaterimi drugimi kriptovaluta­mi. Do sprejema mora zakon potrditi še predstavniški dom, kjer podpo­ra ni gotova, a gre kljub temu za zelo pomemben korak pri popularizaci­ji kriptovalut. Arizonski zakon predvideva tudi vzpostavitev mehanizma, po katerem bi se prejeta plačila v bitcoinih v 24 urah zamenjala v dolarje. To pomeni, da država ne želi tvegati z volatilnostjo kriptovalut, temveč bo davke še vedno obračunavala v dolarjih. Bitcoini, litecoini, ethereum in druge krip­tovalute bodo le plačilno sredstvo. Švicarska občina Chiasso je že lani sporočila, da bo sprejemala tudi bit­coine, podobno je tudi v švicarskem mestu Zug. U Applova izvirna koda v spletu Na spletišču GitHub se je znašla izvirna koda operacijskega sistema iOS, ki poganja Applove telefone iPhone in tablice iPad. Izvirna koda, ki je sicer skrbno varovana skrivnost, predstavlja veliko nevarnost uporabnikom Applovih naprav. Na srečo gre za kodo tri leta stare različice operacijskega sistema iOS 9. V Cupertinu pravijo, da 93 od­stotkov lastnikov telefonov iPhone in tablic iPad uporablja novejšo razli­čico iOSa. Apple je odtujitev izvirne kode potrdil, a uporabnike pomiril, da je za njihovo varnost kljub temu poskrbljeno. V vsakem primeru ne škodi, če operacijski sistem iOS posodobimo na najnovejšo različico. U Zaradi ranljivosti dobimo novi Skype za Okna Na dan je pricurljala informa­cija o novi ranljivosti v okenski različici priljubljenega programa za trenutno sporočanje, zvočne in video konference Skype. Ranljivost je odkril razisko­valec Stefan Kanthak – napaka v programu, kot kaže, omogo­ča podtikanje zlonamerne kode v uporabniško dostopen zača­sni imenik, kjer lahko odjemal­cu podtaknemo kodo, ne da bi pri tem imeli ustrezne sistemske pravice. Resnici na ljubo bi napa­dalci za izvedbo napada morali imeti fizični dostop do računal­nika s Skypom, a to ne zmanjšu­je resnosti omenjene ranljivosti. Microsoft je bil o najdeni na­paki obveščen že septembra in je uradno priznal, da bi odprava pomenila »večjo spremembo ce­lotne kode programa«. Izdelova­lec se je zato odločil za dokaj ne­tipičen korak – namesto razvo­ja posodobitve in popravka, ki bi bil po ocenah kvečjemu delen, so se odločili za razvoj povsem nove kode za odjemalec Skype! Za zdaj še ni jasno, kdaj lahko pričakujemo »novo generacijo« Skypa, ki bo odpravila tudi ome­jeno ranljivost. SPLETNO OGLAŠEVANJE U Konec nadležnih oglasov. Vsaj v Chromu. oogle v najnovejši razli­čici spletnega brskalni­ka Chrome (64) uvaja pomembno novost – samodejno zaporo nadležnih oglasov. Čeprav se morda zdi, da Goo­gle, družba, ki je zaslovela in še vedno bolj ali manj živi od trže­nja spletnih oglasov, s to potezo sama sebe strelja v nogo, ni tako. Chrome bo namreč po novem blokiral prikaz samo tistih ogla­sov, ki ne ustrezajo priporočilom združenja Better Ads Standards. Seveda so oglasi, ki jih posredu­je Google, v celoti skladni s temi priporočili ... Nova namizna različica br­skalnika samodejno skriva tako imenovane prikazne oglase, oglase, ki so »zalepljeni« (sticky) na spletno stran, video vsebine, ki se s sliko ali zvokom samodej­no zaženejo ob prihodu na sple­tno stran, in oglase, ki s odšte­vanjem časa preprečujejo ogled osnovne vsebine strani. Na mo­bilnih platformah veljajo vse naštete omejitve, dodatno pa bodo blokirani oglasi, ki z ani­macijo prekrijejo celoten zaslon naprave. Če dobro pomislimo, so to praktično vsi nadležni ogla­si, obenem pa velikanski delež vseh oglasov, ki so pravzaprav na spletnih straneh. Poteza utegne izdatno pretresti oglaševalsko in­dustrijo, zlati tiste, ki se niso pri­lagodili standardom Better Ads Standards. Uporabniki so po drugi stra­ni že dolga leta naprošali Goo­gle, naj omogoči filtriranje vse­bin, ki jih nadlegujejo pri vsak­danjem obisku spletnih strani. Dolga leta ni bilo pravega odgo­vora, zato so med najuspešnejši­mi dodatki za brskalnike razni “ad-blockerji”, ki pa so jim zdaj šteti dnevi. Tudi zato, ker sku­ša Google postopoma zmanjša­ti, morda celo ugasniti rabo naj­različnejši dodatkov za brskalni­ke, ki so v isti sapi težko nadzor­ljiv vir potencialnih varnostnih ranljivosti za vdor v sisteme. To imajo uporabniki še manj radi kot oglase. Googlov sistem za zaporo oglasov uporablja metodo oce­njevanja spletnih strani. Če sis­tem neki oglas oceni kot nadle­žen, bo brskalnik s spletne strani odstranil tudi vse druge oglase. Realno pa lahko pričakujemo, da se bo oglaševalska industri­ja po vsej verjetno hitro prilago­dila in nadaljevala oglaševanje, najbrž pa bodo odkrili nove zvi­jače, kako pritegniti pozornost uporabnikov. G Elon Musk že vrsto let napo­veduje, da bodo njegove druž­be v vesolje poslale na tiso­če satelitov, ki bodo omogoči­li širokopasovni dostop do in­terneta na celotni površini Ze­mlje. Videti je, da je napoved korak bliže udejanjenju, saj bo SpaceX predvidoma že naslednji konec tedna poslal v orbito prva prototipa satelitov, ki bosta iz ve­solja omogočala dostop do inter­neta. Če bo šlo vse po načrtih (ki se Musku sicer kot po pravilu pre­mikajo v prihodnost), bi SpaceX ali kaka druga hčerinska druž­ba dostop do interneta prek sa­telitov kot komercialno storitev ponudila že leta 2019. Po seda­njih načrtih družbe naj bi pro­jekt, ki je bil v luči drugih dosež­kov družbe SpaceX (nedavno so v vesolje uspešno poslali trenu­tno najzmogljivejšo raketo Fal­con Heavy) nekoliko v ozadju, lahko končali tja do leta 2024, ko bi s sateliti pokrili celoten planet. Cena projekta se menda giblje okoli 10 milijard dolarjev, a si Elon Musk obeta veliko prihod­kov od te ponudbe, za nameček pa še zelo konkurenčne cene, saj jim ne bo treba vzdrževati zemeljske infrastrukture. Eden glavnih razlogov za ta projekt je pridobivanje financiranja za na­daljnje vesoljske projekte, pred­vsem za pohod na Mars. Kitajski Xiaomi pripravlja nov vrhunski model, ki bo zlasti z nizko ceno mešal štrene prizna­nim znamkam. Novi telefon Mi 7 bo sicer imel nekoliko manjši, 5,6-palčni zaslon, a bo ta segal do robov in imel sliko v razmer­ju 18 : 9, z ločljivostjo 2.160 × 1.080 pik. Viri blizu izdelovalca navaja­jo zmogljiv procesor Snapdgra­gon 845, kar 8 GB pomnilnik in 128 GB pomnilnik Flash. Vgra­jeni bosta dve fotografski tipali, vsako z ločljivostjo 16 milijonov pik. Akumulator z zmogljivo­stjo 4.480 mAh bo zagotavljal precej daljše trajanje delovanja kot pri dosedanjem najzmoglji­vejšem modelu. Predstavitev telefona naj bi bila precej kmalu, cena pa je za zdaj še uganka. Toda glede na to, da je Xiaomi doslej svoje najzmogljivejše modele prodajal za okoli 350–400 dolarjev, pred­videvamo, da bo tudi Xiaomi Mi 7 po tej plati zelo konkurenčen. U SpaceX pošilja v vesolje prve satelite za dostop do interneta U Xiaomi Mi 7 VKLOP NOWWWO U 8 marec 2018 Spletni prenosi v živo V času zimskih olimpijskih iger, posebej takih, kot so letošnje, ki se odvija­jo na drugem koncu sveta, v južnokorejskem Pjongčangu, se po svetu zelo poveča »povpraševanje« po pretočnih video vsebinah športnih dogodkov, saj lokalne televizije zaradi visokih cen preprosto ne zakupijo teh preno­sov. Ker je program na olimpijskih igrah zgoščen, se prav tako lahko prime­ri, da uporabnik ne bo v živo mogel spremljati discipline, ki mu je pri srcu. Kaj storiti? V spletu je cela vrsta spletnih strani, ki ponujajo t. i. pretočne vi­dee dogajanja v živo. T Igranje Nintendovih klasik V desetletjih je podjetje Nintendo ustvarilo vrsto izjemnih konzolnih iger, ki so postale legendarne. Samo spomnite se še danes zimzelenega Maria in Zelde. Številne so tudi uto­nile v pozabo. V želji, da bo obudi­li stare igre, ki jih je krasila za tiste čase divja igralnost, je podjetje nekaj starejših iger izdelalo v spletni obli­ki (tehnologija Flash), zato jih lahko igramo v brskalniku. Med spletnimi klasiki najdemo tudi naslova Tetris DS in Donkey Kong 64, vsega skupaj pa lahko izbiramo med več kot 30 igrami japonskega izdelovalca. Naj se nostalgična zabava začne. www.origami64.net T Tisoč let zgodovine Londona Nekatera svetovna velemesta ima­jo pestro zgodovino. Redka med nji­mi jo imajo podrobno dokumentira­no, še redkejša pa tudi digitalizirano. Zgled Londona dokazuje, kaj vse je danes mogoče narediti privlačno, če­prav je zbrano iz najbolj zaprašenih arhivov. Časovna razslojitev Londo­na v spletu se začne v rimskih časih mesta Londinium, z novejšimi časi pa naraščata tudi bera in kakovost posnetkov, fotografij in zemljevidov. Spletna galerija mesta London pre­more tudi zbirke literarnih in glasbe­nih del, zato se bomo na njej mimo­grede zamudili več ur. alpha.layersoflondon.org T Navigiranje brez rok »Družbeno gnana« aplikacija Waze je doživela večjo prenovo, saj je uve­dla govorni način upravljanja: upo­rabnik tablice ali pametnega telefo­na torej ne potrebuje več rok, da bi našel optimalno (in predvsem naj­manj prometno) pot do izbrane de­stinacije. Na voljo je za naprave z operacijskim sistemom Android, med večjimi novostmi sveže različice pa je tudi optimiziran način navigiranja za motoriste. www.waze.com T Igranje tetrisa prek Twitterja Spletni uporabniki se resnično domi­slijo marsičesa, samo da se ne bi dol­gočasili. Ena bolj norih zamisli je tudi igranje igre tetris prek družbenega omrežja Twitter. Odvija se na kanalu @TwtPlayTetris, kjer s svojimi »čiv­ki«, kot so LEFT, RIGHT, ROTATE in DROP, in ob pomoči pametnega al­goritma spravljamo v red predmete različnih oblik. www.twitter.com/TwtPlayTetris T Kakšno glasbo smo poslušali lani? Priljubljena spletna glasbena stori­tev Spotify je pripravila analizo sve­tovnega glasbenega okusa in stati­stiko posameznega uporabnika/na­ročnika storitve lanskega leta. Tako nam v hipu postreže s podatkom, ko­liko skladb smo poslušali leta 2017, kako dolgo, nato pa nas spravi v do­bro voljo še s preprostim kvizom z vsebinami, povezanimi z našimi naj­bolj priljubljenimi glasbenimi izvajal­ci in njihovimi glasbenimi deli. www.2017wrapped.com T Mobilna tipkovnica po meri Če pogosteje menjate mobilne te­lefone ali pa samo programske tip­kovnice na njih, potem vsekakor obi­ščite spletno mesto AI type, kjer si boste lahko ustvarili tipkovnico po meri. Algoritmi strojnega učenja se namreč učijo uporabnikovih navad tipkanja, besed, črkovanja in slovni­ce, zato znajo precej hitro dopolnje­vati in dokončevati besede uporab­nika. Med tipkanjem celo samodej­no vnašajo čustvenčke (beri: emoti­kone). Poleg tega si uporabnik lahko vsak dan omisli novo barvno shemo ali pa fotografijo za ozadje, ob večjih športnih in drugih koledarskih do­godkih pa so na voljo tudi njim po­svečeni motivi. www.aitype.com T Okenski insajderji Microsoftov program Windows In­sider se je z operacijskim sistemom Windows 10 še okrepil. Program, na­menjen uporabnikom, ki si želijo prvi preizkusiti nove (in še nedodelane) funkcije, se lahko pohvali s preno­vljenim spletnim mestom, to pa z več bolj kakovostne vsebine. V njem si lahko preberemo več zgodb »oken­skih insajderjev«, se udeležimo raz­ličnih tekmovanj in izvemo tudi ka­kšno sočno podrobnost iz zakulisja ustvarjanja tega vedno bolj razširje­nega operacijskega sistema. insider.windows.com T Uradna stran Prvi naslov, na katerega se velja pri­klikati, je uradna spletna stran zim­skih olimpijskih iger. Na njej bomo poleg aktualnih rezultatov in sporeda našli tudi seznam tv postaj, ki sliko iz Pjongčanga oddajajo v živo in v polni visoki ločljivosti. Žal je večina boljših prenosov plačljiva, če nismo že na­ročniki večji svetovnih tv postaj. winterolympics2018updates.com T Olimpijske igre v navidezni resničnosti (VR) Zimske olimpijske igre v Južni Kore­ji so tudi prve, ki se lahko pohvali­jo s tem, da bodo na voljo tudi v na­videzni resničnosti. Uporabniki očal VR bodo lahko spremljali več kot 30 športnih tekmovanj in več kot 50 ur prenosov v živo v tem formatu. Če želite preizkusiti novo razsežnost spremljanja športnih prenosov, boste najbolje postreženi pri ameriški te­levizijski hiši NBC (najverjetneje bo­ste morali uporabiti povezavo VPN in se predstavljati, da ste iz ZDA). Na mobilnih aplikacijskih tržnicah za Android oziroma iOS vnesite iskal­na pojma »NBC Sports VR« ali Win­ter Olympics Eurosport VR« in v tele­fon namestite ustrezni aplikaciji ter ga povežite z očali VR. www.nbcolympics.com/news/experience-2018-winter-olympics-virtual-reality T TVPlayer Platforma TVPlayer ponuja brezplač­ne in legalne spletne pretočne video storitve in dostop do več sto tv po­staj, ki oddajajo v živo. Za dostop do večine boste morali opraviti prija­vo na spletno mesto, nekaj olimpij­skih vsebin pa je dostopnih tudi brez nje in, kar je najboljše – brez rekla­mnih blokov. A brž ko bo na spore­du kakšno prepoznavnejše tekmova­nje, utegnete naleteti na zatemnitev in v tem primeru vas čaka nekaj več »skakanja« po programih. www.tvplayer.com T Olimpijada po YouTubu Nekateri uporabniki bodo veseli že najboljših video izsekov letošnje zim­ske olimpijade, zanje pa so odlično poskrbeli že na dverih YouTube, kjer so temu velešportnemu dogodku na­menili poseben kanal, ki ga sproti osvežujejo z najboljšimi posnetki in video izseki dogajanja v Pjongčangu. www.youtube.com/channel/UCTl3QQTvqHFjurroKxexy2Q Google v boju z nevarnimi spletnimi stranmi Posodobitev spletnega brskalnika Chro­me bo spletne strani brez nameščene­ga varnostnega certifikata HTTPS ozna­čila za nevarne. Google se že nekaj časa trudi, da bi raz­vijalce spletnih strani opogumil za pre­hod na varen spletni protokol HTTPS. Spletni brskalnik Chrome tako uporabni­ka že danes ob obisku številnih spletnih strani brez ustreznega varnostnega certifikata obvesti o morebitni nevarnosti. Z novo posodobitvijo priljubljenega spletnega orodja za brskanje pa bo šel še ko­rak dlje. Z namestitvijo brskalnika Chrome 68 bo sleherno spletno stran HTTP označil za nevarno in preprečil, da bi uporabnik upravitelju spletne strani neve­de pošiljal zaupne podatke, kot so gesla, številke kreditnih kartic in podobno. Za ta korak so se odločili, ker je tretjina spletnega prometa prek brskalnika Chrome še vedno nezaščitena. VKLOP UPORABNIŠKA IZKUŠNJA UPORABNIŠKA IZKUŠNJA VKLOP U U 10 marec 2018 marec 2018 11 Prodaja in nakup po spletu Pregledali smo, kakšno uporabniško izkušnjo ponujajo najbolj prepoznavne platforme za prodajo in nakup izdelkov. Pri analizi je bilo moč opaziti večje razlike med krajevnimi ponudniki in tujimi, ki uporabniški izkušnji namenjajo več pozornosti. Jernej Horvat Etsy Platforme: iOS, Android OS, spletna stran. Cena: Brezplačno. X Skrb za podrobnosti uporabniškega vmesnika. Z Obvezna registracija pred nakupom. Ocena na App Store: 4,5. Ocena na Google Play: 4,3. . Pozornost do podrobnosti. Etsy predstavlja platformo za 1,65 milijona samostojnih ponudnikov izdelkov z vsega sveta na eni strani in več kot 28,6 milijona mesečnih kupcev na drugi. Glavni cilj spletne strani in ustreznih mobilnih aplikacij je prodaja izdelkov kupcem. Za doseg tega se oblikovalci podjetja osredoto­čajo na sleherni element uporabniškega vmesnika. Dan McKinley, eden izmed vodilnih razvijalcev pri Etsyju, je osredotočenost na neprestano izpopolnjevanje vseh elementov uporabniškega vme­snika predstavil na zgledu odločanja o načinu pomikanja po se­znamu izdelkov. Na grobo pomikanje po navpičnem seznamu po­teka na dva načina. Prvega predstavlja alternativa, ki jo uporablja­jo družbena omrežja. Pri tem se nove vsebine sproti nalagajo in tako uporabnik nikoli ne doseže dna spletne strani. Druga rešitev je sestavljena iz gumbov ob spodnji strani seznama, ki označujejo strani z rezultati. Uporabnik mora za ogled izdelkov na naslednji strani izbrati ustrezen gumb. Slednja alternativa se pojavlja v šte­vilnih sorodnih oblikah, a je način delovanja enak. Pri Etsyju so želeli preveriti, ali ima t. i. neskončno pomikanje po strani navzdol, kot se imenuje prva alternativa, boljši učinek na uporabniško izkušnjo. Uporabnikom pri iskanju izdelka na­mreč brskanja ni treba prekiniti s klikanjem na gumb za pomika­nje na naslednjo stran. V enakem časovnem obdobju tako lahko uporabniki pregledajo več izdelkov. Rezultati testiranj so bili na prvi pogled presenetljivi. Pri alternativi spletne strani z neskonč­nim pomikanjem po seznamu navzdol so si uporabniki v povpre­čju ogledali 50 odstotkov manj izdelkov. Za slabih 11 odstotkov se je zmanjšalo tudi število klikov posameznega izdelka, ki je prika­zan na seznamu. Temu primerno se je zmanjšalo tudi število na­kupov. . Navigacija. Pri Etsyju prav tako izstopa navigacija. Kategori­je izdelkov so uporabnikom vidno predstavljene na glavni strani. Sleherna glavna kategorija je predstavljena iz podkategorij, ki se pojavljajo na t. i. drop-down menijih. Implementacija omenjenih menijev izstopa, saj se meni odpre po večjem delu zaslona. Iz tega razloga je uporabnikom lažje poiskati želeno s pomočjo miške. Ceneje.si Platforme: Android OS, spletna stran. Cena: Brezplačno. X Očitna osredotočenost na primerjavo cen. Z Nedoslednost pri vizualni zasnovi. Ocena na App Store: /. Ocena na Google Play: 3,9. . Navigacija in prikaz izdelkov. Ceneje(.)si je priljubljen slo­venski portal za primerjavo cen izdelkov različnih ponudnikov. Za razliko od Bolhe, predstavljene v nadaljevanju, sta v ospredju na vhodni strani portala iskalnik in priporočeni izdelki. Glavna stran nameni veliko prostora priporočanju izdelkov, ki pa niso prilago­jeni okusu uporabnika. Boljša alternativa bi bila, da bi omenjeni prostor izkoristiti za ugotovitev uporabnikovih preferenc in temu primerno prilagodili ponudbo. Opisano je možno tudi v prime­ru, da se uporabnik ne registrira na spletni strani. Izstopajo tudi manjše mere fotografij izdelkov. To v primeru portala Ceneje(.)si ni nujno slabo, saj uporabniki običajno zgolj primerjajo cene žele­nih izdelkov pri različnih ponudnikih. Iz tega razloga je na strani z opisom posameznega izdelka glavna prioriteta namenjena tabeli s primerjavo cen različnih ponudnikov. Na strani z rezultati iskanja je mogoče opaziti priljubljeno orod­je za interno navigacijo, t. i. Breadcrumbs. Umeščeni na vrhu sple­tne strani prikazujejo trenuten položaj uporabnika na spletni strani in pot po hierarhiji spletne strani. Slednje je pomembno, ko se upo­rabnik skozi kategorije in podkategorije znajde na strani opisa posa­meznega izdelka in se znova želi pomakniti za korak ali dva nazaj. . Nedoslednost pri stanju gumbov. Gumbi na spletnih stra­neh in aplikacijah se pojavljajo v več stanjih. Prvo je osnovno in predstavlja vizualno zasnovo gumba, kot ga opazi uporabnik. Temu sledijo preostala stanja. Med drugim t. i. hover state, ki za­jema vizualno spremembo gumba, ko se z miško pomakne na sam gumb. Pogosto se uporablja tudi izbrano stanje, in sicer takrat, ko se gumb na zaslonu pritisne s prstom ali miško. S tem se uporab­niku sporoča, da je bila akcija pritiska zaznana. Na spletni strani Ceneje(.)si je uporaba opisanih stanj gumbov nedosledna. Manjka stanje za izbrano stanje, ko uporabnik z mi­ško ali prstom pritisne določen gumb. Tudi osnovna in aktivna stanja so zamešana med seboj. Določeni gumbi, kot je na primer meni za izbor kategorij na glavni strani, so v osnovnem stanju po­dobni meniju kategorij, kjer se enaka vizualna podoba uporablja za aktivno stanje. Stopnja zapustitve nakupovalnega vozička Ena izmed ključnih metrik vseh e-trgovin in platform za prodajo ra­bljenih izdelkov je stopnja zapustitve nakupnega procesa. Opisuje de­lež uporabnikov, ki se v fazi nakupa izdelka odločijo in zapustijo spletno stran. V drugem četrtletju 2017 se je na podlagi podatkov portala Stati­sta, odvisno od panoge, stopnja gibala med 67,6 in 83,7 odstotka. Interna navigacija (Breadcrumbs) To je način prikaza navigacije, ki sledi poti, po kateri se uporabnik na spletni strani pomika po hierarhiji spletne strani. Vsak korak je prikazan kot interaktivna povezava in uporabniku omogoča, da se vrne za en ali več korakov nazaj. Bolha Platforme: iOS, Android OS, spletna stran. Cena: Brezplačno. X Postavitev glavne strani. Z Zastarela vizualna zasnova. Ocena na App Store: 2,0. Ocena na Google Play: 3,2. . Po vzoru drugih. Spletna stran Bolhe na glavni strani upo­rablja klasčen pristop prikaza ponudbe. Platforme z veliko količi­no izdelkov in malo informacijami o preferencah uporabnika na­menijo pozornost predstavitvi spektra ponudbe. Iz tega razloga na glavni strani izstopa naštevanje kategorij izdelkov, ki jih ponu­ja spletna stran. Omenjen način uporabljajo številne druge podob­ne storitve, čeprav se danes trend že nagiba k mešani predstavitvi, kjer so kategorije še vedno primarno izpostavljene na vrhu, a se pri nadaljevanju že prikazujejo najrazličnejši izdelki. Pomembno pri opisanem načinu predstavljanja ponudbe je vi­dnost kategorij. Tako Bolha kot na primer tudi Etsy kategorij ne skrivata za meniji, temveč so jasno vidne takoj, ko se spletna stran odpre. Nasprotje temu je poprej omenjena stran Ceneje(.)si, kjer so kategorije izdelkov skrite za menijem. . Poleg spletne strani tudi aplikacije. V slovenskem prosto­ru je pogosto opaziti popolno ignoriranje navad uporabnikov za uporabo naprav, ob katerih preživijo največ časa, to je uporabo pa­metnih telefonov. Za razliko od računalnikov je večina časa, ki ga uporabniki namenijo rabi pametnih naprav, namenjena rabi mo­bilnih aplikacij. Flurry, hčerinsko podjetje ameriškega podjetja Ya­hoo!, redno spremlja rabo aplikacij in brskalnika na pametnih te­lefonih. Čas, ki ga uporabniki namenijo aplikacijam, obsega po njihovih meritvah 92 odstotkov celotnega časa, ki ga uporabni­ki preživijo ob rabi pametnih telefonov. Brskalniku tako pripada zgolj 8 odstotkov. Tako je presenetljivo, da spada Bolha med redka podjetja, ki omenjeni način obnašanja uporabnikov razumejo in posledično ponujajo primerno mobilno aplikacijo za iOS in Android OS. Apli­kaciji sta na pogled podobni spletni strani, a uporabljata moder­nejši oblikovni slog. Ena izmed večjih slabosti spletne strani Bolha je zastarela vizualna zasnova, ki ne posreduje potrebnega občutka zaupanja in v primerjavi s platformami, kot je na primer Ceneje(.)si, v tem pogledu zaostaja. Aplikaciji na obeh mobilnih platformah v tem pogledu ponujata primerno uporabniško izkušnjo. Na žalost so težave na področju interakcije z aplikacijo. Letgo Platforme: iOS, Android OS, spletna stran. Cena: Brezplačno. X Vizualna in struktura zasnova. Z Malo informacij o izdelkih na strani z rezultati. Ocena na App Store: 4,5. Ocena na Google Play: 4,3. . Skrbno oblikovana. Med slovenskimi ponudniki je najboljša alternativa nova platforma Letgo. Brž ko se spletna stran odpre, je mogoče opaziti, da podjetje nameni veliko pozornosti oblikovanju. Na vrhu je opaziti kratko predstavitveno besedilo, s katerim se Let­go predstavlja slovenski publiki. Opisano je značilno za nove še ne­znane storitve, ki se tako predstavijo. Na vrhu je umeščen iskalnik, a je veliko pozornosti namenjene tudi kategorijam izdelkov, ki so prav tako vidno izpostavljene. Glavna stran platforme Letgo kljub široki ponudbi izdelkov deluje vizualno lahko in prostorno. Zmoti edino raba ikon in besedila za opis posamezne kategorije. Vizualno sple­tna stran tako izpade bolje, a se za komunikacijo ene kategorije upo­rabljata dva elementa uporabniškega vmesnika (ikona in besedilo). Veliko pozornosti je namenjene predstavitvi posameznega iz­delka. Jasno je izražena hierarhija vsebin, saj so najbolj izposta­vljene fotografije in lokacija prodajalca. Tekstovni opis izdelka je sekundarnega pomena. Zasnova tako sledi obnašanju kupcev, ki jih veliko bolj kot besedilo, za katero je težko oceniti, kako kre­dibilno je, zanimajo podrobne fotografije izdelka. S pomočjo fo­tografij si je veliko lažje ustvariti pravo predstavo o izdelku. Tudi kraj prodajalca je pomembna informacija, saj se je za prevzem laž­je zmeniti z nekom, ki je v bližini kupca. Izstopa navigacija spletnega portala. Za razliko od drugih pred­stavljenih primerov pri Letgoju, razen glavne strani, kategorije ne predstavljajo primarnega pomena. Precej več pozornosti je name­njene iskalniku, ki je konstanten del sleherne podstrani. Tudi v primeru mobilne aplikacije iskalnik ponuja nadpovprečno dobro uporabniško izkušnjo, saj se vnosno polje poveča in se sproti pri­kazujejo relevantni iskalni pojmi. . Skrb za prodajalce. Tako spletna stran kot tudi aplikacija sta vsebinsko osredotočeni na obe vrsti uporabnikov: kupce in proda­jalce. Slednjim je na voljo enostaven vnos fotografij in opisa izdelka. Oblikovalci in razvijalci so skrbno zasnovali in sestavili spletno stran, saj je objava oglasa opravljena hitro in enostavno. Tako na spletni strani kot v primeru uporabe mobilne aplikacije se poudarja upora­ba fotografij. Manjši poudarek je namenjen tekstovnim vsebinam. NOVE NAPRAVE IZVIDNICA IZVIDNICA NOVE NAPRAVE 7 7 marec 2018 13 14 marec 2018 IZVIDNICA Jože, mi smo pripravljen', požen'! Včasih je veljalo, da smo bili pripravljeni za smučanje, ko so zagnali žičnice, danes smo pripravljeni šele, ko smo na telefonu zagnali vse mogoče smučarske aplikacije. Ali pa le eno – Mapriko. 14 Premijski televizor po dostopnejši ceni? Kaj danes označuje »premijski« pametni televizor? Vsekakor kratice, kot so 4K, HDR10, Android, pa še zajetna nalepka s ceno. Ali pa tudi ne, če gre soditi po tokrat preizkušenem televizorju TCL. 16 Še ena korist od »oblaka« Ob nakupu novih naprav smo navajeni, da so nekako povezljive. Kaj pa, če imamo napravo, ki to ni? Pomagamo ji z dodatki, kot je Broadlink RM Mini3. 15 12 marec 2018 zposojanje knjig sloven­skih knjižnic prek sis­tema Biblos uporablja Adobovo zaščito DRM, zato smo že doslej lahko za branje upora­bljali kar nekaj namenskih na­prav. Amazonovega Kindla sicer ne (ta podpira le svoj lastni for­mat MOBI oz. AZW), brez težav pa bolj ali manj vse naprave (te­lefone in tablice) z Androidom in iOS (iPhone, iPad), zanje je na voljo tudi aplikacija Biblos. Tudi na osebnih računalnikih ni težav, saj lahko uporabimo Adobov program Digital Editions. S »pravimi« e-bralniki z e-pa­pirjem pa je treba biti previdnej­ši, saj so večinoma specializirane naprave, ki ne podpirajo nujno tudi Adobove zaščite. Med bolj znanimi, ki jo podpirajo, so reci­mo bralniki Kobo. Knjigo, ki smo si jo sposodili na spletni strani biblos.si, prenesemo na bralnik Kobo in – to je to. A pogrešali smo bolj integrira­no »e-papirno« rešitev – napravo z integrirano podporo storitvi Bi­blos. Pri Beletrini, avtorju stori­tve Biblos, se tega zavedajo, zato so pred kratkim pripravili svoje »uradne« e-bralnike inkBook in jih opremili z ustrezno program­sko opremo. Strojna oprema Pomudimo se najprej pri stroj­ni opremi – na voljo sta dva inkBooka (gre za naprave polj­skega razvijalca), od katerih je eden zelo osnoven model, dru­gemu pa ne manjka prav veliko. Model Classic 2 ima precej po­časen dvojedrni procesor (Cor­tex A9, 1 GHz), 6-palčni zaslon ločljivosti 800 × 600 pik brez osvetlitve in 4 GB shrambe (sle­dnje v resnici pomeni »zeloooo­oooooo« veliko). Model Prime poganja nekoliko hitrejši 4-jedr­ni procesor (Cortex A9, 1,6 GHz) s podrobnejšim zaslonom ločlji­vosti 1024 × 768 pik, ki ima zelo lepo osvetlitev od zadaj, poleg tega pa je tudi hitrejši (strani se hitreje osvežujejo). Pomnilnika je še dvakrat več, 8 GB. V praksi lahko rečemo – bral­nik Classic 2 je resda poceni, a občasno tudi skorajda neznosno počasen (ko se Android odloči »nekaj« početi v ozadju). Malo denarja, malo muzike, toda brati se z njim vendarle da. Vsaj pod­nevi, glede na to, da nima osve­tlitve. Model Prime pa ima »vse, kar imajo veliki«, strojno gleda­no bi mu težko kaj očitali. Ključna pa je … … programska oprema, seve­da. Bralnika poganja starejši An­droid 4.2.2., a naj vas to ne pre­straši, gre le za podstat, na kate­ri temelji prilagojena program­ska oprema, ki rabi branju knjig. Razvijalci pri Beletrini so namreč napisali nekakšen »launcher«, ki androidno tablico z e-papirjem v toliko spremeni, da je videti kot običajen e-bralnik – na namizju imamo namreč privzeto kar naše knjige, do drugih aplikacij, če bi jih potrebovali, pa se moramo prebiti prek ločene ikone. Pod »naše knjige« mislimo knjige, ki smo si jih z našim upo­rabniškim imenom sposodili na www.biblos.si in so se preslika­le tudi na bralnik. Da, sistem za­enkrat deluje le tako – na sple­tni strani opravimo izposojo, na bralniku »kliknemo« tipko Biblos Sync in knjige se »prikažejo« tudi na bralniku. Za toliko časa, kot smo si pač knjigo tudi izposodi­li. Omogočeno je tudi iskanje po knjigah na bralniku in listanje po njih, to je pa zaenkrat tudi vse. Gre namreč za delno dokončan izdelek, razvijalci se zavedajo, da ga bodo morali dokončati s trgo­vino/izposojevalnico, ki bo tekla tudi na bralniku in ne le v spletu. Samo branje je tako, kot smo ga vajeni tudi na drugih e-bral­nikih – listamo s prstom (zaslo­na sta seveda oba občutljiva za dotik) ali s pritiskom na gumbe ob strani (po želji jim lahko spre­menimo namembnost). Z dvema prstoma povečujemo ali pomanj­šujemo pisavo, s kratkim priti­skom na besedilo si prikličemo dodatne možnosti navigacije (is­kanje po knjigi, kazalo, hitro pre­mikanje, dodajanje opomb). No, z daljšim pritiskom na besedo v besedilu se prikaže slovar, ki bi moral o besedi kaj povedati, ali jo prevesti, a – je ne. Na voljo sta le angleški in poljski slovar, pa še ta ne počneta nič uporabnega, oz. sta namenjena – Poljakom. In tu pridemo do tega, kar bral­nikoma še manjka – v resnici le či­ščenje. Čiščenje aplikacij (in slo­varjev), ki jih je kar nekaj in so privzeto nameščene s strani polj­skega izdelovalca, a nimajo z Bi­blosom prav nič. Uporabnika le zmedejo. Razvijalci obljubljajo, da bodo to uredili, oz. jih odstranili. Najlepše? In kaj je najboljšega pri inkBo­okih? To, da ju poganja Android, kar pomeni, da lahko nanje na­mestimo tudi običajne aplikaci­je iz nameščene trgovine Play. Iger zaradi počasnega e-papirja sicer ne bomo igrali, morda pa si bomo namestili aplikacijo Ama­zon, s katero bomo domet razši­rili še v angleško govoreči del e­-knjižnega sveta. . INKBOOK Prime Do knjižnice z e-papirjem Cena: 145 EUR. Kje: www.biblos.si/bralnik Tehnični podatki: Zaslon e-ink z osvetlitvijo, 1024 × 768 pik, štirije­drni procesor, Wi-Fi, Bluetooth, 8 GB shrambe, Android. X Dovolj hitro delovanje, dober za­slon, povezava s sistemom sloven­skih knjižnic. Z Nedokončana aplikacija Biblos, kar nekaj aplikacij, ki so neuporabne in bi jih bilo treba odstraniti. Pomanjkanje sloven­skih vsebin na e-bralni­kih je tema, ki smo jo že večkrat obdelali. Nekoli­ko jo rešujejo slovenske knjižnice, ki jih povezuje sistem Biblos, slednji pa po novem ponuja tudi lastne e-bralnike z e-pa­pirjem Matej Šmid INKBOOK Classic 2 Cena: 85 EUR. Kje: www.biblos.si/bralnik Tehnični podatki: Zaslon e-ink brez osvetlitve, 800 × 600 pik, dvojedrni procesor, Wi-Fi, 4 GB shrambe, Android. X Zadovoljiv zaslon, povezava s sis­temom slovenskih knjižnic, ugodna cena. Z Počasnost, nima osvetlitve, nedo­končana aplikacija Biblos. Kar ne­kaj aplikacij, ki so neuporabne in bi jih bilo treba odstraniti. I . Osnovni zaslon je brskalnik po knjigah, kar je dobro. Manjka pa knjižnica, možnost izposoje. To bo urejeno kasneje. BOOKEEN Saga Kako se tega lotijo Francozi Cena: 150 EUR. Kje: www.bogomolka.si Tehnični podatki: Zaslon e-ink z osvetlitvijo, 1024 × 768 pik, enojedrni procesor, Wi-Fi, 8 GB shrambe. X Tekoče delovanje, dobra podpora PDF, vdelan v silikonski ovitek. Z Razmeroma visoka cena, namesto trgovine se zažene le Google, vde­lan v silikonski ovitek. ako se pravzaprav lotiti trga, na kate­rem ima Amazon s svojimi Kindli skorajda mo­nopol? Težko, pozornost kupca je treba preusmeriti na podrobnosti in nenava­dnosti, ki jih res zelo cenovno ugodni Kindli, ki so povrh vsega še povezani z največjo knjigarno na svetu, nimajo. Bookeen Saga poskuša oča­rati že z embalažo, ki je vide­ti kot »prava« knjiga, in nada­ljuje z ovitkom, ki je že prilo­žen, oz. kar vključen v bralnik. Ovitek je silikonski in na vo­ljo v različnih barvah in priznati moramo, da je videti dobro. Te­žava je le v tem, da se na siliko­nu kmalu začnejo nabirati smeti in nečistoče, čiščenje pa ni prav nič enostavno. Težava bo morda tudi kdaj kasneje, če se bo ovitek poškodoval (pregibni del je videti zelo tanek), saj novega ne bo ravno lahko dobiti, navezadnje sta ovi­tek in bralnik kar zaleplje­na, tako zelo sta mišljena kot celota. Če odmislimo ti dve po­sebnosti, je Saga čisto obi­čajen bralnik, morda celo malce podhranjen. Knjigar­na, ki jo imajo vgrajeni fran­coski kupci, je, denimo, v slovenski različici odstranje­na, namesto nje se odpre le spletna stran z Googlovim is­kalnikom. Knjige (EPUB) na bralnik tako prenašamo prek kabla USB, enako prek nami­znega programa Adobe Di­gital Editions, bralnik poveže­mo tudi s slovenskimi knjižnica­mi oz. sistemom Biblos. Pohva­liti moramo dobro podporo bra­nju datotek PDF, ki se poskuša­jo, kolikor le gre, prilagajati za­slonu, in seveda slovenski upo­rabniški vmesnik. Manjka le še slovenski slovar, ki ga pri sloven­skem zastopniku že pripravljajo, kot so nam zatrdili. Zaslon je od zadaj osvetljen in občutljiv za dotik, kot je da­nes običajno, na voljo pa so tudi tipke ob strani zaslona, kar lah­ko le pozdravimo. Na voljo je kar 8 GB shrambe, to je zares veli­ko, čeprav le enojedrni procesor pa Sago žene popolnoma zado­voljivo hitro (glej opis bralnikov inkBook, ki jih žene Android in njihovo potrebo po štirih jedrih!). In to je pravzaprav vse – pov­prečen e-bralnik brez trgovine, z običajno »USB« podporo slo­venskim knjižnicam, z lepim ovitkom in – kar visoko ceno. Če vas zanima kaj drugačnega, je to morda izdelek za vas. . Najbolj prodajane bralni­ke danes prodajajo Ame­ričani (Kindle), Kanadčani (Kobo) in … hja, smo že skorajda končali. Franco­zi se trudijo z blagovno znamko Bookeen. Preiz­kusili smo model Saga. Matej Šmid K Jože, mi smo pripravljen’, požen’! onec februarja je po­navadi čas, ko se smu­čarska sezona že preve­ša v pomlad, toda letos je dru­gače. Pravi trenutek torej, da spomnimo na aplikacijo Mapri­ka, ki je smučarskim navdušen­cem zabaven in hkrati koristen pripomoček. To, da znajo pametni telefoni »trackati« oz. slediti pot, po ka­teri se vozimo, tudi po smuči­šču, ni nič novega. To znajo že dolga leta. Tudi prikazovanje hitrosti smučanja ni nekaj, za­radi česar bi danes »padli dol«. To, kar je pri telefonskih apli­kacijah, ki to znajo, ključno, je namreč uporabniški vmesnik in – zemljevidi. Da, v aplikaci­jo vgraditi Googlove zemljevide in na njih izrisovati pot, ki smo jo presmučali, je koristno in za­nimivo, še posebej, če lahko pot kasneje izvozimo in si jo ogleda­mo tudi v treh razsežnostih, de­nimo v Google Earth. Kaj pa, če bi si želeli zemlje­vid, kot ga v obliki zloženk ponu­jajo bolj ali manj vsa smučišča? Z vrisanimi gorami, jezeri, žič­nicami, progami in postojanka­mi? Potem uporabimo aplikacijo Maprika, ki je za povrh zastonj. Mapriko namreč podpira širo­ka uporabniška skupnost, ki za uporabo v njej pripravlja (ume­ri) bolj ali manj vse uradne ze­mljevidne zloženke smučarskih (in ne samo smučarskih) središč z vsega sveta. Dovolj je, da naše središče najdemo na zemljevidu, izberemo želeni zemljevid/zlo­ženko in si ga prenesemo v tele­fon. Od tu naprej se bo ob vklo­pljenim sledenju naše smučanje videlo kot črta, ki se bo pomikala po gondolah, sedežnicah, vlečni­cah in seveda progah. To pa še ni vse – dobro nareje­ni uporabniški vmesnik nam bo omogočal sproten pregled gra­fikona doseženih višin in hitro­stnih rekordov, ogled ob kon­cu dneva pa celo natančen pre­gled prevoženih prog in naprav. Koliko časa smo pri kateri žični­ci čakali v vrsti, koliko časa smo se vozili dol, katere so naše naj­hitrejše proge, katere najpoča­snejše. Neskončno možnosti za zabavo torej tudi po koncu dnev­nega smučanja, še posebej, če se nam bo pri tem pridružil pod­mladek. . Včasih je veljalo, da smo bili pripravljeni za smu­čanje, ko so zagnali žični­ce, danes smo pripravljeni šele, ko smo na telefonu zagnali vse mogoče smu­čarske aplikacije. Ali pa le eno – Mapriko. Matej Šmid K MAPRIKA Cena: Zastonj. Kje: Trgovina Play (različica za iOS se imenuje GPS on ski map by Maprika). X Na voljo bolj ali manj vsi zemljevi­di/zloženke svetovnih smučišč, zelo dober uporabniški vmesnik, odlič­na analiza smučarskega dneva. Z Šibkejši in predvsem starejši tele­foni imajo prešibko baterijo, da bi zdržali ves dan sledenja z GPSom. . Zemljevid, kot smo ga vajeni, in grafikon doseženih višin in hitrosti. Kaj več bi si še želeli? BROADLINK RM Mini3 Še ena korist od »oblaka« Cena: 15 EUR. Kje: www.aliexpress.com X Zelo enostavna namestitev in upravljanje. Možnost časovnika in povezovanja upravljanja z napra­vami. Z Nima priloženega napajalnika. es poceni kitajska na­pravica RM Mini3 je vse, kar potrebujemo, če že­limo od koderkoli nadzorova­ti karkoli, kar je prilagojeno in­frardečim daljincem. To pome­ni predvsem razne klimatske na­prave in avdio/video elektroniko po naših domovih. Zamisel je preprosta – na­pravico postavimo nekam, kjer bo videla kar največ naprav, ki jih želimo nadzorovati (ker je v obliki valja, »sveti« na vse stra­ni), jo ob pomoči ustrezne apli­kacije povežemo v splet in – od­tlej so naše naprave omrežene in nadzorljive prek spleta. Navajeni smo že, da take eno­stavne zamisli pri napravah, ki so tako zelo poceni (15 evrov!), ne delujejo najbolje, saj jih na Ki­tajskem ne izvedejo do konca, toda v tem primeru smo se mo­rali ugrizniti v jezik. Nameščena aplikacija je napravo takoj našla in ji vpisala nastavitve našega omrežja Wifi, takoj po tem pa sta bili tudi povezani, tudi ko tele­fon ni bil več povezan v krrajev­no omrežje. Nato smo v aplika­ciji začeli dodajati naše naprave. Izbrali smo klimatsko napra­vo, z njenim daljincem posve­tili v valj in – klima je bila pre­poznana. V aplikaciji se je pri­kazal narisani daljinec, s kate­rim smo odtlej lahko nadzoro­vali vklop/izklop, temperaturo, gretje/hlajenje in še nekaj ma­lenkosti. Do posebnih možnosti klimatske naprave, kot je vklop z zamikom, ni bilo mogoče pri­ti, a ima Mini3 v ta namen svoj »časovnik«. Brez težav smo lah­ko nastavili, naj se klima vklopi vsak dan ob 6:00 in izklopi ob 8:00, ko gre­mo v služ­bo, ob kon­cu tedna pa naj bo režim drugačen. To je v resnici več, kot je omogočal izvirni daljinec. In seveda – klimatsko napravo lah­ko odslej prižgemo kadarkoli in od koderkoli, denimo, preden se vrnemo domov, da je dom pri­merno segret/ohlajen. Preizkusili smo tudi upravlja­nje televizorja in naprave HiFi, čeprav se nam zdi tam omrežna povezljivost manj uporabna. Res pa je, da lahko tam uporabimo »vezane scenarije«, ki jih omogo­ča aplikacija. Z eno tipko lahko, denimo, vklopimo ojačevalec in televizor, si morda vklopimo kli­mo ali morda še zapremo žaluzi­je, če so nadzorljive prek infrar­deče povezave. Skratka, napravica deluje, in to dobro. Četudi je poceni. .