Fašisti od MSI izjavljajo: „Moi siamo anti-aaitifascisti", kar je isto kot fašistil Zakaj Vojaška uprava proti tem odkritim fašistom ne postopa na podlagi lastnega razglasa, ki prepoveduje fašistične organizacije ? (Razglas št 2 gen. Airega od 15. sept. 19^7 - čl. iŽL odstavek u. - Uradni list štev. 1 od 16. sept PRIMORSKI DNEVNIK _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO ©ZEMLJE Leto V . Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din_ TRST sobota 23. maj a l 949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione- in abbon. postale štev. 126 (1216) NAMESTO Uspeli votivni zborovanji pri Sv. Ivanu in v Škofijah ilBllfl »Hi ii) iP8Hoiizen in lezerterstio irdpnf-i • nami imamo izjavo treh h.\r„.onari€V,>: Ermanna Solieri-r, nna, Maule Bruna, Rigonata ine.?i?crjia- Kaj v bistvu pravi it C\ -J iicn 'm,1 Pravi, da omenjena trote; . j soja danes tisto, kar so sko-Mi ? 1r}esoce'b vsi trije zagovor-lniJl,s-lcer’ da obtožbe resolucije «°Zl£0ja "apV”1 KPJ od-sfce /2 i resnici, da so klevetni- gra(j-n da se v Jugoslaviji resnično M'irinJ0Cia^zem- $e nedavno je , 'UtO ? »5SO- .arnacionaliste« dovolj h . 11 trditev, kateri bi se mora- ‘i a "aiiisfej™1 sveoano_ pokloniti kot V iuh,?’1 /esnici- Sicer pa je to 4li ■ !7!*0rmbirojevske skritike«. 'e9a ir3n. res onlenjeno trojico do 'idRjp . i° dovedlo trenutno spo-bebomv resr>ice, za kar so po-»o So atl cetih 11 mesecev, čerav-t-aiisi- nep°sredno poznali jugos/o-B^ajnost in v njej tud} Jel, n«,. ce ?‘m tepa ne bo uer-°4 bli*ebn°. np tisti, ki poznajo Par mZu njihov razvoj poslednjih •o ti pe5?u- Resnica je v tem, da Jo, stJdydje dejansko najbolj bed-'ro!i '^dopetno in nizkotno kapitu-i10sti brezobzirno, do skraj- Veret^uarjeno kampanjo laži, borJ’. osebnih obrekovanj: pred %ni"!”?> političnim pritiskom od ^'Ttih' dalijevih razbijačev z in-ujr°ievsko legitimacijo. V lem J° Pokazali samo e*to a Pokazali samo svojo krja ,denioralizirono 'dušo dezer- '2 borbene linije, čim “'ilikg težje in ostrejše ®e, k} sf?V, s° drugega kot to izja- Vi se.- Pd. ti ljudje dajali ) ,“rfjip ,lZvršilnega komiteji Sle na zatl-omiteja naše . . so podajali «demisijo». Erav\: «Jaz z Vidalijem ne Ptor'shjer je njegova linija Ijkvi-Ji hotei’ ®icer me tudi Vidali ne 'e do m, fdl bom delat v tovarno ^ni». študiral marksizem-lenini-? nikHPaino*- Kiaonat izjavlja, *er r. we bo še| z Vidalijem, %oi,iPV?”ov“ politika v bistvu ? « ta*, ’ da bo tudi on šel ni bilo nikoli jasno, odnosno se nikoli ni moglo zagotovo vedeti, če misli iskreno, kadar je nekaj trdil. Znal je pač ves ta čas spretno manevrirati, kot je njemu svojstveno. Takoj v začetku je zastopal mnenje, da bi formalno sprejel stališče Informbiroja in se vrinil kot agentura v Vidalijevo skupino in se tam boril proti. Vsekakor- čudno stališče, ki ni v skladu z nobenim principom komunistične partije. Ker to ni bilo sprejeto, je zavzel stališče proti in potem zaradi dogodkov, ki sc sledili, odšel v Jugoslavijo. Dolgo časa je v razgovoru 's tovariši odločno obsojal resolucijo in klevetniško kampanjo proti Jugoslaviji ter branil dosledno principielno stališče Komunistične partije Jugoslavije. Ko se je stvar zavlačevala in zaostrila pa je že začel zastopati stališče, da kljub temu, da ima Jugoslavija prav, bi vendar morala popustiti, češ da ne bo mogla vzdržati proti taki sili kot je Sovjetska zveza in ostale države ljudske demokracije ter da bo morala končno kloniti. Torej ni bilo več vprašanje principielne borbe za obrambo resnice, ampak političnega oportunizma po načelu: kdor ima moč, ta ima tudi prav. Nato je zapustil svoje mesto v Ljubljani in zbežal v Trst ter se stavil na razpolago Komunistični partiji Tržaškega ozemlja. Od tu je sporočil v pismu nazaj, da zapušča svoje mesto, ker ima rezerve do nekih vprašanj v politiki Komunistične partije Jugoslavije v luči resolucije Informbiroja, rezerve, ki jih je od vsega začetka imel in ki so se za čas a njegovega bivanja v Jugoslaviji še okrepile. Nato si je končno v razgovoru s člani izvršilnega komiteja nuše partije v celoti osvojil stališče resolucije ter izjavljal, da je na tem stališču bil od vsega začetka in zahteval, da naša partija to stori. Ker je pa začel aktivno organizirati ne, tej liniji svojo frakcijo v naši partij}, čeravno je na drugi strani hinavsko zatrjeval, da tega ne dela, je bil izključen iz partije. To je kratek prikaz stališča Uršiča v dobi po resoluciji Informbiroja, ki že na prvi pogled kaže na neiskrenost in preračunanost za njegove bodoče manevrske akcije. Verjetno bo Uršič poskušal zanikati katero od teh trditev. To je v skladu z njegovo neiskreno in makia-velisiično metodo. Dejstva pa ostanejo kljub temu dejstva, in če bo potrebno, mu bomo tudi postregli z Z vso odločnostjo zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe Demokratična občinska uprava bo možna le z uveljavitvijo določb mirovne pogodbe - Vse naše delo se mora opirati na bratstvo med slovenskim in italijanskim delovnim ljudstvom Svetoivansko demokratično prebivalstvo je prihitelo polnoštevilno na volivno zborovanje Slovansko-itali-janske ljudske fronte, na katerem sta govorila, od množice z burnim ploskanjem pozdravljena, tov. dr. Jože Dekleva in Eugenio Laurenti. GOVOR TOV. LAURENTI J A šel de- s hjim- ?no- Marino se v glavnem 1% -bi s,.nJa> samo nekako vzvi-9 bo /ni/- ’ mu prikazujemo, NoUnjihov kwak koristil likvidatorski i Ji J ■*'■ — — da m v ‘Jj snir? 017ietski liniji ter reak-.Čn.il’ da vse to ni nir n ved :n‘ti dejanjem kot nič pred je izja ? to trn,? TPs°lucijo Informbiroja “tJarup če se takšno stališče 't javno in pred volitvami. z borbene linije v za-Vignj?.ska potrditev antisovjet-h^rH}šn; Jeve . tinije, izdajstvo do j “čili ‘d Principov, ki so jih .rjiie. bilo veličastno de- ■ ate h dbili! Ali se res ne za- iih"™ rnnJr.i'""! s tem Pokazali vso ir1* nnt ‘n politično bedo in na?m Se popu m pozivati t„?u» V° vašemu «pogum- n>e-rr2ira u- Torej za vas niso rij? izdai'Vna dejanja, ki dokazu-ioledi £ ]stv° , razredne borbe Vi- ip!}alne r.az.bijačev, ampak samo u/}rn cilje]™0 > nekim Si *te. za kateri iCe?n obstajajo. “tnii le tore nekim samj ne Sih - -us • tleh h? temda.jati % ^ vihti, v Silosi I Sn0°’ da ’ Po vašem mogoče na kon- novimi dokazi, ki jih bomo vzeli iz njegovega materiala. ki je na razpolago naši partiji. Dejstva torej kažejo, da za Uršiča ni bistvena principielna linija, ampak politični oportunizem. Oportunizem najhujše vrste je bistvena poteza Uršičeve politične linije, kadar se za tem ne skrivajo še drugi nameni. V tem duhu je tudi opravičeval svoje stališče do resolucije in v odnosu do Vidalija. češ Vidali ima mogočno pozicijo (ker zastopa linijo Informbiroja), proti kateri je težko se upirati, itd. Dejansko obstaja vsa Uršičeva teorija v opravičevanju svojega oportunizma in makiavelizma. Na tej liniji je tudi Uršič dobil kapitulante in dezerterje tipa Solie-rt, Maule, Rigonat, ki so se dali zmanevrirati in izkoristiti za nadaljnje razbijanje tržaškega delavskega gibanja in za vnašanje še večje zmede v vrste delavstva in vsega demokratičnega ljudstva Trsta. Da bi pa to bilo še bolj učinkovito, se je po Uršičevem računu moralo to zgoditi tik pred volitvami. To se pravi, da je trojica manever preračunala že takrat, ko je podpisovala za kandidatno listo Slovansko-italijanske ljudske fronte. Vendar pa račun ne bo tako plačan, kot si ga računa Uršič in njegovi trije trabanti, ampak bo tako postopanje še v večji meri utrdilo v nas prepričanje v oravilnost BABIC BRANKO Kot prvi je spregovoril v italijanščini tov. Laurenti ter je dejal: Slovansko-italijanska ljudska fronta se je vedno dosledno borila za rešitev vseh problemov Tržaškega ozemlja; v tej svoji borbi ni izgubila prav nobene prilike, da ne bi prikazala vseh teh problemov v njihovi pravi luči ter ne bi odločno zahtevala od odgovornih oblasti, da jih rešijo in da storijo vse, da se gospodarski položaj na Tržaškem ozemlju izboljša. Reakcionarne skupine, ki nastopajo na teh volitvah pod skupno parolo «Italia» ,so se teh volitev po-služile zato, da bi ponovno oživele na našem ozemlju fašistične ideje, da bi razpihovale med ljudstvom sovraštvo in nacionalno mržnjo, da bi zopet pripravile teren za novo vojno ter da bi pod varnim nadzorstvom pnglo-ameriškega imperializma in njegovega atlantskega pakta dvignile ponovno glavo ter vzpostavile tukaj ponovno fašistično diktaturo. O ciljih, ki jih hočejo doseči te reakcionarne in fašistične stranke, si mora biti na jasnem vsakdo. Za- to je naša dolžnost, da prikažemo vsakomur, kaj se skriva za gesli teh in kakšni so njihovi pravi nameni. Z raznimi procesi, z objavljanjem raznih lepakov hočejo vzbuditi ponovno spomin na fojbe ter prikazati dosledne demokratične borce kot «infoibatorje», zločince itd. Pri tem pa ti ljudje pozabljajo na koncentracijska taborišča, na požgane hiše in vasi, v katerih so pustile fašistične zveri žive metale v ogenj ptroke, žene in starčke. Ti ljudje pozabljajo, da je ljudstvo moralo obračunati s fašističnimi zvermi, ki šo ga dolga leta mučile, ubijale in preganjale. Ti ljudje, ki jih je strah pred pravično jezo zatiranega ljudstva, si hočejo opomoči ter se zavarovati z italijansko policijo ter s Trši e sahotšnš ministri se izogibajo jasnim Višinski poudarja, da niso zahodne delegacije postavile nobenega konstruktivnega predloga - Nadzorstvo nad Nemčijo mora zajamčiti, da Nemčija ne postane spet nevarna - Vprašanje enotnosti Nemčije in zavezniške enotnosti se ne moreta ločiti - Achesona skrbijo reparacije protiimperialistične razredno zastavo borbo, če Sovjetske no. . —«», ampak resnično je Sp danes pod tako veli- >e Zastava0lBcionarr,o zt----- Sovjetske zveze, ■astavo kot vršijo neb!' ’z4ajstva najosnovnej- > hnS°v razredno - revolncio- b°n>e‘ Tkit l.hfC.„.ulrn,a, „0 vr, , . prišli, samo da ■OffMvo ?n,°Pravičili svoje de-ffn,1- biln ' borbene linije. Ža 'az-redne - revolucio j -■ In to je na liniji re-t)jv‘ciip st/°7mDiro;a, na katere »rih*,1«* fi nije. Zato je 'Obj^o ;E0!_r nam Italija ne vrne tega, kar je naše — naših tovarn in naših ladij? Mi nočemo miloščine, niti je ne potrebujemo, mi hočemo in zahtevamo samo to, kar je naše, kar nam pripada in kar je bilo z žulji naših tržaških delavcev izgrajeno. Vsi pereči problemi Tržaškega ozemlja bodo lahko rešeni le na ta način, da bodo predhodno rešena tudi vsa politična vprašanja. Ne moremo si zamisliti demokratične občinske uprave, če ne zahtevajo prej z vso odločnostjo imenovanje guvernerja, spoštovanje določb mirovne pogodbe ter takojšnjo uveljavitev določb stalnega in začasnejta statuta. Boriti se moramo z vso odločnostjo za izboljšanje gospodarskega položaja na Tržaškem ozemlju, za izboljšanje življenjskih pogojev našega delovnega ljudstva. Ali moremo pri proučevanju kritičnega gospodarskega položaja zamolčati, da so delavske zadruge (Cooperative operaie) v rokah tistih, ki so največji sovražniki delavskega razreda. Ali lahko zamolčimo vprašanje tržaške bolniške blagajne, Pokojninskega zavoda (INPS) in še drugih podobnih zavodov, ki jih vzdigujejo delavci, a ne prejemajo od njih nobene, ali pa zelo malenkostno pomoč? Upokojeni prejemajo naravnost smešno nizke pokojnine brezposelni pa nizke podpore, medtem ko si gospodje na odgovornih mestih nabirajo lepe denarce. Novoizvoljena občinska uprava mora rešiti tudi ta vprašanja, izboljšati mora gospodarski položaj, kot tudi življenjske pogoje tukajšnjega prebivalstva. Toda gospodje na oblasti pozabljajo na vse te probleme, njihov edini cilj in edini namen je izražen v eni sami besedi «Italija». Toda ljudstvo ne potrebuje besed, temveč dejanj. Kakšnih dobrot naj bi si ljudstvo pričakovalo, če bi se ponovno vrnilo pod Italijo, kjer se fašizem ponovno krepi in ki je pokazala svojo dvatisočletno kulturo že v Gorici, ko so smeli fašistični pobalini nekaznovano napadati in pretepati Slovence. In takšen dokaz kulture bi ga prav gotovo doživeli tudi na našem ozemlju. Skupina ljudi, ki se naziva z imenom #internacionalisti» noče go. voriti o vseh teh perečih problemih tržaškega ozemlja ter jih hoče zakriti s parolo: «11 comune al popolo e il popolo al comunen. Toda njihovo stališče je v glavnem isto kot stališče reakcionarnih strank in tukajšnjega imperializma in sicer priključitev Trsta k Italiji. Zato hočejo tudi prikazati Italijo ne kot klero-fašistično državo, bi daje potuho fašistom, temveč kot državo, kjer ima oblast v rokah komunizem. Mi nismo nikakor nasprotni temu, da prihajajo v Trst tudi italijanski komunistični govorniki. Ne moremo se pa strinjati s tem, kar se za temi prihodi skriva, in sicer da hočejo pripraviti ti ljudje med tukajšnjim demokratičnim ljudstvom teren za povratek k Italiji. Mi, ki smo se vedno borili za pravice demokratičnega ljudstva, smo vajeni gledati stvarnosti v oči. Mi nismo internacionalisti samo v (Nadaljevanje na i- strani) Volivna zborovanja Slov.-ital. ljudske fronte DANES 28. MAJA ] v GROPADi ob 20.30 uri Govori: tov. Bole Stanislav in Kapun Nada — Zboro vanje vodi tov. Gojča Just. v ŠT RAM ARU ob 20. uri Govorita: tov. Kenda Vladimir in Sturman Josip Zborovanje vodi Velja Lazar. JUTRI V NEDELJO 29. RHAJA ir DOLINI ob 17. uri Govorita: tov. Godina Albin in Laurenti Eugenio Zborovanje vodi Vitrih Andrej- V TOREK 31. MAJA v NABREŽINI ob 20.30 uri Govorita: tov. Petronio in Godina — Vojo. Votivni urad mora opraviti krivico! Ponovno zahtevamo vpis tov. Štoke na kandidatno listo Ljudske fronte, s katere je bil brez razloga brisan 1 Ko ie pred dnevi volivna komisija brisala s kandidatne liste Slovansko-italijanske ljudske fronte tovariša Franca Štoko, je navedla za vzrok, češ da si je pridobil »rezidenco« v tržaški občini šele pred mesecem dni. Kakor pa smo javili, je občinski urad sam na naše ponovne proteste naknadno ugotovil, da je tov. Stoka «rezidenten» v tržaški občini že od svojega rojstva. Tov. Stoka torej ne nosi nobene krivde za to, da je bil brisan s kandidatne liste, temveč je temu krivo neredno in zamotano biro-kratično poslovanje tržaške občine, ki je dala volivnemu uradu napačne podatke. Zaradi 'tega zahtevamo, da se krivica, storjena tov. Stoki in s tem vsemu demokratičnemu gibanju v Trstu, takoj popravi ter da volivni urad izda odlok o ponovnem vpisu tov. Stoke na kandidatno listo Slovansko-italijanske ljudske fronte! Cvetke iz volivne kampanje — eSganciarsi dalla spirale del-I’odio»; «buttare a mare le incer-tezze collegate a errori comrnessi, anche in buona fede, nel passaton to direktivo je komunistični župan Dozza dal našim frakcionašem v svojem predvčerajšnjem voiivnem govoru. Tako stoje frakcionaši pred razpotjem: ali nadaljevati z dosedanjo politiko sleparjenja in zavajanja delovnega ljudstva glede svojih resničnih ciljev; politiko, ki pušča na vseh straneh, in ki odpira oči marsikateremu njihovemu pristašu alj slediti nasvetu župana Dozze, in se odkrito in jasno uvrstiti med italijanske reakcionarne stranke ter jim skušati oporekati pravico do izključne obrambe ita-lijanstva Trsta. Le na ta način je mogoče esganciarsi dalla spirale delVodios, ki leži komunističnemu županu Dozzi tako hudo na želodcu. — Da so se frakcionaši odločili za nasvet župana Dozze, bi kazali nekateri značilni dogodki, ki so se včeraj dogajali v mestu in po naših vaseh. Ob priliki govora tov. Laurentija na zborovanju pri Sv. Ivanu, ko je govornik omenil, da ProMe Miisiraciie v Turčiji ANKARA, 27. — Zaradi incidentov, do katerih je prišlo na nedavnem nogometnem četveroboju med Grčijo, Italijo, Turčijo in Egiptom se še vedno nadaljujejo demonstracije in prostesti proti Grčiji v raznih turških mestih. (Značilno je da se je četveroboj vršil za «pokal prijatelj-stva»). Razen velikih demonstracij v Istambulu so bila podobna zborovanja v mnogih drugih mestih, med drugimi v Smirni, Ismetu in Polatiju. ;“s, st. ste ,-w do~ilulsti sa-T3i zatrjevali, ;0Q' da s 'l sklepov prišli vsak k kj7 Vpn,. boste pustili od ni-!° v LaN’ žtd' itd. Koliko laži S , , itd u f,1 Vašem v tistem zntrjcvanjv trenutku že bili mi? v rnL. -• « ^ukiavelistične po- k"1 lki je v tVis knfarn- ?» uničevalno citle. ao7iZ'r»!n i-i "»".tBumu delo 'Cj :‘Jetiji -Svetniške kampanje 5>,,'rabli„ jjačeo jn vas da- S Z ?• bi 1°,ne <* f,|'šič dokončno in a. VCiiah resolucije In- idid ra,’im dokončno pri dokončno tem Ve resoh,J°0leriain° nazaj do njegovo stališče Po 17 mesecih se je v ponedeljek zopet sestal svet štirih zunanjih ministrov, da razpravlja o nemškem vprašanju. Ze na prvi seji so se štirje ministri sporazumeli o dnevnem redu, ki obsega štiri točke: 1.) Vprašanje enotnosti Nemčije z gospodarskega in političnega vidika, vštevši vprašanje zavezniškega nadzorstva. 2.) Berlin, vštevši denarno vprašanje. 3.) Priprava mirovne pogodbe z Nemčijo. 4.) Mirovna pogodba z Avstrijo. Dalje je Višinski predlagal, naj se določi dan, ko bi se sestal svet zunanjih ministrov ob navzočnosti tudi kitajskega delegata, da se sporazumejo glede mirovne pogodbe z Japonsko. Sporazumeli so se, da bodo o tem spet govorili, preden se razidejo. Nato so začeli razpravljati o prvi točki in Višinski je poudaril, da se mora nemško vprašanje rešiti na podlagi potsdamskih dogovorov. Predlagal je vzpostavitev štiristran-skega zavezniškega nadzorstvenega sveta. Porurje se mora postaviti pod štiristransko nadzorstvo. Vzpostavi naj se delovanje medzavezniške ko-mandature. Dalje predlaga Sovjetska zveza ustanovitev centralnega državnega sveta za vso Nemčijo na tedenski podlagi obstoječih gospodarskih organizacij v vzhodni in zahodni Nemčiji. V Berlinu naj se vzpostavi enotni sodni sistem za ves Berlin. V centralnem organizmu bi bile razen štirih velikih zastopane s posvetovalnim glasom države, ki neposredno mejijo na Nemčijo, n. pr. Benelux, Poljska, CSR in Danska. Centralni organizem bi imel predvsem gospodarsko kon,peten« in nalogop ostopno organizirat; nemško državo. Zahodni ministri so seveda temu predlogu ugovarjali, ker da bi vzpostavitev prejšnjih organizmov pomenila korak nazaj. Zatrjevali so, da je treba začeti od sedanjega stanja v Nemčiji, ker da so oni že ustvarili ((demokratičen sistem«, ki jih je stal mnogo truda in denarja«. Sovjetsko področje naj bi se kratko malo pridužilo ostalim področjem. Dalje trdijo, da nikakor niso kršili potsdamskih dogovorov in da so njihovi ukrepi v zahodni Nemčiji v skladu s temi dogovori. Višinski je poudaril, da bi sprejem vašingtonskih sklepov pomenil delovati na podlagi okrožnic, ki bi jih prejemali iz Washingtona. Na četrtkovi seji je ameriški zunanji minister Acheson že napravil prvi poizkus diktiranja, ko je hotel diktirati Višinskemu, o čem naj bi govoril na današnji seji. Višinski je odločno nastopil proti temu poizkusu in poudaril, da si ne bo dal diktirati, o čem naj govori. Velik odmev so imele na Poljskem tudi izjave člana sovjetske delegacije Pavlova, ki je novinarjem izjavil, da je bilo vprašanje zahodnih nemških meja dokončno rešeno v Potsdamu in da se o tem ne more več govoriti. * * * Glede mirovne pogodbe z Japonsko ugovarjajo zahodni ministri, da svet zunanjih ministrov ni za to kompetenten, pač pa da je pristojna medzavezniška komisija za Daljni vzhod. Njihove skrbi so pri tem očitne. V komisiji za Daljni vzhod imajo udomačeno večino. V svetu zunanjih ministrov, kjer bi četrta država namesto Francije bila Kitajska, ki se je do sedaj že v pretežni večini osvobodila reakcionarnega kuomintangovega režima, ne bi zahodne države imele več večine, pač pa bi bilo razmerje 2 proti 2. Jasno je torej, čemu s toliko vztrajnostjo oporekajo pristojnost sveta zunanjih ministrov v tem vprašanju. Kitajska osvobodilna vojska je te dni znova dosegla velik uspeh, ko je osvobodila največje kitajsko mesto Šanghaj in takoj nato važno pristanišče Ningpo in sedaj naglo napreduje proti jugu, tako da sc kuomintangova vlada že pripravlja na beg iz Kantona v Cunking. * * * Tudi vietnamska osvobodilna vojska je imela v zadnjih treh mesecih velike uspehe. Francoski ekspedicijski korpus je v treh mesecih zgubil 9000 vojakov in veliko količino materiala. * * * • Ameriška reakcija je dobila Udarec tudi v zadevi komunističnega voditelja Eislerja, ki so ga angleške oblasti po nalogu ameriške vlade protizakonito aretirale na poljski ladji «Batory». Angleško sodišče je namreč pod pritiskom odločnih protestov demokratične javnosti odklonilo ameriško zahtevo po izročitvi Eislerja ter ga je izpustilo na svobodo. * * * V Italiji traja že deset dni splošna stavka dninarjev in polovinarjev in se je razširila tudi na jug. Zajela je milijon in 250.000 dninarjev in polovinarjev. Stavkajo v 35 provincah Itaiije. Državne oblasti skušajo na vse načine razbiti enoten nastop stavkajočih. V osmih dneh stavke so aretirali 1000 delavcev, med katerimi je 32 tajnikov krajevnih sindikalnih organizacij. Tudi debata o finančnem proračunu v senatu je pokazala na izredno težak položaj v Italiji. Finančni minister je izjavil, da znaša primanjkljaj 174 milijard lir. Komunistični senator Fortunati pa je izjavil, da postavke v proračunu niso realne in da je skušal finančni minister prikriti pravo dejansko stanje, kajti primanjkljaj znaša preko 500 milijard lir. Komunistič- ni senator Ruggeri je v debati, poudaril protiljudsko finančno politiko vlade. 78 odst. vseh davkov odpade na potrošnike (posredni davek), t. j. največ na revne sloje Samo 22 odst. pa odpade na prave bogastvo (neposredni davek). Te dni so Saragatovi razbijači skušali razbiti enotnost v Splošni konfederaciji dela in so sklenili, da izstopijo iz sindikatov. Zaradi tega pa je v tej stranki nastal spor, ker se s tem vsi ne strinjajo. Tako se tudi ne strinja s tem korakom zadnji odpadnik od socialistične stranke Romita. Velik odpor proti temu razbijaškemu početju pa se opaža med italijanskim delavstvom, ki se povsod v pretežni večini izrekajo za sindikalno enotnost.* * * * V Jugoslaviji so 25. t. m. slovesno proslavili Titov 57. rojstni dan. V Beogradu je 150.000 Beograjčanov svečano sprejelo štafete, ki so z vseh krajev Jugoslavije prinesle voščila in pozdrave maršalu Titu. V nagovoru štafetam je maršal Tito poudaril, da so pozdravi in voščila iz vseh krajev Jugoslavije dokaz, da vsi narodi Jugoslavije, delavci v tovarnah, v mestih in vaseh zaupajo v partijsko in državno vodstvo, kar (Nadaljevanje na 4. strani) fašisti pionovno dvigajo glavo, ko nosi naša zemlja še vidne sledove njihovih zločinov, je gruča frakcio-naških pobalinov žvižgala in s tem dokazovala svojo mentalno sorodnost s fašističnimi škvadristi iz ul, Cavana in Akvedota. Po mestu in po vaseh so frakcionaši skušali z zvočniki prepričati poslušalce, da naj volijo Vidalijeix> komunistično partijo, češ, to je italijanska komunistična partija in zato je to tudi vaša komunistična partija. , — Za Vidalijem in Gasparijem — Juraga. Tudi zanj ni v Trstu vladajoča nacija italijanska buržoa-zija. Komunistična partija — pravi je bila v Trstu vedno proti vsaki odkriti ali prikriti obliki nacionalizma; prav tako proti Legi nazio-nale, kot proti Balkanu, Kot razredna analiza narodnega vprašanja v Trstu, ni slabo! Tako postaja hinavščina osnova za analizo narodnega vprašanja pri nas. Itali. janska imperialistična buržoazija je lahko ponosna, da se delavsko gibanje, če tudi začasno, nahaja pod vplivom takih voditeljev, kot je Juraga. — Demokristjani in oslovski kašelj. Oslovski kašelj je zelo nevšeč-na in nevarna otroška bolezen. In to od pamtiveka. Včasih razsaja zelo hudo, tako da govorimo celo o epidemiji oslovskega kašlja. Oslovski kašelj zdravijo zadnje čase tudi z letalom. Lansko leto smo imeli v Trstu hudo epidemijo oslovskega kašlja, a nismo imeli upravnih volitev. Letos pa epidemije ni, imama pa zato upravne volitve. Cisto po naključju je demokristjanom —; v ognju volivne kampanje — šinila v glavo genialna, človekoljubna in globoko krščanska ideja, da bi bilo treba priskočiti na pomoč revnim, na oslovskem kašlju bolehajočim otrokom, in jim nuditi možnost brezplačnega ozdravljenja z letalom. Golo naključje je tudi dejstvo, da to letalo nosi na repu de-mokristjansko propagandno cunjo. Vsi otroci z oslovskim kašljem se morejo torej javiti na sedežu demokristjanov, in ti jih bodo sprejeli v letalo, ki vrši vsak dan propagandne polete nad našim mestom. Tri muhe na en udar. Ne moreš si kaj, da ne bi vzkliknil: Demokristjani so ti pa od hudiča! — Blocco italiano in filozofski kamen. Do danes smo vsi mislili, da je volivna kampanja zvezana z ogromnimi stroški. Od danes dalje Pa temu ni yeč tako. Z volivno kampanjo stranke baje celo zaslužijo in prihranijo. Tako je Blocco italiano do sedaj prihranil že pol milijona in ga velikodušno daroval za zdravstveno pomoč. Neverjetno ganljivo: do včeraj so mogli ljudje mirno umirali; danes pa jim to ni več mogoče. Danes jim hočejo vsi pomagati. Vsi tisti, ki imate kakšno skrivno srčno željo, in ki si jo vse življenje niste mogli izpolniti, danes je prišel čas: izrazite jo, in u-slišani boste. Danes vsi tekmujejo, kdo vam bo prvi pomagal. Res škoda, da ni volitev vsaj dvakrat letno! Hinavci in sleparji! Kdor hoče pomagati danes, ta je slepar in goljuf. In to ne samo za časa volivne kampanje, ampak vedno. ^deljo dne 5. junija popoldan bo na itmu ..PRVI MAJ” pri S. Ivanu (Cestona Vrdelo) Sloi/aiiskn-italijanske ljudske fronte, zdru/eno z velikimi športnimi manifestacijami - (iov orita hosta tovariša Laurenti in Stoka - [Spored bomo objavili naknadno) TELOVADCI, TELOVADKE, POZOR V nedeljo 5 junija bomo ponovili telovadni nastop z f i istim programom kakor dne 1. maja. Zato pozivamo vse telovadce in telovadke, naj * redno vadijo in ponavljajo!- • proste vaje. rV Jutri 29. t. m. bo vsa deca, 1**1 moška in ženska, tako od 6 do 10 let, kakor tudi od 10 do 14 let, imela vadbo na stadionu <;Prvi maj» pri Sv. Ivanu od 9 do 11 dopoldne. Vsi naj bodo točno ob 9 dopoldne na stadionu pripravljeni za vaje. Jutri 29. t m. bomo imeli vaje za ženski naraščaj, članice in člane v Valdoltri (če bo slabo vreme v Kopru). Vsi telovadci naj se zberejo v Dijaškem domu v Trstu ob 7.30 zjutraj. TRŽAŠKI DNEVNIK Borba delavcev ILVE bo tem bolj ostra! g-s-es-ian-fo-brazpos9lnih m aeio čim bolj bodo delodajalci vztrajali pri svojem stališču ,.TJpgjte. počakajte, potrpite! t! Delegacijii delavcev odšla v Genovo ■ Diujcs ob 18. izredna seja voditeljev 1118 lisuelii ijsdsbe bifore Ze nekaj mescev je preteklo, odkar uživamo «dobrote odbora Za zaščito prave ljudske progresivne kulture», zato lahko danes že nekoliko ocenimo uspehe njegovega ((delovanja«. Priznati moramo, da delo tega odbora ni bilo povsod lahko. Pri marsikaterem prosvetnem društvu je naletel na ljudi, ki niso hoteli nič slišati o njihovi «zaščiti». Toda azaščita« bi ne bila azaščita«, če bi se listi ašila težav. Kjer se je dalo zlepa, je postopala zlepa, če pa tako ni šlo, je moralo iti s silo. C c je kuo le preveč sitnaril, so ga kar napodili, čeprav z brco. Kjer je bilo pa trmoglavcev le preveč in se društvo ni "dalo osvojiti, so zbrali na sestanek nekaj ljudi, ne glede na to, ali je bila tem ljudem prosveta kaj mari ali ne, razglasili že obstoječe in delujoče društvo za izdajalsko, izvolili nekak odbor in rekli: «Sedaj smo pa mi društvo!» In tako je bHa slovenskemu delovnemu ljudstvu zagotovljena «prava ljudska progresivna kultura*. Pa poglejmo malo v podrobnosti, kako so izvedli svojo nalogo. V Boljuncu so na primer imeli včasih prav dober pevski zbor in tudi igralsko skupino. Danes dirigirajo to društvo «zaščitniki». Čeprav je na njihovi strani tudi pevovodja, je zbor prenehal z vsakim delom, prav tako igralci. V Barkovljah so «zaščitniki» razglasili pravilno sklican občni zbor za neveljaven in ((ustanovili« svoje društvo. To društvo ima na razpolago prostore, uživa zaščito nekega ((koordinacijskega odbora», ima pevovodjo in klavir in bi moralo imeti, po izjavah «zaščitni-kov», vsaj 150 članov. Nima pa ni ti zbora, niti dramske skupine niti kaj drugega. Edino opazno delovanje je igranje na karte. Mogoče pa spadajo te v upravo progresivno ljudsko kulturoa, Legalno prosvetno društvo pa, ki si je moralo za svoje delo poiskati druge prostore, ima dramsko skupino, Ici pridno vadi, ima pevski Zbor, pionirsko družino in godbo, ki vsi pridno vadijo. Na Opčinah so imeli še pred kratkim številno in agilno dramsko družino, ki je z eMiklovo Zalo« gostovala tudi po drugih krajih in imela doma celo vrsto lepo obiskanih predstav, pri katerih je sodeloval tudi orkester. Tudi pevski zbor je bil na dostojni višini, ki je prav tako nastopal doma in drugod. Danes dirigirajo opensko društvo «zaščitniki». Ali si morda predstavljajo, da je petje tistih enajstih pevcev bolj ljudsko, kakor prejšnji zbor 40 pevcev. Vse delovanje je zamrlo, ni zbora, ni igralcev in ni orkestra. Na Opčinah ne igrajo na karte, kakor v Barkovljah, temveč prav pridno plešejo. «Prava progresivna ljudska kultura» ima pač v v vsakem kraju svojo lokalno noto! Pri Sv. Jakobu zaščitniki niti ne igrajo na karte niti ne plešejo, pač pa so v začetku v imenu društva el. Cankar» neka j časa razgrajali po hiši v ulici Montec-chi. To delovanje se je potem poleglo. Obstaja sicer tudi legalno društvo elvan Cankar«, ki ima moški in ženski zbor, tamburaški zbor in dramski odsek, ki vst pridno vadijo, toda o tem ne bomo govorili. Pri Sv. Ivanu obstaja velik in dober pevski zbor, ki je neštetokrat nastopal doma in drugod in tudi v Jugoslaviji. ((Zaščitniki» so pevovodjo in odbornike nagnali iz prostorov. Toda kljub težavam zbor še obstaja, čeprav se mora potikati po raznih neprimernih prostorih, na novo pa se je še u-stanovil pionirski odsek, ki tudi pridno dela. Društvo sSimon Jenko» je včasih — čeprav brez lastnih aktivnih odsekov — prirejalo stalne tedenske sestanke s kulturnimi programi, ki so bili mnogokrat na prav dostojni višini. Ko je bilo društvo vrženo iz prostorov, so «zaščitniki« še nekaj časa motovilili, pa so se kmalu naveličali. Društvo je prenehalo delovati. Ko bi hoteli samo na kratko o-meniti vsa prosvetna društva, bi se nam te bežne opazke raztegnile preko celega lista. Lahko rečemo, da so skoro vsa prosvetna društva znatno omejila svoje delovanje, če niso popolnoma prenehala. Vsekakor je značilno, da so se najbolj vneto potegovala za vidalijevstvo prav ona društva, ki niso nikoli pokazala posebne življenjske sile ia ki te življenjske sile niso pokazala niti pod «zaščitniki», če izvzamemo par strupenih izjav na račun SHPZ. Prav tako je značilno, da niso «zaščitniki» imeli nobenega uspeha pri onih društvih, ki so imela trdno organizirane odseke s stalnimi vajami. Cim bolj rahlo so bili društveniki povezani med seboj, čim boli je bilo društveno delo samo priložnostno in nesistematično, tem več uspeha so pri ta- kem društvu želi ezaičitniki«. Jasno, da so naleteli na največji odziv pri onih društvih, ki so obstajala samo na papirju. Lahko bi rekli, da je za ((pripravljalni odbor za zaščito prave ljudske progresivne kulture« bilanca porazna. Porazna, če so i-meli namen slovensko kulturo razvijati. Toda Kristus je rekel: ((Po •njihovih delih jih boste spoz-, znali«. In njihova dela smo videli. Videli smo, da so odrekli dvorane slovenskemu narodnemu gledališču, videli, kako so prosvetne delavce podili iz društvenih prostorov, videli nasilja na nekaterih občnih zborih, videli propagando proti koroškim večerom (na konferencah za mirovno pogodbo z Avstrijo je "Rusija glede koroškega vprašanja zagovarjala jugoslovansko stališče!!!), proti koncertom, proti ((Dedku- Mrazu«. Jz vsega tega ne moremo sklepati, da so imeli namen kulturo razvijati, pač pa nasprotno. Ce to u-gotavljamo, potem moramo reči, da je jmelo delo «pripravljalnega odbora za, zaščito prave ljudske progresivne kulture« uspeh. Ne sicer stoodstoten, ker so se tudi v tej ideološki zmešnjavi našli ljudje, ki so ohranili mirne živce in se niso dali zavesti od demago-ških fraz, toda vsaj delen. Toda ljudje se polagoma zavedajo nesmiselnosti tega početja in marsikje se že opaža, da se kulturne prilike počasi popravljajo. Ko bomo ta udarec preboleli, bomo pa res lahko rekli, da je bilanca «odbo-ra Za zaščito it.« resnično porazna, ker ji ni uspelo uničiti slovenske kulture na Tržaškem ozemlju. — aru Danes ob 18 bo na sedežu v ul. Monfort izredna seja voditeljev E-notnih sindikatov, na kateri bodo razpravljali o položaju, ki je nastal po odgovoru delavcev ILVE na ((pomirjevalni)) predlog urada za delo glede rešitve spornega vprašanja. Prav tako bodo tudi na tej seji določili linijo, ki jo bodo sprejeli Enotni sindikati, da bi lahko čim bolj pomagali stavkajočim delavcem v njihovi borbi. Delegacija delavcev ILVE, članov Delavske zbornice, je odšla v Genovo, da bi se tam prepričala o resničnem položaju delavcev istega podjetja in o plači, ki jo ti preje majo. Z delegacijo je odpotoval kot opazovalec tud, predstavnik Enotnih sindikatov. Stavkovno gibanje v tovarni sami se še vedno nadaljuje; kratke stavke se vrstijo v posameznih oddel kih, razen seveda v tistih oddelkih, katerih zastoj v delu bi pomenil popolno ukinitev plina. Vodstvo tovarne ni izpremenilo svojega stališča ter ni po odgovoru delavcev na predlog urada za delo dalo nobene izjave, kar pomeni, da vztraja pri svojih zahtevah in ukrepih. Delavci IL\E so tokrat še bolj odločeni vzdržati borbo ter je nadaljevati do rešitve vseh upravičenih zahtev, ker dobro vedo, da bi pomenil vsak tudi najmajši kompromis ogromno škodo njihovi stvari. Zato so pom svojim predstavnikih izjavili, da bodo pripravljeni nadaljevati pogajanja edinole v tem primeru, da bi delodajalci spremenili svoje stališče ter preklicali ukrep o znižanju plač' vsem stavkajočim uslužbencem. Desničarsko časopisje je sicer nekoliko utihnilo z objavljanjem raznih člankov, v katerih so hoteli prikazati delavce ILVE kot edine odgovorne z.a položaj, ki je nastal po pričetku stavkovnega gibanja v tovarni; vendar si ((dovoljuje« omeniti tu pa tam, da je stavkovno gibanje protizakonito in da nosijo delavci ILVE odgovornost za pomanjkanje plina. To je že stara pesem, kateri nihče več ne verjame. Pošteni tržaški prebivalci vedo, da so morali pričeti, delavci ILVE z borbo, če so hoteli doseči uveljavitev svojih upravičenih zahtev. Prav tako tudi vsakdo ve, da so plače teh delavcev VOLIVCI, VOLIVKE, POZORI Poslušajte radijski postaji Ir st 1. in Irst II., kjer bodo govorili govorniki Ljudske ironte Govorniki Slovansko - italijanske ljudske fronte bodo govorili na radijskih postajah TRST I. in II. v sledečih dneh ; TRST 1. TRST II. 29.5 l> 12.40 » 12.52 31.5 » 13.90 n 13.12 4.6 » 20.20 » 20.32 6.6 » 20.00 » 20.12 9.6 » 13.42 n 13.52 10.6 » 13.00 » 13.10 11.6 H 20.40 n 20.43 11.6 » 21.00 » 21.05 zelo nizke in da ni b,la zato zahteva po zvišanju «neupravičena». Na vsak način so delavci ILVE pripravljeni zaostriti svojo borbo, če bi delodajalci še vedno odklanjali pravično rešitev spornega vprašanja. Toda delodajalci, zavedajoč se svoje odgovornosti, previdno molčijo. Hočejo s svojim molkom doseči to, kar jim je z glasno propagando izpodletelo? Naj molčijo ali govorijo — zahteve delavcev ILVE ostanejo neizpremenjene. Delavci ILVE računajo v svoji borbi na pomoč vsega tržaškega delavstva, ki j.im je v tolikih pismih izkazalo svojo solidarnost in simpatijo. Ce se bo borba za uresničitev njihovih zahtev še zaostrila, bodo prav gotovo stopili v protestne stavke tudi delavci raznih tovarn in podjetij, ki bodo tako dokazali, da vztrajajo v borbi za obrambo svojih pravic in interesov. Delegacija komisije brezposelnih delavcev, članoy Enotnih sindikatov, je bila včeraj na uradu za delo, kjer jo je sprejel polkovnik R. G. Hurnphrey, načelnik urada, in odvetnik Levitus. Delegacijo je sestavljala pet brezposelnih, med temi tri ženske. Med pogovorom, ki je trajal dve uri in pol, je delegacija podrobno obrazložila zelo slab položaj več ti-sočev brezposelnih. Dalje je delegacija jasno in odločno postavila predloge brezposelnih in vprašala, kaj jnisli skleniti vojaška uprava za izboljšanje težkega materialnega položaja brezposelnih. Tu objavljamo odgovore, ki jih je dal polkovnik Humphrey na vprašanja predstavnikov brezposelnih članov Enotnih sindikatov. 1. Vojaška uprava bo prevzela vso odgovornost glede odločb, katerih namen je zmanjšanje brezposelnosti, odbije pa za sedaj predlog Enotnih sindikatov, da bi istočasno sklicala predstavnike upravnih oblasti, delodajalskih zvez in sindikal- Domnevnega napadalca na policijskega agenta Udovisija izpustili zaradi neosnovanih sumničenj Kot Odmevi laivine sladkorja v spet pred sodnikom Baylissom Vsakdo se bo ie dobro spominjal velikega škandala v zvezi s tatvino velikih količin sladkorja, ki so ga civilisti in železničarju s pomočjo nekaterih članov civilne policije kradli prav iz plombiranih železniških tovornih vozov na nabrežinski železniški postaji. Tedaj je izginilo kar 160 vreč tega tedaj tako dragocenega tovora. Ta tovor so si po že naprej določenem načrtu razdelili med seboj takole: 60 vreč so takoj odpeljali proč civilisti, ostalih 60 vreč pa so si med seboj razdelili železničarji in člani policije, ki so pri tej zadevj pomagali. Ves sladkor je bil tedaj namenjen v Avstrijo kot pomoč Unrre. Nekaj mesecev za tem dejanjem je bil proces pred tedanjim višjim zavezniškim sodiščem. Končal se je z obsodbo vseh prisotnih obtožencev razen nekaterih, ki so med tem časom neznano kam izginili. Med temj tiči je bij tudi bivši Ivan Roz-zi, ki jo je pobrisal v Italijo. Tajn so ga šele pred mesecem zasledili in aretirali ter ga nato spravili sem Trst. Zato se je včeruj zjutraj začel pred tukajšnjim vojaškim sodiščem, ki je prav za prav že V likvidaciji, proces proti omenjenemu policistu. Tako Je sedanji proces nekak privesek prvega Začel pa se je z zaslišanjem priče policijskega inšpektorja Štefanija. Na predlog vojaškega tožilca kapitana Marcuccija, ki je to nalogo imel že na prvem procesu, je sodišče nato začelo zasliševati bivše policijske agente Marini-ja, Suerza in Coslovicha. Veliko ne. zadovoljstvo predsednika sodišča sodnika Baylissa je izzval prihod obsojenca Marintja v belo modri jetniiki obleki. Sodnik je ožigosal postopanje, da pošljejo človeka v sodno dvorano pred občinstvo v takem stanju, v obleki, ki vzbuja nekak prezir med občinstvom. Vsled tega je sodnik zapovedal, naj obsojenca odpeljejo spet v ječo in naj pride pričat v civilni obleki Sledila je priča Suerz ki je že odsedel kazen. Ta je na vse načine zanikal vsakršno sodelovanje obtoženca pri tatvini, čeprav je pred leti na policijskem zaslišanju sam tlačil Ma-rinija. Coslovichevo pričanje ni bilo kaj preveč jasno V tem pa je prišel v sodno dvorano zopet Marini. Začel je pripovedovati o deležu ukčadenega blaga, ki mu je priti-kal.. Zadnji je bil zaslišan Pinti, organizator tatvine. Izjavil je, da ni nikdar videl obtoženca, Odvetnik Giannini, ki brani obtoženca, je predlagal sodišču, naj bi ukinilo sodni postopek proti obtožencu. VoiaSka so& v delni Tako imenovanega višjega zavezniškega sodišča praktično ne bo več. Namesto njega bo še vedno sodišče za določevanje narokov, kateremu bo predsedoval kapitan Dye. Ta bo posamezne primere presodil in sicer pod kompetenco katerega sodišča spadajo. Ker je VU decentralizirala svojo sodno oblast jn jo predala rednim sodiščem, bodo večinoma primerov sodila redna sodišča- Višja zavezniška sodišča pa se bodo sestala le v izrednih primerih, ko bo šlo za kršitve javne varnosti na tem področju. Zaradi tega se sedaj vojaško so-dišče peča le še z razpravami, ki so bile že pcedčasno določene. bi treščilo vanje so šovinistični časopisi prišli na dan z vestjo, da je policija aretirala domnevnega morilca policijskega agenta Urbana Udovisija, ki je bil ustreljen v čudnih okoliščinah v ulici Scuole nuove ae leta 1946 poleti. Čeprav je policija tedaj začela zadevo preiskovati, ni prišla nikamor, zato je opustila vsako is-kanje. Sedaj po dveh letih so kar naenkrat dvignili prah in aretirali nekega Mihaeia Morettija iz ul. Con-cordia 2 z obtožbo, da je tedaj ustrelil policijskega agenta. Do tega sklepa je policija prišla na podlagi čisto navadnih in popolnoma nezadostnih sumničenj. Aretirali so ga na podlagi govoric, da je bil napadalec na policijskega agenta levičar in plešast. Ker pa ima tudi Moretti take telesne lastnosti, so ga pridržali na policiji in ga izprašali. Ker pa mu niso mogli ničesar dokazati, so ga izpustili. Pozneje se ga jfi spomnil preiskovalni sodnik. Na podlagi njegovega ukaza so Morettija ponovno aretirali V preiskovalnem zaporu je mož moral odsedeti nič manj kot 49 dni. Preiskovalni sodnik je bil dr. Battiggi Sta-bile. Toda tudi sedaj se je kljub natančni preiskavi omenjenega sodnika pokazalo, da je vsakršna obtožba proti Morettiju brez vsakršne osnove. Pod takimi pogoji je seveda ostalo samo še to. da Morettija priznajo za nedolžnega, in - res so ga včeraj' spustili fta“SVobodtr. ' " Res je sicer, da je s tem bilo dano moralno zadoščenje družinskemu očetu. Toda to še ni dovolj, kdo bo poplačal vse moralno trpljenje in muke, ki jih je Moretti moral ves ta čas pretrpeti. Aretacije se zadnje čase vrše na vse preveč lahek način In prav zaradi takega postopanja civilne policije, ti se je zadnje čase na vso moč vrgla na aretacije ljudi, ki so znanj zaradi svojega političnega prepričanja, se nam upravičeno postavlja vprašanje, ali mar ne služijo vse te aretacije', ki so tako na hitrico pripravljene, le za ustvarjanje politične psihoze prav sedaj pred volitvami. Na vsak način bi bilo treba vseeno zato malo spretnejše insceniranjc takih zadev. Igra je namreč vse preveč diletantska lom ali bolje med gašenjem se mu je poročni prstan na prstancu leve roke zataknil v železje. Pri tem sj. je Giantori zlomil prst, tako da se je moral zateči na kirurški oddelek tukajšnje bolnišnice. Obvezano roko bo imel tri tedne. Težka nesreča na ameriški ladji Več vib siatoija pati na isžaka Na delu pri izkrcanju sladkorja z neke ameriške ladje, ki je zasidrana v Novi luki v skladišču 38. se je včeraj opoldne ponesrečil 53-letni težak Rossi Olindo z ul. Rigutti 7. Med delom, ko je bil v ladijskem skladišču, je padlo nanj z višine dveh metrov več vreč sladkorja. Pri tem je Rossi dobil težje poškodbe na hrbtu in prsih. Verjetno je, da ima zlomljene tudi kosti. Poleg vsega tega pa ima paralizirane noge. Tovariši na delu so takoj pritekli ponesrečencu na pomoč, z rešilnim avtom pa so ga odpeljali v bolnišnico, kamor ga je spremljal njegov 45-letni brat Ga. stone. Stanje ranjenca je zelo resno tako da zdravniki niso niti dali svojega mnenja. Mladina! «Glas mladih« bo odslej izhajal kot tednik. Prihodnja številka bo izšla v nedeljo. Mladina, segaj po svojem listu ! NOVO CARINE PROSTO SKLADIŠČE ZA LES NA PROSEKU TRST, 27. (AIS) — Na podlagi ukaza ZVU št. 118, ki ga je pred kratkim podpisal generalni ravnatelj za civilne zadeve, so ustanovili na Proseku carine prosto skladišče za les, ki ga v vedno večji količini prevažajo preko anglo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja. Pred kratkim je bil tudi podpisan drugi ukaz št. 115, ki se nanaša na novo skladišče za les. Oba ukaza bosta objavljena v Uradnem listu ZVU z dne 1. junija. nih organizacij. To vprašanje je bilo postavljeno zato, da bi se na sestanku, katerega bi se udeležile vse zgoraj omenjene stranke, rešilo to vprašanje. 2. Vojaška uprava ne more pooblastiti sindikalnih organizacij, da bi izvrševale nadzorstvo nad uradom za nameščanje, kakor so to večkrat predlagali Enotni sindikati. To nadzorstvo izvaja samo vojaška uprava, 2. Načrt javnih del za drugi semester t. 1. ni še dokončan. Zato vojaška uprava ne more dajati poročila o tem. V zvezi z vestjo, po kateri naj bi tržaška občina dosegla od vojaške uprave 5000 milijonov lir za gradnjo stanovanjskih hiš, je polkovnik Humphrey izjavil, naj si nihče ne dela iluzij, kajti načrt o teh hišah je pač samo načrt, ki do sedaj še r,j dokončno odobren. Polkovnik je še dodal, da ne prevzame nobene odgovornosti za to, na kakšen način in v kateri obliki je prišla ta vest v določeno časopisje. 4. Na vprašanje Enotnih sindikatov, ali bi vojaška uprava lahko dala pojasnila, če so možna nova dela, je polkovnik izjavil, da zaenkrat obstoji samo upanje, da bi v Trstu ustanovili tobačno tovarno. Ta bi v dobršni meri zmanjšala brezposelnost med ženskami. Se enkrat pa je polkovnik poudaril, da je to zaenkrat le navadno upanje. 5. Vojaška uprava izjavlja in trdi, da se število brezposelnih v Trstu znižuje Trenutno, da jih je v Trstu 18.200. ' Kes je sicer, da se število brezposelnih zmanjšuje, toda ne zaradi povečanja števila zaposlenih, temveč na račun brisanja oseb '.pisanih na uradu za nameščanje. 6. Vojaška uprava ali urad za delo odreka komisiji brezposelnih Enotnih sindikatov, da bi na delu ugotavljala ali delodajalec spoštuje zakone o sprejemanju v službo. Vojaška uprava misli še naprej to nalogo poveriti izključno le inšpekcijskemu oddelku, sestavljenemu jz italijanskih inšpektorjev. Morebitne ovadbe glede kršenja in neizpolnjevanja določil o sprejemanju v službo, sprejema urad za delo. Ta bo vršil preiskavo in bo o njenem iz-'du obvestil komisijo brezposelnih Enotnih sindikatov- ali pa prizadetega ovaditelja 7. Vojaška uprava in s tem urad za delo ne more izdati nobenega uradnega poročila o možnosti novih del. Zato bodo uradna poročila o sprejemanju na delo brezposelnih izdana le v primerih, ko bo dejansko obstajala možnost novih del. Ker pa zaenkrat obstajajo samo upanja, ki pa nikakor niso utemeljena podlaga za izdajanje uradnih poročil, ne bo izdano nobeno poročilo. * * * Opomba: Enotni sindikati bodo v prihodnjih poročilih komentirali zgoraj navedene odgovore vojaške uprave. SPOMINSKI DNEVI 1651 je bil rojen v Ljubljani Starem trgu zgodovinar Vajkard Valvasor. na Iv. PRESKRBA Konec razdeljevanja olja za brezposelne v mestu. Danes 28. t. m. bodo lahko še ves dan pri prodajalnah «La Provvida« dvignili brezposelni v mestu olje ra prednostne nakaznice. Kakor smo že sporočili, ima vsak pravico do 5 del proti odrezku «18 d«. Dodatne živilske nakaznice za težke delavce. Delodajalci, kateri še niso predložili občinskemu prehranjevalnemu uradu v ul. Rettori 2, soba št. 196, seznam delavstva, morajo to storiti do danes 28. t. m. Ce delodajalci ne bodo tega napravili, bo delavstvo, ki je pri njih uslužbeno, zgubilo pravico do dodatnih živilskih nakaznic za štiri-mesečje julij—oktober 1949. Obvestilo trgovcem z živili. Vsi trgovci z živili morajo v teku današnjega dne dvigniti nakazila za sladkor v ul. Torrebianca 27 med uradnimi urami. PROSVETNA DRUŠTVA Šentjakobsko prosvetno društvo •.(Ivan Cankar« sporočit, da bo odhod v 'Stivan v nedeljo ob 2. uri popoldne izpred gostilne Jadran. — Priporočamo točnost! Nočna služba lekarn Codermatz, ul. Tor b. Piero 2; Picciola, ul. Oriani 2; Serravallo, trg Cavana 1; Zanetti-Vivante, ul. S. Lazzaro 3; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8300, papirnati šter-ling 1870, telegrafski dolar 635, dolar 630, švicarski frank 160, 100 francoskih frankov 170, avstrijski šiling 24, zlato 1000 lir. USPEH KAMPANJE ZA PROMETNO VARNOST. TRST, 27. (AIS) — Polkovnik G. Richardson, ravnatelj javne varnosti britansko-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja, ie danes izjavil, da je s potekom sedanje kampanje za varnost prometa in zlasti s sijajnim sodelovanjem občinstva zelo zadovoljen. Pripomnil pa je, da je občinstvo pred prometno policijo za javno varnost v vsakem času enako odgovorno in ne le med varnostno kampanjo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. in 27. maja 1949 se je v Trstu rodilo 12 otrok (mrtvorojen 1). umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 5. Cerkvene poroke: mornar Rigo-vich Anton in gospodinja Kermac Egidija, mehanik Mestroni Giordano in gospodinja Košuta Frančiška, uradnik Gelli Alojz in učiteljica Poropat Graziella, učitelj Vatta Li-vijo in uradnica Rocco Nella, uradnik Bernardi August in knjigovez-ničarka Zanon Leda. Umrii so: 40-letna Puc Emilija, por. Millo, 82-letna Peruc Anita, vd. Geisberger, 64-letna Slaiter Ester, por. Cettina. 83-letna Novak Helena, vd. Bratuš, 86-letna Bregar Ivanka, vd. Harrauer, 40-letna Bastiani Marija, por. Bevilacqua, 29-letna-Sancola Marija, por. Bassanese. CENE IN POGOJI OBJAV, PRODAJE IN NAROČNINE ZA LIST ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE TRST, 27. (PIO) — Podpisan je upravni ukaz Zavezniške vojaške uprave za britansko-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja št. 29. S tem ukazom se ukinja tisti del upravnega navodila št. 1 z dne 26. septembra 1947, ki so tiče cen in pogojev za objave v listu Zavezniške vojaške uprave kot tudi za prodajo lista. V ukazu, ki bo izšel v prihodnji številki Uradnega lista, so določeni novi pogoji za objave, prodajo in naročanje, ki bodo veljali od 1. julija 1949. Izpred kazenskega sodišča Opozorilo brezposelnim Na urad brezposelnih Enotnih sindikatov v ul. Imbriani 5-1. so. ba št. 4 še vedno prihajajo brezposelni, da izpolnijo obrazce o štetju brezposelnih. Brezposelni, kj tega še niso storili, naj to čimprej store. Cim bodo te statistike izpolnjene, bodo izročene merodajnim oblastem kot o-pora predloženim zahtevam. Ir GLASUJ /a i S tem glasuješ za partizane, antifašistične politične preganjance in oškodovance Pred kazenskim sodiščem je včeraj sedel na zatožni klopi 26-letni mladenič Bruno Moratti. Obtožen je bil, da je zmerjal policijskega agenta in da mu je grozil. 18. t. m. se je Moratti najprvo napil v gostilni, nato pa se je sprl s svojim prijateljem Onoratom S. Posredoval je policijski agent, ki je skušal ločiti nasprotnika in pomiriti duhove. Medtem ko je S. sledil tem nasvetom, je Moratti besno skočil na agenta in grozil, da ga bo pretepel. V tem pa sta se približala dva agenta v civilu. Ko ju je Moratti zagledal, se je odstranil, kakor hitro je mogel v neko gostilno. Toda tu ga je zasledil policijski narednik z dvema policistoma. Vsi trije so ga povabili, naj jim sledi na policijsko postajo v Skednju. Namesto tega je Moratti tako močno udaril narednika, da je ta opotekel. Včeraj se je zaradi tega zagovarjal obtoženi Moratti. Branil se je. da je živčno bolan, da so to posledice koncentracijskega taborišča in da zaradi tega ne more odgovarjati za dejanja, ki jih stori v pijanosti. Vse bi šlo v redu, če ne bi sodniki prebrali iz njegovega kazenskega lista celo vrsto obsodb zaradi tatvine, telesnih poškodb, groženj itd. Sodišče je Morottija spoznalo za krivega obtoženih de-janj in ga obsodilo na 8 mesecev ječe ter na plačilo 800 lir globe z vsemi olajšavami, ki jih določa zakon. Šport Tekme v košarki nedeljo Tekme v košarki za nedeljo 29 t. m. za ((Pomladanski pokah), mo' ški. Na igrišču DSZ ES ob 9.30: Ske-denj-Rinaldi, ob 11: ACEGAT-Ves na. Za pokal «Mattiassi», ženske. >Ja igrišču DSZ ES ob 8.30: Rinaldi Magdalena, na igrišču Col ILVE ob 10.30: Barkovlje-DSZ ES, ob 9.30 Skorklja-Tomažič. Kolesarska dirka za pokal «Mario Derin» Športni klub Olimpija 1909 bo priredil v nedeljo 29. t. m. tradicionalno kolesarsko dirko, ki se imenuje po padlem Mariu Derinu, žrtvi nemških osvajalcev. Tekmujejo lahko športniki vseh kategorij. Proga bo sledeča: Začetek pri Sv. Soboti, Škofije, Monte Toso, Castelvenere, Buje, Sičole, Sv. Lucija, Izola, Koper, Zavije, Boljunec, klanec v Borštu, Ključ. Trbiška cesta, Sesljan, Bar-kovlje, kjer bo cilj, V tej tekmi sta v letu 1947 in 1948 zmagala Stefilongo in Sosič Rudi. Letos bodo poleg Rudija nastopila še druga znana imena kot: Rebula, Donadel, Javornik, Stibel, Rinaldi in Bartoli, tako da bo tekma v res-snici zelo zanimiva. Seveda ne smemo pozabiti tudi dveh nadobudnih Zanollo in Malika. Prihod v Barkovlje je predviden okrog 12. ure. Požar na ladji „Sebenico” Nogometni spored Včeraj okoli 16. ure popoldne je na wizbitinah ladje «Sebenico», kj leži v Stari luki, izbruhnil požar. Vzroki so sledeči: ladjo ali bolje rečeno razbitine režejo sedaj na kose, Med tem delom so se vnele razne cunje napojene z nafto in oljem v dotiku s plamenom električnega varilca. Poklicani so bili gasilci, ki so res kmalu nato prišli. V pol uri se jim je posrečilo omejiti in pogasiti požar. Škode ni skoroda nobene. Mrd tem delom se je poškodoval 28-letni gasilec Giantori Ju. lijan iz ul. degli Artisti 9. Med de- Za prvenstvo Tržaškega ozemlja na igrišču v Ankaranu ob 10: Sv. Ana-OMMSA; ob 16: Pristaniščniki-Koštalunga; v Trebčah ob 16: Dre-her-Skedenj; v Kopru ob 16: Me- duza-Milje; v Umagu ob 16; Umag-Ponziana B.; v Nabrežini ob 16: Rojan-Tovarna strojev; v Izoli ob 16: Arrigoni-Magdalena; v Piranu ob 16: Piran-Aurora. Odbojka Na igrišču Tomažiča ob 8,30: To-mažič-Sv. Marko; ob 9.30: Skorklja-FMSA; ob 10.30: Dijaško FD-DSZ ES; Col ILVA počiva. Vozni red parnikov in avtobusov Parniki Trst-Koper in obratno PARNIKI TRST—KOPER IN OBRATNO 11.00, Ob delavnikih: Odhod iz Trsta ob: 5.55, 12.05, 15.00, 17.40, 18.35. Odhod iz Kopra ob: 5.00, 6.30, 8.45, 13.30, 15.00, 17.30. Ob nedeljah: Iz Trsta ob: 7.45, 11.30, 18.30. Iz Kopra ob: 6.30, 9.00, 17.20. 14.15, 13.00, Parnik «VIDA» Piran-Izola-Trst in obratno Avtobusni vozni red v cono B in Jugoslavijo Ob delavnikih. Odhod iz Pirana: 6.00 in 14.30; iz Izole: 6.35 in 15.05; s prihodom v Trst: 7.30 in 16.00. Odhod iz Trsta: 12.00 in 18.05; iz Izole: 13.00 in 19.15; s prihodom v Piran: 13.30 in 19.45. Ob nedeljah. Odhod iz Pirana: 8.00; iz Izole: 8.35, s prihodom v Trst: 9.30. Odhod iz Trsta: 18.00; iz Izole: 19.00, s prihodom v Piran: 19.30. Parnik na progi Trst-Pulj in obratno Pulj Parnik odpluje iz Trsta v vsak torek, četrtek in soboto; iz Pulja v Trsla pa vsak ponedeljek, sredo in petek. Odhod iz Trsta ob 8.00 s prihodom Koper ob 9.00, v Piran ob 10.15, v Novi grad ob 12.05, v Poreč ob 12.50, v Vrsar ob 14.50, v Rovinj ob 15.40, v Pulj ob 17.45. Odhod iz Pulja ob 5.30 s priho- tom v Rovinj ob 7.40, v Vi tar ob 8.30. v Poveč ob 9.15, v Novi grad ob 11.15, v Piran ob 13.05, v Koper )b 14.00 in v Trst ob 15.15. (Odhod iz glavne avtobusne postaje) IZ KOPRA V TRST ob 7.00 in ob 15.30 uri s prihodom v Trst ob 8.00 in ob 16.30 uri. V KOPER ob 12.00 in ob 17.45 uri s prihodom v Koper ob 13.00 in ob 18.45 uri. V PORTOROŽ (preko Strunjana); 12.30, 19.45. V NOVI GRAD (preko Kopra, Padne in Buj) ob: 6.30 s prihodom: 9.10. Odhod iz Novega grada: 17.00, prihod v Trst: 19.45. V LJUBLJANO (skozi Postojno): 7.00, Na REKO (preko Bazovice): 7.00. V ŠTANJEL NA KRASU: 13.00. V TREBČE ob 7.25, 7.30, 9.00, 11.00, 12.30, 13.10, 17.15, 17.30, 17.50 18.30, 19.30. NA PROSEK ob 6.30, 7.30, 9.10, 11.00, 11.30, 12.30, 13.15, 15.00, 16.30, 17.15, 17.30, 18.30, 19.30. 20.30, V DOLINO in PREBENEK ob 7.20, 12.00, 13.00, 16.30, 16.30, 18.00, 19.15. V NABREŽINO ob 11.00, 15.00, 17.15. V MALI REPEN (preko Proseka) ob 14.00. V GORICO ob 7.00, 13.00, 14.30. 18.30.--------------- NEDELJSKI AVTOBUSNI VOZNI RED (Odhod iz glavne avtobusne postaje) Na PROSEK ob 10, 12.20, 14, 15, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21. V REPENTABOR ob 10, 12.30, 14, 16.30, V TREBČE skozi Bazovico In Pa-driče ob 8.30, 12.30, 15.00, 20.30. V DOLINO skozi Domjo in Boljunec ob 9, 12.30, 17, 20.30. Po isti progi odhod iz SV. ANE (Stadion) ob 13, 14, 15, 16, 18 in 19. V NABREŽINO ob 9.30, 12.30, 14.30, 15.00, 16.30. V GORtCO ob 7.00, 12.30, 13.30. 19.00, V NOVI GRAD nb 17 s prihodom ob 19.40. Sobota 28. maja Avguštin, Jaromir Sonce vzhaja ob 4.22, zahaja ob 19.43. Dolžina dneva 15.21-Luna vzhaja ob 4.14, zahaja ob 20.51. Jutri nedelja 29. maja Marija Magdalena, Dana S Mii lit.S KI) narodno gledališče z;; Tržaško ngemjjg Danes 28. t. m. ob 20 gostovanje v gledališču v KOPRU z Galsworthy-jevo igro lil 1 Jutri 29. L m. ob 15 gostovanje v gledališču v PIRANU z Galsworthy-jevo igro t. ob 20 V ponedeljek 30. l.m, gostovanje v dvorani Zadru*1 nega doma v ŠMARJAH z Galsworthy-jevo igro Šteta tobačnica PEVSKI ZBOR VIŠAVA - KON-KONEL Jutri 29, t. m. bo na Konkonelu koncert ansR**1 umetnih, narodnih in pesmi. — Zborovodja Karel štjančič. — Začetek ob 17, uf' Pevski zbor itlvan priredi jutri 29. t. m- Cankar« ob 18 koncert v Stivanu pri Devinu na Kocman). Nastopa ®°,. - urašt zbor, ženski zbor in tambur Vabljeni vsi! Slikarja Hiavaf/ in Saksid razstavljata Opozarjamo na zanimivo razstf' ivd naših slikarjev R. Hlavatvi*1 If 0 Sakside v galeriji «Scorpi°n Ajli razstavljenih delih bomo v ^ kasneje. Vabimo naše kulturo činstvo, da si razstavo od Galerija je odprta vsak a 10 do 13 in od 16 do 20 ur ■ RADIO JUGOSLO .VANSKE CONE TRSTA JE PRtC.f oD POSKUSNIMI ODDAJAJ ■ _ D4JA NA SREDNJIH VA^ VIH, 240 METROV KC. ZAENKRAT OD 7 D° OD 12 DO t4 8, IN OD 17’45nD°j 23. URE. POSLUŠALCI JAVLJAJO SVOJE PR“ pO NA NASLOV: RADIJSKA STAJA KOPER, TEL. 171 ■lil RADIO TRST II Sobota 29. maja IS49- laS. 7.00: Koledar. 7.05: Julra"^roč'iil' ba. 7.15: Napoved časa m l? gjirif0' 7.30: Jutranja glasba. 11.30-nična antologija. 12.00: iO Ljudi®* 45: iirv-iitz oittuiugija, i ti. vr ~ nazori. 12.15: Znani ork£st'*' l3.00-Napoved časa in p°rOČily pe5tr« Volivna propaganda. ^ nar^5 glasba. 13.40: Slovenske pne',I)l pesmi. 14.00: Poročila, ^- ,'a 28: f? pregled svetovnega tiska, t ■ 0 dopoldanska glasba. 14.40: VO . u j'J-lovanje političnih strank v jerne' trišnjega dne, nato Citanje 0]ast)S-17.30: ga sporeda. 17.30: Hlesn?o30: - . 18.00: Iz opernega sveta, t ’ daja za najmlajše: «0«^^. V>f Ud J d Ldi XJdJIllld,|»c. , « OoV; y Gorjancev«. 19.00: Arnold » laSb«- ------------------ 19.30: LahkaJUlj. linski koncert. l«.;iu: ua>— ooroc>*-, 19.45: Napoved časa m v ^ 20.00: Volivna propagancM. or|rl> Glasbena medigra. 20.15. me(jifit kronika. 20.25: Glasbena J periskop- ve-! 1.00: Sobo411 j6: 20.30: Programski Zabavna glasba. 21.00: - čer, nato Operetne me1° 'a Večerni koncert. 22.4.). 0oi'O^L ba. 23.15: Napoved časa ml.. sf° v6'r' ODEON, 16: cMnogo stah«, Anna Magnani. . MARCONI. 16: «Vlak se u ■ linu«, M. Oberon. -japa® BELVICDERE. 16: ((Osvojitev G. Cooper, J. Arthur. t^tiv511 ((Prikazen«. u ADIJA. 15: 16: «Suez». T. poWE zgodba. VITTOHIA. i». „t. Young o. 0r> ,jt STonio. 16: ^Pustolovec«, . de6 OPČINAH. «D* mornarja«, KC.’3 NA na enega GORI S K I DNEVNI K !Ku,lTV±hfe’' ^gPRUŽNiCA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 1 Pri delu za uprizoritev Miklove Zale je sodelovalo Standrež še ni imel takega obiska - »Najraje bi kar Uprizoriti na Goriškem, tako 2af2n° ?d-°’ kakor 3e tMiklova s t*u-V Zizkovi dramatizaciji in akrni pomanjkljivimi pripo- Slo ■fCOt 37,1 ‘;mamo tukajšnji ^uenci na razpolago, ko nimamo ene r« primerne dvorane, eni hudo borbo s premnogi• ezavami, ki se zdijo mnogo-ra‘ ■nepremostljive I> j* 0 Pa so pri prosvetnem dru-tiSD Stan^rezu videli delo in Pori * prosvetne prireditve v 9°ri, Sovodnjah, Doberdobu tuJ!a Peči, so sklenili da morajo knr 0,!* Pokazati še nekai več, Orni” ?a S° naPra’'ili s «Prisego Bori <(<*° botio videli dru- doni ■ znam° v Standrežu». In so se, rta bodo naštudi-Um«)! !° '''a'0)> ie toliko ta r°~V .d°ž‘vela v Sloveniji in 'iaškem ozemlju. bomo pa to zmogli?» so Post'Ziali nekateri- "Treba bo tel i'?* 71017 večji oder, z novi-obicv mi' Pripraviti celo vrsto IU ,, Za ziljske narodne noše, za Ja "° vojsko, treba bo poskrbeti y dovolj močno razsvetljavo! ienn zakteva veliko dela in t'se fJa"' dobro voljo bomo Otti v- Premagali», so se oglasili je L-, so bi,i odločnejši in teh le bl‘a večina 7 m * ^ grlzli so se v delo in pri- rijijJ.C’ ZazeH so sc po težkem Wo"em ^e!,i 7J07*7 s00ie rfoge. da b' S° zb*ra^ potrebne kose, ške \ narodne noše in tur. uk v°Mke uniforme, tretji so se ” ker zaradi dela pri tek. Nak ni oasa za P°oi' IS ,, °’ Pa s® je popoldan proti Sian/} .ZvedrUo in tudi obrazi Ha ^ezcev 50 se zjasnili, poseb-HraJ' ko so pinhajale od vseh Prosti nno^ice v vas in je bilo kjer .7-710 Lutmanovo dvorišče, Bretj.j stal oder, že mnogo pred ie kj,at7° Prenapolnjeno Koliko l-° ljudstva? Kdo bi jih mer- j5! uuastva? Kd ker PSe^teti! Mnogo jih je odšlo, K0 bilo več prostora, ostalo fii[. ■ je vkljub temu več tisoč. rič,, 0 tu Poleg domačinov in Go-ci, p v tudi Podgorci, Sovodenj-»o Ce. Vrna> Steverjan itd. Prišli b[ .\z Slovenske Benečije, da >ke z na odru košček sloven-^nskgod°vine in poslušali slo-h v ? odrsko besedo, ki je njim Toč n° TrePovedana. polj ”!° °b 20. uri, ko se je dobi 0[j 'ranilo, se je dvignil zastor Unnju Nosnem napetem pričaka-tek • ,e je začela predstava. Zi-ktija . razdelil dramo na tri de-^uPai>l* VSako 7,710 po tri slike. )o ji.„_ 0rej depet slik, ki traja-, Puj nad štiri ure. U^jja veliko zanimanje. tali « gotovost, ki so jo poka-^ igralci v začetku v •Prost;, iU ftasu, se je kmalu ^PrijM0 v naravno kretanje in ? ’-ps«-',!no. govorico, kot da bi n'oiJ živeli pred stoletji v y.iuv. pri drugi sliki >aPca r!'7^0 Almira Miklovega '«to. Pnb°rina, Id tajno ljubi °ti njenemu ženinu Se- evanje m kunec) Krefi i °va hčerka Milika je - ,ron. Povezana z Osvobodil-pna rada in tre-S Cia ?: _toda ne more se odlo-ter od1 Japusl‘Ia orunt in očv-{‘ žranr v Purllzane. Sele ko 'rein ri Pokate lepak, na ' a-i .cfco V,’000 okupator, da S bil °d», ,j gor jen, se tudi ona Cii-k°Vse,n0^e v Portziane. , »e . nasproten je karakter >a z Vj Lizike, ki je poroč«-iar’ •k 1, ‘oči Santo, zanikrne- ^sipri8* 3e Prodal Gestapu ;» »zda — ■ • ■ 'Efu i^ila or. d° se 2 2cn0 P0' 'n,ka j,U71ta- Lizika je cinična \7°iena je' okužila sta jo .,U||tu i, brezdelje. Pohlep po tiU dom0u P,l i2e7,e PO daljšem to- pr«Pus’p, r 56 boji, da bi oče ’>lnčkJ Posestna novorojen-.. izri ' ki g° i'na z domačo \ ^ven zakona. ... 5 stari preužitkar na po Lizikinem na- rajnikovemu Mirku. V tretji sli-kj vidimo ženitovanje in Almiro; ki kuje s svojim očetom, Benečanom Tresoglavom, zaroto in maščevanje. V drugem dejanju gledamo turški napad na kmečko gradišče. V dragi sliki smo na planini. Zala sklene, da gre k Turkom, da bi tako rešila življenje mož in fantov, med katerimi je tudi njen Mirko. Spremlja jo Davorin. Almira spletkari dalje s svojim očetom., ki je kmete izdal Turkom, ki odpeljejo Zalo v suinost potem ko je bil Davorin pri njeni obrambi težko ranjen. V tretjem dejanju, ki se godi ? let pozneje, vidimo žalostne razmere, ki so nastale na. Koroškem. Za Turki so začeli preganjati svobodne kmete.puntarje graščaki in jim rubili posestva. Almira med tem snubi po posrednikih Mirka, ki končno pristane ker misli, da je Zala zanj izgubljena. V drugi sliki tega dejanja vidimo turško ječo, v kateri je zaprta Zala, ker noče ugoditi sultanu. Straži jo janičar, ki na se ob Zalinem petju nGor čez izaro» spomni svoje daljne domovine in kmalu sta spoznala, da oče. straži svojo hčer. Skupaj pobegneta iz ječe in po dolgem tavanja pridela v domači kraj ravno v trenutku, ko Davorin, ki je bil na svatbi Almire in Mirka kot berač in se mu je povrnil izgubljeni spomin, odkriva svatom Almirine spletke in izdajstvo njenega očeta, kateremu pa so Turki vseeno od robili glavo. Delo konča z dokončno svatbo Serajnikovega Mirka in Miklove Zale, med tem ko vaščani izženejo čez mejo zdražljivo tujko Almiro. Kdo od igralcev je bil boljši? Tu bi bilo težko reči kaj določnega, ne da bi delali krivico enemu ali drugemu. Predvsem moramo pomisliti, da so bili igralci po večini ljudje ki so zrasli pod prejšnjim režimom, in niso obiskovali slovenskih šol. Se pred nedavnim je mnogim med njimi že samo čitanje delalo preglavice, kaj šele, da bi pravilno na-glaševali in doumeli pomen besed in smisel dejanja. Kdor je upošteval vse te skrite težave, se je moral čuditi veli-:kemu napredku, ki so ga pokazali domači igralci. Tudi je lahko doumet ogromne napore, ki 'jih je' imel režiser, da je navadil igralce pravilnega na.glaševanja in naravnih 'kretenj. Moramo mu priznati, da je svojo nalogo prav dobro rešil in odpravil večji del takih pomanjikljivosti. Almira je svojo težko vlogo hinavske in spletkarske tujke zelo dobro podala in je bila zlasti na višku v drugi sliki, ko naščuva Davorina proti ženinu. Njene kretnje in besede so tukaj tako naravne in neprisiljene, da so ji ljudje ploskali pri odprtem odru. Prav tako se je dobro odrezala Zala, ki je svojo igro lepo stopnjevala ter zlasti lepo pokazala svoj obup in svojo bol pri ugrabljanju. Njen ženin Mirko je tudi dobro podal svojo vlogo, le tu in tam bi njegovi gibi in ravnanje morali pokazati več fantovske samozavesti in uporne odločnosti, dočim je bil v govoru prav dober. Tujec Tresoglav je bil dobro podan lik hinavskega in spletkarskega tujca in tudi Strelec je izdelal dober lik nesrečnega propalega kmeta, ki išče v vinu tolažbe svoji nesreči, Ne smemo pozabili tudi Davorina, ki je s svojo neprisiljeno igro osvojil naklonjenost gledalcev, Pa tudi vsi ostali so pokazali, da so vložili veliko truda in so se skrbno pripi-avili na to veliko preizkušnjo ki so jo zadovoljivo prestali ter bodo v prihodnje gotovo še lepše razvili svoje zmožnosti. Mnogo pozornosti je vzbudil prizor v turški ječi, le preoblačenje evnuha bi morali izvesti boli naravno in verjetno. Omenimo naj še otroke pri svat- bah ki so se neprisiljeno kretali med odraslimi igralci. Čeprav je igra trajala preko polnoči in so nekaj časa grozili tudi oblaki z dežjem, vendar so osi gledalci vztrajali pri predstavi do konca in se tudi številnim otrokom ni prav nič spalo. Tako odrasli kot mladina so se ves čas predstave obnašali zelo mirno in disciplinirano, kar je najboljši dokaz, kako jih je zajelo dogajanje na odru. Skupina beneških Slovencev, ki so tudi prišli na predstavo, je zrla na oder kot na neko novo, skrivno razodetje. «Kako vam. ugaja, mamica, «sem vprašal med odmorom staro ženico, ki ji je trpljenje vrezalo globoke gube po vsem obrazu. «Kako?» me je pogledala kot zamaknjena. Potem, pa se je zganilo v njenem obrazu: «Veste kaj, mi bi najrajši kar tukaj o-stali. Saj je tako lepo pri vas! Kdaj bomo pri nas doma doživeli kaj takega?» Izzivači niso uspeli Predstavo bo treba vsekakor čimprej ponoviti, kar je bila splošna želja vseh obiskovalcev, zlasti pa tistih, ki niso dobili več prostora. Vse je poteklo v najlepšem redu, čeprav se je med predstavo pripeljala iz mesta peščica esulov, poslana od bog si ga vedi koga, ki je poskusila motiti predstavo in izzivati zbrano množico. Ljudje Pa so ostali mirni in se niso brigali za izzivače. Policija pa je lahko še enkrat ugotovila, da nismo Slovenci tisti, ki povzročajo nerede, ampak da je naše ljudstvo željno predvsem domače besede in domače kulture, ki mu odpirata mnogo obzorja. Naša in splošna želja vseh je, da bi imeli še več takih predstav in ne samo po naših vaseh, am-pak tudi v Gorici, kjer smo jih prav tako potrebni. SifnosH z blagom nemške vojske Največ časa pa je dopoldne zavzela razprava proti trem podjetnikom iz Gradeža obtoženim, da so v svojem podjetju uporabili material iz tujine in niso zanj plačali carine. Gradbeno podjetje Raugna Marij iz Gradeža je leta 1945 zgradilo v Gradežu nekaj poslopij za nemške okupacijske čete. Ob odhodu so Nemci Raugni dolgovali zaradi dela še 700.000 lir ln ker niso imeli denarja, da bi dolg poravnali, so Raugni zapustili za to svoto odgovarjajočo količino železa. Material je Raugnija nato prodal tvrdkam Gaddi Ivanu in Comellu Angeiu. Po prihodu angloameriškim čet pa so carinske oblasti, ki so ta material smatrale za uvožen, zahtevale od imenovanih podjetij plačilo carine. Ker pa podjetja tega niso storila in trdila, da material ni bil uvožen, temveč domače proizvodnje, so jih carinske oblasti kratko malo izročile sodišču. Včeraj pa so bili trije podjetniki oproščeni, ker niso zakrivili kaznivega dejanja. vse ljudstvo -pri vas ostali" IZPRED SOD1SCA Neutemeifen sum Lanskega julija je iz spalne sobe Palluzzaro Savine in sestre Elide iz Moše izginilo 16.000 lir, zlata verižica z obeskom, zlata uhana in dva srebrna obeska. To se jo zgodilo nekega večera, ko sta bili sestri odsotni in je ostala doma sama hišna gospodinja Zorzin por. ZofC. Sestri sta tatvino takoj naznanili orožnikom, katerim so prijavili kot osumljenko tatvine Zorzinovo. Ko so jo orožniki poklicali na zasliševanje, je Zorzinova seveda odtočno zanikala in rekla, bi bila vsaka preiskava zaman, ksr da bi tatov, ki so se vtihotapili iz pritličnega okna sobe, ki gleda na vrt, prav gotovo nikoli ne izsledili. Ta izjava je v orožnikih potrdila sumnjo in so zato Zorzinovo prijavili sodnin) oblastem. Na sodišču pa se je izkazalo, da je obtožba povsem neutemeljena Skrivna tobačna plantaža Nato je zasedel zatožno klop 78-letni kmet Medeot Alojz iz Fare. Na njegovem vrtu so financarji iz-taknili 39. lepo rastočih tobakovih rastlin. Medeota, ki je z gojitvijo tobaka brez predpisanega dovoljenja kršil zakon o državnem monopolu, so prijavili sodišču, kjer so ga včeraj obsodili na 15 dni zapora Vino ga je zaneslo čez mejo Da zanese vino človeka, ki ga je spravil malo preveč pod klobuk, od enega cestnega jarka do drugega, to če ni tako čudno in se večkrat primeri. Manj običajno pa je, da bi se tak človek opotekel kar iz ene države v drugo. Tako pa se je zgodilo kmetu 44-letnemu Ferlalu Albinu iz Rupe, o katerem pravi policijski zapisnik da je spil kakšen kozarec vina več, kakor bi bilo morda potrebno. Nato je šel na svojo njivo tik ob meji in se pri hoji toliko zmešal, da je ali si ze naročnik »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* zašel preko meje, kjer je naletel na jugoslovanske obmejne stražnike. Ker n. imel pri sebi obmejne izkaznice, so ga odpeljali na povelj stvo in po nekaterih formalnostih izpustili, da se je lahko vrnil domov. Poulava razbitih jajc Pred dnevi je šofer Cecchin Angel iz Vidma peljal s svojim kamionom tovor jajc na trg v Tržiču. Pri cestnem prehodu blizu S. Polo pri Tržiču pa je počila guma pri enem kolesu in je pri tem izgubil kamion ravnotežjet er se je prekucnil, ko se je zaletel v ograjo pri bližnji hiši. Šofer je odnesel le lažje poškodbe na rokah in nogah. Vse drugače pa je bilo s tovorom, ker so se zaboji razbili in z njimi vred tudi okrog 10.000 jajc, da je njihova vsebina lezla kot lava po cesti in jarkih. Skoda na kamionu je majhna, dočim cenijo škodo na razbitih jajcih okrog 200.000 lir. Jutri 2'J. t. m. ob Iti. uri popoldne priredi prosvetno društvo ajezeros v svoji dvorani v Doberdobu kulturno prireditev. Na sporedu je komedija tro-dejanka «Vozel», ki jo je spisal srbski pisatelj Peter Petrovič. Kdor si želi nekaj uric prisrčnega smeha, bo prišel jutri v Doberdob. Krminski brezposelni hočejo delo Pred nekaj dnevi se je zglasila pri občinskem tajniku v Krminu posebna deputacija brezposelnih, ki je zahtevala takojšnjo zaposlitev. Med drugim so zahtevali, naj bi takoj začeli z deli za preureditev in popravilo cest v samem Krminu ker so bila ta dela že dovoljena. Obenem so zahtevali, da naj se občina bolj pobriga za. zdravstveno pomoč brezposelnim in družinam. ZDRAVNIŠKI POPUST UPOKOJENCEM Na pobudo pokrajinskega sindikata za upokojence je odbor zdravniške zbornice svetoval svojim članom, naj računajo pri svojih honorarjih 50% popusta upokojencem. To seveda ne velja za zdravniški material, ki ga zaračunajo za njegovo polno ceno. Zbornica upa, da se bodo vsi zdravniki držali tega navodila. Upokojence pa opozarja, da bodo pri zdravniškem pregledu morali predložiti sindikalno izkaznico za leto 1949 in če potrebno tudi osebno izkaznico. SEJA OBČINSKEGA SVETA Za povzdigo krajevnega vrtnarstva Poučevanje raznih problemov brez dokončnih sklepov Niso odpotovali v Ljubljano Posebna trgovinska delegacija iz Gorice, ki bi morala preteklo sredo odpotovati na pogajanja v Ljubljano, zaradi nepredvidenih zadržkov še ni mogla oditi. Verjetno bo odpotovala x začetku prihodnjega tedna. Kakor smo že poročali je imel občinski odbor svojo redno tedensko sejo zaradi praznika v sredo namesto v četrtek. Ob začetku seje je župan poročal o nameravanem obisku predsednika republike v Gorici. Sedaj pričakujejo še dokončnega uradnega poročila in so ob tej priliki določili nekatere podrobnosti slovesnosti, ki se bodo vršile ob obisku v ponedeljek 6. junija popoldne in pri katerih bo sodelovala tudi občina. Nato so odborniki razpravljali1 (krajine, število delavcev. Odborniki so sklenili, da se bodo za stvar zavzeli in zainteresirali razne organe, ki pridejo pri tem vprašanju v poštev, da bi izvedeli za njihovo mnenje. Nato so razpravljali o novem že-ležniškem voznem redu in sprejeli sklep, da bodo poslali prometnemu ministrstvu in železniški direkciji posebno poročilo, v katerem bodo predlagali spremembo sedanjega urnika, ki bi ga bilo treba bolje prilagoditi potrebam Gor.ce in po- med drugim tudi o zidavi ograjnega zidu pri šoli «Favetti», za katerega so določili svoto 400.000 lir, katere bodo potem dopolnili v zvezi z ugotovitvijo in odobritvijo odškodnine za vojno škodo. Sklenili so tudi pripraviti podroben načrt javnih del v parkih in mestnih vrtovih, za kanalizacijo, športna igrišča in vodovode, da bi tako pravočasno napravili načrt za delo, s katerim bi nudili zimsko pomoč brezposelnim. Občinskim podjetjem so poslali v nadaljnje proučevanje načrt za dobavo pitne vode letališču, ki ga ima v upravi aeroklub. Predlog je prejela občina in občinska podjetja morajo izdelati podroben proračun glede stroškov. Za tem so odborniki razpravljali o oddaji v najem zunanjega dvorišča na gradu, kjer bodo imeli v letni sezoni prireditve. Sklenili so, da bodo glede tega zavzeli končno odločitev, ko bodo dobili ponudbe od raznih podjetij, ki se zato zanimajo. Zveza direktnih poljedelcev je predložila občinskemu odboru spomenico, v kateri zahteva nekatere olajšave, ki naj bi pripomogle k j pretresali važni problemi, ki se ti-povečanju pridelovanja zelenjave, j čejo te kategorije, naj se ga delavci Na ta način bi lahko zaposlili večje I polnoštevilno udeleže. V zvezi z ukrepi v korist občinskih nameščencev so odobrili nekatera izboljšanja v korist družin tistih uslužbencev, ki so še vedno deportirani, Ta izboljšanja bodo izenačila njihove prejemke z onimi drugih uradnikov občinske uprave. Ob koncu so odborniki razpravljali še a namestivi strokovne umetniške šole in o javnem kopališču. Glede obeh teh dveh vprašanj so poverili nadaljnje proučevanje posameznim občinskim odbornikom, ki naj izdelajo podrobne načrte, da jih bodo pozneje predložili občinskemu odboru na eni prihodnjih sej. Zborovanje tekstilnih delavcev Sindikat tekstilnih delavcev (FIOT) vabi vse tekstilne delavce in delavke v Gorici na zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo 29. maja ob 9.30 v prostorih Delavske zbornice v ul. XXIV maja št. 1. Ker se bodo na tem zborovanju KOLESAR SI JE ZLOMIL NOGO Včeraj je moral goriški Zeleni križ na pomoč 38-letnemu delavcu Bucchignonu Rihardu iz Gradiške, ki je na poti z dela domov zadel s svojim kolesom v debel kamen in se prevrnil. Pri padcu si je zlomil desno ramo in se laže potolkel po glavi in obrazu. Odpeljali so ga v bolnico Brigata Pavija, kjer se oo moral zdraviti verjetno več tednov. KINO VERDI. 17: «Zaklad v Siere Madrc«, H. Bogart. VITTORIA. 17: «Vojak najemnik«, D. Fairbanks. CENTRALE. 17: «Toreador», S. Lau-rel in O. Hardy. MODERNO. 17: «Sin viharja«, D. Andrews. EDEN. 17: «Zorro», D. Haydler. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 30f/ts PR8TL. - TEL. 70 Nakazil a iadiislrifske izdelke nameščen«, hi se se odlikovali uri dele Odkup sadja in zelenjave nekaj po vezanih cenah Odkup sadja, predvsem češenj in jagod, je V polnem teku po vsej Koprščini. Crešnje so dobro obrodile in kmetje imajo letos od njih precejšen dohodek. Tudi jagode so se letos obnesle, le prepogosti dež jim dokaj škoduje. Graha v tem letu ni mnogo, ker mu je škodila suša v marcu in a-prilu. Majski dež pa nikakor ni mogel popraviti že nastale škode. Le ena vrsta zgodnjega graha je vzdržala in sicer tako imenovani nizki zelenjak (verdon). Ta vrsta graha je odporna in dobro rodi, ter jo sadijo največ v Bertokih, Sv. Tomažu, Pradah in v Srminu. Zato ima tudi Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Bertokih največ dela z odkupom in odpoši-Ijanjem-odpremo graha. Kmetnaprozi v Sv. Luciji in Sičolah, ki sta lansko leto imele velik cdkrup graha, Se letos s tem ne moreta toliko pohvaliti. Ti dve zadrugi kakor tudi zadruge V Strunjanu, Izoli in Kopru odkupujejo precej jagod. V teh zadrugah kakor tudi v Bertokih in Semedeli se je pojavil že prvi krompir, ki ga zadruge ravno tako oddajajo izvoznim podjetjem. Kmetijska nabavno-prodajna za_ druga v Marezigah, ki je lani začela prva z odkupom, je tudi letos med prvimi, čeprav se čuti tudi tu občutno pomanjkanje graha. Kmetje upajo, da jim bo krompir nadoknadil izgube pri grahu, ker je v tem mesecu ugodno vreme za krompir in ostale povrtnine. Tilcvice so se prav tako že pojavile in kmalu bodo tudi kumare krastavci na trgu. Vreme je, kot sem že dejal posebno za povrtnine ugodno, vendar če bo preveč dežja, zopet ne bo veljalo. Vrste vprežnih voz se pred zadrugami z vsakim dnem večajo in bodo dosegle višek z odkupom paradižnikov. Kmetovalcem so šle ljudske oblasti toliko n« roke, da so dovolile odkup graha in prvovrstnih češenj po vezanih cenah. Na ta način so dale kmetovalcem možnost, da si lahko nabavijo svoje potrebščine po najnižjih cenah, to je tudi po vezanih cenah. Zadružne poslovalnice in skladišča so polna raznega industrijskega blaga in drugih izdelkov, tako da si bo podeželsko prebivalstvo lahko nabavilo vse, kar potrebuje. To je ponovni dokaz, kako naša ljudska oblast skrbi za zadostitev RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA JE PRIČEL S POSKUSNIMI ODDAJAMI. OD-DAJA NA SREDNJIH VALOVIH 240 METROV ALI 1.250 KC. ZAENKRAT OD 7 DO 8.. OD 12 DO 14. IN OD 17,45 DO 23. URE. POSLUŠALCI NAJ JAVLJAJO SVOJE PRIPOMBE NA NASLOV: RADIJSKA POSTAJA KOPER, TEL. 171. potreb vsega prebivalstva, predvsem pa našega delovnega ljudstva. P0 dolgih zimskih mesecih, ko si kmetovalec ni mogel kupiti raznih potrebščin, bo imel torej sedaj priliko, da napravi to v veliki meri. Glede postopanja pri odkupu je treba omeniti, da je letos odprema blaga dobro organizirana, tako da blago ne ostaja nepotrebno dolgo v skladiščih in prihaja sveže na trg. Moramo še omeniti to, da je tudi odbira sadja in zelenjave letos neprimerno boljša, čeprav ni še vse tako, kot bi moralo biti. Opažamo pa. da je stalen pouk in pojasnilo le zaleglo in da smatrajo kmetje po večini zadruge kot svoje’ ustanove. Zato jim posvečajo vedno več pozornosti zavedajoč se, da gre to v njihovo lastno kot tudi skupnokorist. Velik vpliv imajo pri tem kmečke obdelovalne zadruge, ki v vprašanju pravilne in stroge odbire blaga prednjačijo pred ostalimi zadružniki. Sčasoma in z vsakoletno prakso bo prišlo do popolne ureditve odbire in klasifikacije pridelkov, kar bo samo dvignilo sloves naših pridelkov C. S. Narodna zaščita v Kopru proslavila Titov rojstni dan Za 57. letnico rojstva maršala Tita in za zaključek 20-dnevnega tekmovanja «Za Tita« je Klub narodne zaščite v Kopru v svojih prostorih organiziral prav lepo prireditev. Obiskovalcem, ki so napolnili klubove prostore, je podal tov. poročnik Terčon Ludvik v slovenščini najprej kratek življenjepis maršala Tita, nato pa podal njegov pomen za zgodovinski razvoj jugoslovanskih narodov. Zlasti je podčrtal dejstvo, da vodi tovariš Tito Jugoslavijo modro in preudarno sedaj v miru, kot je modro in preudarno vodil njene narode od zmage do zmage v času bbjrip. Navzoči so nagradili govor z enodušnim odobravanjem.. — Za tem je spregovoril v istem smislu, samo v italijanščini, tov. Legiša. Bruno. Tov. Terčon je nato pmdal poročilo o uspehih tekmovanja «Za Tita», pri katerem so člani narodne zaščite v Koprru s prostovoljnim delom doprinesli nekaj nad 13.000 delovnih ur, ki predstavljajo vrednost čez 1 milijon lir. Za ta uspeh, na katerega so naši zaščitniki lahko ponosni, so dali prisotni duška svojemu zadovoljstvu s tem, da so vse prisotne zaščitnike burno akla-mirali. Vso sposobnost je pri tem večeru pokazal tudi moški pevski zbor, ki je lepo, ubrano in čustveno zapel nekaj pesmi. Nastopila je tudi dramska sku. pina zaščitnikov in sicer z igro «Vrnitev», ki jo je ljudstvo sprejelo ugodno. Vse vloge so bile dobro zasedene. Gostovanje SNG v Istrskem okrožju Slovensko narodno gledališče v Trstu bo gostovalo z Galsworthy-jevo igro ((Srebrna tobačnica« in sicer: Danes 28. maja ob 20. uri v gledališču v Kopru. Jutri 29. maja ob 15. uri v gledališču v Piranu in v ponedeljek 30. maja ob 20. uri v Šmarjah, v dvorani zadružnega doma. V Kopru je prodaja vstopnic danes od 10. do 12.30 in eno uro pred pričetkom pri gledališki blagajni. Na podlagi ukaza komandanta odreda J A z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO-ja za Slovensko Primorje in oblastnega NO-a za Istro z dne 20. februrja 1947 ter na podlagi odloka IO OLO z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LQ o izdajanju odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja izvršilni odbor istrskega OLO sledečo: ODREDBO o preskrbi delavcev in nameščencev z dodatnimi nakazili za nabavo industrijskih izdelkov. Cl. 1. Delavci in nameščenci, ki so se odlikovali pri delu, prejmejo «do-datna nakazila« (posebne izkaznice za dodatno preskrbo). Cl. 2. Pravico do dodatnega nakazila imajo delavci in nameščenci, ki so zaposleni vsaj tri mesece pri istem delodajalcu, oziroma, ki niso zapustili svojevoljno službenega mesta. Cl. 3. S pridobitvijo pravice do dodatnega nakazila za lastno osebo sta delavec in uradnik pridobila pravico do dodatnega nakazila tudi za svoje družinske člane, za otroke ie do izpolnjenega 16. leta, razen v primerih, ko otroci študirajo, kakor tudi tedaj, če so člani družine, čeprav imajo nad 16 let, nesposobni za delo. Cl. 4. Dodatno nakazilo vsebuje določeno število nakazil v denarju. Skupna vrednost vseh odrezkov znaša 1.000 lir. Dodatno nakazilo se glasi na ime potrošnika jn je veljavno samo v zvezi z osnovno nakaznico za živila, tkanine in obutev. Cl. 5. Dodatna nakazila bo razdelil okrožni odbor Enotnih sindikatov po svojih podružnicah. Cl. 6. Z dodatnimi nakazili je mogoče kupiti sledeče proizvode, ki so v prosti prodaji: a.) Vse vrste predmetov in železa. b.) Vse vrste predmetov iz stekla. c.) Vse vrste predmetov iz keramike. č.) Vse vrste obuval. d.) Vse vrste predmetov iz gumija. e.) Vse vrste tkanin. Cl. 7. Prodajo predmetov na dodatna nakazila bodo vršile vse prodajal-nice konsumnih zadrug, občinska podjetja in trgovinske družbe (delniške družbe, oziroma družbe z omejeno zavezo), ki vršijo prosto prodajo predmetov, kakor jih navaja čl. 6. te odredbe. Cl. 8. Lastnik dodatne nakaznice ima pravico do 50 odstotkov popusta-odbitka na cene predmetov, ki jih navaja čl. 6 te odredbe, tako da plača polovico celotne kupnine v gotovini in drugo polovico z odrezki dodatnega nakazila. Ce lastniku dodatnega nakazila ne zadostujejo vsi odrezki za kritje 50 odstotnega odbitka, ima plačati razliko v gotovini. Cl. 9. Prodajalnice konsumnih zadrug, občinskih podjetij in trgovinskih družb bodo obračunale oziroma povrnile prejete odrezke pri Zadružni poslovni zvezi, ali pri ravnateljstvu komunalnih podjetij in trgovinskih družb in sicer najkas-sneje do 5. dne vsakega meseca. Zadružna poslovna zveza, odnosno ravnateljstva podjetij bodo predložile končni obračun svojega obratovanja okrožnemu LO za I-stro, oddelek za trgovino in prehrano, najkasneje do vsakega 10. v mesecu. Oddelek za trgovino ih prehrano okrožnega LO za Istro je pooblaščen, da izda podnebna navodila za izvršitev te odredbe. Cl. 10. Ta odredba stopi v veljavo 1. junija 1949. v hite in Jhimo’i')ki diiemihl ‘tm h,”bo Janža, ki se z mo-- ■ p ‘Pravlj N 'La za oni svet. Uo- W suoie ljudi ima {j^Ba 3e čezenj m nd-Itj ^la hn5' fUrij h®'0 krepka ženska, C,.0t4a 1 ?a Kreflovi no, saj % 3 starim Kreflom, a .. ^ojih osebnih zadev Ne**0 Vllčnllc se je udi m postal je blokfirer, b>di 'eh St Kreftovim otrokom je boter ter jih skuša zato ščititi, dokler bi sam ne prišel v nevarnost Udeleži se hajke za Lackom, prodana duša je in plača z glavo svoje izdajstvo, kot ga plača pozneje tudi Santa, ki ga ustreli Franček, preden odhiti v partizane. Dogajanje v tej močno napisani dranii se razvija počasi, kot da bi se premikalo težko kolesje. Zdi se, kot da bi bil hotel avtor poprej, preden privede dogajanje do končnega razpleta, povedati o vsaki svoji osebi čim bolj natančno in podrobno vse, kar se ga tiče in kar se avtorju zdi omembe vredno. V tem pogledu bi rekel skoraj, da gre Potrč že predaleč, ker gre to na škodo dinamičnosti in dramatičnosti igre. Toda «Lacko in Krefliv so kot celota drama, ki je močno in z dobrim prijemom napisana. Posebno vrednost ji daje po mojem mnenju dejstvo, da prikazuje izraz iz osvobodilne borbe na Štajerskem, ki je še vse premalo znana in razsvetljena. Vsekakor je Potrčeva drama nov in poziti-ven doprinos k umetniškemu oblikovanju heroične epopeje naše osvobodilne borbe. Delo je režiral FRANC ZfZKK s počasi se prožečo dinamičnostjo, smiselno ga je pravilno dojel ter mu dal krepko in enotno patino. GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME iiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiii!iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinij_ ijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiijji miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiniiiim BRATKO KRETI 1 | IVAN POTRČ | | GRIBOJEDOV 1 M miHTI i" I LACIIO IN i!litlU I.................................................................................................................( SflRlt PAMETNIMI ( iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiniiiiiiii iiiiin« miMiiiimiiiiiioiiiiimimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiinimii V GLEDALIŠČU A. RISTORI V KOPRU Starega Krefla je igral LOJZE POTOKAR, ki ga je naše občinstvo spoznalo kot odličnega igralca v prvem slovenskem filmu "Na svoji zemljin, kjer je igral pogumnega partizana Sovo. Lojze Potokar je močan karakterni igrale c, ki oblikuje instinktivno ter je zmožen velike dramatične dinamike in toplega čustvovanja. Z Jurom Kreflom je postavil monumentalen lik trdega štajerskega kmeta. Sina Frančka je igral STANE POTOKAR s pravilno karakterizacijo tega spočetka kolebajočega značaja, ki se naposled vendarle odloči za močno dejanje VLADOSA SIMČIČEVA in ALENKA SVETELOVA sta krepko izoblikovali nasprotujoče si karakterje Kreftovih hčera. Blokfirer ja Vilčnika je ustvaril MILAN SKRBINŠEK, ki se ga naše občinstvo, kolikor ga je starejšega, še živo spominja izpred 30 leti, ko je bil v tržaškem Slovenskem gledališču vodja, režiser m igralec. Santo, gestapovskega konfidenta in ovaduha, je igral MAKS FURIJ AN z dobro karakterizacijo te dvolične osebe, ne da bi se mu poznalo, da je šele zadnji čas vskočil v igro. Dober tip je postavil BOJAN PEČEK s stricem Janžo, RUSA BOJČEVA pa je podala krepak lik. Kie1 leve dekle Treze. Učinkovit je bil JOŽE LONCINA v svojem nastopu kot Nemec. Igra, ki je bila večini gledalcev razumljivejša od "Kranjsk h komedijantov», ki zahtevajo večjo zgodovinsko in literarno pripravo, je doživela prodoren uspeh. III. Komedija «Gorje pametnemu» spada v železni repertoar ruskega gledališča in je dosegla svetovno slavo, Gribojedov (17H5-IS29) jo je napisal leta 1824 in je naj- ostrejša, a obenem umetniško naj-dovršenejša kritika tedanje ruske fevdalne družbe. "Komedija "Gorje pametnemu» je drama o boju med pametjo in neumnostjo, med lučjo in temo. V ta boj je zajeto vse: etično, socialno in člooe-ško. Boj zoper neumnost, mračnjaštvo in omejenost je v vseh časih napreden, revolucionaren boj. Zato sodi to delo med najnaprednejše dramatske umetnike v svetovni književnosti, Cacki sam pa stoji v galeriji likov, kakor so Don Kihot, Hamlet, Figaro in drugi, v katerih bistvo je zajeto narodno, ljudsko in občečloveško, doživeto iz svojega časa in stvariteljsko upodobljeno za vse čase.« (Dr. Bratko Kreft v Gledališkem listu ljubljanske Drame št. 12-13). Gribojedov nam je naslikal v svoji komediji vrsto ostro izbru-šenih karakterjev, ki jih preko ust svojega junaka Cackcga raz- galja do kosti. Po triletni odsotnosti v tujini se vrne plemič Cucki v Moskvo, da bi zasnubil lepo Sofijo Pavlovno, hčerko svojega znanca Famusova, na katero je mislil vsa ta tri leta. Sofija Pav-lovna je tipičen produkt svojega okolja. Jedkost Cackega jo boli in vznemirja. Njegove plemenite iskrenosti ne spozna, kaj hitro pa nasede nizkotnemu karieristu in hinavskemu stremuhu Molčalinu, ki se hoče preko nje prilizniti njenemu očetu, pri katerem je v službi kot tajnik. Cacki je oster re-zoner, strasten resnicoljub, ki oa pokvarjenost okolice, v kateri mu je sojeno živeti, boli S svojo iskrenostjo se naposled vsem zameri. Zasovraži ga tudi ljubljena Sonja in mu nakuha grdo intrigo s tem, da ga razglasi za blaznega. Končno tudi Sonja spozna, da je osladni Molčalov navaden podlež in da jo sploh ne ljubi, toda tudi Cacki izve, da je bila prav Sonja povzročiteljica nesramnega izmišljajo o njegovi blaznosti, ki ga je v družbi onemogočila. Zato za vedno zapusti dekle ter podlo in bedasto družbo. Režiser DR. BRANKO GAVEL-LA in inscenator VLADIMIR ZEDRINSKl sta z igralci in z vsemi sodelujočimi vred postavila na oder komedijo Gribojedova z veliko umetniško in stilno dovršenostjo. Predstava je bila kot celota harmonično zaokrožena in igralsko na višku. Vsak igralski lik je bil mojstrovina zase. Kdor pozna na pr. italijanski teater, se bo čudil, da so v komediji Gribojedova igrali majhne in epizodne vloge naši najboljši gledališki umetniki. In kakšni liki so bili to! Nekateri izmed njih so imeli komaj po dva ali tri stavke teksta, a si imel ob koncu občutek, kot da si jih imel ves večer pred očmi, MARIJA VERA, NABLOCKA, SARICEVA KRALJEVA, LEVAR, GREGORIN, PEČEK, M J LAV C, S NEDELJ, in šestero knežen: VLA-DOSA SIMČIČEVA, VIDA LEVSTIKOVA, TINA LEONOVA, IVANKA MEZANOVA, ALENKA SVETELOVA in DRAGA AHACICEVA so s celo plejado drugih igralcev ustvarili nepozab- ne like v besedi, kretnji in stilu carske ruske družbe pred 125 leti. Famusova je izdelal STANE SEVER o ene ga od onih svojih čudovitih karakterjev, kakršnih nam je že ustvaril celo vrsto in s katerimi je postal eden izmed najbolj mnogostranskih stebrov na umetniških osebnostih bogate ljubljanske Drame. Kdor ga je videl v filmu "Na naši zemljin, kot Matička v «Kranjskih komedijantih« in kot Famusova v "Gorje pametnemu», si bo mogel ustvariti približno predstavo o razsežnosti in karakterni mnogo-stranosti njegove igralske nadarjenosti. Cackega je igral SLAVKO JAN z ognjevitostjo vročega resnicoljuba, ki si je kot nekakšen drugi Hamlet postavil za nalogo, postaviti stvari o gnili človeški družbi na njihovo pj-avo mesto. Čudovita je bila ANČKA LEVARJEVA kot Sofija Pavlov-na in z njo na isti višini je bila VIDA JUVANOVA kot Liza DE-METER BITENC je dal Molčalinu vse potrebne atribute podlega stremuha in lizuna Imeniten je bil JANEZ CESAR kot polkov-nik Skalozub. Klasična ruska komedija je našla tudi v Kopru spoje ljubitelje in je povsem očarala številno občinstvo. VLADIMIR BARTOL PRIMORSKI DNEVNIK — i — 28. maja IM* Z vso odločnostjo zahtevamo spoštovanje miro (Nadaljevanje s 1. strani) naše borbe in obenem bo to služilo za nadaljnje razkrinkavanje vseh razbijačev, našega demokratičnega gibanja. Poglejmo še. na kaj naslanja Vršič svojo politično taktiko v odnosu do sedanje situacije v tržaškem delavskem gibanju. J.) Sprejetje resolucije Informbi roja. 2.) Od članov množičnih organi zacij, naj se ne zahteva, da se izjasnijo za ali proti resoluciji. 3.) Nadaljevanje v glavnih osnovah politične linije pred resolucijo Informbiroja. Osnovna parola bodoče akcije naj bi bila enotnost delavskega in demokratičnega gibanja. Oblike borbe: v okviru obeh partij (pri tem misli na Vidalijevo in našo), najširša akcija v cilju združitve obeh partij in jormiranje enotnega vodstva obeh partij in ostalih množičnih organizacij. Na prvi pogled bi mogle te točke marsikoga v dobri veri prevarati. Bistvena je za Uršiča prva točka, vse ostalo je samo krinka, s katero bi rad pripravil dobro misleče ljudi za dejansko sprejetje Vidalijeve razbijaške politike v celoti, kvečjemu še za še večje razbijanje in cepljenje delavskega gibanja. Kaj pomeni drugega kot to korak, ki so ga napravili Marino. Maule in Ri-gonat pod Uršičevim vodstvom. Kaže, da imperialistom in vsej domači reakciji še ni dovolj in da bi hoteli še bolj razcepiti delavsko gibanje ter tako izkoristiti do kraja nastalo situacijo po resoluciji In-jormbiroja. V. poštene namene Uršiča ne more nihče več verjeti. Pred seboj imamo tudi njegovo pismo «Primor-sitemu dnevniku» od včeraj, v katerem hoče dati. pojasnilo na našo včerajšnjo izjavo, češ da ni točno, kar mi tam trdimo, ko javljamo njegovo izključitev iz partije, ker da to ni mogoče, ker je on že več let prav za prav član KPS (KPJ) ter podvržen torej disciplini jugoslovanske komunistične partije. Samo na sebi to sicer ne bi bilo nič tako posebnega, če ne bi vedeli, da je Uršič pred 20 dnevi v pismu našemu izvršilnemu komiteju odločno zahteval, da se reši njegovo vprašanje kot člana naše partije ter da se mu dodelijo vse pravice in dolžnosti, ki jih ima vsak član partije. Ko je bil nato izključen iz partije zaradi vprašanja, o katerih smo spredaj govorili, in mu je to izključitev sporočil sekretariat naše partije, je pred sekretariatom prišel na dan z izjavo, (potem ko je zahteval, da se regulira njegov položaj v naši partiji), da ta izključitev itak nima nobenega pomena, ker je on član KPJ in ga zato m j ne moremo izključiti iz partije, kar lahko naredi samo jugoslovanska partija. Istočasno je izjavil, da te zadeve — da je član Komunistične partije Jugoslavije — ni še nikoli nobenemu povedal, ker je dal častno besedo, da bo molčal in ravno tako je dal častno besedo sekretariatu, da ne bo nikoli nobenemu drugemu tega izjavil, če ne bo za to pooblaščen od Komunistične partije Jugoslavije. Koliko je to častno besedo Uršič držal, to vidimo sedaj. Tako postopanje Uršiča je čisto ndvadna preračunana provokacija napram Komunistični partiji Jugoslavije, s katero bi hotel podpreti Vidalijevo kričanje o nekakšni Titovi agenturi v tržaškem delavskem gibanju. Take metode in sredstva, ki se jih poslužuje Uršič, so najbednejše spričevalo njegove provokatorske in makiavelistične narave. Tako se drugo za drugim vrstijo dejanja, ki dokazujejo, kakšnih podlih sredstev se poslužujejo ljudje, ki jim je delavsko gibanje samo polje varanja, razbijanja in uničevanja delavskega gibanja. «Lavo ratore», ki nosi ime glasila komunistične partije, objavlja izjavo ljudi, o katerih je do včeraj kričal, da so de-nuncianti, imperialistični špijoni, izdajalci, trockisti itd. Torej Vidalija nič ne moti, da objavlja izjave ljudi, ki jih je do včeraj tako karakteri-ziral, ker po njegovi morali se tudi lahko denuncianti imperialistični špijoni in izdajalci izkoristijo proti poštenim borcem za delavsko stvar. Vse to naj bi se imenovalo inter-nacionalizem. Najbolj žalostno pri tem pa je dejstvo, da se vse to viši pod zastavo Sovjetske zveze in komunističnih partij, avantgarde delavskih gibanj v svetu. Resolucija Informbiroja je odprla možnosti vsem mogočim oportunistom, likvidatorjem, do čisto navadnih izdajalcev delavskega gibanja, da ga danes razbijajo in uniču- (Nadaljevanje s 1. strani) besedah, temveč smo to dokazali in dokazujemo z dejanji. Ti ljudje pa se danes niti ne bojijo več skrivati da so proti osvobodilni borbi te trdijo celo ,da se ljudstvu ni treba boriti za svoje interese. Toda če bi se ljudstvo ne borilo proti fašizmu, bi ta še vedno gospodaril na našem ozemlju. Mi smo se aktivno borili z jugoslovansko armado na čelu proti fašizmu in se ne sramujemo svoje svetle preteklosti. Mi ne moremo iti «a stališče, ki ga na primer zago-arja Radich, ki se je izrazil: «Bi-sogna cancellare il vergognoso pas sato». Zato vas pozivam: dajte svoj glas tisti politični stranki, katere kandidati bodo delali in skrbeli za dobrobit ljudstva ter ga ne bodo izdajali. Živelo slovensko-italijansko bratstvo! Živela Slovensko-italijanska ljudska fronta! GOVOR TOV. DEKLEVE Za njim je govoril v slovenskem jeziku tov. Dekleva, ki je dejal: Vsi smo prepričani, da te volitve niso upravne volitve ter da njihov namen ni izbrati in izvoliti demokratično občinsko upravo. Prav gotovo se spominjate, da je današnja «Giun-ta» izdala v svojem triletnem upravljanju dolgo vrsto usodnih izjav in ukrepov za tržaško prebivalstvo. Da imajo te volitve povsem političen značaj, nam najbolje pričajo lepaki, ki jih vidimo po cestah in katerih kupno geslo je «Italia». Kdo izmed nas se ne spominja življenja pod fašistično Italijo, ko je bilo popolnoma uničeno naše kulturno življenje, ko so našim otrokom prepovedali govoriti materin jezik ter so jih v šolah poučevali v tujem jeziku. Kdor misli, da je položaj v današnji Italiji kaj boljši, se zelo moti. Poglejte samo v Gorico, kjer je preganjanje Slovencev na dnevnem redu. Slovansko-italijanska ljudska fronta je odločno proti reviziji mirovne pogodbe in zato tudi proti priključitvi Tržaškega ozemlja k Italiji. Slovansko-italijanska ljudska fronta se bori za spoštovanje mirovne pogodbe, za imenovanje guvernerja, za uveljavljenje demokratičnih svoboščin. Bori se za izboljšanje gospodarskega položaja na Tržaškem o-zemlju, bori se za pravice tržaškega delovnega ljudstva, ki naj sodeluje pri upravi tega ozemlja. Mislimo, da so sedanji dogodki dovolj jasno pokazali kakšne so smernice Slovenske demokratske zveze. Ta zveza, ki ima v svoji sredini ljudi najbolj črne preteklosti, zanika narodno osvobodilno borbo, zanika pridobitve te narodno osvobodilne borbe, kot zanika tudi slovensko-italijansko bratstvo, ki je temeljni program našega bodočega dela in udejstvovanja. Noben po-štem demokratičen Slovenec ne more zaupati tej dolarski zvezi, ki pravi, da je za spoštovanje mirovne pogodbe, medtem ko jo njena de- jejo. Morda kot nikjer drugje, je Trst najbolj izrazit primer takega delovanja. Tržaško delavsko gibanje ni še nikdar v svoji zgodovini doživljalo takih tragičnih trenutkov, kot jih doživlja danes. Danes vsi njegovi prikriti in odkriti sovražniki uničujejo in razbijajo s Sovjetsko zvezo na ustih, vse, kar je pozitivnega in zdravega v delavskem gibanju. Ali kljub vsemu vsi ti sovražniki delavskega gibanja ne bodo uspeli v svojem končnem cilju. Resnično zdrave sile delavskega gibanja ki jih predstavlja naša partija kljub težki situaciji pri nas, kakor tudi v odnosu do mednarodne ituacije, nadaljujejo na osnovi borbenih tradicij tržaškega proletariata preteklih let vztrajno in dosledno borbo proti vsem sovražnikom delavskega gibanja, tudi tistim, ki v svojih umazanih ustih nosijo najsvetlejša imena proletariata in vseh resnično demokratičnih množic, da bi lahko prikrili svojo raboto v korist sovražnikom delavskega gibanja. Te sile z našo komunistično partijo na čelu predstavljajo garancijo, da bo tržaško delavsko gibanje znalo prebroditi tudi najtežjo situacijo v svoji zgodovini in očistiti svoje vrste vseh sovražnikov ljudstva. Na tej poti ni nobene ovire, ki nam bi mogla preprečiti, da ne bi uveljavili v delavskem gibanju tega, kar je v resničnem interesu delovnih množic. BABIC BRANKO janja popolnoma razkrinkujejo. Prav tako ne moremo zaupati Vi-dalijevi zvezi, ki je izdala interese demokratičnega ljudstva in ki ni dosledna v svoji borbi. Volite zato vsi Slovansko-italijan-sko ljudsko fronto, ki zahteva v svojem volivnem programu spoštovanje mirovne pogodbe, ki zahteva izboljšanje gospodarskega položaja, ki je za mir in za zagotovitev dela vsemu tržaškemu delavstvu. Vse naše bodoče delo mora biti oprto na bratstvu med Italijani in Slovenci ki mora biti tudi podlaga vsej naši bodoči borbi. Nekaj Vidalijevih pobalinov je hotelo 'tudi na tem zborovanju dokazati svoj globoki čut «internacio-nalizma» ter je seveda bolj od daleč glasno kričalo in žvižgalo, da bi na ta način motilo votivno zborovanje. V svojem žvižganju pa so ti ai n ter nacionalistični pobalini» šli tako daleč, da so žvižgali tudi tedaj, ko je tov .Laurenti govoril o zločinih fašizma na našem ozemlju. Bolje se pač niso mogli razkrinkati, če bi razkrinkanje sploh še bilo potrebno. Toda vse žvižganje in kričanje ni moglo pokvariti in zabrisati navdušenja, ki je prevladovalo med svetoivanskim ' demokratičnim prebivalstvom, ko je še polno navdušenja odhajalo na svoje domove. V ŠKOFIJAH Tudi v Škofijah se je votivnega zborovanja, ki ga je vodil tov. Fur-lanič Doro, udeležilo obilno število ljudi. Godba je svirala borbene pesmi in zborovanje je potekalo v popolnem redu ter ob navdušenju udeležencev. Med navzočimi so v pretežnem številu bili delavci iz tovarn. Zbranim zborovalcem je v slovenščini govoril tov. Stoka, v italijanščini Pa tov. Petronio. Oba sia v svojem govoru obrazložila sedanji položaj in sedanji značaj volitev, ki so po imenu, upravne, a dejanske, političnega značaja. Nato sta podrobneje obrazložila program Slo-vansko-italijanske ljudske fronte, ki jamči, da bodo njeni predstavniki v občinskem svetu odločno branili Interese delovnega ljudstva našega ozemlja. Tov. Stoka je govoril 30 minut in vsi so ga z veliko pozornostjo poslušali ter z navdušenjejn odobravali njegove besede. Tako tudi besede tov. Petronia. Eisler na svobodi LONDON, 27. — Sodišče v Bow Streetu je odbilo zahtevo za izročitev ameriškega komunisičnega voditelja nemškega porekla Gerharda Eislerja, ki so jo zahtevale ZDA. Odvetnik ameriškega poslaništva je zatrjeval, da je bil Eisler v Ameriki obsojen, ker je podal lažne izjave, ko je prosil za dovoljenje, da zapusti ZDA. Ni bil sicer obtožen krive prisege, toda obtožbe, na podlagi katerih je bil obsojen, veljajo enako kot zločin krive prisege. Sodnik I,awrence Dunn je. tedaj pripomnil, da če je tudi res, da bi bil Eisler lahko obsojen zaradi krive prisege, pa je vendar dejstvo, da ga v ZDA nihče ni tega obtožil. Sodnik jo torej sprejel tezo obrambe ter izjavil, da ZDA niso uspele dokazati, da je Eisler reg zakrivil zločin, za katerega se dovoljuje izročitev; v takih okoliščinah torej bo obtoženec izpuščen na svobodo. Pri odhodu s sodišča v Bow Streetu je Eisler dal za tisk1 sledečo izjavo: «Odšel bom v Nemčijo, čim prej mi bo mogoče. Srečen sem, ker so ameriški reakcionarji doživeli poraz. Hvaležen sem Angležem vseh političnih prepričanj, ki so mi da bo smel priti na Poljsko. Glasnik poljskega poslaništva je izjavil: Popolnoma se strinjamo z razsodbo sodišča. Oprostitev Eislerja je zbudila v pomagali. Moj primer je dokazal, da so imele poljske oblasti prav in da so pri tem, ko so me branile, ravnale bolj v duhu angleške pravičnosti kot pa same britanske oblasti.)) Na vprašanje o nadaljnjih načrtih je Eisler odgovoril: «V Nemčiji bom delal za mir in napredek ter za to, da Nemčija ne bo več napadla Londona in Coven-tryja». Eisler je prosil, da sme bivati nekaj dni v Veliki Britaniji, da bi lahko uredil vse potrebno za odhod na Poljsko. Odšel je na poljsko poslaništvo, kjer je dobil zagotovilo, Ameriki precejšnje razburjenje. Koroški Slovenci konferenci štirih v Parizu CELOVEC, 27. — Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte Slovenske Koroške je poslal svetu štirih zunanjih ministrov v Parizu brzojavko, s katero zahteva, naj svet usliši upravičene zahteve koroških Slovencev. Brzojavka poudarja, da so koroški Slovenci v številnih spomenicah in resolucijah, ki so jih poslali prejšnjim konferencam sveta štirih zunanjih ministrov ter posebni zavezniški komisiji na Dunaj, zahtevali priključitev k Jugoslaviji, ker smatrajo, da je .to edina pravična in možna rešitev vprašanja koroških Slovencev. Vrhovni javni tožilec je izjavil, da ameriška vlada še nikakor ni opustila nadaljnjih poizkusov, da prisili Eislerja na vrnitev v ZDA. V parlamentu so pa zahtevali poostritev zakona o bivanju tujcev v ZDA. Govori se o zakonskem načrtu, ki določa, da b; bili tujci, ki bi bili podvrženi izgonu, do samega izgona zaprti. Eislerjeva žena, ki je v zaporu na otoku Ellis Island v New Yorku, je prosila za dovoljenje, da zapusti ZDA. Neki glasnik državnega tajništva je izjavil, da po mnenju juridičnih strokovnjakov ameriška vlada nima nikake možnosti priziva na višje sodišče, da bi dosegla izročitev Eislerja. 'Tt-di ted fi&ŽUičtU f%-le$led (Nadaljevanje s 1. strani) v.vv.v.v je dokaz, da verujejo v izgradnjo socializma. V Beogradu se je začelo VII. redno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ. Pri razpravljanju o osnovnem zakonu o kmečkih zadrugah je minister za kmetijstvo Todorovič poudaril, da je bilo 15. maja t. 1. po še nepopolnih podatkih v Jugoslaviji 4250 kmečkih obdelovalnih zadrug z več ko 210.000 kmečkimi družinami s preko milijon ha zemlje. Sedaj zavzema kmetijski socialistični sektor 20 odst. obdelovalne zemlje. V zadnjih štirih mesecih je bilo organiziranih 3000 kmetijskih socialističnih podjetij na zadružni osnovi v 250 ha obdelovalne površine. Vse to dokazuje pravilnost politike KPJ na vasi. * H: * Vse drugačna pa je politika na vasi med nekaterimi najbolj zagrizenimi klevetniki nove Jugoslavije, kakor n. pr. na Madžarskem. Na plenumu CK madžarske komunistične partije je Rakoszy opozoril na celo vrsto napak in neuspehov politike madžarske vlade na vasi, ker jih ni mogel več prikrivati. Dejal je, da kulaki kljub vsem ukrepom vladnih organov na gospodarskem področju še vedno niso izginili in da so na političnem področju prešli celo v ofenzivo. Dejal je dalje, da madžarski kulaki še nadalje bogatijo, kupujejo hiše, posojajo denar na visoke obresti in špekulirajo na vse mogoče načine. Vse to dokazuje, kako zgrešena je politika tistih, ki hočejo monopolizirati marksizem. Dokazuje tudi, da bo morala madžarska delavska stranka slediti primeru KPJ, če se bo hotela izogniti napakam in na revolucionarni način rešiti vprašanje izgradnje socializma. .■.■.■.V.V.V.V.V.V.-.VV.V.V.V.V.V.V.VAV.V. ANGELO V 1 V A N 7 E JADRANSKI IREDENTIZEM 14 Valussi nam kot očividec potrjuje našo trditev, da je bil italijanski narodni razvoj v Trstu povsem različen od italijanskega narodnega razvoja v Istri. Valussi prizna možnost, da bi se bil nenadno začel kak zedinit veni pokret v Istri, kar pa se tiče Trsta, si prisvoji avtonomistično in protizedinitveno misel svojega predhodnika Dal-TOngora. Videli smo že, kako italijansko brodovje, ki se je morda res prekasno pojavilo, ni s svojim prihodom povzročilo ničesar, kar si je nadejal Valussi, ki pa tudi na koncu 1848 veruje v avstrijsko poslanstvo in v prav posebno usodo Trsta. «Ce bi bila Istra — pravi — prepuščena sama sebi m osvobojena od avstrijskega varuštva, bi morda postala v nekaj letih italijanska. Toda Trst, pa čeprav bi bil italijanski, bi težil proti severu.« Naj navedemo tole Valussijevo sodbo, ki se krije s sodbo časopisa «11 Giornale di Trieste« in ki je verna slika dejanskega običajnega razpoloženja vladajočih krogov: «V Trstu se je v nekaj mesecih od marca naprej politično prepričanje trgovcev vseh krajev in vseh narodov večkrat spremenilo, kakor je pač naraščala ali se zmanjševala možnost zmage stare Avstrije ali pa nemške ali slovanske narodnosti. Tam bi bili slišali celo grške trgovce, kako so si govorili med seboj: Smo Italijani, smo Nemci, smo Avstrijci, smo Slovani, smo Tržačani. In prav to poslednje ime je tisto, ki bolj od vseh drugih us'treza dejanskemu položaju Trsta, tega starodavnega mesteca, nad katerim so se splastili najrazličnejši tuji elementi, ki so jih privabili semkaj novi pogoji svetovne trgovine. Narodnost mesta Trst se bo jasno izoblikovala samo po zmagi tistih narodnosti, ki to mesto obdajajo.« Toda kar nas za presojo iredentističnih poskusov leta oseminštiridesetega, njihove obsežnosti in resnosti, najbolj zanima, je sodba, ki jo je Valussi izrekel o teh poskusih Separatistične težnje imenuje kar «širokoustenje časnikarjev, ki so osmešili v svetu naš ubogi narod s tem, da sc govorili o priključitvi Trsta, Istre, Dalmacije in vsa-' kega kraja, kjer kdo govori italijanski, k Italiji.« Nadalje pravi Valussi, da «je treba prepričati te naše brate iz Trsta in iz Istre, da, čeprav morejo in morajo biti zvezani z nami po ljubezni, ne smejo ločiti svojih interesov od svojih sosedov v zaledju.« Ta izraz namiguje v prvi vrsti na Slovane (kakor bomo jasneje videli v za to določenem poglavju), ki jih Valussi hoče trajno spoprijateljiti z Italijo. V ta namen si zamišlja nekak nevtralni pas, ki naj bi obsegal Trst in Istro in kjer naj bi si oba rodova uredila neko mirno sožitje. Vtis, ki ga je imel Valussi o letu 1848 v Julijski krajini, lahko v celoti povzamemo s temile njegovim} besedami: «Vse najpametnejše politične težnje, ki so prišle do izraza v Trstu in v Istri med revolucionarnimi nemiri leta 1848, so vsebovale skrito misel, naj bi bili ti kraji neodvisni, in sicer prav tako od Nemcev kakor od Slovanov in Italijanov. V Trstu samem «11 Costituzionale« v pregledu tega razrvanega leta z žalostjo ugotavlja v eni od svojih zadnjih številk, kjer mu je dano svobodno govoriti, da «Tržačani nimajo dragocene skupnosti krvi niti polne skupnosti jezika niti svete skupnosti mišljenja, verovanja, interesov itd.« (Nadaljevanje sledi) ZAPISKI OB ROBU 5] 1 sre b neto t f «9 Resolucija Informbiroja je napravila čudovito zmešnjavo v pojmovanju znotraj socialističnega tabora. Po juniju 1948 Jugoslavija zginja z zemljevida vsaj takrat, ko bi «načelni» inlormbiro-jevci morali govoriti o doslednem stališču jugoslovanskih narodov v mednarodni borbi za mir in demokracijo. Preobračajo in zatajujejo splošno znana dejstva, pri tem pa pozabljajo, da so dejstva zelo trdoglava stvar in mnogokrat bijejo po glavi vsakega, ki skuša iti mimo njih. Zdi se, da je slično tolmačenje zemljepisa lastno tudi nekaterim voditeljem Mednarodne zveze študentov. Na prvem mednarodnem kongresu študentov arhitekture, ki se je nedavno končal v Londonu, je imel uvodno poročilo Thomas Laurence, predstavnik Mednarodne zveze študentov. Ko je našteval v svojem poročilu države, ki v njih sodelujejo študentske organizacije v pripravah za mirovni kongres v Parizu, je Laurence izpustil Jugoslavijo. Na samem kongresu pa je jugoslovanska delegacija bila med prvimi v obravnavanju vprašanj in poročala o stališču jugoslovanske mladine in študentov v dosledni borbi za mir in demokracijo, pri tem razgaljala vse poskuse za oslabitev mednarodne enotnosti študentov in nastopala proti vojnim hujskačem. Kljub nasprotovanju peščice reakcionarnih delegatov se je jugoslovanska delegacija zavzemala za to, da kongres pošlje pozdravno brzojavko mirovnemu kongresu v Pariz in je s svojo aktivno udeležbo pri delu kongresa izpopolnila praznoto v poročilu »pozabljivega« Laurencea. Po govoru je jugoslovanski delegat Dvornik pristopil k Thomasu Laurenceu in ga vprašal, zakaj je v svojem poročilu izpustil Jugoslavijo, čeprav je bila Mednarodna študentska zveza obveščena o vseh njegovih pripravah za kongres pristašev miru v Parizu, o študentskih zborovanjih in sestankih v zvezi z akcijami za mir na svetil, o mnogoštevilnih pozdravnih telegramih kongresu miru v Parizu itd. itd. Na vprašanje, kako se je moglo to dogoditi, se je Laurence začel grabiti po žepih, da bi izvlekel koncept svojega poročila in da bi jugoslovanskemu delegatu takoj pojasnil, da gre za «napako», da se je to zgodilo čisto po naključju. Popolnoma gotovo je bilo jasno tudi Laurenceu in vsem prisotnim, da ta napaka ni bila zgolj naključje, ampak da je to del informbiro-jevske prakse, da pri vsaki priliki izpuščajo ime Jugoslavije in zamolčijo vse njene uspehe in njeno dosledno stališče. Zanimivo je samo to, ali se bodo vprašali, «kako se je moglo vse to dogoditi«, in s kakšnimi napakami se bodo mogli opravičiti, ko jih bodo lepega dne dejstva udarila po glavi in jih prisilila, da se iz oblakov laži in obrekovanja spustijo na trda tla resnice in stvarnosti. GQSIPODilST¥0. | TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE^J Naloge tehnike v češkoslovaškem petletnem gospodarskemu planu Prvi češkoslovaški petletni gospodarski plan ni samo načrt daljšega gospodarskega razvoja Češkoslovaške republike po končani gospodarski obnovi ki jo je izpolnila dveletka, temveč je. načrt preobrazbe in izgradnje narodnega gospodarstva. Potrebno bo spremeniti strukturo češkoslovaškega gospodarstva, zlasti v industriji, ki jo je v precejšnji meri določal razvoj od sedemdesetih let preteklega stoletja in marsikje že pred tem. Glede na izreden pomen zunanje trgovine za Češkoslovaško, ki nima prevelikega prirodnega bogastva in leži v srcu Evrope, je nujno potrebna prilagoditev trenutnim zahtevam tujih trgov, ki v vedno večjih količinah kupujejo investicije, torej predvsem stroje in proizvode kemične industrije. Gospodarsko zanemarjeni in politično zatirani predeli sveta vstopajo v življenje, narodi se osvobajajo, demokratizirajo in prvi njihov korak v samostojnost in politično neodvisnost je industrializacija, ki zahteva stroje in kemične izdelke. Kot država, ki po svoji industrijski proizvodni zmožnosti stoji na sedmem mestu na svetu in na trinajstem mestu v svetovni trgovini predvsem zaradi razvite težke industrije, ima Češkoslovaška vse potrebne glavne pogoje, da z novo orientacijo svoje industrije zagotovi stalno porast življenjskega standarda svojega prebivalstva. V poljedelstvu pa gre za povečanje števila goveje živine proti rastlinski proizvodnji, kar bo zopet omogočilo bolj kakovstno prehrano češkoslovaškega prebivalstva. Iz teh osnovnih nalog gospodarskega plana izhajajo problemi, ki se na eni strani dotikajo Človeka in na drugi strani tehnike. Poglejmo sedaj, kako bo češkoslovaška petletka rešila posamezne probleme. Od vseh investicij, ki bodo v petletki znašale 29,5 odst. vsega narodnega do- hodka, odpada na proizvodne investicije v industriji, poljedelstvu in stavbehištvu 48,6 odst., torej polovica, in od tega na strojne investicije polnih 65 odst.. Kakšni tehnični problemi iz tega izhajajo?. Predvsem se morajo graditi kar najcenejše industrijske stavbe, pri tein pa na najhitrejši način, da bodo resnično samo ovoj strojne opreme. Z drugimi besedami: uporabljati se mora več železa za stroje in manj Za zgradbe. Češkoslovaška je V tem pogledu napravila mnogo obetajoč korak Z montiranimi stavbami, z novimi tipi streh, tipizacijo industrijskih poslopij in normalizacijo mjihouih stavbenih elementov. To je delo, ki praktično nima konca in ki se prenaša na stavbe stanovanjskih poslopij, ki Se V. petletki grade predvsem na onih mestih, kjer nastajajo nove delovne možnosti bodisi z izgradnjo novih industrij, ali pa z razširjenjem dosedanje. Druge tehnične zahteve izhajajo iz zahtev dobre organizacije dela. O popolnosti plana bo mogoče govoriti šele takrat, ko bo imel vsak delavec svojo nalogo točno odrejeno v pogledu količine, časa in stroškov. Skupno s planiranjem se morajo še bolj smotrno izkoriščati material, stroji in delovna sila. To velja na prvem mestu Za material, kajti od 30 osnovnih industrijskih surovin ima Češkoslovaška samo 4 v. zadostni količini. To torej pomeni dovršeno in popolno izkoriščevanje in izrabo uvoženih surovin in njih predelavo brez vsakršnih ostankov ob istočasni največji štednji dveh osnovno važnih domačih surovin - premoga in lesa. Pri povečan ju kalorične ekonomike so na razpolago velike rezerve, ki lahko prihranijo premoga v vrednosti več milijonov češkoslovaških kron dnevno. Češkoslovaška mora povečati izrabo svojih vodnih sil. ki je danes izrabljena samo 20 odst.. Z intenzivnim zbiranjem stareaa papirja lahko Češkoslovaška prihrani 30 odst. svoje potrošnje papirja. (Vsaka tona starega Pa' pirja velja za 10 dreves). Ist° ve' Ija o železu. Na tisoče ton se W ’ ko prihrani z izbiro lažjih kom slrukcij. S popolnim zbvranu starega železa bodo imele češk°^ slovaške visoke peči zadostno ko ličino materiala, ki bo na ta način vrnjen K obtok gospodarstva. Boljša izraba strojev v de\ol.“ nem času, maksimalna proizv.o nja, uvajanje novih izmen bo prihranilo nepotrebne investicij in povečalo proizvodnjo. BoljsČ izkeviščevanje strojev bo pa Jf' veda imelo za posledico boljs izrabo delavnih moči in niih°v' distribucije t> gospodarstvu. Druga velika tehnična naloga prve češkoslovaške petletke Je povečanje mehanizacije češkoslovaške industrije, poljedelstva m stavbeništva. de danes Pr’‘PaJp V češkoslovaški industriji lč " ’ v strojni opremi na enega nameščenca, je to samo 33 odst. nw hanizadje najbolj razvitih inaa-strijskih držav sveta. V stavbni-štvu je to razmerje celo 0,6 n . proti 2,5 do 3 HP v Sovjetski Zvezi. Ves napor bo imel za končno posledico večjo produktivnost, ki jo hoče Češkoslovaška dvigniti industriji z dosedanjih 2U-0 Kčs na 280.000 Kčs, v stavbeništva z 95.000 Kčs na 146.000 Kčs in « poljedelstvu z 43.000 Kčs n 51.000 Kčs. Da se bo povečala proizvodnji in tehničen napredek, bo Češkoslovaška posvetila veliko poz01' nost znanstvenemu raziskovanimi za katerega je predvideno 0,5 °®s * vsega narodnega dohodka. Rešitev vseh teh problemov bo imela za posledico reorganizacij in povečanje češkoslovaške Pr01* vodnje, povečanje produktivnos in večji dohodek od dela. Gradnj a V preteklih mesecih je gradnja zadružnih domov v Sloveniji znatno napredovala. V začetku tega leta je bilo dograjenih 189 zadružnih domov, a popolnoma dokončanih je bilo 39, v katerih se je že razvijalo zadružno življenje. V svetlih in prostornih zgradbah je dovolj prostora za vse potrebe zadružnikov. Tu se nahajajo zadružne predavalnice, dvorane za zborovanja, skladišča odsek za gozdarstvo, mlekarna in poleg vsega še knjižnica in kino. Zadružniki, odrastli kakor tudi mladinci, se v prostem času učijo in se politično in kulturno razvijajo s čitanjem in vrhu tega prisostvujejo tudi predstavam naprednega filma. Vse to v stari zadružnih domov v L. R. Sloveniji Kako je Churchill prikrojil svoje spomine za objavo o Francovi Španiji Napredni francoski tednik «Ac-tion« je v svoji številki z dne 5. maja objavil članek z naslovom: «Churchill je »prikrojil« svoje spomine za uporabo v fran-kistični Španiji«. V članku je rečeno med drugim: Churchillove vojne spomine, ki so jih objavili številni dnevniki v Veliki Britaniji, ZDA in Franciji, je nedavno počastil tudi frankističn-i tisk. Vendar je bilo z objavo teh spominov, ki naj bi med drugim opravičile Franca, zvezano kočljivo vprašanje: kako naj gredo v tisk odlomki o dejanskem zadržanju fran-kističnega režima med vojno, česar Churchill ni mogel zamolčati? Rešitev, ki so jo sporazumno sprejeli Churchill in španski založniki, je zelo enostavna. Sklenili so, da kratko in malo črtajo vse odlomke, ki zadevajo dobro znano občutljivost Franca in ki slednjič nasprotujejo novi liniji špansko-zahodnega sodelovanja. Tako se je zgodilo, da je bil iz Churchillovih spominov črtan izraz «tiran umazanega značaja« in vse tisto, kar zadeva Francova pogajanja s Hitlerjem o morebitnem vstopu Španije v vojno na strani Nemčije. Dva najbolj zanimiva izmed cenzuriranih odlomkov se nanašata na Francovo zadržanje do Hitlerja v juniju 1940 }n na stališče, ki ga je Fran. co zavzel tedaj, ko je bilo jasno da bo vojna trajala dalj, kot je bilo predvideno. V prvem odlomku beremo: «Tedaj (v juniju 1940) Hitler ni kazal nobene potrebe po novih zaveznikih. Prav tako kot Franco, je bil tedaj prepričan, da bodo v nekaj tednih ali celo v nekaj dnevih sovražnosti končane in da bo Anglija zaprosila za pogoje predaje. Prav tako je Hitler pokazal zelo malo zanimanja za manifestacije solidarnosti, ki mu jih je pošiljal Madrid«. Štiri mesece kasneje se je položaj spremenil jn Churchill pripoveduje: «30. oktobra se je Hitler zelo približal francosko-španski meji, da bi se v Hendayu sestal s španskim diktatorjem. Tam pa so španski voditelji, namesto da bi se čutili počaščene s tem obiskom, zahtevali — kakor je pripovedoval Hitler Mussoliniju — »prednosti, ki so bile popolnoma v nasprotju z njihovo stvarno močjo«. Franco je zahteval spremembo meja v Pirenejih, odstop francoske Katalonije (francosko ozemlje, ki je bilo nekdaj historično povezano s Španijo, dejansko pa se nahaja severno od Pirenejev in obsega tudi mesto Perpignan: to ozemlje se imenuje danes Roussillon), odstop Alžira, Orana, Casablance ter praktično ves Marok«. Jugoslaviji ne samo, da jim je bilo onemogočeno, temveč so še zavestno delovali, da odtrgajo kmeta od vsakega kulturnega in prosvetnega udejstvovanja. Gradnja zadružnih domov zahteva od kmetov velikp zavesti in naporov. Potrebno je bilo dati 6.884.000 normalnih delovnih ur, a poleg tega so kmetje od svojih prihrankov priložili še 12,299.082 dinarjev. Za pomoč in za zaslužno delo so najboljša gradilišča dobila v dar zastavice IQ OF Slovenije, med katerimi se nahajajo tudi: Dol—Predmeja (goriški okraj), Galuša (radgonski okraj), Sešče (Celje okolica), Bučka (krški okraj) in Srednja Bistrica (lendavski okraj). Nagrajeni so bili tudi inženirji in tehniki, ki niso zaostajali v delu za zadružniki. Z organizacijo strokovnega dela, z izgradnjo načrtov zadružnih domov so dali svoj veliki doprinos v izgradnji socializma na vasi. Da bi zadružnikom nudili največjo pomoč, je izvršilni odbor Osvobodilne fronte Slovenije razpisal nagradno tekmovanje, da se dodele nagrade zadrugam, ki so najbolje in najhitreje zgradile zadružne domove. Sindikalne podružnice so poklonile najboljšim zadrugam razne darove v vrednosti 3,600.000 din. Med najlepše poklone sta posebno učinkovita dva tovorna avtomobila, katera sta poklonila sindikat DAPPS-a in sindikalna podružnica okrajnega avtomobilskega podjetja v Solkanu. Da bo uspeh še večji in da bodo čim bolje izvršene naloge pri izgradnji zadružnih domov v teku tega leta, bo vsekakor zelo pripomogla reorganizacija opera- tivnega vodstva, finančnega 0c kakor tudi razdelitev; gradbene* materiala. Sumljiva =111111 aritmetika V prvih mesecih t. 1. so ar^ ^ ameriške okupacijske sklenile dvigniti razP0*oZlcn prebivalcev Biconije. V ta na se so objavile v tisku izjavo, da ^ gospodarstvo v zapadnih oo dviga. Združena angloan1.®1 ^ kontrolna uprava je izroC1f rer0 stom uradno poročilo, v kate je bilo rečeno, da je raven d? ,a strijske proizvodnje v Bic°nl-udoj 50% presegla predlansko in segla 75% ravni iz leta 19 a v Inspiratorji te kampanje P ^ naglici niso poskrbeli za t°’ ne. bi dobili njihovi podatki vsa) ^ kaj verjetnosti. Pred n0'” jnp tom so v angloameriški a je; straciji prav tako slovesno z: vali, da je znašala raven P vodnje v Biconiji v zadnj ^ secih 1947. leta 40 44% raV"t0. leta 1936. To so trdile take . e03 ritete, kakor šef g°sPodaflcije oddelka ameriške adminis gj, polkovnik Wilkinson in r0» Celo če bi verjeli, da se j ^ izvodnja v letu 1948 poveča izvodnja v letu 194» pu*--- f0. 50%, bi torej sedanji ° sfferjavl izvodnje v Biconiji v PJ"' - pi-z letom 1936 znašal le kakor pa ne 75%. . ;n- Toda tudi 50% povečanje ^ dustrijske proizvodnje s0 “conijl gloameriški uradniki v izmislili. Težko jih je 0?un" jtpie-bi ne znali štirih Pravl1 ‘ ,;ena tike. Zato je povsem utem ^ domneva, da so številke stva zavestno falzjficirah- ia veTii zifikacija naj bi P° J fi0spo' mnenju zamaskirala pra^1 darski položaj v Biconiji- ,^o Naj ameriški računarj ofjsto'-' v svoje referate še toliko kov. dejstvom se ne bodo :ov. dejstvom se je r i: industrija Zapadne »-.odil0 Na borzo d^^el' tri četrtine miliionor^fl,,!.jja' in°" nih iskat zaslužka. In ■ —ike va izpodkopava zapa r' išk® n** v'tistih industrijskih ^f,e gah, na katerih so zaintn^ p3 okupacijske oblasti. ^ ^ i]snjai' ZADRU2NI DOM NA PREDMEJI. finance. Počasno in nezt raščanje Pr°izvodnjei;^ih Parit> mo v gah okupacijske ooiasu. --- ^ mirnodobna industrija ,ustriJa ska. tekstilna, urarska, obfS koles — malone sploh n p& tuje. a cene predmetov gčajf trošnje iz dneva v dan iz. Ta zgovorna k*ra^eLglo-a,Iie podbija vse proračun ® riških oblasti. Glasuj ki po za SLOVANSKO-ITALIJANSKO LJUDSKO FRONTO, ki zahteva povrnitev vse državne imoV^r^ določilih mirovne pogodbe pripada STO-ju in ki ie sedaj vključena v skupine IRI, FINMA^ itd. kot na primer LLOYD, LADJEDELNICE, ILVA, BANKE itd. NAROČNINA: Cona A: mesečna Z6U, četrtletna 750, polletna 14UU, celoletna ZtiUO lir: Cona B: 144, 414, /su, 1440 jugolir; FLKJ UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHl št. 6, Ul. naa. — Telefon št 93-80». — UPKAVA: ULICA K. MANNA Št. 39 Telefonska številka 8J51, rvri A