Wien
&T9.
^  HooMdM. K.k. Hofbibliothek,
V Gorici, v cetvrtek 4. marcija  1875.
Te&j V.
„SoSa" hhaja vsalt detvitek in *elja v ptSto prejemana ali r Gorici na dora poiiljana:
Vaeleto......f. 4-50
Pol leta        .......2.30
Cetvrt kte       .   .   .   .    „ 1.20 .Knietovaiec'* za naro:nike Soce Vse 1, *. 2.—Pol leta f. L. J5a nenarooaike; Vie Jeto f. 3.—   Pol leta f 1.60
Pri ozoanilib. ia r&vno tako pri ^po-*feMtea&" «e placu je za navadno trotopno rnto:
8 kr., ce »* ti>ka 1 kmt
7   „   „   „   „     2 krat
'      *   „   „   „   „     3 knit
Z» ?•*«    irk* p<» prostorn.
SOČA
Poiamezne iterilke se doMvajo po 10 aoldov v Gorici ^ri PaterroUiju? t Treta r tobakarnicah „Via del Belvodro 17$ in „Via della caserma 60"
Narofciina in dopui naj bo bUgo-voljno poSiljajo pod naslovom: Tik-tor Dolonec t Gorici, — Rokopbi se no vraSajo; dopiei naj b© blagoYdjno fratiknjojo, — belaleom in drugira ne-premoJEnim so naroonina xniia, ako ¦• oglaae pri urednifttvu.
Glasilo slovenskega polltiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Vsakeiuu svoje!
„CV tnenii, da na»te ka t<?-ra jt» zabavlji<% Nezabi, d* u.'iii.H Mm ne-umifrga lica."
NaS** reke tie valijo toliko vndi* v morje, kolikor porabljamo Slownd tvrniia, da bi pribonli domafteiiiu Jezikti veljav.>. kit ra inu ti«V : v-« pti-e v nisih goz-9th no zvergole t«diko vii, kohkor jih pouavljamo mi dan ni dan z iveiio—istim ivfrenom: spo&tuitu nas je-zik, vf«*Ijik- g.i v v.y urah* in &d«\ pss^avite ga tu-ii pov*od v privatum ztvlji'nji na fattno mesto, kritw »»e mu spodobi.
{Cufikokr.it smo n.i lahorjdi navluAeno prisegovali goram in br-govom, da mho »inovi Slaw, kako o-IIik-«ft t'TJftli, da'„ho?«Miio"» naj na tiasih tleh vlndii naA JH/.ik. Priuptli sum hi ^Ittinju* g!a-»oviti § |W„ katcro-#a aitu • toIiknkr.it ra/>»vitli«vali in ni o^l'il stavili ob narudmh v»mIhmIi iu ^hodilr A /.dai s»« «»biiasam> rav-iirt tak«'» kak».r nst rpli'\i uli»j«M„ kat^ri si s krikom in vik.nu pri/Jjajo li*|»o iKraco, prajuiiAko obl«»<Vno pun^i-ko. k;ittT»M poi uiv p »zit»»jM razpt>rJMJi> tridmh.
LjuJstv» itij kaj (MiMfhntt naklonj«im paragratoin, in jf> uajra]^, w o takih kljttkah nic n.« sl.v; a ko ne je rudii Meiuvk 19., to j«' lido VKm'ljt* \m SluTi«niji, ka-kor ob r«»j-»tvu karpga «.irvva>a. N<»vnroj<»tii cl«fn(6k j»l li ()n»m postat 'jiituVk vodi wr<'. ^t»daj pa suvamo in p-uamo utx^o n*v^» i>.| kota tio kota kakor zanitavanft-ga najdi-iuM. da si nirota ii*4 im»r« pri nas kar nit1 op.>-mooi, in da mu bo v.stnti 1»* !<kIju<Vna |iukv<fka. Ka-kor je to zalostno. tako jn r>*sniC'iio.
Ktnlor jc v dotiki x nasirui ura Inijami. porsod villi, kako uiiogo nialo se tiraduje po sbivuski. kako to mora nas j*rzik muiUti tt^m^k^sim iu itaiijansk«niu. Hili in ostati .«mo ubogi M>»karji. kat-'ri prnzi;o pod bogato miz>, da bi w jlm v»TjrIa kaka u/.t» ubgloj>*ua kost.' l*n pogtpjmo nas** sodnij^. X»rkaj siov^nskih povabiituh li-sto* in slabo zv*ri/,.nih obraz^v imaji, a w« v V* ne xnajo aii ntN-cjo ik/.I ura.iniki pravilno postaiiti tuanj-kajocih b^sdij. Sloroiiskih zapisnikur in ollukov m-i^i. Kak t'amuik bo ko| pu^rabii kn»pe?..<'o. da j«» z.i-brasi pod n *r«* vladi tu iijciiiui tiradnik»m. Siojto! Ne Urnajm-k o iladi. auip.ik <» >%ojdi iastnili .siuo.ih piakajino, l.^tno i(«*ii»arnt»si   m ind:fMr«-ntnost   bi«%ajmo !
LISTEK.
med Slovenci in Langobardi IV.
Kedaj so prav za prav Langobardi v Italijo pri-b!:, nij natunjko znano, k**r vsa krouologija pri Paviu 1). je jako omabljiva. Mariu.s Avonticnsis H'bronicoii) po&t. vi priiwd Lan:ubardov v I. 569 (Munttori, Annali d'itelia II. pg. 115) in muogi umijaki so mu priterdili. rSIttzabuik boiji- iSceandus, ikof tridentinski (f0l2), ki je se prod Pavlom I). Iangobariiko zgodovina pisal iu katero je tndi on por.tbljal (,R I>. III. 29: IV. 42), porocaT da so Langobardi v inaju I. 569 v Italijo pri-ili (Abel, o. c. pg. 240) Vendar siavi veuna zgodovi-narjef da dojiodek v pervo polovico letti 568.
Ko pride Alboin ? ni«*isto, ali bolje grad Forojuli, ki je bil takrat mesto Akvib-je glavno m^sto Vpnecijo (P. D. II. 14), preiuisIj'tyY. komu bi to pervo posedono dezelo v var&tvo izrucil. Sklenil je mesto z vso okoli-co svojemu stricniku Gisulfu dati. Ta je bil skoz in skoz izversten moz in ze poprej Alboinov marsal ali konjuh (marpahis,). Totla Gisulf je hotel le s torn po-gojem ponujano cast sprejeti, da si je smel one rodvi-ne (fare, od tod barun) izmed Langobardor izbrati, ka-tere so se mu najsposobnejse z«lele. Alboin mu je do-volil naj plemeniteje langobarske rodovine, da so z njim stanovalo in Gisulf je sprejel vojvodstro. Izprosil si je taii od kralja zarod zlahtnih kobil (P. D. II. 9).
Zmeroin imamo polna u«ta o tuji sili, lantne loiiobn pa no vidiiiio.
Kako t««&ko pridnktyV domovina mladyga niiraa6a> ia iz univmi' domov. Ali komaj ti neha tak nntulepo» leir tergati b!iu\» po solskili klopeh, jodva so mu ugre-je Ktol, katerega je ravno zasedul v javnem zivljonji: u*« ti puzabi vse prin«gi», katore ju mermral ali klel v veaolih drustvih pri rujni»m u'ium; zacno se ti izgovar-jati s tako na/.vanimi „obziriu, katerih jo toliko kukor innb pu luti. (Jakaj konj, da trava izrastw ! (V pa po-r«'(M«mo. <in ji» niimgo takih „mlatiih moftij-, kataro nus hotiiili j<i/.ik It- povorsuo poznajo, nam boda imiraikodo zam.ril. Zann<ra hjmii, zainera tiiii. tako je! No govo-rimi) v.s«'ii«j o ^zlati* tnlivlini, ampak spraskajmoji zdaj pa z laj iiliT-j.'. ziato iznad koic, da vidimo, kodo je zua-faii'n in kfldo kukivica! Wwdili izjem, se ve da, ne inanjka; Hog uas tinli lir.mi, da taiJ tuko.
(Jospodje sodniki sloveitsku ki»rvi, koiiko Id Vi ichko pomagali Hluvcnskomu nuro hi ( AH le m.tlo dobre v»lj«* vidimo pri Vas. Muxin ste, ki nluxitc pravici. i).»l»ro, Kitdaj je uh.igi ius narodifi zahteval U trulueo v«»e m'go golo golii-no pravii'o? Slnvaneom pnsiljajto NliiVMiinki! Npis**, slovonske odhke ; ko obravuuj»»te se sloveuskimi .strankami, uaivkujte zapisnike v sloveuskem jVziku. Sihfi* Vain tegu im zabraniuje, veleviijo Vain pa to primjiMie uiirodini pravi^o. Pri Vits pa6 nij go-voriti o tistih lu'st^i-uih, uueiuiernih obzirih, ueodvisni ste in zasedate lepo mesto v javnem zivljenji. Pa jo zopct Ntara peson : u avojih otrocih se jokajte. Pozna-mo noiliiika rojaka v nijlepsih letih. siuu izverstnih sloieni»kih starisev, katiTi o slovensknm jeziku meiii, da ga n»'kat«'ii mladi nepokujnezi r.ihijo ie takob> za-radi mo.hs kateri go^pod na slovvnsko vlogo o 1 slo* venske strinke so skerbiiika a I a-liim nefe ali ne zna (eno bolj zalostno kot drugo!) dekrotovati v slovenSfii-ni. Ko bi im<la Slovenija mati roditi in rediti sanio take nemarne in garjupa sinov«, naj le pogine rajsidan prej. kakor pozneje!
Pri'idcmo k sloveiiskim odvetnikoin ali adfokiitom. Kaj bi rduiifk pisal. satiro, jeremijad•» ali bar.o? Za bnrki> n»* bi inanjkalo junakov. L" priMftiMino vse ar-hiv«» pri i». kr. sodiiijali na SSlovensk^m in pri druz'h instaiu'ah. pn»stejm«» vsi» vl«»gi» in spise .slovenskih od-v*-tuikov: r<> najd<*mu. da sta med sfo spisi popr»*cno le ilva «li)Vt*n.ska,  lioMJauo  ('fine   peti   nasim   advokatom.
To pr»«ridno ravnanje (ii.tulfovo kaze, da jo dobro eutil nevarnusti kateri jt1 biio i'postavljvno Frijulsko na meji v Italijo. Vedel j*', da bi zuala razen Lango-bardov tu-ii s<; kakfga .Iruzega Ijudstva zelja po Ualiji polastiti s»*. Izgovoril si je t«ir«j iiajhrabri*ji) langobarske rodoriiK', »la bi mog^l iHp.tsu» vhod v Italijo z njimi braniti. In ker je v.idol. kako vazon faktor je konjistvo, izpro>il si j»* f: li plein-uiitih kobil, ki bi mu kropak kon.jski zarol zi tczke bjje preskarbule. Tudi ,j<i bila konjereja Zi* t><] tukdaj nud Venuti v evetji, ker so konj«J raz«»n za poljedelstvo zlasti ?/,o za jahanje in ruzlicn*? igre v circusib rabili (Prim.'ri G^ni'iiig o. c. pg. 135.)
Alboin se je brez najmanjsega upora polastil Fri-jidskcgajP. D. II. 9) in tako skoro tudi cd.j gor.nje Italije. %* strah. pred 1 in^ob.irskim im-notn prosinil je vsp, da nij nihre ua npor mislil. Patrijarh Paulus se je umaknil iz golega straha pred langobarsko divjo-stijo iz Akvileje na bolj uterjeni otok Grad in vzel je seboj res cerkveni zaklad (P. D. II. 10). Enako so be-zali gorenjeitalijanski prebivalei na lidske otoke ob iz-livu Brente in ustanovili slavne Benetke. Tudi Geneva in Ravenna bili sta pribezaliSce rimskiin provincija-lora. Samo l-avija (Ticinus) se je Laugobardom resno ustarljala in sicer tri leta in pol. Zadnji6 jo Alboin premaga in si jo stolno mesto izvoli. Mel teui so se Langobardi tudi s Franki bojevali, si vso Tureijo poiJ-vergli in malo potem je vidimo v Beneventu svoje voj-vodstvo ustanoviti si. Skoro nij ostalo gerSkemu ce-sarji v Italiji drazega, nego Marchat in Pentapolis med Benotkami in Ankono; pobrezje od rt'cine Marta do mosta  Amalti obsegajoce  vojvodstvi  Riin in  Nujpalj,
Tn so teh d v;uli ne najdemoi Kodo so pae" po i gospodje I Tnkl, kateri so po gimnazijah ti t ci!i se, kuton so na   visokih  fiolah  nri  maatr
navadi ti
.             w--------.u-------surko dl-
, t . v , -,-;- v,fiok,,IL 6t>lah pri maatnom pivu east m neeast delili rojnkom v dotnovini, kateri so se potem doina ob raeiiih narodnih shodih in veselioah t rognmentninu govori in napitnieami vpjljevali v javoo zivhenje. Se.laj Iep6 s-wiijo na stolifii in inolzojo kravo, dok er ne ostano „pjtiTpe?djivim oslom" sulii rep in mndla koza v mknh. Mnogl se izgovarjojo s torn, d(V jun slovenski j^zik ne tcfio prav gladko v pravdah, da xa v« iljn prnumo nij An dovolj Izlikan. Hambal Sra-m»ita! (,e bi f.di za sloveuski spits pombili dve minutl vee, ali slovcnski naro.l, ki Vas rsdl, tegu no zaslu&i ? Spisati navnden ugevor, v kittnroin so dosetkrut pon»7-l|ii ,tiijimn«, to znn tndl gorifikim advokatom dobro znani dohtnr Due, za kaj taeega nij trebii horlitl na umverzo, L-i pnr pravd dotonhn v slovoniliinl, pa Vft» boile alovonski jezik nbegal, kukor krotka ovfifca. — Drngi se opirn;o na r,o, da bi stranke terpolo skodo ziira.li slovonAfiin", ker bi viftn sodnije je/Jka no razu-mele. Take hinavoe bi morula vluda toiitl zaradi ob-rekovanja in prostituiranja pred Ijudstvoml Vidoti bi lioteli, da bi Hlovenoo po&teno pedperto pravdo izgubil same znradi tega, ker jo rojen od slovonske matere.
In Vi gospodje, ki so kaj taeega bojite, hofieto bi-ti pravniki, odvetniki, branitolji inzagovornikiljudstva?! Pojte rnji poliem pet. Nij da bi dtyal, da «mo bili od vlade ali njenih uradnikov kedaj posebno glajeni all proti»*irani, ali o iinstrijskih uradih imamo vendar bolj-Si mnenjp, kakor na§i gospodje advokatje. Dokler bo* m > Slovenci po/.pirali take advokate, ki se po taborjih ok(»li repencijo in zilijo za domafii jezik, od sebe pane dajo najmanjSo slovenske vloge, ostanemo le otroci. V Gorici jih imamo slovenske advokate, ki pisejo za slovenske stranke proti slovenskiin strankam le neraski ali italijauski. Zaliboze da ind* v druzih slovenskih po-krajinah ne manjka enakih. Taborjev bo treba, (tabor-j»v, na kateri li no bomo vefi bobnali proti vladi, ampak proti lastnim sinovoin, na katerih bomo narod ufiili, kako se spoStuje sloveuski j^zik o I lastne kern 1 Taki-le gospodje iinajo ter<lo kozo, in se bo Jo po sfcari na-vadi ZKuicljivo posmohovali fantastu.
Oakiyte' Tudi za Vafio bolezen, gospolje, jo iz-raslo zdravilno zcljice. Vsi rodoljubi, kateri ste v do-tiki z narodom, vsi, kateri  iaiate sorco zanj, kateri ste
ter juziii ert Italije.   Ta  posestva so bila  Tivezana po vojvodstvu PtTiizija, katero so bili pa  tudi  ze  Lango- . bardi premagali (P. D. IV. 8).
/*ri lobijeno dezelo razdele Langobardi v 36 voj-voistev, med katerimi so bila najmogocneja Pavija, Bergamo, Br.-scia, Tri lent, Forojuli in pozrieje zlasti Bfncvent (P. D. II. 32). LangobarSka ustava je bila volilevno vojasko kraljestvo. fca ta derzavna oblika sa-ina po sebi prica, da so imoli glavno oblast in skoro vso vlailo vojvodo v svojih rokan. Zat) neso hotoli po Uiephovej sincrti nobenega kralja izvoliti, nego yladali so sami skozi deset let (575—5r$5), In ko so si vendar poznnjis Authorja za kralja izvolili, odstopili so mu polovico svojpga promozenja, da so se kraljovski stro-ski poplacali in da je mogd kralj svoje spremstvo, svoje ministeriales in svoje uradnike vzdorzevati (P. D. II f,' 16). Le kodor je kak raogocen kralj na prestoiu se lei (n pr. Lujtpran I) ber/dal jo malo bolj svoje voj-vode ter jo v pokorfi&ini derzal. A da se to nij pre-pogosto zgodilo, za to so ie skerbeli vojvode sami. ki so imeli volilno pravico, s tern, da so le onega za kralje volili, pod katerega vlado so najvefi svobodnega gibauja pricakovali.*)
Zatorej vidimo, da so n. pr. forojulski vojvode skoro samostojni in da se morajo tudi sami svojih vzhodnih sovraznikov braniti. Bili so tako mofni, da so se veckrat zoper kralja spuntali, nasproti pa vfiasih kralji tako slabotni, da si jih neso upali sami podvreSi, nego morali so tuje pornoSi iskati, kakor n. pr. Gro-muald zoper Lup.i pri Avarih (P. D. V. 18).
*) Abel, Gafcrgaug. de.» L*n»obar ienreicbej pg. 1&
86
114
dolge suknje. G. Golobifi je prvi oljcmski snslovalec, je nd Solskega sMovalstva, c&nivec. bistroaraen rokode-]ec, o&e poStene aruzine in splah obco spostoyana oso-ba. UpraSam zdaj, je li spodobno, da si jemljojo gosp. Zapnik pravico, takega moza tikati; kakor bi imeli svojega hlapca pred seboj? Gotovo no! Kedorhofie sam spostovan biti, naj tudi z drugimi spoStljivo ravna. Sicor je ta r a z v a da po Kranjskem, fcdibog, §e ulo razSirjena in trobaio bode meuda prav kako vise nared-be, da se povsod in za vselej odpravi, kakor .]« trebalo posebne naredbe, da se \je odpravi! rKrw m .Dti"1 pn vojakib in v srednjib Solah *).
Politicni pregled.
Ofenheimov velikanski proces je vendar eukrat koncan in sicer tako, kakor smo si mi uto davno mislili ib z aami gotovo tudi mnogi flitatelji: Ofen-heiro je sposnan za nekrivega ; na 9 praSanj od-govorili so porotuikt z veliko ve&no ali pa eno-glasno z: „Ne."
S tern, da je Ofeuheim za nekrivega spoznan, je odstranjen morda prav velik Skandal v Avstriji, kajti za Ofenheimom priSel bi bil se marsikateri velikas na zatozno Wop.-Res bi bilo aeleti, da bi se v Avstriji wsvindel« saj nekoliko omejil, res je ne-tarno za obstoj Avstrije, da so ustavoverci Bta svindel* ife celo na politico polje prenesli, kakor to jasno do-kaznje. „Folitik" v fllankih o zgodovini Chabrns-a; a kaj bisi inostranstvo raislilo ob Avstriji, ko bi zvedelo o tako voliki sprideuosti v nasi drzavi?— Da je Ofeuheim prost, to posebno veseli ustavover-ce, dasiravno so si v tej zadevi v nasprotju z mi-nisterstvom, ampak tu jo Slo za kozo in Lop in ta je prvi. — Minisfcerstvo pa se no more ve3 dolgo zdrzevati v o&gled resnici, da se no more zanasati nikoli na vecino v dri. zboru, dasiravno je ono vze-to iz te vecme.—Prav za prav je posebno po izidu Ofenheimovega processa, v katerem je bila vlada oCividno engaZirana, obstoj tega rainisterstva ustav-na nedostaluost;—fakfcicuo je to, da je sei minister Banbans na odpust za 2 meseca, uajbrze pa za zraerom, ker ma vtegn»jjo mej tenia 2 mescema tudi dragi njegovi kolegi slediti. —28. pret. mese-c* se je Baubans peijal s brzovlakom v posebnem salonskem vozu skozi Gorico v Benetke, kder bo preroiSljeval minljivost svetovne velikosti. — Ofeuheim pa se je tudi precej za njim, to je 1. t. m. odpeljal na Italijansko; morda se tarn srecaje se sopet sprijazaota. —Kot nasledafe Banhausa imenuje senas rojak dvorski svetovalec &vegel.- Ministerski predsednik je pozval 72 ustavovernih poslancev h posvetovanji, Ces da se stranka sopet zedini in mi-nisterstvo lie pade.—
Vazna vest iz gosposke zbornice je ta, da je Wintersteia kot poroeevalec o peticijab za prodel-sko zelezaico gorko priporo&il zidanje te zeleznice, da so njega zivo podpirali Plener, Seriuzi, Eugert, na kar je zbornica. skoro onoglasuo skleuiia slede5o resolueijo : „Gosposka zborniea spoznavSa uzroke, Id govore zazvezo Rudolfove zeleznice s Trstom in z mejnimi drzavami, izroci vladi doticnc peticije in priCaknje od nje, da bo v primerno kratkem casu predio^ila postave zadevajoce zidanje tell zeleznic, namreg predelske in pontabelske.* Ta sk^ep in to mnenje gospodske zbornice o prudelski zeleznici nam d&je najlepSe upanje, da bodo vendar enkrat uslisaue nase proinje.—
Ogersko novo ministerstvo je vendar enb'at sestavljeno; predsednik mu je baron Wenkbeim, notranje zadeve Tisza, finance Szell, komunikacije Pechy, trgovino baron Trefort, pravosodje Perezet, Pejacevifi pa ostane minister za Hrvatsko.—S tem je kriza odpravljena, pa le zaCasno, ker uzrok kri-ze nij so odstranjen in tndi ne bode tak> hitro.—
Na Nemskem se zraven glasov o odstopu Bis-marka najvaznejsi pomen daje neki novi papezevi encikliki (pismu) od 5. i m. v kateri pape2 izjav-ljai da so nemSke verske postave od meseca maja neveljavne.—Zarad tega velika jeza in se vecl raz-por mej viado in klerikalci.
Na Francoskem je bila sprejeta postava o senatu z veliko ve6ino, vsled cesar je zdaj republi-ka zavarovana. — Ekscesarica   francoska je nekda
popotalalzSS* G°ri4kem S° tl ostimki sredn5sga ff*5 menda
si izposodila 12 l/2 miljonov frankov s pogojem, ako nje sin Lulu, na francoski prestol pride, 125 miljonov povrniti. Lep „gescheft* to! Francoska se zna veseliti, ako bi Bonapartistom se sponeslo njib ljubimca na prestol spraviti, kajti potem jih fast zadene to svotEco placcvati.—
Na Spanjskeni nic posebnega; kralj je dosti vi§ih poveljnikov odstraniJ iu z drugimi nadompstil.
Mej anglezkim in rusk'm liovinarsivoni traja u2e ve5 ftisa boj zarad kon&rr uc-e v P^U*rbnrgn.
Razne vesti.
(I'nimrito drnSivo ««>f«). 0 tb »r je nkhnnl v s-ji 22. febravarja, da bo mini letni obrni /.bor lt>. t. m. ob l!/i mi popolmlnn. Dn^vni red obs^^a roznti p«>r«j-cila, pa volitev prodsednika in odbtirnikov. Kyr so bo zbotuMtlo in iialuujcni dnrvni ml priob^iino v priii. listu.
(9*oxiv!) Gospod vodja t»lov. oddeika kmetij.'ike Sola v tiorit'i priobftuje sl«t.leLi  poziv :
Bliza s« gorkoji U'tni &is, v kterem bo.lo raxno bolezni napadale nase vino. Skrb mnnega rh:orej>a mora tH.iaj biti, da obvaruje vino n».*variioi}ti in tin uta.t u>.' napadeno vino ozdntviti.
Ztdo inalo pa so nasi vinorojci podiirunt v kK'tar-stvu in posobno malo v«nlo o |joiezi)ili viria. Nt^ttruJ-Ijivemu prefakovnnji strokovnjiikov s« j*» po.srcr;i|n v no-vejsh fatiib, da denes u/,o vt>in«> kaij zanesljive^a u vin-.skih boleznib.
Nasa kmetijska isola jo v«« ir»pih iu prav tt!»p.*3iiih po.skn.seni v toin stortla, zato nieniia, da vstivzt'm vi-norejet'in, c<3 jilt o tem podneim. Z-itu v.ibim nfjinino vse vinorejfiti, da s& vduibzti p«>duka u viimkih litdt^nlh, ki bo 14. 11>. in 21. maivija ob 10. iiri pro lp. v dc/.^U ni anetijski Soli (pri ine&tncm vrtn.)
Fr. P o v h i*
Vinoroji! t«ke prilike troba porabiti; zaton-j vain prav nnjno priporo&amo, da v obiln-Mn st«vilu pri i«te k zanimiviin piuiavanjern in so po tem zvi'.st«» raviutu po podukih, katiiro bosto dobiii. S tiin pokazt'% da sto v resnici vnoti za naprettak v kiiii'Lijstvu hi gospod J P ovSe boilo gotovo s torn widui vesftdjiMii podufieval in gotovo tu(ii Stovilo svojili irolavanj potnno/,il, cim ve6 pazljivih posluSalcev bo njegov poziv privabil.
(«ilov<*n»l«l it klerlknlcfiii v dioriei) VO^ciltlO do-
bro sreco k naznanjuni nan: spravi z inozmi naSs stratike za naSim hrbtom.—Nijsmo go vedoli, <la so ti go-spodje taki visoki politikarji, kakor Btsmark, ki svet roznenndujnjo. — Na marsikaj drazega, kar je priiicslo gla^ilo nasih klerikalcov in vtcgne se prin^sti, bomo uze surnarifino povedali s*oje mnenje. Danes nijinamo prostora, ker sino in >rali bolj sitne umbo odganjatt.
(Taiminnhn cu»inie») naprau v ne.leljo 14. inar-cija veliko bttsedo s petjem, deklamacijami in igro: „Brati ne zna". Vstopnina 10 solvlov v korist narodm? sole.    Blagodarnost nij omojena.
(Kit trzAikeV» ikofa) jtna n^u najvet'S upanje in bo skoro gotovo postal solnograski pro§t Dellubona, rodoina Goriean.—Govori se tudi o Skofu Dobrilu, in o ljubljanskem proStu, da sta tudi ona dva v tomi.
<iimiik ;bi-rju) j0 |,iia v- pondelek in t«»r.?k v nasi lepi Nizzi. — Morda j« bila potrebna, da neka-toriin prenapetim politikarjern gl.ive zbitn, da se bodo vendar se   spominjali, da smo se na Slovunsketn.
(CJortfcka ^itainica.) Vcerajsno predavanje o novi meri je bilo se precej obiskano in gospod profesor Santelj je svojo nalogo prav dobro re§il, ter nam prav praktii&no predoSil novo mero. V nedeljo bo sopet bese-da. katere veliki in zanimivi program obeta prav lep vefier: 2 igri, ena deklamacija, 1 samospov zenski, duet, en meSan zbor, 2 mo2ka zbora, 1 soiokvarfcefc, en mo§ki saniospev in 3 tocke na glasovira—ali nij to dosti lepe-ga ?—Kakor sd sli§i pride k toj b?sedi tudi mnogo zuna-njih gostov, Le bo le vrcme dopuSSalo. V Sredo pa bo gosp. prof. VoduSnk sopet predaval o slovenski litera-ttiri in nadojati se je, da bodo citalnifiaiji in tudi dragi Slovenei iz Gorics v obibiem stevilu priSli k temu po-dn^Ijivemu predavanju.                      ------------------------
fHttmanou dru«(vo) se snuje v Gorici. Na-men tega drostva j«?, da se c«me ziveza v n a S i I o p if pa dragi Gorici znizajo. V Gori§ki fittalnici so raz-po«stavljena pravila, katoriin jw pridjana pola za podpi-se. Ker je to drustvo veliko vaznosti in ker je podlaga prav zdrava, bomo prihoJiijic kaj ra6 govorili o njem. Za zdaj pripuro&inio goriskiin Slovencem, da se pridno deleze tt»ga drustva.
(Cuden impn.ij Xck g. Z; bivSi fiastnik, pa v glavi ne popolnoma Cist, je v pondelek v javnem vrfctt stopil pred majorja v penziji barona Degrazia ter mu jo rekel: ,.Ti moras umreti", na kar potegne revolver iz zepa. Ko major 1), to vidi, o Igovori: „Jez hodem ziv»'ti" pa prim;; za revolver; v tem liipu pa napadnik sprozi in mu pivstrli roko. Hiadnokrvno sta po t#m odsla vsak na svojo stran. Vendar pa je Z. denjen pod posobno varstvo in se bo moral v bolnilmco, ali nori-snirro preset iti.
POSLANIOA/)
Konceni stavek dopisave iz Tmina v 8. Itev. li-sta SoL'ft»od 25. fubr. t. 1. se s tem popravlja, da fcu-panstvo, odhtoptlsi vslnl ukazi okr. glavarstva od svo-jega sklepa zavoljo pokoiK'anja vsib psov v Tmtnit za Tminmn in v Doljeli, okliealo je dotifino, o;l c. k. okr. glavarstva po dogovoru z zupanoni in e. k. okr. zdrav-nikom dano oznaniio oj 20. fcbruarja t. 1., katero do-loi'tije potrebna pa postavne previdnosti v ti valni zadevi C. k. okrajno glavarstvo v Traiou   due 2. marea 1815.
*) Umluiitvo nij od^ovrno ne za obliko, ne za zjwlrL*j.
r
n
9K .m.'HIW'Ali J^_.
10. pn-t. febr. je v V o 1 ft a h bil pogreb mojj rajuke nopozabljivc sopruge Marije. Prelepa bvala vseui tistim gospem, go-spodoni in kmetom, kateri so bili tako prijazm, da so jo v tako velikem Stevilu na zadnjtMii potu spremljaje, ji poslednjo rast skaZiili.
V Tominii «liw» 1. mareija 1875.
JOSIP IVAXftfl c. k. notar.
laczs—
„S I o v e n i j a"
t     IJllllljrlfli
Z razglasom due 4. ianuvarija 1815 je banka odlofiila za delniCarje, ki so na medoasne liste uplacali prvi obrok 15% dopla&ia na vsako delnico, to je f, 15*—, dru-zega, 20. decembra 187-1 zapadlega obroka pa ne, nov po&tljsani termin v zmislu §. 221 trg. zakonika ter jib posvala,da pfaCajo druzih 15 gld. na vsako delnico do 15. februvarija 1875. Ker nekateri delnicarji nijso s«? dopla^ali tega obrokatstavi so jim za vplacanje ozi-rom  na § 221 trg. zak. iu z opominom na nasledke § 7 pravil zadnji termin za vplacanje
ilo «f 1. maicija   |$*?$
Za TIpravni odbor prve obcne zavarovalne banke
Bavnateljstvo
Lastllik: ^^^R DOLKNEU.   Izdavatelj in za urednistvo odgovoren: AiiOJZW VALENTINCIC. — Tiskar: PATERNOLLl v Gorici,