GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA „GRADIS“ Leto I. Štev. 3 Ljubljana, junija 1958 NAS DOM NA ZELENEM POHORJU Bilo je v začetku poletja lani na seji izvršnega odbora sindikalne podružnice gradbenega vodstva v Mariboru. Na vrsti je bila že tista točka »razno«, ko postane na sejah skoraj najbolj živahno. K besedi se je oglasil še inženir Lah ter predlagal, naj bi na Pohorju v bližini Mar.bora postavili skromen sindikalni dom, ki bi služil našim članom za oddih in prijeten dopust. Pravkar smo namreč končavali zgornjo postajo ž č-nice in je bila tam dobro organizirana skupina naših delavcev z vsemi potrebnimi pri- na svojem delovnem mestu v korist gradnje doma. Potrebnih pa je bilo približno 10.000 delovnih ur. Tako bi bilo delo plačano. To nam je povsem uspelo, saj jih je bilo precej, ki so opravili tudi po dvajset in več udarniških ur. Zatem smo potrkali še na vrata osrednjega delavskega sveta v Ljubljani, ki je odobril, da smemo za gradnjo potrebni material dvigniti iz zalog podjetja. Pozvali smo tudi ostale naše kolektive, med katerimi so se najbolj odzvali v Zalogu, Škofji Loki in Celju. Ob koncu lanskega leta je ŠE NEKAJ MISLI K POROČILU KOMISIJE DELAVSKEGA SVETA ZA ORGANIZACIJO PODJETJA pravami. Tako se je rodila ideja o našem domu na Pohorju. Končno smo se zedinili ter izvolili pripravljalni odbor. Ta naj najde prostor in denar ter določi, kakšen naj bi bil dom. Največje preglavice so bile z iskanjem primernega prostora. Dom naj bi stal v bližini zgornje postaje žičnice, razgled naj bi bil na Maribor, priključen bi moral biti na električno omrežje in na vodovod, razen tega pa bi moral biti še lahko dostopen s ceste. Vse to so pogoji, ki jih je na Pohorju težko izpolniti. Ves prostor ob zgornji postaji žičnice upravlja Gozdno gospodarstvo, ki ima svoje zahteve glede varovanja gozda. Potrkati smo morali na nešteta vrata, potrebnih je bilo nič koliko ogledov itd., da smo končno le našli prostor, ki kolikor toliko ustreza vsem navedenim pogojem. Potlej je vsa stvar prišla pred sindikat. Ta se je za stvar močno zavzel ter predlagal, naj bi vsak član kolektiva opravil po deset udarniških ur bil dom že pod streho in pokrit. Elektriko in vodo smo napeljali od bližnjega naselja okrajnega sindikalnega sveta. Pripomniti pa še moramo, da so nam pri našem delu požrtvovalno pomagali člani kolektiva centralnih obratov iz Maribora, ki so Izvršili vsa instalacijska in krovska dela. Zdaj nas čaka še težko delo: dokončati dom in nabaviti vso opremo. Upamo, da bomo dom odprli že letošnje poletje. Stavba je dokaj prostorna, čeprav je majhna. Razen kuhinje, stranskih prostorov in velike jedilnice so v domu še tri sobe za skupna ležišča ter štiri majhne sobe s po dvema posteljama, pisarna, garaža in ostale pritikline. Skupno bo torej 35 ležišč. Sindikat je ž? nabavil-televizijski aparat, ki bo obiskovalcem krajšal večere. Naš dom na Pohorju ne bo služil le članom naše sind kalne podružnice, marveč bodo v njem dobrodošli vsi Gradisove!. Vinko Vajt, Kidričevo Velik del svojega časa je komisija posvetila organizaciji tehnične in administrativne službe v centrali podjetja. Celotni posli v centrali se delijo na tri sektorje, in sicer: a) splošni oddelek s sekretarjem podjetja, b) tehnični oddelek s tehničnim direktorjem, c) gospodarsko-računski oddelek z glavnim računovodjem. Oddelki so vezani navzgor na direktorja, navzdol pa na odgovarjajoče organizacijske edinice, oziroma na odseke in referate o teh edinicah. V okviru splošnega oddelka kaže vzpostaviti kadrovski referat, ki ga doslej ni bilo.. V dolžnost tega referata spada poleg organizacije priliva novih delavcev še evidenca vseh strokovnih delavcev, skrb za njihovo izobraževanje in izpopolnjevanje ter skrb za vajence in. štipendiste. V proučevanju sposobnosti kadrov je treba uvesti sodobnejše metode, kar naj bo ena važnih nalog novega referata. V okvir dela splošnega oddelka spada tudi skrb in organizacija tega, kar pri nas imenujemo komunalna služba. Naši delavci prebivajo v številnih provizornih naseljih in samskih domovih, hranijo se v naših menzah, hodijo na dopust v naše počitniške domove. Ni potrebno posebej poudarjati, da bi bilo mogoče z majhnimi sredstvi standard prebivanja v naseljih znatno dvigniti, če bi se temu posvečala skrb. Naselja in menze upravljajo gradbišča, ki pa pri obilici tehničnega dela ne utegnejo dovolj skrbeti zanje, nimajo pa tudi posebnih možnosti in izkušeni za to delo. Zato je potrebna gradbiščem in sektorjem pomoč centrale pri tem delu. Delo v tehničnem oddelku je razdeljeno na referate. Zaključno poročilo navaja posamezne referate. Jasno pa je, da je spisek smatrati kot spisek poslov, ki jih je treba izvrševati in da se po potrebi število referatov in njih obseg lahko spreminja. Če bi se hoteli odreči napredku v naši strdki in se zadovoljevati z načini gradnje, ki so jih naši kadri že osvojili in so nanje navajeni, potem bi bil seveda tehnični oddelek centrale lahko precej manjši. Za vsklajevanje operativnih planov in s tem v zvezi za izvrševanje raznih dispečerskih nalog bi zadostovalo manjše število uslužbencev. Moramo pa se zavedati, da ima naše podjetje kot eno največjih gradbenih podjetij v državi, še posebne pionirske naloge. Mi smo naši socialistični družbi dolžni proučevati in usvajati nove načine dela in nove konstrukcije, tudi če to ni takoj rentabilno. Mi smo dolžni proizvodni proces statistično zasledovati ter njihovo analizo vršiti na modernejši način. Rezultati tega dela pa ne morejo biti laiku vedno takoj otipljivi. V prvi vrsti pa je na tem področju naša naloga zbirati take podatke, ki bodo lahko služili za pravilno ocenjevanje uspehov organizacijskih edinic in s tem v zvezi za pravilno premiranje. V svojem poročilu predlaga komisija delavskemu svetu, da poglobi svoje delo s tem, da iz svoje srede imenuje razne komisije. Ker se je naš novi delavski svet prav te dni konstituiral, bi bilo potrebno, da že na prvem sledečem zasedanju te komisije tudi izbere. Predvsem so poleg z uredbami predpisanih komisij važne komisije za organizacijo podjetja, za probleme tarifne politike in za lastne investicije. Zlasti problemi okrog tarifne politike so v našem podjetju tako pereči, da jih ni mogoče več reševati na hitro in površno ter zahtevajo globlje analize. Mislim, da ne bo napak, če se pridružim mnenju tistih, ki smatrajo, da je bilo delo komisije uspešno in koristno. Ni pa še to delo končano in je prav zaradi tega potrebno, da imenuje tudi sedanji delavski svet tako komisijo. Saj je potrebno poleg ostalega izvršiti analizo vseh delovnih mest, kar predstavlja za naše podjetje ogromno in težko delo. Ing. Jože Uršič MNENJA IN PREDLOGI DA ME BO NEPOTREBNEGA RAZBURJANJA Kdor več zna — več velja, je že star slovenski pregovor, ki danes prav tako velja kot je v starih časih. Naj je umski ali fizični delavec, vsakomur je znanje potrebno in človek se uči, dokler je živ. Včasih se srečamo znanci iz podjetja. In ko se pozdravimo, pravi eden ali drug: Grem na dva deci, ali: Grem na sprehod dolgčas preganjat. Saj se mora človek tudi razvedriti. Vendar vse do svoje meje ■—■ najti je treba čas tudi za izobraževanje in vzeti v roke kakšno poučno knjigo. Če hočeš postati dober gradbeni delavec, se moraš učiti, saj s tem koristiš sebi in skupnosti. Vendar mi še nekaj leži na srcu. Dostikrat se kdo pritožuje, češ krivica se mi godi, drugi pa spet molči, ker ne pozna predpisov in svojih pravic. Potem se čisto po nepotrebnem razburjajo, ker so stvari urejene bodi s tarifnim pravilnikom, bodi s pravili podjetja itd. Sestavni del tarifnega pravilnika so še pra- vilnik o premijah in nagradah, pravilnik o terenskem dodatku, pravilnih o potnih stroških in še pravilnik o akordnem delu. Vse te zadeve mora poznati vsak član našega delovnega kolektiva. Tako bo vedel za svoje pravice, ob sprejemanju novega tarifnega pravilnika pa bo lahko predlagal, kaj bi bilo treba po njegovem mnenju spremeniti. Tarifni pravilnik je lahko dostopen vsakemu članu kolektiva, poznati pa moramo tudi zakon o delitvi dohodka, ki velja za vso državo. Ta je v Uradnem listu, ki ga pa delavec ne dobi. Prav tako sem zadnji čas bral v časopisih, da je zvezni izvršni svet izdal predpise o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij. Mislim, da bi ne bilo napak, če bi nam na sindikalnih sestankih te stvari podrobneje razložili. Tako bi lahko vsak član z večjo zavzetostjo spremljal delo naših organov delavskega upravljanja in pazil, da bodo ta načela dosledno uveljavljena. Pižent PRIHRANKI IN PREMIJE V LETU 1957 OLANI NOVOIZVOLJENEGA DS — »GRADIS« CELJE DBoene uesn Po pravilniku za določevanje in izplačevanje premij iz dobička podjetja pripada premija načeloma tistim delavcem in uslužbencem, ki s svojim delom bistveno prispevajo k dvigu proizvodnje oziroma Ik znižanju proizvodnih stroškov. Premija se lahko izplača: a) delavcem in uslužbencem za neposreden prihranek materiala, za neposredne prihranke pri stroških proizvodnje, za racionalizacije, prihranke pri izboljšavah in izpopolnitvah; b) uslužbencem, ki prispevajo s svojim delom k dvigu proizvodnje oziroma k znižanju polne lastne cene, pa se jim učinek ne more neposredno meriti ali ugotoviti. Tokrat se podrobneje pomenimo o prvi točki. Upravni odbor podjetja je dobil lani 14 predlogov v zvezi s prihranki v skupni vrednosti 22 milijonov 278.420 dinarjev. Ker vsi predlogi niso ustrezali zahtevam 3. člena tega pravilnika, kjer je zapisano, kdaj, kako in zakaj se lahko izplača premije, je upravni odbor sprejel le sedem predlogov. Predlagatelji so dobili 550.227 dinarjev bruto premije. Komisije DS KOMISIJA ZA SESTAVO TARIFNEGA PRAVILNIKA Na šestem rednem zasedanju delavskega sveta je direktor podjetja inž. Hugo Keržan poročal o tarifni politiki podjetja. Pripomnil je, da za nekatere grupe ne odgovarjajo več razponi in zato delavskemu svetu predlagal, naj bi posebna komisija proučila tarifni pravilnik podjetja, posebej pa še razpone pri posameznih kategorijah. Delavski svet je predlog sprejel in določil za člane komisije: Franca Rake-fa, Dragana Raiča, Petra Kuneja, Branka Terseliča, Alojza Gombovca, Pavla Polgarja in Viljemo Zrima. KOMISIJA ZA SESTAVO PRAVILNIKA HTZ V komisijo za sestavo pra- vilnika o higienskih in tehnično varnostnih ukrepih pri delu so bili imenovani: inž. Alfred Peteln, Janez Škofič in Anton Vovk. KOMISIJA ZA SESTAVO PRAVILNIKA PODJETJA V komisijo za sestavo pravilnika podjetja o delovnih razmerjih in za sestavo pravilnika o disciplinskih in materialni odgovornosti delavcev in uslužbencev so bili na šestem zasedanju delavskega sveta imenovani tile člani: Franc Rakef, Dragan Raič in Peter Kunej. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVED DELOVNIH RAZMERIJ V komisijo za sklepanje in opoved delovnih razmerij, za delavce in uslužbence, ki se vodijo na direkciji, sta bila imenovana kot stalna člana Franc Rakef in Dragan Raič, kot tretji član pa je bil določen za delavce in uslužbence direkcije inž. Branko Pirih, za ostale uslužbence pa predsednik komisije za sklepanje in odpoved delovnih razmerij posameznih razumerij. »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik ing. Branko Pirih. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Izhaja mesečno. Ti predlogi so naslednik IS 1. Predlog Petra Karija, delovodje gradbišča Ljubljana — transport materiala po poševni rampi s kon-zolnim dvigalom kot vlačnim strojem namesto stavbnega dvigala. Tovariš Hari je izboljšal organizacijo dela na stavbi transfuzijske postaje v Ljubljani in s tako spremembo transporta prihranil podjetju 133.974 dinarjev. Po 6. členu prej omenjenega pravilnika je prejel 6200 dinarjev premije. K 2. Predlog Franca C e g n a r j a, lesni obrati Škofja Loka, — čistilni stroj za čiščenje lesnih izdelkov. Tov. Cegnar je izboljšal in izpopolnil čiščenje mizarskih izdelkov tako, da je ročni čistilni stroj vdelal v stojalo (princip poravnalnega stroja). Dosedanje ročno delo, ki se je vršilo doslej s finim skobljanjem in steklenim papirjem, je torej nadomestil s strojnim delom, dosegel 80°/o prihranek na času ter izboljšal kvaliteto čiščenja. Po tem postopku se letno prihrani 100.000 dinarjev, po 6. členu pa mu je bilo izplačanih 6000 din neto premije. ■ 3. Predlog Ivana Severja, — ključavničarskega mojstra »Gradisa«, Centralni obrati, Maribor — prihranek pri izdelavi nog za japanerje. Pri izdelavi 350 japanerjev je znašal prihranek 44.800 dinarjev. Po členu 14. dodatnega pravilnika o premijah je dobil 16.168 dinarjev bruto premije. S 4. Predlog Franca. Tominca, risarja v Centralnih obratih, Maribor — prihranek pri izdelavi posod za japanerje. V primerjavi s starim načinom dela pri izdelavi 350 japanerjev je znašal prihranek lani 65.100 dinarjev. Dobil je 22.812 dinarjev bruto premije. gg 5. Predlog Jožeta M 1 a k a r j a, obratovodje »Gradisa«, Centralni obrati, Maribor — prihranek pri izdelavi stranic japanerjev. Po njegovem predlogu so lani pri izdelavi 350 japanerjev prihranili 123.200 din. Za uresničitev svoje zamisli je prejel 35.088 dinarjev bruto premije. j£S 6. Predlog ing. Antona Pogačnika, šefa gradbišča Gradisa v Zalogu, s s o - delavci — prihranek v zvezi z deli na zunanji kanalizaciji hladilnice v Zalogu. Namesto bet. cevi prem. 100 cm, ki so betonirane z betonom nizke znamke, je celotni kanal izvedel v jajčastem profilu, ki je betoniran na licu mesta s posebnim premičnim opažem. Celotni prihranek znaša 3 milijone 417.996 dinarjev. Bruto premija v znesku 341.719 din se je razdelila po naslednjem ključu: ing. Pogačnik 550/o, ing. Trošt in ing. Cerkovnik po 7.5<)/o, tehniki Polak, Dečman in Elikan po 10°/o. B 7. Predlog Jožeta Lipovca in strojnega tehnika Vinka Brgleza na gradbišču avtoceste Krško — prihranek pri mazanju vseh vrst reg z ibitolom in kuhanje za-livne mase za zalivanje reg z bitumenom. Prihranek je nastal, ko so opustili stari način mazanje reg v dilatacijah betonskega cestišča, kar so doslej opravljali ročno s čopičem. Po njunem predlogu pa je vse to delo strojno z brizganjem ibitola s posebno šobo. Na ta način se prihrani dosti materiala, časa in izboljša kvaliteta mazanja ozkih reg. Prihranek pri kuhanju zalivne mase pa je nastal z uporabo butanskih gorilcev namesto dosedanje lesne kurjave. Vrednost prihranka znaša 857.322 din. Izplačana je bruto premija v znesku 116.400 dinarjev. Iz gornjih podatkov je razvidno, da so bili naši raciona-lizatorji lani delavnejši kot leta 1956, da pa predstavlja vrednost prihrankov v primeri s celotno realizacijo gradbene in stranske dejavnosti še vedno neznaten del (0.9‘°/i>), saj smo lani realizirali 5163 milijonov 973.135 din, prihranki znesejo pa 22,278.420 din. Ing. Lenard Treppo —o— OPEKARNO BOMO GRADILI Delavski svet podjetja je na šestem zasedanju sprejel predlog okrajnega ljudskega odbora Ljubljane o izgradnji nove opekarne v Ljubljani. Pri tem delu bo podjetje nastopalo kot investitor in graditelj s sredstvi, ki jih bo dal na razpolago Okrajni ljudski odbor Ljublj ana. LE V ZNANJU JE NAPREDEK Pred strokovno komisijo v Celju je položilo strokovni izpit za poltkvalificirane zidarje in tesarje 85 delavcev. Izpite so ipolagaili iz računstva, slovenščine, državoznan-stva in HTZ predpisov, kakor tudi iz strokovnih .predmetov. Vsem, ki ,so izpit napravili iskreno čestitamo. SKLEPE VII. KONGRESA BOMO DOSLEDNO URESNIČEVALI Pred nedavnim je bila v Velenju konferenca članov Zveze komunistov, na kateri so polleg kongresnega gradiva govorili tudi o važnih organizacijskih vprašanjih. Zlasb so naglasili potrebo, da vse člane kolektiva podrobneje seznanjajo z našo zunanjo in notranjo politiko ter o problemih podjetja in kolektiva. Razpravljali so tudi o tarifni politiki ter o tolmačenju četrtletne bilance. Za študij kongresnega gradiva so se razdelili! v tri skupine. Na Istem sestanku so sprejeli tudi devet novih članov. OBJAVA Gradis — gradbeno vodstvo Celje sprejme v uk večje število zidarskih in tesarskih vajencev. Pogoji so: 6 razredov osnovne šole ter da ima veselje do poklica in gradbene stroke. KVOTA EDINICAM ZA NAGRADE Upravni odbor podjetja je ugotovil, da pripada posameznim edinicam kvota za nagrade v zneskih, ki so izračunani na osnovi sklepa delavskega sveta in razdeljenega dohodka v naslednjih zneskih. Ti predstavljajo ostanek kvote, ki se še izplača za leto 1957. Gradbišče Celje din 312.000 Gradbišče Grosuplje 53.000 Gradbišče Jesenice 65.000 Gradbišče Ljubljana 206.000 Gradbišče Maribor 408.000 Gradbišče Krško 75.000 Gradbišče Koper 242.000 Gradbišče Ravne 90.000 Gradbišče Zalog 90.000 Kovinski obrati 216.000 Lesni obrati 61.000 Gradbeni polizdelki 80.000 Direkcija 102.000 DOPOLNITEV PREMIJSKEGA PRAVILNIKA Na deveti redni seji upravnega odbora podjetja, ki je bila 4. februarja v Ljubljani, so člani razpravljali o premijah in premijskem pravilniku. Komisija za premije je sporočila upravnemu odboru, da predpisi pravilnika niso dovolj točni. Upravni odbor je komisijo pooblastil, da sestavi predlog o dopolnitvi premijskega pravilnika. Delovanje novih ekonomskih inštrumentov v letu 1958 Kaj meniš veileli Zato. da bi Lahko proučili vpliv novih ekonomskih instrumentov na delitev dohodka v letu t958, se moramo seznaniti s pomembnejšimi zakoni, ki jih je sprejela Zvezna ljudska skupščina lani. Med najvažnejše predpise sodijo zlasti: Družbeni plan gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1957 do 1961, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o proračunskem pri-spetku iz osebnega dohodka delavcev, Zakon o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, Zvezna družbeni plan za leto 1958, Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij, Odlok o stopnjah prispevka za socialno zavarovanje. Odlok o popravku vrednosti osnovnih sredstev gospodarskih organizacij. (Vse to gradivo je bilo objavljeno v Uradnem Listu FLRJ štev. 52, 53, 54 lani.) Seveda velja prebrati še vrsto dopolnilnih predpisov, ki urejajo posamezne elemente strukture dohodka in druge podrobnosti in ki so za brezhibno poslovanje gospodarskih organizacij neogibno potrebni. Vsi navedeni predpisi se v nekaterih pr* glavjih bistveno razlikujejo od dosedanjih. Zn »rimerjavo o delitvi dohodka v letu 1957 z delitvijo dohodka v letu 1958 si poglejmo tele razi i k e* ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH določa redni delovni čas na 8 ur dnevno, oziroma 48 ur na teden. Za gradbeništvo dovoljuje člen 166 tudi daljši delovni čas, pod pogojem, da povprečno število ur v enem letu ne presega 8 ut na dan. V tem primeru delovni čas ne sme presegati 10 ur na dan. NADURNO DELO je načeloma prepovedano. Dovoljeno je le v izjemnih primerih, ki jih zakon posebej našteva. V strukturo dohodka se uvaja nov element: PRISPEVEK IZ DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ. Za njegov izračun je odločilen MINIMALNI OSEBNI DOHODEK, ki je v smislu člena 186 zakona o delovnih razmerjih delavcu zagotovljen. Tudi tarifna postavka delavca ne sme biti manjša, kot je predpisani minimalni osebni dohodek (Čl. 203). Minimalni osebni dohodek delavca se izračuna po tem, koliko časa je delavec v mesecu delal. Razen tega so v izdatke oziroma prejemke za redni delovni čas všteti tudi zneski z>a nadure, dnevi letnega dopusta in državnih praznikov, prekinitev dela, čas pripora ali preiskovalnega zapora, čas odstranitve z dela po odločbi gospodarske organizacije, čas plačanega izrednega dopusta do 7 dni v letu. Minimalni osebni dohodek se poveča v primeru nadurnega dela. nočnega dela in dela na dan tedenskega počitka in na državne praznike za ustrezni predpisani odstotek pribitka. AKORDNI PRIBITEK SE NE ŠTEJE V MINIMALNI SKLAD! V Prehodnih in končnih določbah zakona o delovnih razmerjih je predpisan način začasnega izračuna minimalnega osebnega dohodka. Za naše podjetje je treba upoštevati določilo zadnjega odstavka tega zakona. Po določilih člena 89 (na strani 326 Uradnega lista FLRJ 18/57) moramo računati s povečano ravnijo v smislu 1. razdelka XIX. poglavja zveznega družbenega plana. Neto tarifne- postavke, ki pridejo v poštev za naše podjetje, so: VK delovodje din 79.54, VK delavci din 66.12, KV delavci din 54.66, PK delavci din 42.87, NKV delavci din 37.34. vodilni uslužbenci din 154.53, višji strokovni uslužbenci din 110.54, srednji strokovni uslužbenci: tehnični din 75.31, ostali din 62.53, nižji strokovni uslužbenci din 50.28, pomožni uslužbenci din 37.09. Te postavke je treba še povečati za proračunski prispevek, prispevek za socialno zavarovanje ter stanovanjski prispevek. Znižane za 20V* predstavljajo minimalni osebni dohodek, ki služi za merilo izračuna prispevka iz dohodka. Prispevek iz dohodka se izračuna po posebni progresivni tabeli (ki je objavljena > Uradnem Listu FLRJ štev. 52/57). PRORAČUNSKI PRISPEVEK: iz osebnega dohodka je uveljavljen zato, da se omogoči neposrednom proizvajalcem samostojno razpolaganje s svojim delom dohodka in da se zadovoljijo skupne potrebne delovnih ljudi y }>oli-tičnih teritorialnih enotah ter še bolj poveča njihova prizadetost za smotrno uporabo sredstev za te potrebe. To je dohodek proračunov občime in drugih političnih teritorialnih enot, v katerih je bil osebni dohodek dosežen. ZAKON O SREDSTVIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ določa, da ima gospodarska organizacija lahko tele sklade: sklad osnovnih sredstev, sklad obratnih sredstev, rezervni sklad in sklad skupne porabe. Čisti dohodek podjetja razporeja v sklade delavski svet gospodarske organizacije. SREDSTVA REZERVNEGA SKLADA UPORABLJA gospodarska organizacija: 1. za kritje poslovnih izgub, ki se ugotovijo po njenem zaključnem računu; 2. za izplačilo osebnih dohodkov delavcev do zneska njihovih miiiiimaLnih osebnih dohodkov, povečanih za 250/*. če gospodarska organizacija ne doseže tolikšnega čistega dohodka. O uporabi sredstev iz rezervnega sklada odloča delavski svet gospodarske organizacije. Sredstva skupne porabe uporablja gospodarska organizacija: 1. za investicije v sredstva skupne porabe, kot so stanovanjske hiše. otroški zavodi itd., samostojno ali skupaj z drugimi gospodarskimi in družbenimi organizacijami; 2. za tekoče in investicijsko vzdrževanje sredstev skupne porabe, za njihovo zavarovanje; 3. za štipendije študentom in dijakom; 4. za strokovno izobrazbo delavcev; 5. za zadovoljitev kulturnih potreb, razvedrilo delavcev; 6. za druge namene, ki so v skladu s potrebami gospodarske organizacije in njenega delovnega kolektiva. Gospodarska organizacija ne sme rabiti sredstev skupne porabe za povečanje osebnih dohodkov delavcev. Uporabo sredstev skupne porabe urejajo pravila gospodarske organizacije in sklepi delavskega sveta. Po odredbi o poslovnih stroških gospodarskih organizacij — materialnih stroškov, amortizacije, obresti od sklada osnovnih sredstev, obresti cd sklada obratnih sredstev in zemljarine se štejejo tudi še: prispevek za gospodarske kadre, prispevek zveznim zbornicam ter pri- GRADISOV VESTNIK PERSONALNA POLITIKA SODI NA VIDNEJŠE MESTO Najdragocenejše: človek Pojmi personalna politika, personalna služba, personalec in podobno so dobili v naših podjetjih ponekod poseben prizvok in posebne značilnosti. V nekaterih podjetjih jim je postala beseda personalen tako nesimpatična, da so jo sploh odpravili iz organizacijskega slovarja. Zamenjali so jo in sedaj pravijo kadrovska služba, služba delovnih odnosov in podobno. V drugih podjetjih pa so personalno službo ohranili, vendar so njen delokrog precej zožili. V številnih podjetjih se je personalna služba razvila celo v čisto admin stra-tivno sluabo. Kaj je pravzaprav personalna politika? Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, je najbolje, da rečemo takole: per- Vajenci celjskih gradbišč so preživeli dan vajencev med graditelji avtomobilske ceste. Ko je šofer Krašovec navsezgodaj prispel na gradbišče Velenje, so bili .vajenci že pripravljeni in so ga nestrpno pričakovali. Spotoma so si ogledali izkopanine v Šempetru v Savinjski dolini, nato pa skozi Celje do Zidanega 'noslu, kjer so se jim pridružili še vajenci iz Hrastnika. Ustavili smo se za kratek čas še v Sevnici in kmalu smo se znašli na našem gradbišču v Veliki Loki. Prvo srečanje z mladinci graditelji je biio kaj prisrčno. Šef gradbišča ing. Šircelj nam je razkazal gradbišče. Prav zanimivo je bilo opazovati delo minerjev, ki so prav takrat minirali. Po ogledu odseka Pluske smo se podali po dolini gradov, mimo štaba mladinskih delovnih brigad do našega drugega odseka Čatež - Pri-lipe. Tu so nas gostoljubno sprejeli in nam tudi pokazali gradbišče. sonalna politika v podjetju je s.stem vse tistih ukrepov, ki se tičejo in obravnavajo delavca, uslužbenca, — skratka vseh zaposlenih ljudi v podjetju. Če to besedo oziroma sistem ukrepov podrobneje razčlenimo, v.dimo, da se personalna politika ukvarja: — s planiranjem delovne sile in uresničevanjem plana, — z delovnim časom, odmori in dopusti, — z izbiro ljudi, ki jih postavljamo na določena delovna mesta, — z nameščanjem in uvajanjem novih delavcev na posel, — z napredovanjem, — z disciplinskim ukrepanjem, — z odpovedmi, upokojitvami in odpusti, Ob zaključku ekskurzije smo se oglasili še v mladinskem naselju »Majde Šilc« v Priliipah, kjer nam je dežurni »Djoko« razkazal naselje, komandant Potočnik pa nam je opisal življenje mladih brigadirjev. Letošnji dan vajencev bo ostal vajencem celjskih gradbišč v lepem spominu. Vsem, ki so nas tako prisrčno in gostoljubno sprejeli na avtomobilski cesti, naša iskrena zahvala. Vajenci celjskih gradbišč. Tudi v gradbeništvu je lepo. Šolsko leto je pri kraju in spet bo stotine otrok zapustilo šolske klopi ter stopilo v življenje. Marsikateri član našega kolektiva si beli glavo, kam bi poslali svojega otroka. Del skrbi bo odpadlo, če sina pošljete v gradbeno stroko, kjer zidarjev in tesarjev še vedno manjka. Očetje, pošljite svoje sinove h Gradisu v uk! — z delovno pravnimi spori, — z analizo in oceno delovnih mest in ocenjevanjem osebja, — splaonim sistemom, — z izobraževanjem, — z rehabilitacijo invalidov in drugih delovno manj sposobnih oseb, — z oblikovanjem medsebojnih odnosov v podjetju, — s komunikacijami in internimi informacijami, — s svetovanjem in pomočjo zaposlenim, — s higiensko in varstveno vzgojo ter zdravstveno službo, — z organizacijo razvedrila, — s prehrano, prevozi, stanovanji in podobno. V tem širšem smislu sodijo v personalno politiko vsi problemi, ki jih obravnava posebna znanost — industrijska psihologija. Vsa njena dognanja uporablja sodobna personalna politika v svoji praksi. Sedaj si poglejmo nekoliko bliže, kakšno mesto zavzema personalna politika v našem podjetju. Tudi naše podjetje se je uvrstilo med tista, ki so občutno zožila personalna službo in ji dala čisto administrativno funkcijo. Če gledamo organizacijsko shemo podjetja, lahko preberemo le suhoparni stavek, ki je namenjen personalni službi. Združena je s sekretariatom podjetja. • Gradbišča, kakor vemo iz lastnih izkušenj, organizirajo personalno službo po lastnem preudarku in lastnih potrebah. Toda odgovorni organi pozabljajo, da je produktivnost dela v veliki meri odvisna prav od pravilno organizirane personalne službe, od tega, kako ljudje živijo, kako zaposlujemo nove delavce in skrbimo za razvoj že zaposlenih. Mnogi vodilni organi menijo, da so storili že dovolj, če so določili posebno sobo za personalno službo in na vrata zapisali: personalni oddelek, v njej pa je nameščen uslužbenec, ki sprejema nove delavce in izdaja delovne knjižice tistim, ki zapuščajo podjetje. Takšno gledanje na personalno službo vsekakor ni v skladu z današnjo družbeno ureditvijo. Posledice se pokažejo kaj kmalu in vplivajo, kot rečeno, na storilnost dela, seveda v slabem smislu. Na storilnost dela vpliva več činiteljev. Storilnost se zmanjšuje, če: — ne pretehtamo, kakšnega človeka bomo izbrali za določeno delo, — kako bomo novega delavca uvedli v posel na primeren način, — kako bomo delavca na določenem mestu izobraževali, — kako bomo poskrbeli, da bo delavec čutil, da so njegovi napori resnično cenjeni, — če ne poskrbimo, da bo imel delavec res možnost sodelovati pri planiranju, — če ne poskrbimo, da bo med delavci vladalo prijetno tovariško vzdušje, kadar so skupaj. Pri nas je prešla pristojnost za urejanje odnosov med delavci na sektorjih in med upravo podjetja na posamezne osebe, to je na delovodje in preddelavce, ki pa niso vedno dovolj objektivni. Številni primeri nas opozarjajo, da je delavec že takoj ob prihodu v podjetje obsojen na kapitulacijo, in to tedaj, kadar kakšnim posameznim osebam ni dovolj simpatičen. V teh primerih delovodje ne poskrbijo, da bi prišel novi delavec med skupino, kjer bi ga prijateljsko sprejeli, ga na primeren način uvedli v delo, temveč ga obsujejo s ploho psovk. Če pride delavec v tako okolje, si že prvi dan ustvari slab vtis o podjetju. Drugi dan ni več zainteresiran za delo, pridobi še nekaj tovarišev, in vsi ti se poslovijo, seveda s slabimi vtisi od podjetja, mi pa zapišemo — odšlo je toliko in toliko delavcev, poiskati moramo druge. Iz tega, kar smo že doslej omenili, vidimo, da je treba personalni politiki posvečati več pozornosti. Za proizvodnjo in za uspešno poslovanje podjetja niso važna samo materialna sredstva. Ljudje so v proizvodnji in pri gospodarjenju sploh najvažnejši činitelj.^ Prvenstvo ljudi pred stroji vidimo^ tudi, če presojamo stvar z ekonomskega stališča. Pomena ljudi v podjetju ne smemo ocenjevati — kakor to nekateri delajo — po udeležbi plač in z njimi povezanih podatkov v celotnih stroških podjetja. Če računamo vse stroške za posameznega človeka (porod in vzreja, vzgoja, šolanje, strokovno in drugo izobraževanje, zdravstvo in higiena, socialno zavarovanje, stanovanja, kulturne dobrine in komunalne ugodnosti), ki so nujen del življenjskega standarda v naši socialistični družbi, moramo priznati, da je človek dosti dražja in bolj dragocena investicija kakor stroj. Če posvečamo dragocenim strojem tako veliko skrb, moramo ljudem posvečati še večjo. Če hočemo res uspešno reševati personalne probleme v podjetju in najti najboljši način za to, se moramo, da tako rečem, specializirati. Moderna personalna služba uporablja namreč tudi znanstvene metode in izsledke, kakor jih v podjetju uporabljajo tudi na drugih področjih. To pa lahko uresničimo le, če pri reševanju personalnih problemov resno sodeluje ves vodilni kader. Vsako prizadevanje, da bi personalno službo izboljšali, je že vnaprej obsojeno na neuspeh, če pri tem ne sodelujejo vsi vodilni kadri, od preddelavcev in delovodij naprej. Zlasti je važno vedenje oziroma odnos delovodij in preddelavcev do delavcev, kajti delavci radi po tem odnosu presojajo upravo podjetja. Vodenje personalne politike je tako prepleteno z dnevnim uresničevanjem nalog, da mnogi podvomijo v pristojnost personalne službe. Pri razmejevanju pristojnosti personalne službe do ostalih v podjetju pa moramo upoštevati osnovno načelo moderne organizacije dela, da sme biti ena oseba podrejena samo enemu človeku in ne več ljudem. To pomeni, da mora biti personalna služba stalna funkcija. Sef personalne službe mora biti nadrejen vsem specialistom in uslužbencem personalne službe. Šef personalne službe mora biti torej po položaju enak ostalemu vodilnemu kadru. Pri uresničevanju personalne službe pa ne smemo pozabiti na vlogo družbenih organizacij. Te tudi v določeni meri vplivajo na uresničevanje personalnih funkcij in to uresničevanje nadzirajo. V tem sestavku nisem hotel karkoli grajati. Hotel sem le opozoriti na določene pomanjkljivosti, ki so tesno povezane z organizacijo personalne službe, in opozoriti, da sodi personalna politika na vidnejše mesto, na takšno mesto, kot ji ga prisoja sodobna organizacija dela. IVAN GAJŠT POČITNIŠKI DOM NA GORENJSKEM BOMO GRADILI Sindikalne podružnice z Jesenic, iz Škofje Lole, Ljubljane in Zaloga sestavljajo program za gradnjo počitniškega doma na Gorenjskem za okoli 30 ljudi. Organizirale bodo prostovoljno delo v korist gradnje. V nedeljo, 18. maja, so priredile sindikalni izlet na Pokljuko, v Jeseniške rovte in Kranjsko goro zato, da bi si čimveč članov ogledalo kraje, kjer naj bi zgradili dom in bi se potem lahko odločili za najbolj ugodno mesto. WVWVS^VN^/VWWVWVVWW W\A