LES w oo d Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 12/2000 Letnik 52 [t. 12 stran 413-460 december 2000 UDK 630 / ISSN 0024-1067 NOVI TRENDI V DESIGNU, MATERIALIH IN TEHNOLOGI/I OBDELAVE vašega di Mehko linijo daje eJementom debelejša robna folija, ki zagotavlja odpornost ter dobro zaščito pred vlago in vročino. Z izvirno kombinacijo laka, le&a, kovine in barv je kuhinja Urška primerna za še tako zahtevne okuse. Tri različne barve, razgibanost višin in velikosd w oo d Economy Journal 12/2000 Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal december 2000 Letnik 52 {t. 12 str. 413-460 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Lektor: Andrej ^esen, prof. Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. ing., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. ing., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. ing., mag. Miroslav [trajhar, dipl. ing., Bojan Pogorevc, univ. dipl. ing., Jakob Repe, univ. dipl. ing., Daniela Rus, univ, dipl. oec., Stanislav Škali~, univ. dipl. ing., Janez Zalar, ing., Franc Zupanc, univ. dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. ing., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, univ. dipl. soc., Janez Gril, univ. dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, mag. Toma` Klop~i~, Fani Poto~nik, univ. dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 El. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Naro~nina: Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.750 SIT Posamezniki (polletna) ............ 3.500 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) ........... 19.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD @iro ra~un: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Slika na naslovni strani: SVEA d.d., Zagorje Globalni ogljikov cikel in gozd JELOVICA - prihodnost je v znanju mladih Anatomsko razlikovanje hrastovine Bumerang - lesena palica, ki se vra~a Gozdni monarh hrast Kitajski brki Sejem v High Pointu in razmere na trgu pohištva ZDA Novosti iz programa LESNINE IN@ENIRING d.d. Izbira ve~listnega kro`nega `agalnega stroja Informacije GZS št. 10/2000 Letno kazalo 2000 Intervju z Romanom Strgarjem, glavnim direktorjem LIKO Vrhhnika d.d. Meblo Jogi prvi dobitnik certifikata dru`bene odgovornosti SA 8000 Slovenski lesarji na hišnem sejmu pri Weinigu Sestanek sekcije proizvajalcev monta`nih hiš LESTRO-LEDINEK, In`eniring d.o.o. iz Ho~ pridobil ISO 9001 Posvet o oblikovanju pohištva Projekt Ohranjanje kulturne dediš~ine na SLŠ Nova Gorica Slikovni slovensko.angleško nemški slovar strokovnih izrazov s podro~ja lesarstva U~enje lesarjev na sodobnem stroju Oglaševalci v letu 2000 Kratke vesti Borzne vesti Diplomske naloge BF-Oddelka za lesarstvo Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Niko TORELLI Sanja PIRC Niko TORELLI Zoran JARNOVI^ Niko TORELLI Niko TORELLI Emil VERK Vladimir NAGLI] Fani POTOČNIK Ciril MRAK Ciril MRAK Sanja PIRC Ana RIHTAR Bojan KOVAČIČ 415 416 417 421 425 427 429 432 433 435 a-d 441 444 446 448 449 450 451 Irena HAJDINJAK Petra GARTNER DOLINAR 452 Ivan ŠKODNIK 453 455 457 458 459 460 LES wood 52 (2000) 12 Contents 414 LESw oo d Wood Technology & Economy Journal Volume 52, No 12/2000 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 1 421-46-60 Fax No.: + 386 1 421-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Contents Differentiation of oak wood based on wood anatomy Niko TORELLI 417 Boomerang - wooden stick that comes back (Part 1) Zoran JARNOVIČ 421 I gospodari ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE __ Karlovška 3, 1000 Ljubljana, iDRUJ„ tel.: (01) 421-46-60, fax.: (01) 421-46-64 el. pošta: revija.les® siol.net http://www.zls-zveza.si Vse najlepše v novem letu 2001 vam `elijo Predsednik Zveze lesarjev Slovenije Podpredsednik ZLS, direktor revije Les Asto Dvornik in Lesarske zalo`be dr. Jo`e Korber Predsednik uredniškega sveta Peter Tomši~ Glavni urednik revije LES dr. Niko Torelli Tajnik ZLS in odgovorni urednik revije Les Ciril Mrak, Sanja Pirc Urednik revije Les Stane Ko~ar Urednik Lesarske zalo`be Mirko Geršak LES wood 52 (2000) 12 Uvodnik 415 Globalni ogljikov cikel, gozd in les Prav zdajle (25. XI.), ko kon~ujem uvodnik, je prispela iz Haaga `alostna novica, da je {esta konferenca ZN “Climate summit” o segrevanju ozra~ja klavrno propadla. Prihodnja naj bi bila v Bonnu 2001, pa v Marake{u in {e kje … Nikakor se niso mogli dogovoriti o uresni~evanju Kiotskega protokola. ZDA, Japonska in Kanada `elijo, da bi pri predpisih glede emisije ogljikovega dioksida upo{tevali gozdne in kmetijske povr{ine in da bi vsaka dr`ava dobila posebne ugodnosti glede na to, koliko njihovi gozdovi vsrkajo ogljikovega dioksida. To bi pomenilo, da bi glavni onesna`evalci, ki imajo po naklju~ju veliko gozdov, onesna`evanje {e pove~ale. Razvite dr`ave nikakor no~ejo zmanj{ati emisije “toplogrednih” plinov. EU je `e leto{njega maja predlagala kompromis: vsaj polovico zmanj{anja bi bilo treba dose~i z zmanj{anjem emisij. Temu so uprle ZDA, medtem ko so Rusija, Japonska in Avstralija nasprotovale kaznim, ki bi doletele dr`ave kr{iteljice (New Scientist). Naklju~je je hotelo, da je prav danes obletnica vesoljnega potopa. Zgodil naj bi se 25. XI. 2348 pred na{im {tetjem! Se`iganje oz. izgorevanje fosilnih goriv je glavni vzrok kopi~enja toplogrednega ogljikovega dioksida v atmosferi. Ocenjena trenutna letna emisija je pribl. 6 Pg C a/l (6 Gt C a/l). Svetovni gozdovi vsebujejo v vegetaciji in tleh pribli`no 830 Pg C (1015 g); v tleh pribli`no 1,5-krat ve~ kot v vegetaciji. V osemdesetih letih so bili gozdovi zmernega pasu in borealni gozdovi neto ponor atmosferskega ogljika v vi{ini pribli`no 0,7 Pg a/l, medtem ko so bili tropski gozdovi zaradi deforestacije ali degradacije neto proizvajalci v vi{ini pribli`no 1,6 Pg a/l. Kljub temu gozdovi bistveno ne prispevajo k neto nara{~anju atmosferskega CO2 in tako tudi ne h globalnim klimatskim spremembam. Nekako do leta 1950 so bile emisije zaradi spremembe rabe tal in zaradi se`iganja fosilnih goriv pribli`no enake, nato pa se je dele` emisij zaradi fosilnih goriv za~el dramati~no pove~evati. Poleg zmanj{anja emisij imajo gozdovi bistveno vlogo v globalnem ogljikovem ciklu, ker ve`ejo velike koli~ine ogljika v vegetaciji in tleh in ker izmenjujejo ogljik z atmosfero prek procesov fotosinteze in respiracije. Uni~evanje gozdov (po`ari, po`iganje z namenom konverzije v poljedelske in druge negozdne povr{ine, golose~nje, neustrezni postopki pridobivanja lesa itd.) pa lahko postane tudi vir atmosferskega ogljika, prav tako kot pomeni zara{~anje in izbolj{anje degradiranih gozdov njegov u~inkovit ponor. Sledi, da je mogo~e z ustreznim gospodarjenjem z gozdom bistveno vplivati na ogljikove poole in fluks ter na podnebne spremembe. Pri tem ima les zelo pomembno vlogo. Kako torej pove~ati ponor ogljika z gozdnim gospodarjenjem in rabo lesa? Ponujajo se tri mo`nosti (Brown): A) “Konzerviranje” ogljika. Cilj tak{nega gospodarjenja (angl. conservation management) je prepre~evanje emisij C v atmosfero z “konzerviranjem” obstoje~ih poolov C v gozdovih napr. s prepre~evanjem deforestacije, z za{~ito gozdov (rezerve in rezervati), s spreminjanjem re`imov pridobivanja lesa in s prepre~evanjem drugih antropogenih {kodljivih vplivov (golose~nje, po`ari, {kodljivci), s podalj{evanjem obhodnje, z zmanj{evanjem po{kodovanj drevja, z zmanj{evanjem se~nih ostankov, z za{~ito tal in z u~inkovitej{o rabo lesa. B) Skladi{~enje ogljika (angl. storage management). Cilj tak{nega gospodarjenja je pove~ati koli~ino ogljika v vegetaciji in tleh s pove~evanjem povr{ine in/ali biomase naravnih in planta`nih gozdov ter pove~ati inkorporiranje v trajne lesne proizvode. Raba lesa bi morala biti ve~ja od njegovega razkroja. Hkrati bi bilo treba pove~ati `ivljenjsko dobo lesnih izdelkov. C) Nadome{~anje ogljika (angl. substitution management). Osnova je uporaba lesa namesto drugih materialov, zlasti energijsko potratnih (npr. cementnih izdelkov) in za gorivo. Substitucijsko gospodarjenje ima vsekakor najve~ji bla`ilni potencial na dalj{i rok (>50 let). To pomeni sonaravno trajnostno rabo gozdov in pove~anje rabe lesa. U~inek je vsekakor ve~ji od fizi~nega skladi{~enja ogljika v gozdovih ali lesnih izdelkih). ^love{ka dru`ba bo morala kaj kmalu sprejeti pomembne odlo~itve glede porabe fosilih goriv in spremembe rabe tal, sicer se bo kemija ozra~ja, globalna sevalna bilanca in temperatura bistveno spremenila. Raba gozdov in lesa ter gospodarjenje z gozdovi imata pri tem pomembno vlogo. Predvsem se je treba usmeriti v tak{no rabo lesa in papirja, ki bo zmanj{ala potrebo po fosilnih gorivih, in maksimiralo skladi{~enje ogljika v njih (Kimmins). Re{itve? Uveljavljanje na{tetih na~el s sonaravnim trajnostnim ve~namenskim gospodarjenjem z gozdovi. Pove~evanje dele`a odraslih gozdov. Zmanj{evanje po{kodovanj v gozdu med gozdarskimi operacijami. Prepre~evanje golose~enj z energijskimi planta`ami. Pove~evanje in {irjenje rabe lesa in podalj{evanje trajnosti lesnih izdelkov. Raba bioenergije in opu{~anje energijsko potratnih izdelkov (cementni, kovinski izdelki, plasti). Niko TORELLI LES wood 52 (2000) 12 Aktualno 416 JELOVICA - prihodnost je v znanju mladih Oddelek za lesarstvo Biotehni{ke fakultete je bogatej{i za ve~je {tevilo tujih strokovnih knjig, ki so bile nakupljene s pomo~jo sredstev podjetja JELOVICA, Lesna industrija d.d. iz [kofje Loke. [tudentom lesarstva bo od 23. novembra 2000 tako na voljo kar 22 novih tujih strokovnih knjig, ki so jih po tehtnem premisleku izbrali njihovi oddel~ni profesorji. [tudentje in delavci Oddelka za lesarstvo so se za knji`ni nakup zahvalili direktorju mag. Zvezdanu @lebniku in njegovim sodelavcem s prilo`nostno prireditvijo in razstavo knj`nih novosti, slovesnost je dobila {e dodatno obele`je, saj je bila v ~asu Slovenskega knji`nega sejma. Med drugim so kriti~no opozorili, da upajo, da se bodo zgledu JELOVICE, Lesne industrije d.d. pridru`ila tudi druga slovenska podjetja, saj je nalo`ba v modrost najbolj modra nalo`ba - {e sploh kadar gre za mlade. @al pa je zavest o pomembnosti vlaganja v bodo~e kadre v slovenskem prostoru {e zelo {ibka, zato si zaslu`i vodstvo JELOVICE, Lesne industrije {e toliko ve~jo pohvalo. t\\j i i r.:J'i"ii[ m "1 $% -. ' 1 Jyji u M Seznam novih strokovnih knjig knji`nice Oddelka za lesarstvo, katerih nakup je omogo~ila JELOVICA, Lesna industrija d.d., [kofja Loka: 1. Yusuf Altintas, Manufacturing Automation: Metal Cutting Mechanics, Machine Tool Vibrations and CNC Design, Cambridge University Press, 2000 2. Rysyzard Syzmani, Scanning Technology and Process Optimization: Advances in the Wood Industry, Miller Freeman, 1999, 253 s. 3. Eugene L. Bryan, The Bestpossible Sawmill: Guidebook for the High-Tech Journey Ahead, Miller Freeman, 1997, 232 s. (2 kosa.) 4. Thomas M. Maloney, Modern Particleboard and Dry-Process Fiberboard Manufacturing, Miller Freeman, 1993, 681 s. (2 kosa.) 5. William H. Brown, Introduction to Organic Chemistry, Saunders College Publishing, 1999, 312 s. 6. Robert Atkins, Physical Chemistry, Oxford University Press, 1998, 997 s. 7. Francis Carey / Robert Atkins, Organic Chemistry, McGraw Hill, 2000, 823 s. 8. J. Bentley / G. Turner, Introduction to Paint Chemistry: Principles of Paint Technology, Chapman & Hall, 1997, 288 s. (2 kom.) 9. Barry A. Richardson,Wood Preservation, Routledge, 1992, 240 s. (2 kom.) 10. Robert A. Zabel / Jeffrey J. Morrell, Wood Microbiology: Decay and Its Prevention, Academic Press, 1992, 476 s. 11. Brian Ridout, Timber Decay in Buildings, Routledge, Chapman & Hall, 1998, 250 s. (2 kom.) 12. Ken Peattie, Environmental Marketing Management, Pitman, 1995, 352 s. 13. Jean Mater / M. Scott. Mater / Catherine M. Mater, Marketing Forest Products: Gaining the Competitive Edge, Miller Freeman, 1992, 290 s. 14. John F. Wasik, Green Marketing and Management: A Global Perspective, Blackwell, 1996, 240 s. 15. J. M. Dinwoodie, Timber: Its Nature and Behavior, Routledge, 2000, 232 s. (2 kom.) 16. Forest Products Society, Wood Handbook: Wood as an Engineering Material, Forest Products Society, 1999, 428 s. 17. Alexis John Panshin / Carl De Zeeuw, Textbook of Wood Technology, Vol. 1, McGraw-Hill, 1980, 722 s. (2 kom.) 18. Fritz Hans Schweingruber, Tree Rings: Basics and Applications of Dendrochronology, Kluwer, 1988, 276 s. 19. Paolo Ambrosi / Pierluigi Offredi, The painter's manual, HB Pierre editrice, 1996, 209 s. 20. Olaf Schmidt, Holz- und Baumpilze: Biologie, Schäden, Schutz, Nutzen, Springer, 1994, 246 s. 21. Hettich International, Selectron Technik für Möbel auf Iihrem PC: Elektronisches Katalogsystem für einfache Beschlagauswahl, Hettich, 1997/99, 1 CD 22. Fritz. H. Schweingruber, Mikroskopische Holzanatomie, Internationale Buchandlung für Botanik und Naturwissenschaften, 1982, 226 s. LES wood 52 (2000) 12 Raziskave in razvoj 417 UDK: 630*176.1 Quercus rubra L: 630.176.1 Quercus robur L: 630.176.1 Quercus petraea Liebl. Strokovni ~lanek (Professional paper) Anatomsko razlikovanje hrastovine* Differentiation of oak wood based on wood anatomy Niko TORELLI* Izvle~ek ^lanek zajema pregled literature o anatomskih razlikah “rde~ih hrastov”, “belih hrastov” in zimzelenih hrastov s poudarkom na dobu (Quercus robur L.) in gradnu (Quer-cus petraea Liebl.). Vse tri skupine je mogo~e zanesljivo lo~iti, doba in gradna pa ne. Razlikovalni znaki, kot jih navajajo Huber et al. (1941), Walker (1957), Courtois et al. (1964), Deret-Varcin (1983) in Feuillat et al. (1997), so preve~ variabilni, da bi lahko imeli zanesljivo diagnosti~no vrednost. Klju~ne besede: hrastovina, rde~i hrasti, beli hrasti, zimzeleni hrasti, anatomska identifikacija, dob, Quercus robur, graden, Quercus petraea Abstract This paper briefly reviews the literature on anatomical differences between “red oaks”, “white oaks” and evergreen (live) oaks with special reference to pedunculate (Quercus robur L.) and sessile oak (Quercus petraea Liebl.). All three groups can be distinguished with certainity. The pedunculate and sessile oak cannot be reliably differe-niated from one another. The distinguishing features listed by Huber et al. (1941), Walker (1957), Courtois et al. (1964), Deret-Varcin (1983) and Feuillat et al. (1997) were found to be to variable and thus of no reliable diagnostic value. Keywords: oak wood, red oaks, white oaks, evergreen (live) oaks, anatomical identification, Quercus robur, Quercus petraea. Rod hrastov (Quercus L.) sodi v dru-`ino bukvovk (Fagaceae) in v pod-dru`ino Fagoideae. Obsega pribli`no 600 vrst. Rod se deli na subgenus Erythrobalanus (Spach) Oerst. Vrste so raz{irjene v Sev. in Sred. Ameriki (prim. Schütt et al. 1992): * sekcija Phellos: Q. phellos L.; * sekcija Nigrae: Q. nigra L., (sin. Q. aquatuca Walt.), Q. marilandica Münchh. (sin. Q. nigra Wangh. non L., Q. ferruginea Michx.); * sekcija Rubrae: Q. falcata Michx. (sin. Q. digitata Sudw.), Q., palu-stris Münchh., Q. velutina Lam. (sin. Q. tinctoria Bartr.), Q. rubra (sin. Q. borealis Michx. f., rde~i hrast, Q. borealis var. maxima (Marsh.) Ashf.), Q. shumardii Buckl., Q. coccinea Münchh., Q. nuttalli Palmer. Subgenus Lepidobalanus: * Za izdelavo odli~nih mikrotomskih preparatov se najlep{e zahvaljujem svojemu sodelavcu Tinetu Zupan~i~u, univ. dipl. in`. prof. dr. dr. h. c., Gozdarski inštitut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija * sekcija Cerris: Q. cerris L. cer, Q. variabilis Bl. (sin. Q. chinensis Bunge non Abel., etc.), Q. acutissima Carruth.; * sekcija Suber: Q. suber L. pluto-vec., Q. coccinea Münchh. * sekcija Ilex: Q. ilex L., ~rni~evje. * sekcija Robur: Q. robur L. (sin. Q. pedunculata Ehrh.), dob, Q. petra-ea (Matt.) Liebl. (sin. Q. sessilis Erh., Q. sessiliflora Salisb.), graden, Q. pubescens Willd. (sin. Q. lanuginosa Thull.), Q. macranthera Fisch. et Mey, Q. frainetto Ten. (sin. Q. conferta Kit. ex Schult., Q. farnetto Ten.), sladun, Q. pyrenai-ca Willd. (sin. Q. toza Bosc). * sekcija Albae: Q. alba L., Q. bico-lor Willd. (sin. Q. platanoides Sudw.), Q. michauxii Nutt., Q. pri-nus L., Q. muehlenbergii Engelm. (sin. Q. castanea Willd., Q. acumi-nata Sarg.), Q. mongolica Fisch. ex Turcz., Q. glandulifera Bl. (sin. Q. serrata Thunb. non Auct.). * sekcija Dentatae: Q. dentata Thunb. (sin. Q. obovata Bunge, etc.). Braun (1970) je v svojem ob{irnem delu o funkcionalni histologiji lesa uvrstil dob v tip Quercus robur (skupaj razlikuje 17 tipov lesa). Pri “dobo-vem” tipu osnovno tkivo sestoji iz polj libriformskih vlaken in traheid. Raz-li~no od podobnega tipa Rhamnus cathartica so pri hrastu traheje obdane s sklenjenimi venci paratrahealne-ga parenhima. Oboje, traheide in tra-heje, lahko premo{~ajo letnice. Treba je omeniti, da gre pri hrastih za vazi-centri~ne traheide (prim. Carlquist 1988, str. 135). Zelo enostavno lahko vazicentri~ne traheide definiramo kot traheide, ki so pome{ane med trahe-jami in nanje mejijo. Ime vazicentri~en pomeni, da je traheja v centru trahe-id; tukaj vazicentri~nih traheid. V primerjavi s traheidami golosemenk (iglavcev) vazicentri~ne traheide niso podolgovate. Imajo zaobljene konce in razlo~no obokane piknje. ^esto so zveri`ene, vzdolo`no zvite in pre~no splo{~ene. To je posledica bo~ne zu-najkambijske rasti trahejnih ~lenov. Kot mehansko tkivo se pri lesovih z vazicentri~nimi traheidami lahko pojavljajo vlaknaste traheide ali/in (?) LES wood 52 (2000) 12 libriformska vlakna. Po Panshinu in de Zeeuwu (1980, str. 567) je osnovno tkivo rde~ega hrasta (Q. rubra) in belega hrasta (Q. alba) iz vlaknastih traheid in libriformskih vlaken. Carl-quist (1988, str. 137) pri rde~em hrastu omenja le libriformska vlakna. Schweingruber (1990, str. 401) pri evropskih hrastih ne omenja vlaknastih traheid. Problem je v tem, da oba tipa vlaken nista natan~no definirana in jih razli~ni avtorji razli~no interpretirajo. Dejansko so “neperforirani” tra-hearni elementi kontinuum, ki sega od traheid z gosto posejanimi, razlo~no obokanimi piknjami, prek vlaknastih traheid do libriformskih vlaken z mo~-no reduciranimi obokanimi (“enostavnimi”) piknjami (prim. Carlquist 1988, str. 105). Problemati~na se zdi kategorija vlaknastih traheid. Prisotnost vazicentri~nih traheid ne izklju~uje mo`nosti hkratne prisotnosti vaskular-nih traheid. Na vseh slikah so traheje obdane s tankostenimi vazicentri~nimi traheidami. Traheje in vazicentri~ne traheide so vklju~ene v polja debelo-stenih libriformskih vlaken. Aksialni parenhim je bodisi difuzen ali v eno-rednih diagonalnih ali tangencialnih pasovih. Lepo je viden zlasti med libri-formskimi vlakni. Vazicentri~ne traheide zmanj{ujejo grupiranje trahej v gnezda. Carlquist (1984) poro~a, da lesovi s trahejami v gnezdih praviloma nimajo traheid. Meni, da zato, ker “bypass” iz traheid v primeru embolije ni potreben. Za prak-ti~no mikroskopsko determinacijo hra-stovine navedeni detajli niso bistveni. Po anatomski zgradbi je mogo~e hraste razvrstiti v tri velike skupine: (a) rde~e (angl. red oaks), (b) bele (angl. white oaks) in (3) zimzelene (angl. evergreen ali live oaks) (Jane 1970, str. 390; Wilson & White 1986, str. 129). Rde~i in beli hrasti so ven~asto-porozni in listopadni, medtem ko so zimzeleni praviloma difuznoporozni. V strukturno skupino “rde~ih hrastov” (angl. red oak group) sodijo poleg rde~ega hrasta, angl. Northern red oak (Quercus rubra L.) predvsem {e Black oak (Q. velutina Lam.), Shu-mard oak (Q. shumardii Buckl.), Scarlet oak (Q. coccinea Muenchh.), Pin Raziskave in razvoj oak (Q. palustris Muenchh.), Willow oak (Q. phellos L.) in druge vrste podrodu Erythrobalanus, skupaj pri-bli`no 28 vrst (Panshin & de Zee-uw1980, str. 565). V skupino “belih hrastov” (angl. white oak group) poleg belega hrasta, angl. White oak (Quer-cus alba L.), beli hrast, spadajo {e Bur oak (Q. macrocarpa Michx.), Overcup oak (Q. lyrata Walt.), Post oak (Q. stellata Wangenh.), Swamp chesnut oak, Basket oak (Q. michauxii Nutt.), Chesnut oak, rock oak (Q. prinus L.), Swamp white oak (Q. bicolor Willd.) in drugi predstavniki podrodu Leuco-balanus, skupaj pribli`no 12 vrst. Semkaj sodita tudi oba evropska (“angle{ka”) hrasta dob (Q. robur L.) in graden (Q. petraea Liebl.). Brazier in Franklin (1960, str. 37) navajata naslednje razlike med skupino belih in rde~ih hrastov: pore kasnega lesa so pri belih hrastih majhne in komajda vidne z lupo (x 10), posamezno ali prilo`nostno v skupinah po 2 ali redkeje ve~, tankostene in oglate. Pri rde~ih hrastih so pore kasnega lesa velike in dobro vidne z lupo (x 10) posamezno, z debelimi stenami in okrogle. Ve~redni trakovi so pri belih hrastih navadno vi{ji od 25 mm, pri rde~ih pa ni`ji. Polobokane piknje med trakovi in trahejami so pri belih hrastih ve~inoma okrogle, pri rde~ih hrastih pa pogosto vzdol`no podalj{ane. Tile so pri belih hrastih {tevilne, pri rde~ih pa manjkajo ali pa jih je zelo malo. Panshin in de Zeuuw (1980, str. 568) poleg na{tetih znakov navajata , da je ~rnjava pri belih hrastih bogato svetlor-java do temnorjava, brez mesnato obarvanega tona. ^rnjava rde~ih hrastov je ro`nata do bledo rde~kastorja-va. Prehod iz ranega v kasni les je pri belih hrastih na splo{no odsekan, pri rde~ih hrastih pa postopen do bolj ali manj abrupten. [iroki trakovi so pri belih hrastih ~esto vi{ji od 37 mm, pri rde~ih pa le redkokdaj. Tsoumis (1991, str.439) navaja podobne raz-lo~evalne znake. Stearns (1950) je predlagal kemi~ni test za razlo~evanje rde~ih in belih hrastov. V bistvu gre za oksidacijsko/redukcijski test. @al rea-gen~na me{anica vsebuje karcinogeni bencidin. Les rde~ih hrastov se obarva rde~e-oran`no, belih pa temno zele-norjavo. 418 Med zimzelenimi hrasti je za nas, Evropejce, pomembno predvsem doma-~e mediteransko ~rni~evje (Q. ilex L.). Za ~rni~evje so zna~ilni radialni pasovi por s “polnilom” iz aksialnega pa-renhima in vlaknastih traheid (!) (Huber & Rouschal 1954, str. 22). Na sliki 14 je znamenitost mesta Lucce: stolp Guinigi z gozdi~kom ~rni~evja na vrhu. Za primerjavo sem dodal dva tropska hrasta iz Srednje Amerike (Q. anglohondurensis Muller, chiquinib de montana; Q. skinneri Benth., cololté), ki sta prav tako difuznoporozna, le da imata zelo masivne ve~redne trakove. Oba sta mo~no otiljena. Zimzeleni hrasti so na~elno difuznoporozni. Izjema je npr. ameri{ki Live oak, Q. virgi-niana Mill., ki je polven~astoporozen. Ve~na tema evropskih lesarjev pa je mo`nost razlikovanja lesa doba in gradna. Mnenja so tukaj dokaj deljena. Hartig (citat iz Huber et al. 1941) meni, da je to nemogo~e. Huber et al. (1941) za branike, {ir{e od 2 mm, navajajo da je pri dobu {tevilo vencev trahej ranega lesa 4 ali ve~, pri dobu le 1 do 2 in zelo redko 3. Oblika tra-hej ranega lesa (razmerje med tangencialnim in radialnim premerom) je pri dobu razlo~no ovalna (0,75) in pri gradnu cirkularna (0,83). Povr{ina trahej ranega lesa je pri dobu na splo{no ve~ja kot pri gradnu. Razmerje med {irino trahej ranega lesa in {irino branike je pri dobu prek 0,25, pri gradnu pa manj. Pasovi (“plameni”) trahej kasnega lesa so pri gradnu jasni in {iroki, pri gradnu pa ozki. Prehod med ranim in kasnim lesom naj bi bil pri dobu postopen, pri gradnu pa abrupten. Povr{ina trahej kasnega lesa naj bi se pri dobu proti koncu branike zmanj{evala, pri gradnu pa ne. Dele` vlaknastih traheid (!) in aksi-alnega parenhima naj bi bil pri dobu ve~ji. Walker (1978) se s Huberjem in sodelavci povsem strinja. Courtois et al. (1964) niso na{li razlik v obliki tra-hej ranega lesa pri dobu in gradnu. Deret-Varcin (1983) navaja, da je {te-vilo trahej kasnega lesa na tangecialni razdalji 5 mm pri dobu 24 in pri grad-nu 17. Hkrati pripominja, da razlika v povr{inah trahej ranega lesa ni signifi-kantna. Feuillat et al. (1997) dodaja nekaj novih znakov za razlikovanje obeh vrst. Cone vlaken (brez navedbe LES wood 52 (2000) 12 Raziskave in razvoj 419 Slika 1. Rde~i hrast (Q. rubra), pre~ni prerez, 8 X Slika 4. Dob (Q. robur), pre~ni prerez, 40 X L* • V- •© • : V V:>v" -v-v v'1 •<■>■;, Slika 2. Rdeči hrast (tt roAra), prečni prerez, 40 X Slika 5. Graden (Q. petraea), pre~ni prerez, 8 X •• ■»'••' V* ■ ■. w " j- ■»■■ ■"■-•■ > V p.-.. t «A-- -« ■.-■■.•■•"ie-:i.-••^Vist**-"; Slika 3. Dob (Q. robur), pre~ni prerez, 8 X Slika 6. Graden (Q. petraea), pre~ni prerez, 40 X Slika 7. Hrast iz skupine ameri{kih hrastov, pre~ni prerez, 8 X Slika 8. Cololté (Q. skinneri), pre~ni prerez, 8 X Slika 9. Cololté (Q. skinneri), pre~ni prerez, 40 X LES wood 52 (2000) 12 Slika 10. Cololté (Q. skinneri), mo~no otiljene traheje, pre~ni prerez, 40 X Slika 13. Črničevje (0. ilex), prečni prerez, 8 X tipa) naj bi bile pri gradnu ve~je kot pri dobu in povr{ine parenhima in o`jih trahej ustrezno manj{e. Naj kon~am. Navedene razlike so vsekakor premajhne, da bi dovoljevale prakti~no razlikovanje obeh vrst. Brez te`av pa je mogo~e anatomsko lo~iti vse tri anatomske skupine hrastov. Literatura: 1. Braun, H.J. 1970. Funktionelle Histologie der sekundären Sprossachse. I. Das Holz. V: Encylopedia of Plant Anatomy, 2. izd. Gbrd. Bornträger, Berlin. 2. Brazier, J.D. & G.L. Franklin 1960. Identification od hardwoods. Forest Products Research Bull. No. 46. HMSO, London. Raziskave in razvoj Slika 14. Lucca (Toskana), stolp Guinigi: gozdi~ek iz ~rni~evja tracheary elements. Aliso 10:505-525. 4. Carlquist, S. 1988. Comparative wood anatomy. Springer-Verlag, Berlin, etc. 5. Courtois, von H., W. Elling & A. Busch 1964. Einfluss von Jahrringbreite und Alter auf den mikroskopischen Bau von Trauben- und Stieleichenholz. Forstwiss. Centralbl. 83:181-191. 6. Deret-Varcin 1983. Etude comparative de la qualité du bois de trois types de chenes (rouvres, pédonculés et intermediaires), en foret de Morimond. Ann. Sci. For. 40:373-398. 7. Feuillat, F., J.-L- Dupouey, D. Sciama 6 R. Keller 1997. A new attempt at discrimination between Quercus petraeaand Quercus roburbased on wood anatomy. Can. J. For. Res. 27:343-351. 420 Slika 12. Chiquinib de montana (Q. anglohondurensis), pre~ni prerez,40 X Traubeneiche. Holz Roh. Werkstoff 4:373-380. 9. Jane, F.W. (rev. Wilson, K. & D.J.B. White) 1970. The structure of wood. 2. izd. Adam & Charles Black, London. 10. Mather, R.A., P.J. Kanowski & P.S. Savill 1993. Genetic determination of vessel area in oak) Quercus roburL . and Quercus petraeaLiebl.): a characteristic related to the occurence of stem shakes. Ann. Sci. For. 50:395-398. 11. Neelands, R.W. 1968. Important trees of eastern forests. U.S. Dept. of Agriculture, Forest Service. 12. Panshin, A.J. & C. de Zeeuw 1980. Textbook of wood technology. 4. izd. McGraw-Hill Book Company, New York, itd. 13. Schütt, P., H.J. Schuck & B. Stimm 1992. Lexikon der Forstbotanik. ECOMED, Landberg 14. Schweingruber, F.H. 1990. Anatomie europäischer Hölzer. Paul Haupt, Bern, Stuttgart. 15. Stearns, T.L. 1950. Distinguising red oak from white oak by chemical colour reaction. Southern Lumberman 184:50. 16. Tsoumis, G. 1991. Science and technology of wood. Van Nostrand Reinhold, New York. 17. Walker, F.S. 1978. Pedunculate and sessile oaks: species determination from differences between their wood. V: Dendrochronology in Europe. Principles, interpretations and applications to archaeology and histora. Izd. J. Fletscher. Br. Archaeol. Rep. 51:329-338. 3. Carlquist, S. 1984. Vessel grouping in dicotyledon wood: significance and relationship to imperforate 8. Huber, B. W. Holdheide & K. Raack 1941. Zur Frage der Unterscheidbarkeit des Holzes von Stiel- und 18. Wilson, K. & D.J.B. White 1986. The anatomy of wood. Stobart & Son Ltd, London. LES wood 52 (2000) 12 Raziskave in razvoj 421 UDK: 796.02:674.6 Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Bumerang - lesena palica, ki se vra~a (1. del) (Boomerang - wooden stick that comes back (Part 1) Zoran JARNOVI^*, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za {port Izvle~ek: Nedvomno je leseni bumerang eno prvih oro`ij (bumerang - metalna palica, ki se ne vra~a) in, morda {e pomembneje, {portnih pripomo~kov (bumerang, ki se vra~a), pri katerih je ~lovek brez teoreti~nega znanja apliciral na les zahtevne in kompleksne fizikalne zakonitosti. Pri tem je izkustveno uporabil tiste vrste lesa, ki so bile glede na zna-~ilnosti lokalnega in {ir{e geografskega okolja najprimer-nej{e. Spontano je za~el uporabljati na~ine obdelave lesa, ki so skozi zgodovino olaj{evale izdelavo, ter hkrati omo-go~ale funkcionalni razvoj letalnih sposobnosti bumeran-gov ter, v sedanjem ~asu, izkoristil lepoto raznih vrst lesa za izdelavo dekorativnih in umetni{kih izdelkov. V ~lanku s posebno pozornostjo obravnavamo antropo-lo{ko - zgodovinski vidik nastanka in razvoja bumerangov po svetu ter nekaterih specifi~nih vidikov uporabe le-teh. Klju~ne besede: bumerang, metalna palica, les, zgodovinski razvoj, antropologija Abstract: Boomerang, as a wooden non-returning throwing stick, is undoubte-bly one of the first weapons used by humans. On the other hand, as a stick that returns, it was probably one of the first sports requisites. In both cases men in the past applied to the wood complex physical laws without actually knowing them. In constructing boomerangs as weapons or toys he used specific woods according to local availability. Different and new techniques of wood treatment were used throughout history and together with development of science enabled easier production and improvement of it's flight characteristics. We aim to deal with historical and anthropological aspects of appearance and development of boomerangs in the world and the particularities of use of this specific wooden object. Keywords: boomerang, throwing stick, wood, historical development, anthropology 1. UVOD Pred nekaj desetletji so na{i dedki in babice, morda celo star{i, verjetno z za~udenjem spremljali razvoj letalske tehnologije, njeno {iritev in uporabnost ter nejeverno zmajevali z glavami, ko je ~lovek premagal te`nost in se “nau~il leteti”. Korenine in osnovna uporabna védenja o aerodinamiki krila, ki se danes zdijo sama po sebi umevna, pa ne izhajajo le od Leonarda Da Vincija, temve~ najbr` `e iz spletov naklju~ij in radovednosti ter inovativnosti ~loveka iz kamene dobe, ki je principe, ki jih dandanes tako mno`i~no uporabljamo in jih znamo v ve~jem delu z zapletenimi fizikalnimi mag., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šolstvo in šport, 1000 Ljubljana, Slovenija formulami tudi razlo`iti, uporabljal za pre`ivetje in igro. Bumerang je ~arobna palica, ki v marsikom vzbudi zanimanje in za~u-denje. Kako lahko kos lesa ali umetnega materiala komaj sli{no leti po skoraj magi~ni, nevidni kro`nici, ki jo s svojim znanjem in motori~no spretnostjo stke metalec od izmeta do trenutka, ko se mu v kon~ni fazi leta bu-merang med po~asnim lebdenjem ne`no spusti v roke ...? Ali se res vra~a? Kako ga vr`e{? Iz ~esa je narejen? Najve~ji mojstri so Avstralci. Bumerangi so bili prvotno uporabljeni kot oro`je. Ta vpra{anja in trditve so deloma resni~ne, deloma pa ne! Bumerang je po verjetni anekdoti dobil svoje ime, ko je kapitan Cook leta 1770, ko je stopil na avstralska tla, poslal svojega prevajalca, da od Abo-riginov izve ime ~udnih lesenih palic, ki se po izmetu vra~ajo. Prevajalec je kapitanu prinesel odgovor: “Boom-arang”. Kasneje, ko so se osvajalci lahko res-ni~no pogovarjali z Aborigini in dejansko razumeli oba jezika, so lahko videli, da je le-to bil precej logi~en odgovor na vpra{anje v prevajal~evi latov{~ini, ki je seveda Aborigini takrat niso razumeli, in pomeni: “Kaj si rekel?” Res pa je, da je to ime za palice, ki letijo, uporabljalo pleme Turuwal iz Novega Ju`nega Walesa, vendar ni znano, ~e ga morda niso povzeli po belcih, ki so mnoga imena za palice, ki se vra~ajo, s tem imenom poenotili. LES wood 52 (2000) 12 Metalne palice in bumerange so odkrili oz. za~eli izdelovati, verjetno neodvisno, v razli~nih delih sveta. Izvorna pojavnost obeh pa je logi~no vezana na slabo do zmerno pora{~ena podro~ja, bli`ino rek, jezer, zalivov, ki so omogo~ala metanje, hkrati pa nudila material (praviloma les) za izdelavo. Najverjetneje je, da je predhodnik bumeranga (palice, ki se vra~a) metalna palica (palica, ki leti naravnost). 2. NASTANEK METALNE PALICE ALI BUMERANGA Glede nastanka obeh je mo`nih ve~ razlag. 2.1. Metalna palica Za delo, obrambo ali tudi napad na sovra`nika, si je ~lovek v davnini izdelal lesen me~ v obliki palice, ki je imela naravno obliko izvornega lesa (veje), za u~inkovitej{o uporabo pa pri-ostrene robove. Ko je to palico v strahu vrgel proti napadalcu, ki se mu je bli`al, ali pa za divjadjo, ki mu je pobegnila po dolgotrajnem zasledovanju, je videl, da leti mnogo dlje in druga~e od navadnih palic. Pri~el jo je uporabljati za lov in borbo. Slika 1. Metalna palica, Barrow Creek, Avstralija, l. 1890, razpon kril 76 cm (Jones et al., 1996) Vsekakor lahko metalne palice primerjamo z drugimi primitivnimi oro`ji (lok, kopje, fra~a, bola, metalni no`i ipd.), po svoji uporabnosti pa jih v nekaterih primerih morda celo pre-ka{ajo. Za metalne palice je zna~ilno, da ve~ji del poti opravijo v premo-~rtnem letu na stalni vi{ini oz. pod konstantnim kotom, pri ~emer se vrtijo okrog svojega konstrukcijskega sre-di{~a v to~ki zemeljske privla~nosti. Premo~rtnost se po dalj{em letu lahko delno odkloni, vendar je ve{~ lovec ali bojevnik to lahko predvidel in popravljal z ustreznim na~inom meta. To pa ni zna~ilno za druga oro`ja, ki do na- Raziskave in razvoj merjenega cilja (`ivali) letijo praviloma v paraboli~nem loku, kar nedvomno ote`i ciljanje. Zaradi ve~je povr{ine, ki jo med letom pokrije vrte~a se metalna palica (v povpre~ju so velike pribli`no pol metra, vendar so lahko dimenzije le-teh lahko zelo razli~ne), je lovec kamene dobe z metalno palico imel tudi ve~ mo`nosti za uspeh v primerjavi z npr. no`em ali pu{~ico. Tako je metalna palica s svojo smrto-nosnostjo ogrozila, odvisno od na~ina meta, vse na vi{ini od 70 centimetrov ali manj do 1,5 metra (Jones et. al., 1996), v pasu do npr. pol metra {irine in 150 ali ve~ metrov dol`ine (Hawes in Mauro, 1987; Smith 1975). U~inkovitost tega oro`ja se ka`e dodatno v tem, da ni va`no, s katerim delom je bila divjad zadeta. Tako o~i-vidci lova Aboriginov navajajo, da je bila `ival lahko zadeta s topim delom metalne palice ali pa se je le-ta, ~e je tako naneslo, zapi~ila in celo prebo-dla trup divjadi ali nasprotnika, saj imajo metalne palice ve~inoma en konec ali oba zo`ena ali za{iljena. 2.2. Bumerang Tudi glede nastanka bumerangov je mo`nih ve~ razlag. Metalna palica je padla lovcu v vodo, kjer je nekaj ~asa oble`ala in se na-mo~ila. Ko jo je lovec pobral in po-su{il, se je zaradi naravnih procesov, ki se za~nejo ob su{enju lesa, pri~ela zvijati in kriviti, s ~imer so se spremenile njene aerodinami~ne lastnosti. Ko jo je lovec naslednji~ vrgel, je za~u-den opazil, da med letom izraziteje zavija in se - malce tudi s pomo~jo vetra - vra~a proti njemu. Listi evkaliptusa (gum tree), ki raste v Avstraliji, po metu naravnost zavijejo, in se vrnejo proti metalcu. Manj verjetna mo`nost je, da je ~lovek sku{al obliko lista prenesti na les. Naslednja teorija postavlja izvor bu-meranga v podro~je Evfrata in Tigrisa, kjer rastejo datljevci. Oblika njihovih stebel spominja na bumerang, trdna 422 in vlaknasta struktura lesa pa omo-go~a zvijanje stebel, ne da bi se po-{kodovala, {e posebno po namakanju in su{enju na vro~ini. Z migracijami in menjavami naj bi se po De Fontenayu ~ude`ne palice {irile v druge dele sveta, kjer pa so jih, ob pomanjkanju datljevcev, posnemali v lesu. V Avstralijo bi po tak{nih poteh bume-rangi lahko pri{li prek nekdanje Zemeljske povezave z Azijo, vendar je z zgodovinskega vidika ta teza lahko zelo sporna oziroma je mo~no vpra{-ljiva (Ruhe, 1982). 2.3. Bumerangi po svetu skozi zgodovino Palice za lov (v nadaljevanju metalne palice) so imenovali najve~krat kylie, kasneje killing stick, v drugih podro~-jih sveta pa so se ohranila imena kot: rabbit stick (Arizona, ZDA - Hopi Indijanci), throwing stick ipd. (Mason, 1974). Najdi{~a bumerangov so tudi v Egiptu (faraonu Tutankamonu so v grobnico polo`ili celo zbirko bumerangov, od katerih imajo nekateri pozla~ene konice kril), na Novih Hibridih, v Indiji. Izdelava najstarej{ega bumeranga datira v ~as pribli`no 20300 let pred na{im {tetjem. Izdelan je bil iz mamu-tovega okla in najden leta 1987 v kraju Oblazowa na Poljskem (Sagert, Slika 2. Prvi bumerangi. Bumerangi, ki se ne vra~ajo - metalne palice iz celega sveta (od zgoraj navzdol): * iz Egipta 12. dinastija (2000-1788 BC); * rabbit stick Hopi Indijancev iz Severne Arizone; * iz Santa, Novi Hibridi; * iz Madrasa, Indija (Jones et al., 1996). LES wood 52 (2000) 12 1996). Zelo verjetno je, da so `e v ~asu izdelave te najdbe bumerangi bili izdelani tudi iz lesa, vendar se, upo{tevajo~ zna~ilnosti in obstojnost lesa, zaradi klimatskih in drugih okolj-skih vplivov niso ohranili. Najstarej{i bumerang, najden v Avstraliji, pa je bil izdelan pred pribli`no 10000 leti. Izdelan je bil iz lesa (Jones et. al., 1996). Zanimivo je, da je Angle` sir Thomas Mitchell leta 1846 izumil vrsto vija~-nega propelerja na osnovi opazovanj zvitih delov na aboriginskih bumeran-gih. 3. UPORABA BUMERANGOV IN METALNIH PALIC V AVSTRALIJI Na osnovi najdb bumerangov po vsem svetu lahko zanesljivo sklepamo, da bumerangi niso izklju~na domena avstralskih Aboriginov, res pa je, da so se prav pri njih skozi tiso~letja do dana{njih dni ohranili tako v svoji uporabnosti kot tudi v kulturno - zgodovinski sporo~ilnosti. Bumerangi in metalne palice imajo po trditvah nekaterih avtorjev v Avstraliji ve~ tiso~ imen, zagotovo pa ve~ sto. Pogosto nastopajo imena kot: A-Ngal, Balkkan, Bibooroo, Karli, Kali, Kial, Kaylee, Lanjee, Nanjal, Tootgun-dy, Wangal, Wongul, Yulyanji itd. (Jones et. al., 1996). Ta in druga imena so dali Aborigini vsem palicam, ki so jih metali - tako tistim, ki so se vra~ale, kot tistim, ki se niso, in so jih uporabljali le za lov. Vsa aboriginska plemena niso imela bumerangov, le nekatera pa so imela bumerang, ki se vra~a. Zelo verjetno je, da je bil pribli`no eden od stotih tak, ki se vra~a. Pomembno je vedeti, da se bumerang kot palica, ki se vra~a - kakor bume-range poznamo danes - (v nadaljevanju: bumerang), ni nikdar uporabljal kot oro`je, temve~ praviloma kot rekvizit za igro in zabavo. Ve~ino metalnih palic in bumerangov je mogo~e lo~iti `e na prvi pogled, saj ima bumerang izraziteje zaprt kot med krili, metalne palice pa imajo pravilo- Raziskave in razvoj ma ta kot bolj odprt, ali pa so le rahlo zvite, najve~krat v obliki splo{~ene ~rke S, pri ~emer imajo eno krilo oz. zaklju~ek, ki je lahko tudi malce ode-beljen, izrazito kraj{e. Manj opazna, a z vidika aerodinamike pomembna razlika med obema, je vidna tudi pri pre~nem preseku krila. Bumerangovo je zelo podobno letalskemu, medtem ko imajo metalne palice ve~inoma bolj elipsast, le rahlo asimetri~en profil (Hanns, 1986). Tako bumerangi kot metalne palice so se uporabljali pri plemenskih ritualih, s slikarijami na krilih so ozna~evali plemensko ali teritorialno pripadnost. Uporabljali pa so jih celo kot glasbene instrumente (tol~enje ali drgnjenje) ter kot pripomo~ke za kopánje peska, zemlje (za dostop do u`itnih korenin, do vode ali mravelj) itd. Prav tako jih je avstralski domorodec uporabljal kot pripomo~ek, s katerim je postrgal vro~ pepel in ostanke `erjavice iz emuja ali druge divja~ine, ki jo je pravkar spe-kel na ognju, ki ga je morda prav tako zanetil s pomo~jo metalne palice ali bumeranga z drgnjenjem ob meh-kej{i les. Bumerang so izjemoma uporabili kot lovski pripomo~ek pri lovu na ptice -predvsem race, ki so po dokaj stalnih poteh letale nad avstralskimi vodami in planjavami. Ko se je lovcu pribli-`ala jata, je vrgel bumerang ter hkrati opona{al krik ptice roparice. Bume-rang se je dvignil nad jato, prestra{e-ne ptice pa je lovec s tem, da so preusmerile let in se pribli`ale tlom, ujel v mre`e, napete med drevesi ali grmi-~evjem. Redkeje je lovec (ali dva lovca hkrati) vrgel bumerang ali metalno palico v jato npr. papig ali drugih ptic, da bi jih naklju~no zadel (Ruhe in Darnell, 1985). Slika 3. Aborigin me~e metalno palico (leto 1931, Coockatoo Creek, Avstralija) (Jones et. al., 1996) 423 Kot oro`je so uporabljali ljudje od kamene dobe do Aboriginov v dana{-njem ~asu posebno oblikovane metalne palice, ki so bile smrtonosne tudi na razdaljo ve~ kot 150 metrov, vendar se niso vra~ale. Z njimi so lovili majhno in srednjo divjad, viri pa navajajo njihovo uporabo tudi pri lovljenju rib. Nedvomno je pri tem, da se je Aborigin odlo~il, da ne bo ribe zadel s kamnom, ampak z metalno palico, imela odlo~ilno vlogo s svojimi aerodinami~nimi (in hkrati tudi hidrodinami~nimi) lastnostmi oblika krila ter specifi~na te`a relativno gostega lesa, iz katerega je bila izdelana. Kot tak{na je la`e in hitreje predrla vodno povr{ino plitke vode v bli-`ini lovca, kjer so se zadr`evale ribe, in jih hkrati zaradi razmeroma velikega (v~asih tudi ve~ kot pol metra) razpona kril ogro`ala na ve~ji povr{ini. V naslednji {tevilki revije Les bomo predstavili {iroko paleto lesov, ki so se predvsem v Avstraliji uporabljali za izdelavo bumerangov, ter grobe osnove zgradbe bumerangov. Prav tako bomo predstavili nekatere na~ine sodobne obdelave in vrst lesa, predvsem dekorativnih, ki se dandanes uporablja za bumerange, ter posebnosti, ki jih mora izdelovalec upo{tevati pri praviloma vedno ro~ni izdelavi in izboru lesa. 4. Viri 1. Barlow, A. (1994). Boomerangs and throwing sticks. Macmillan Education Australia. 2. Dimantchev, G. (1998). Boomerang Puzzle, Part I., Boomerang sport, Organizations, Competitions, Records. Sofia, Bulgaria. 3. Cassidy, J. (1985). The Boomerang Book. Palo Alto, California USA: Klutz Press. 4. Hanns, P. (1986). Wissen und Bedeutung des Bumerangs. Wien Österreich: NE Achiv für Volkerkunde/Veröffentlichtungen, Kommissionsverlag W. Braumüller. 5. Hawes, L. L., Mauro J. B. (1987). All about Boomerangs. Queensland Australia: Hawes Boomerangs. 6. Jones, P. et. al. (1996). Boomerangs - Echoes of Australia CD rom. South Australian Museum: The LES wood 52 (2000) 12 Alternative Publishing Co Pty Ltd, Dynamic Computer Solutions. 7. Mason, B. S. (1974). Boomerangs: how to make and throw them. New York USA: Dover Publications INC. 8. Ruhe, B. (1982). Boomerang. Washington D.C USA: Minner Press. 9. Ruhe, B., Darnell, E. (1985). Boomerang: how to throw, catch and make it. New York USA: Workman Publishing. 10. Sager, B. K. (1996). About Boomerangs, America's Silent Sport. Ohio USA: A Plant Speak Publication. 11. Siems, M. (1996). The Ultimate Boomerang Book. Inovativnost je eden redkih tvorcev dodane vrednosti, ki ni neposredno odvisen od vlo`enega denarja. Zato si lahko gospodarsko {ibkej{e dr`ave ravno z inovativnostjo utirajo pot v vse ostrej{i globalni konkurenci. Ta pot se za~ne pri mladih. Pokazati jim je potrebno primeren odnos do inovativno-sti. To podro~je je tudi pri nas sorazmerno neizkori{~eno, zato je nastal projekt Inovacije za mlade, ki ga je vodil docent dr. Borut LIKAR v okviru PHARE MOCCA programa. Pri projektu so sodelovali Korona, Visoka {ola za management iz Kopra ter Zveza prijateljev mladine Slovenije. Cilj projekta je bil vzpodbuditi ustvarjalno in inovacijsko dejavnost predvsem na srednjih in poklicnih {olah ter vzpostaviti informacijsko podporo za vse vrste aktivnosti med mladimi ter u~itelji. V sklopu projekta je bil organiziran seminar za inovativno dejavnost, katerega gostitelj in pokrovitelj je bila farmacevtska dru`ba LEK. Seminar je potekal v prostorih tovarne LEK v Ljub- Raziskave in razvoj Portland OR. 12. Smith, H. A. (1975). Boomerangs. Littlehampton, Sussex, Great Britain: Gemstar Publications. 13. Veit, G. (1987). Bumerangs. München: Hugendubel Verlag. Zahvala Avtor se `eli posebej zahvaliti za dovoljenje uporabe pisnega in slikovnega materiala iz CD - roma Boomerangs - Echoes of Australia©, ki sta ga dala avtor dr. Philip Jones iz South Australian Museum, North Terrace, Adelaide ter Graham Coates, Production Director MindVision Interactive Pty ljani, poskrbeli pa so tudi za prijetno vzdu{je udele`encev seminarja. Kljub sorazmerno majhni udele`bi na seminarju pa je to seme, ki bo vzklilo Predavatelji na seminarju (spodaj) 424 Ltd, in knjige Wiessen und Bedeutung des Bumerangs, avtor Petra Hanns, Museum für Völkerkunde Wien, zanj dr. Gabriele Weiss. Special thanks for permission to use written and graphic material, that was given by dr. Philip Jones from South Australian Museum, North Terrace, Adelaide and Graham Coates, Production Director MindVision Interactive Pty Ltd from CD-Rom Boomerangs - Echoes of Australia©, and dr. Gabriele Weiss, Museum für Völkerkunde Wien for book Wissen und Bedeutung des Bumerangs written by Peter Hanns. in se razraslo v vse pore na{ega `iv-ljenja. Na sklepni konferenci PHARE MOCCA programa v Portoro`u se je `e pokazal napredek v tej smeri, saj Slovenija `e pripravlja predlog oz. program, ki naj bi vklju~eval inovacijske dejavnosti v {olstvo. V okviru projekta Inovacije za mlade je iz{la tudi knjiga INOVATIVNOST ZA MLADE, ki slu`i predvsem izobra`evanju u~iteljev pri delu z u~enci in delno tudi ustvarjalnim in inovativno usmerjenim u~encem. Knjiga je plod razli~nih avtorjev, kot so prof. dr. Vid PE^JAK, Jo`ica DEM[AR, univ. dipl. pedag. in soc., Peter Fatur, univ. dipl. in`., doc. dr. Borut LIKAR, univ. dipl. in`., in drugi strokovnjaki. Skratka lep pripomo~ek za vzpodbujanje inovacij, ki niso usmerjene le teh-ni~no, ampak omogo~ajo razmi{lja-nje o uvajanju novosti v {oli in v vsakodnevnem `ivljenju nasploh. Pozitiven pristop je tudi postavitev spletne strani, ki nudi informacijsko podporo u~iteljem pri pedago{kem delu, dejavnostim mladih inventorjev ter njihovim mentorjem na strokovnih {o-lah. Zveza prijateljev mladine Slovenije je v okviru projekta "VIP - V IMENU PRIHODNOSTI" razpisala nate~aj MLADI INOVATORJI, katerega rok za prijavo je 30.6.2001. Mirjam ZALO@NIK, univ. dipl. in`. Inovacije za u~itelje in u~ence srednjih in poklicnih šol LES wood 52 (2000) 12 Raziskave in razvoj 425 UDK: 630*176.1 Quercus sp. Strokovni ~lanek (Professional paper) Gozdni monarh hrast Niko TORELLI* brana vojska”, “jedro”, “jedro voj- da bi z zlatim srpom odrezali zelo red- KELemske”, “sredica drevesa”, tj. ”jedrovi- ko ohmelje (Loranthus europaeus na”. Tujka robusten za “mo~an”, Jacq.), zajedalko, ki raste le na hrastu I sit beneath your leaves, old oak, “grob” prihaja od tod. Nekateri eti- (ne zamenjaj z belo omelo, Viscum You mighty one of all the trees; mologi pa menijo, da utegne izvirati iz album L.!). Vejice so razdelili ljudem. Within whose hollow trunk a man lat. ruber “rde~”, ker naj bi se jedrovi- [e danes sodijo med bo`i~no okrasje, Could stable his big horse with ease. na lo~ila od beljave po nekoliko tem- zlasti v anglo-saksonskem prostoru. nej{i barvi (Hermann 1994). Tudi lat. Navezanost Keltov na drevje se ka`e W.H. Davies: The Old Oak Tree quercus, znanstveno rodovno ime, po- tudi v “drevesni” abecedi (Milner, meni hrast. Nasploh so stara ljudstva 1992, str. 142): A = Alhall (jablana), ~utila bli`ino bo`anstev v naravi. Se- B = Beith (breza), C = Calltuinn (les- KELemneca je pisal svojemu prijatelju Lucili- ka), D = Dair (hrast) itd. Tako so se jo ju: “Ko se pribli`a{ gozdu iz starih, mladi Kelti la`e nau~ili … Zanimivo Pri {tevilnih tradicijah je bil hrast sveto nenavadno visokih dreves … vzbudi je, da na Islandiji, kjer ni dreves, dre-drevo, ki so mu pripisovali privilegije skrivnostnost kraja in ob~udovanje v vo imenujejo kar eik, torej “hrast”. V najvi{jega nebesnega bo`anstva. {irnem gaju tako goste in nepretrgane Genezi 13,18 beremo: “Abram je {oHrast, v katerega rade sekajo strele, sence, v tebi verovanje v bo`anstvo”. toril ter pri{el in se naselil pri Mamre-je bil od nekdaj posve~en bogovom Plinij pi{e ... “da veljajo drevesa in jevih hrastih, ki so pri Hebronu. Tam je groma in plodnosti. Tako je bil hrast gozdovi za najve~je darilo, ki ga je bil postavil oltar Gospodu”. Ali v Genezi pri Germanih posve~en bogu Donarju dele`en ~lovek”. O drevesnem kultu 18: “Gospod se je prikazal Abrahamu oz. Thorju, de` prina{ajo~emu bogu Germanov poro~a `e Tacit: “Sicer pa pri Mamrejevih hrastih, ko je ob dnev-rastlinja, ki so mu darovali, da bi svo- se jim je zdelo nezdru`ljivo z vzvi{e- ni vro~ini sedel pred vhodom v {otor”. jim poljem izprosili rodovitnosti. Nje- nostjo nebe{kega zapreti bogove med Kasneje so ~a{~enja dreves in izvirov mu so Nemci, [vedi in Angle`i posve- stene in jim dati poteze ~love{kega naletela le {e na odpor. V Devterono-tili ~etrtek, nem. Donnerstag, {vedsko obli~ja … svoje gozdove imajo za miju 16, 21 Mojzes ukazuje: “Ne za-torsdag, angl. Thursday, torej Thorov svete in z bo`jimi imeni kli~ejo davna sajaj svetega kola iz kakr{nega koli le-dan! Slovanski ekvivalent Donarja je nevidna bitja, ki jih vidi le njihova po- sa blizu oltarja Gospoda, tvojega Bo-bil Perun. Tudi njegovo ime pomeni bo`na groza”. (Laudert 1998, str. 37, ga, ki si ga naredi{”. Starozavezni grom. Ena~ijo ga z litvanskim Perku- 38). Tudi Kelti so ~astili hrast. Izvor vodnik zahteva, da se sveti gaji zrav-nasom in indijskim (!) Parjanyahom, besede druid, ki ozna~uje ~lana pred- najo z zemljo (prim. Laudert 1998, str. tudi bogom viharjev (npr. Comte kr{~anskega keltskega reda sve~eni- 38). Koncil v Arlesu 452 poziva ljudi, 1994. str. 163). V epirski Dodoni, kjer kov in ~arovnikov, je zelo zanimiv. Iz- da se odre~ejo bogokletnemu kultu stoji star Zeusov tempelj, so iz {eleste- viral naj bi iz keltskega izraza dair za dreves. Najbolj slavno germansko nja listja napovedovali prihodnost. hrast. ^e sledimo Chevalierju in Ghe- drevesno bo`anstvo, Donarjev hrast Rimski Celijski gri~ (lat. mons Caelius, erbrantu (1996, str. 318) naj bi bese- (nem. Donareiche), je dal 723 pose-it. Monte Celio) je pora{~al hrastov da druid pomenila “znanje” in kati sveti Bonifacij, “apostol Nemcev”, gozd, posve~en Jupitru oz. Jovu (rim- dru[u]id “zelo moder”. Obstaja pri- anglosa{ki misijonar z angle{kim ime-skemu ekvivalentu gr{kega Zevsa). marna pomenskostna (semanti~na) nom Wynfrith (680-754). Pape` Gre-Heraklejeva oz. Herkulova gorja~a je enakovrednost z angle{kima beseda- gor ga je poslal {irit kr{~ansko vero bila iz hrastovine. Pomenila je mo~, ma wood in tree. Plinij je povezal be- med Germane. Kasneje je padlo {e energijo, ve~nost in veli~ino v duhov- sedo druid z gr{ko besedo za “hrast” na stotine tak{nih drevesnih bo`an-nem in materialnem pomenu besede. ali “drevo” na splo{no: drys, gen. dry- stev, ki so stali v “svetih gajih”. Toda V latin{~ini je beseda robur (latinsko os. Drevesa pa so simboli mo~i, mo~ tiha navezanost na drevje ostaja. Seime za dob je Quercus robur) pomeni in znanje pa so imeli druidi. Enkrat vernoevropske gotske katedrale s svo-“hrastovina”, “hrast”, “mo~”, tudi “iz- letno so se druidi povzpeli na hrast, jimi loki spominjajo na odrevenele LES wood 52 (2000) 12 gozdove in na nekdanji drevesni kult. Rafael je v pismu pape`u Leonu posmehljivo omenil, da so {iljaste loke (razli~no od italijanskih okroglih) navdihnila drevesa. Angle`i hrast ob~udujo~e imenujejo gozdni monarh (Monarch of the Forest) ali pa o~e dreves (Father of Trees). ^e upo{tevamo, da se bukev di~i z naslovom gozdna mati (nem. Waldmutter), potem se lahko vpra{amo: “Le kak{ni bodo otroci?” Prav poseben pomen imajo hrasti pri Angle`ih. V literaturi jih najdemo nekaj deset. Najbolj znamenit je najbr`e Raziskave in razvoj The Major Oak v Sherwoodskem gozdu, kjer je neko~ “operiral” sam Robin Hood. Bil je njegovo skrivali{~e. Vanj je neko~ lahko {lo 15 oseb. Da ga kot turisti~ne atrakcije ne bi ugonobila su-{a ali po`ar, ga v su{nem obdobju zalivajo s tiso~i galonami vode dnevno (The Times, 30. avg. 1990). Zdaj so ga klonirali, da bi identi~nega postavili na isto mesto, ~e bi se vendarle poru{il. Identi~ne replike prodajajo romanti~nim obiskovalcem (The Times, 21. maj 1992). Na junaka je donedavna spominjal tudi hrast z imenom Robin Hood’s larder (“Robinova shramba”). Tukaj je Robin skrival uplenjeno divja~ino. Bil je tiso~ let 426 star. Najprej ga je po{kodoval po`ar, ki so ga zanetile {olarke na izletu, nato pa so ga podrli. Omenimo {e kraljevi hrast (The King's Oak) v Eppin-{kem gozdu. Pod njim je sedel razvpiti kralj Henrik VIII, medtem ko so ob-glavljali njegovo drugo `eno Ann Boleyn. Pri nas nimamo tako velikih hrastov, prav gotovo pa ne tako razvpitih. Kaj pa hrast v Turja{kem dvoru? Saj je lipa! Le pesnik jo je prekrstil v hrast. Literatura 1. Hermann, U. (izd.) 1994. Herkunftswörterbuch. Bertelsmann Lexikon Verlag 2. Brewer, E.C. /Evans, I.H. (rev..) 1995. The Wordsworth Dictionary of phrase & Fable. Wordsworth reference. 3. Comte, F. 1994. The Worsdsworth Dictionary of Mythology. Wordsworth reference. 4. Chevalier, J. & A. Gheerbrant 1996. The Penguin Dictionary of Symbols. Penguin 5. Laudert, D. 1998, Mythos Baum. BVL Verlagsgesellschaft mbH, München. 6. Milner, J.D. 1992. The tree book. Collins & Brown, London. 7. Vickery, R. 1995. A Dictionary of plant-lore. Oxford University Press, Oxford, New York. LES wood 52 (2000) 12 Kitajski brki Niko TORELLI Prerasla mesta odlomov vej pustijo zna~ilne sledi na skorji. Kitajski brki (nem. Chinesenbart, angl. anglemark) so lokasta guba skorje, ki se slo~i nad mestom odloma pri drevesih vrstah z gladko skorjo, zlasti pri bukvi (slika 1). Sámo mesto odloma veje ozna~uje brazgotina - pe~at (nem. Siegel). Pod njim je slepica slepa gr~a. Pri bukvi, ki nima lubja, ostanejo kitajski brki in pe~at vidni vse `ivljenje, le naklon in oblika se zaradi debelitvene rasti s~asoma menjata: brki postajajo vse bolj vodoravni, pe~at pod njimi pa vse bolj ovalen. Zakaj ima bukev gladko skorjo in zakaj ne tvori lubja, tj. mrtve skorje (strokovno ritidom)? Razlaga je precej dolga. Bistvo pa je v tem, da bukev kot peridermalno drevo ohrani prvi felogen ali plutni kambij, ki nastane ob koncu primarne rasti vse `ivljenje, s tem pa tudi sekundarno krovno tkivo Slika 1. Bukev: skorja Raziskave in razvoj - periderm. Ta sestoji iz felogena kot sekundarnega lateralnega meristema, ki navzven producira pluto ali felem, navznoter pa feloderm. Periderm in skorja pod njim sledita debelinski rasti drevesa (kot ko`a pri ~loveku). To omogo~a povr{inska rast felogena in nastajanje ekspanzijskega tkiva v skorji. Skorja je zato gladka. Odmrli felem se neopazno guli (kot odmrle oro`e-nele celice ko`e pri ~loveku!). Kot zanimivost naj povem, da je tudi hrast plutovec ali plutec (Quercus suber L.) peridermalno drevo, vendar s to razliko, da je produkcija plute ali felema neprimerno ve~ja, zlasti po prvem odstranjevanju, in da ostane ve~ let na deblu. Pri drevesih z luskasto skorjo (hrasti, bori) je situacija povsem dru-ga~na. Pri teh vrstah sledi skorja debelinski rasti na druga~en na~in. Prvi (povr{inski) felogen ne raste, niti v skorji ne nastaja ekspanzijsko tkivo, pa~ pa drevo vsakih nekaj let pod Slika 2. Bukev: kitajski brki s pe~atom 427 prvim peridermom tvori nove, globinske periderme v obliki kraj{ih lokov. Ti prekinejo dotok hrane v tkiva nad njim, ki zato odmro. Odmrlo skorjo, praviloma temnej{e barve, nad najm-laj{im (tj. najglobjim) peridermom imenujemo mrtvo ali zunanjo skorjo lubje ali ritidom. Slika 1 ka`e gladko skorjo bukve z napisi zaljubljencev. (Je tudi va{ med njimi?) Naj vam zaupam majhno skrivnost. Napis ni ovekove~en le na skorji, temve~, ker ste pri tem najverjetneje po{kodovali tudi kambij, je napis varno shranjen tudi v ustrezni globini debla. Napis je mogo~e den-drokronolo{ko natan~no datirati. Na sliki 2 so “kitajski brki” s “pe~atom”. Iz vi{ine brk in dimenzij pe~ata je mo-go~e sklepati na globino slepice, t.j. odlomljenega mesta veje in dimenzije veje (slika 3). Vi{ina brk je razdalja med linijo, ki povezuje konca brk in temenom skorjine gube. Po Erteldu (1957, str. 86) je zveza med vi{ino brk in globino odloma naslednja: Slika 3. Bukev: topografija kitajskih brk in pe~ata LES wood 52 (2000) 12 Raziskave in razvoj Globina odloma (cm) 16,8 15,0 13,0 11,2 9,4 7,5 5,6 3,7 1,8 0,9 0,0 Vi{ina brk (cm) 2 6 10 14 18 22 26 30 34 36 37,8 Po istem viru obstaja zveza med višino pečata in debelino odlomljene veje: Vi{ina pe~ata (cm) 1,5 3,5 5,5 7,5 9,5 1,5 Debelina veje (cm) 12 3 4 5 6 Vi{ina pe~ata je praviloma pribli`no zmanj{uje). Zmanj{evanje vi{ine pe-dvakrat ve~ja od premera veje. Z de- ~ata je v primerjavi s {irjenjem v vo-belitvijo drevesa se pe~at razteguje v doravni smeri precej manj{e. Iz vi{ine vodoravni smeri (hkrati se naklon brk in {irine pe~ata je mogo~e sklepati 428 tudi na globino slepice, vendar je zveza {ibka. ^e je razmerje med vi{ino in {irino pe~ata 1:4 ali ve~, potem naj bilo odlomljeno mesto v notranji polovici debelnega premera. Opozorim naj, da izra~un globine sle-pice oziroma debeline “~istega” lesa nad njo vselej ni zanesljiv. ^e ostane odmrla ali odlomljena veja dlje ~asa na deblu, potem se je naklon brk zmanj{al `e tedaj. Tudi se lahko s~a-soma zabri{ejo konice brk in izra~un vi{ine brk ni natan~en. I gospodari zvEZA LESARJEV SLOVENIJE m Karlovška 3, 1000 Ljubljana, ZDRUJE, tel.: (01) 421-46-60, fax.: (01) 421-46-64 el. pošta: revija.les® siol.net http://www.zls-zveza.si NAJAVLJAMO 3. POSVET O ONTA@NIH HIŠAH V SLOV Posvet bo 8. marca 2001 v ~asu sejma DOM Zveza lesarjev Slovenije zdru`uje prek proizvajalcev monta`nih hiš slovensko lesarstvo Hiše so odraz našega kulturnega `ivljenja Hiše slovenskih proizvajalcev povezujejo ljudi dobre volje Slovenski proizvajalci monta`nih hiš ^e bi radi oglaševali v zborniku, ki bo izšel ob tem posvetu, pokli~ite številko 01/421-46-60 in si zagotovite najboljši oglasni prostor. LES wood 52 (2000) 12 Sejmi in razstave 429 Sejem v High Pointu in razmere na trgu pohištva ZDA V dneh od 19. do 27. 10. je v High Na zahodni strani Zdru`enih dr`av se kupcev visoko in dolar mo~an. Ob-Pointu v Severni Karolini potekal tradi- med tem pripravljajo na izgradnjo seg stanovanjskih gradenj je trenutno cionalni jesenski pohi{tveni sejem. Dva- novega sejemskega sredi{~a v Las okoli milijon enot letno in {e bi lahko krat na leto se v tem ameri{kem meste- Vegasu, ki naj bi z okoli 600.000 m² na{tevali. Edino kar me~e senco na cu zbere domala vsa ameri{ka pohi{t- razstavnih povr{in postalo nekaka ugodna gospodarska gibanja, je vena smetana. Pa ne samo ameri{ka; protiute` High Pointu. Kot najmo~nej{i dra`itev nafte na svetovnih trgih in pa letos so bili poleg ameri{kih razstavljav- argument za izgradnjo tega centra vse mo~nej{i uvoz pohi{tva in drugih cev tam tudi razstavljavci iz 108 dr`av z navajajo dejstvo, da `e sedaj velik del izdelkov {iroke porabe, kot posledica vsega sveta. Dvakrat na leto to majhno pohi{tva, ki se proda v ZDA, prihaja z mo~nega dolarja na eni in kriz v ne-pode`elsko mesto o`ivi za en teden druge strani Pacifika (s Kitajske, Filipi- katerih dr`avah Azije na drugi strani. samo za pohi{tvo (spomladanski sejem nov, Indonezije, Malezije …), v pri- Ta dva momenta pa sta pravzaprav je v drugi polovici aprila), zraven njega hodnje pa o~itno ra~unajo s {e mo~- edino, kar ameri{ke poslovne`e skrbi pa {e ducat ve~jih mest naokoli. V tem nej{o udele`bo teh dr`av na ame- v tem trenutku. ~asu mora{ imeti sre~o, da dobi{ sobo ri{kem pohi{tvenem trgu. Drugi argu-v tem mestu, pa ne le tu, ni~ druga~e ment, ki ga navajajo v podkrepitev tej Kljub povedanemu, je med ameri{ki-ni v krajih v premeru 100 kilometrov. poslovni odlo~itvi, pa je zgrajena in- mi pohi{tveniki mogo~e zaslediti rah-Leto{nji sejem ni v tem pogledu bil ni~ frastruktura (hoteli, parkirne hi{e), ki je lo vznemirjenje. Nekateri znaki nam-druga~en od prej{njih. v High Pointu kljub dolgoletni tradiciji re~ ka`ejo na to, da se obeta upo-{e vedno nezadostno razvita. Ra~una- ~asnitev razvoja povpra{evanja. Tre-Sejem v High Pointu je `e pol stoletja jo pa tudi na turisti~no privla~nost Las nutno so kapacitete ameri{ke po-“Meka” ameri{ke pohi{tvene industri- Vegasa (igralnice), ki je High Point ne hi{tvene industrije zasedene v pov-je, lani pa je praznoval 90-letnico premore. Na~rtovalci potihem upajo, pre~ju 75 %, kar je najmanj v zad-ustanovitve. Trenutno razpolaga z da bo sloves igralni{kega mesta pri- njih osmih letih. Za leto 2001 napo-okoli 800.000 m² razstavnih povr{in. tegnil tudi tiste predstavnike proizva- vedujejo zelo skromen porast pov-Razvoj pa gre seveda naprej. Letos jalcev in trgovcev, ki jih v High Pointu pra{evanja. Po raziskavi Zdru`enja so pove~ali zmogljivost za novih iz takega ali druga~nega razloga ni. V ameri{kih proizvajalcev pohi{tva 70.000 m², v naslednjih dveh letih bistvu gre za neizprosno borbo za (AFMA) bodo izdatki prebivalstva v pa naj bi k temu dodali {e 170.000 kupce in za to, kako jim ~im bolj pri- naslednjem letu porasli le za 1,5 % v m² razstavnih povr{in in s tem po- bli`ati vse ve~jo in pestrej{o ponudbo primerjavi s 7,7 %, kolikor naj bi ve~ali skupno povr{ino razstavnih ne le pohi{tva ampak tudi vsega tiste- letos porasli v primerjavi s preteklim prostorov na prek milijon kvadratnih ga, kar {e sodi k stanovanjski opremi. letom. To pa je najni`ja rast v zad-metrov. Sejem se širi na dva na~ina. To pa so razni “dodatki”, kot na pri- njih desetih letih. Prodaja pohi{tva Pred dobrim desetletjem so za~eli s mer: preproge, okrasno cvetje, slike, naj bi v prihodnjem letu porasla za prenavljanjem nekaterih opu{~enih kipci in drugi dekorativni predmeti, ki 2,4 %, medtem ko pri~akujejo letos tovarn, ki so jih spremenili v privla~- jih ozna~ujejo s skupnim imenom: 5,6 % rast. Ob tem pa je zanimiva ne razstavne prostore. Sedaj pa je, “accessories”. ugotovitev, da ka`e uvoz pohi{tva kot ka`e, ponovno na vrsti raz{iritev znatno mo~nej{o dinamiko. V zad-sejma z izgradnjo povsem novih raz- Vsakokratni sejem v High Pointu je njih desetih letih se je uvoz pohi{tva v stavnih poslopij. Nekatera gradijo odli~en odsev razmer ne le na pod- ZDA ve~ kot podvojil. Letos naj bi proizvajalci, druga pa uprava sejma. ro~ju proizvodnje in prodaje pohi{tva zna{al okoli 11 milijard dolarjev, do Zadnja pridobitev je povsem nova 5- ampak ameri{ke ekonomije nasploh. leta 2002 pa naj bi se pove~al na nadstropna sejemska zgradba z ime- Ta pa je, kot vemo, `e skoraj deset- 13,3 milijarde in tako dosegel 28 % nom SHOW PLACE z okoli 50.000 letje v stalnem razcvetu. Brezposel- vseh prodaj pohi{tva. V ZDA sicer m² razstavnih povr{in. Vsi prostori so nost (4 %) je zanemarljiva, inflacija letno prodajo za okoli 50 do 60 mi-`e oddani, novi interesenti pa `e se- (3,5 %) zmerna, obrestna mera za lijard dolarjev pohi{tva. Letna stop-stavljajo ~akalno listo za spomladan- najem kreditov ugodna, ekonomska nja rasti uvoza pohi{tva v naslednjih ski sejem. rast {e vedno primerna, zaupanje dveh letih naj bi bila po teh predvi- LES wood 52 (2000) 12 devanjih med 7 % in 10 %. Velik del tega pove~anja gre na ra~un mo~-nega dolarja, kar vpliva na cene uvo`enega pohi{tva, ki imajo tendenco padanja. [e ve~ji vzrok opisanemu stanju pa je v krizi v nekaterih azijskih dr`avah, ki so pred ~asom kar po vrsti devalvirale svoje valute in tako postale cenovno {e bolj konku-ren~ne. Dejansko so proizvajalci iz omenjenih azijskih dr`av najbolj agresivni na tem trgu. Poleg omenjenih se pojavljajo tudi Korejci (Hyundai) in drugi. Pojavljajo se predvsem v ni`jih cenovnih razredih, kjer so skoraj povsem izrinili nekdanje evropske dobavitelje. Velik del uvoza tako imenovanega kolonialnega pohi{tva prihaja prav iz teh dr`av. Nekateri proizvajalci s tega podro~ja (npr. Fairmont Designs) pa posegajo v najvi{je cenovne razrede. Zdi se, da so vi{ji cenovni razredi, torej pohi{tvo vi{je kvalitete in pa pohi{tvo, ki se prodaja v okviru in`eniring poslov (oprema hotelov, restavracij in podobno) tisto podro~je, kjer azijska konkurenca {e ni v toliki meri opazna kot v ni`jih cenovnih razredih. Medtem ko so pred leti tovarne vztrajale na kontej-nerskih koli~inah enega samega modela, danes pristajajo na mnogo manj{a naro~ila. Nekateri azijski proizvajalci v reklamnih sporo~ilih posebej poudarjajo, da sprejemajo tudi naro~ila za tako imenovane LCL odpreme (odpreme, manj{e od kon-tejnerskih). Na sejmu je bilo opaziti tudi mo~no navzo~nost italijanskih proizvajalcev pohi{tva. Razli~no od azijskih dobaviteljev, ki osvajajo ameri{ki trg po-hi{tva z nizkimi cenami in z zagotavljanjem izdelkov, ki so oblikovani na osnovi ameri{kih modelov, je zna-~ilen za italijanske proizvajalce po-hi{tva poudarek na designu in evropski tradiciji, podprt z intenzivnimi reklamnimi akcijami pa tudi z modernimi oblikami! Pri tem pa ne skrivajo izvora svojih izdelkov. Nasprotno, v {tevilnih razko{nih reklamnih akcijah vedno poudarjajo, da so njihove izdelke oblikovali priznani italijanski oblikovalci in da ti vklju~ujejo kan~ek evropske tradicije, na katero Ame- Sejmi in razstave ri~ani veliko dajo. Pri tem pa je treba poudariti, da postaja vse manj pomembno, kje je izdelek dejansko narejen. Italijani tako selijo svojo proizvodnjo oblazinjenega pohi{tva v Brazilijo, ki ima kvalitetno surovino (usnje) in poceni delovno silo. Podobno pa tudi ameri{ki proizvajalci pohi{tva dobr{en del svoje proizvodnje izdelajo v tujini, kjer sta delovna sila in sploh stro{ki proizvodnje ni`ja kot v Ameriki. Surovine igrajo pri tem manj pomembno vlogo. ^e je potrebno, jih pripeljejo z drugega konca sveta (tudi iz ZDA), nazaj pa gotove izdelke, ali pa vsaj poceni komponente, ki jih potem vklju~ijo v svoje izdelke ameri{ki proizvajalci, jih do-kon~ajo in (drago) prodajo. Tako v resnici nikoli ne ve{, kaj je izdelano v Ameriki in kaj je uvo`eno od drugod. Proces globalizacije, ki je v pohi{tve-ni industriji `e dolgo znan, je bil opazen tudi na sejmu v High Pointu. In kje so tu slovenski in biv{i jugoslovanski proizvajalci pohi{tva? Od nekdanje mno`ice jugoslovanskih podjetij, ki so sodelovala na ameri{kem trgu, ni ostalo skoraj ni~esar, saj so vsi po vrsti - SK Products, Wood & Furniture (kasneje SLT), Sidex, Intercontinental, CCFI, Furniture Americana, European Wood, zaprli svoja podjetja in se tako prakti~no umaknili s trga. Edina izjema je bosansko podjetje Krivaja, ~igar ameri{ka firma Beechbrook je bila tudi tokrat na sejmu v High Pointu. Pravzaprav se zdi nenavadno, da se je od vseh omenjenih podjetij edino temu podjetju uspelo obdr`ati na trgu. To bosansko podjetje, ki je med vojno v Bosni do`ivljalo hude pretrese, in je moralo v ~asu, ko je v BiH divjala vojna, nabavljati v drugih dr`avah, je obdr`alo svoje kupce in je trenutno edino podjetje s podro~ja biv{e Jugoslavije, ki je obdr`alo v ZDA svojo blagovno znamko. Vsi drugi proizvajalci, vklju~no s slovenskimi, nastopajo bolj ali manj anonimno. Verjetno je vzrokov, da se je to podjetje uspelo obdr`ati na trgu ve~, in vseh niti ne poznamo. Zanesljivo pa je dokaz njihove vztrajnosti in dolgo-ro~ne poslovne politike mati~nega podjetja. Njihov nastop na trgu je vzoren. Program jedilni{kega in dru- 430 gega pohi{tva je skrbno izbran, v celoti izhaja iz potreb ameri{kega trga, na visokem nivoju pa je tudi njihova predstavitev. Ime “Beechbrook” lahko najdete v vseh pohi{tvenih revijah, njihovega prodajnega kataloga se ne bi sramoval noben ameri{ki proizvajalec. Prodajo vodijo ameri{ki prodajalci, proizvodnjo v ZDA pa v Ameriki {olani Bo{njak. Osnova njihovega prodajnega programa je {e vedno pohi{tvo “zgodnjega ame-ri{kega stila”. Ponujajo pa tudi sodobno oblikovane jedilne garniture pa tudi jedilnice iz obdobja kraljice Ane. V tem trenutku je Beechbrook eden redkih proizvajalcev, ki nudi pohi{t-vo, izdelano prete`no iz bukovega lesa. Kaj pa slovenski proizvajalci pohi{t-va, oziroma trgovci, ki so bili neko~ med vodilnimi ponudniki pohi{tva na ameri{kem trgu? SK Products so likvidirali, enako Wood & Furniture (kasneje SLT), prav tako CCFI in monta`nice Intercontinental. Poskus o`ivitve skupnega nastopa nekaterih podjetij v okviru projekta MOVI pa tudi ni dal `elenih rezultatov in je na tem, da ga opustijo. Izpraznjena mesta omenjenih podjetij sedaj po-sku{ajo zapolniti nekatera manj{a podjetja, ki so jih v glavnem po razpadu mre`e Slovenijalesa ustanovili nekateri biv{i sodelavci tega podjetja, bodisi sami, ali pa ob sodelovanju nekaterih proizvajalcev. Trenutno je v ZDA sedem podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo slovenskega pohi{tva in ki so jih ustanovili biv{i sodelavci Slovenijalesa. Vsako od njih deluje na svoj speci-fi~en na~in, oziroma na svojem pod-ro~ju. Nekatera nastopajo zgolj agentsko tako, da ponujajo pohi{tvo slovenskih proizvajalcev ameri{kim uvoznikom (v glavnem proizvajalcem), druga sama nastopajo kot uvozniki pohi{tva za opremo stanovanj, tretja pa se ukvarjajo z opremo javnih objektov, hotelov in podobno. Samo eno izmed teh podjetij je razstavljalo na sejmu v High Pointu. Sicer pa je mogo~e najti izdelke slovenske pohi{tvene industrije na razstavnih prostorih ali v prospektih znanih ameri{kih proizvajalcev pohi{tva LES wood 52 (2000) 12 kot na primer: Crawford, Drexel, Rex in drugi. Programsko gledano se na podro~ju stanovanjskega pohi{tva ni veliko spremenilo. [e vedno prevladujejo ti-pi~no ameri{ki programi tako spalni~-nega kot tudi pohi{tva za opremo dnevnih sob in jedilnic, medtem ko kuhinj na tem sejmu ne boste na{li kot tudi ne velikih garderobnih omar, ki so v Evropi nepogre{ljiv sestavni del spalnic. V ZDA teh omar prakti~no ne poznajo, ker so ponavadi vgrajene v fazi gradnje. Med pohi{tvom, ki ka`e najve~jo dinamiko rasti, pa je treba omeniti tako imenovano “doma~o pisarno” (home office), pohi{tveni element, ki rabi za opravljanje raznih opravil, povezanih z uporabo osebnih ra~unalnikov. Ta pohi{tveni izdelek ka`e v zadnjih letih najve~jo dinamiko. Letna stopnja rasti presega 10 %. Pomen te kategorije pohi{tva temelji na dejstvu, da `e sedaj skoraj 60 milijonov Amerikancev opravlja dolo~ena opravila, povezana z zaposlitvijo, od doma, kar 83 milijonov gospodinjstev ima osebni ra~unalnik, mnoga tudi ve~ kot enega. Leta 2020 pa naj bi kar 40 % vse delovne sile opravljalo delo na domu. Tesno povezano z razvojem ra~unal-ni{tva pa je uporaba medmre`ja in elektronske po{te za potrebe poslovanja. Neka anketa je pokazala, da si vsak ~etrti kupec pred odlo~itvijo o nakupu pohi{tva ogleda mo`nosti nakupa na internetu. Danes ima `e skoraj vsak ve~ji proizvajalec po-hi{tva pa tudi trgovec svojo doma~o stran na internetu. Vse ve~ podjetij, dobaviteljev na eni in kupcev na drugi strani, je med seboj povezanih prek elektronske po{te. O~itno se tudi na podro~ju stanovanjske opreme uresni~uje napoved o revolucionarnih spremembah, ki jih v poslovanje in sploh v `ivljenje ljudi prina{a razvoj tovrstne tehnologije. V kategoriji standardnih pohi{tvenih izdelkov, kot so jedilne garniture, kjer so pred leti prevladovali jugoslovanski proizvajalci s svojimi bukovimi stoli in mizami, smo na tokratnem sejmu lahko opazili zelo mo~an poudarek na uporabi hrastovega lesa. Kot `e re~eno, pa Sejmi in razstave so glavni dobavitelji teh izdelkov sedaj proizvajalci iz Jugovzhodne Azije in Kitajske. Prevladujejo svetli toni (sunny oak, washed oak …) z jasno izra`eno strukturo lesa. Med tistimi, ki so razstavljali svoje programe v hrastu, naj omenim firmo Intercon iz Salt Lake City-ja. To podjetje omenjam zato, ker je glavni kupec slovenskega proizvajalca jedilnih garnitur iz hrasta, to je LIP-a Radomlje. To podjetje se je v zadnjih letih razvilo v najve~jega slovenskega izvoznika pohi{tva na ameri{ko tr`i{~e. Posebej zanimiva sta njihova programa Mission z zna~ilno elementarno obliko in grobo povr{insko obdelavo ter French Rustic. To pohi{tvo je bilo popularno v delu ZDA na prehodu iz 19. v 20. stoletje, sedaj pa o~itno do`ivlja svojo drugo pomlad. Poleg hrasta je mogo~e opaziti izdelke iz mehkega lesa v tako imenovani “antique” povr{inski obdelavi. V tem fini{u je razstavljalo ve~je {tevilo razstavljavcev, tovrstne izdelke pa lahko zasledite tudi v reklamah za pohi{tvo, ki ga ponujajo proizvajalci v okviru programov evropske dedi{~ine (European Heritage). Krivaja ima nekaj pohi{tva iz bukovega lesa prav tako v tem stilu, oziroma povr{inski obdelavi. Sicer pa tudi pri pohi{tvu, izdelanem iz bukovega lesa, prevladujejo svetli toni. Pohi{tvo vi{jega cenovnega razreda (npr. Queen Anne jedilne garniture) je ponavadi lakirano s poliuretanskim lakom visokega sijaja in v prete`no temnih tonih. Isto sem kasneje opazil tudi v nekaterih trgovinah, ki sem si jih ogledal v okolici New Yorka. Razmeroma veliko je tudi pohi{tva v kombinirani povr{ins-ki obdelavi (noge in naslon stola barvana, sede` naravno lakiran). To sodi v tako imenovan program kme~kega pohi{tva, kjer pa je po trditvah nekaterih poznavalcev, problem cen {e ve~ji, kot pri lu`enih variantah. Modernega pohi{tva je bilo tudi precej prikazanega, predvsem na razstavnih prostorih skandinavskih, italijanskih in kanadskih proizvajalcev. Pri sede`nem pohi{tvu za dnevne sobe (fotelji, kav~i) je dan mo~an poudarek naravnim materialom, predvsem usnju v razli~nih barvnih variantah, pogosto v kombinaciji z masivnim hrastovim lesom. 431 Iz vsega, kar sem spoznal med tokratnim obiskom ZDA, je mogo~e sklepati, da postaja ameri{ki trg pohi{tva, kljub trenutno ugodnim ekonomskim razmeram, vse bolj zasi~en z izdelki, ki prihajajo iz raznih koncev sveta. Izbira pohi{tva je vedno ve~ja, borba za kupca pa vse ostrej{a. Prizadevanje proizvajalcev, doma~ih in tujih, da bi se s svojo ponudbo kar najbolj pri-bli`ali zahtevam kupcev, postaja vse bolj intenzivno. Zdru`ujejo se proizvodna in trgovska podjetja, odpirajo se novi distribucijski in prodajni centri, {irijo se zmogljivosti pohi{tvenih sejmov. Tako proizvajalci kot tudi trgovci i{~ejo na~ine, kako zni`ati stro{ke poslovanja in tako ube`ati zasledovanju tuje konkurence. Vse pomembnej{a postaja vloga oblikovalcev. Kvaliteta izdelkov in servisa (delivery!) pa vse bolj faktor v konkuren~ni borbi s tujo konkurenco, ki z redkimi izjemami temelji svojo tr`no strategijo predvsem na nizki ceni. Slovenski proizvajalci pohi{tva, ki iz-va`ajo na ameri{ko tr`i{~e, so v tej borbi za ameri{kega kupca v precej-{njem zaostanku. Pozicije, ki smo jih neko~ na tem trgu `e imeli, smo prepustili drugim. Zna~ilnost sedanjega nastopanja slovenske pohi{tvene industrije na ameri{kem trgu je razdrobljenost in neprepoznavnost. V organizacijskem pogledu smo z vidika proizvajalcev nekako tam, kjer smo bili pred 30 leti. Trenutna organiziranost sicer omogo~a spremljanje dogajanj na trgu, saj je tam, kot smo videli, kar nekaj slovenskih poslov-ne`ev, ki tr`i{~e komercialno obdelujejo. Prihodnost pa bo pokazala, ali tak na~in obdelave trga lahko pripelje do ve~je prepoznavnosti slovenskega pohi{tva na ameri{kem trgu in do tistega mesta, ki smo ga neko~ `e imeli. Modro ravnajo tisti, ki i{~ejo povezave z uveljavljenimi tujimi oblikovalci in proizvajalci (predvsem italijanskimi). To je namre~ eden od na~inov, kako priti v vi{ji cenovni razred, ob pogoju seveda, da smo doma kadrovsko in tehnolo{ko sposobni izdelati izdelke, ki po svoji kvaliteti tja sodijo. mag. Emil VERK LES wood 52 (2000) 12 Iz naših podjetij 432 Novosti iz programa LESNINE IN@ENIRING d.d. V prej{nji {tevilki revije Les smo iz bo- predelovalno industrijo: firmo Heese- V tej {tevilki pa predstavljamo zasto-gatega zastopni{kega programa Les- mann iz Bad Oeyenhausna v Nem~iji pano firmo WEIMA Maschinenbau nine in`eniring d.d. Ljubljana podrob- (brusilni stroji) in Hymmen -Hacke- GmbH iz Ilsfelda v Nem~iji, ki proiz-neje predstavili svetovno priznana mack, Leopoldshöhe, Nem~ija (kom- vaja stroje za drobljenje in briketira-nem{ka proizvajalca opreme za lesno pletna povr{inska obdelava). nje. WEIMA - mo~ni stroji za drobljenje in briketiranje lesnih in drugih materialov Proizvodni program nem{ke firme Stroji serije ZM vle~ejo material v Weima zajema vse vrste strojev za zalogovnik od zgoraj, upravljanje pa briketiranje in drobljenje lesnih in je odvisno od obremenitve. Drobljenje drugih materialov. Izmed najbolj poteka na principu medsebojnega upobljanih drobilnih strojev v lesno- delovanja rezalnih plo{~. Zdrobljeni predelovalni industriji so stroji iz serij material `elene velikosti pada skozi 4 WL in ZM. sita, ki so razporejena pod rezili. Pod siti je naprava za dodatno drobljenje, Weimini enorotorski stroji za droblje- ki zagotavlja enakomerno velikost nje serije WL so po zaslugi sistema drobljenca. posebno razporejenih no`ev in proti-no`ev ter novih re{itev v izvedbi po- Weima Maschinenbau GmbH tisne mize in krmiljenja kos vsem Gewerbegebiet vrstam lesnih in drugih ostankov - D-74360 ILSFELD celo debelim in vla`nim odrezkom Telefon: +49 7062 9570-0 hlodov. Drobljenje je mogo~e s sko- Telefax: +49 7062 9570-90 rajda poljubno zmogljivostjo in mo~jo pogona. Za drobljenje kosov hlodov Generalno zastopnik: Lesnina in`eni-so priporo~ljivi tipi WL 6 do WL 22 ring d.d. Ljubljana Super Jumbo. Za nadaljnje informacije o predstav-Weimin sistem no`ev in protino`ev ljeni opremi se obrnite na generalnega zastopnika: Stroj za drobljenje lesnih ostankov Weima WL 6 Lesnina in`eniring d.d., Parmova 53, Weimini stroji za drobljenje serije ZM 1000 Ljubljana - Slovenija s {tirimi rotorji so primerni zlasti za Kontaktne osobe: Lojz Kobe, Sa{a obrate obdelave masivnega lesa. Seri- Ko{ak, Gregor Kmecl ja zajema tipe razli~nih premerov tel.: +386 1 4720 777, 4720 631 diska, {irine rezalnega podro~ja, fax +386 1 436 2191, 436 1390 izvedbe rezalnih plo{~, velikosti rotor- E-mail: lesnina.zastopstva@ siol.net jev in zmogljivosti. Stroj za drobljenje Weima ZM 30 LES wood 52 (2000) 12 Znanje za prakso 433 ZNANJE za prakso Izbira ve~listnega kro`nega `agalnega stroja UVOD Z dolgoletnim spremljanjem dela ve~listnih kro`nih `agal-nih strojev sem ugotovil celo vrsto slabosti, katerih vzrok je slaba izbira ve~listnih kro`nih `agalnih strojev. Slabe rezultate dela strojev uporabniki najve~krat pripisujejo slabi kvaliteti orodja, to je kro`nih `aginih listov, manj pozornosti pa posve~ajo izbiri stroja, ki pa ima velik vpliv na kro`ne `agine liste, s tem pa tudi na rezultat dela. Posku{al bom na{teti nekatere osnovne karakteristike strojev ter pojasniti njihov vpliv na delo oziroma na rezultat dela stroja. Pred izborom ve~listnih kro`nih `agalnih strojev je treba natan~no poznati parametre in lastnosti surovine, ki jo bomo obdelovali. Na tej osnovi izberemo stroj, ki bo v danih pogojih najbolj ustrezal. Najpomembnej{im elementom pri izbiri stroja je treba posvetiti posebno pozornost; to so: osnovna konstrukcija, na~in ule`ajenja delovnega vretena, konstrukcija delovnega vretena ter konstrukcija podajanja obdelovanca. 1. Konstrukcija ve~listnega kro`nega `agalnega stroja Ve~listni kro`ni `agalni stroj je podvr`en velikim obremenitvam, ki so odvisne od {tevila listov na gredi, od karakteristik in dimenzij surovine, ki jo obdelujemo. Pri tem je treba poudariti, da je najva`nej{a vi{ina obdelovancev. Jasno je, da se zaradi obremenitev pri `aganju pojavljajo vibracije, ki jih je treba spraviti v razumne meje, ~e ho-~emo dose~i optimalne rezultate, predvsem natan~nost dimenzij `aganih elementov ter kvaliteto `agane povr{ine. Na osnovi povedanega lahko sklenemo, da morajo biti stroji masivni (te`ki) oz. masivne konstrukcije. Najbolj ustrezne so bile doslej lite konstrukcije, ki so predvsem zadosti te`ke in tako zaradi svoje konstrukcije delujejo na zmanj{evanje vibracij (slika 1). Lahki stroji, izdelani predvsem iz plo~evine, niso dobri, ker nimajo zadostne masivnosti zaradi majhne te`e, prav tako nimajo v svoji konstrukciji elementov, ki bi zmanj{evali vi- bracije. Taki stroji med `aganjem vibrirajo in onemogo~ajo doseganje pravih dimenzij `aganih elementov kot tudi predpisano kvaliteto `agane povr{ine, posebno pri elementih, ki se brez nadaljnje obdelave vgrajujejo v kon~ne izdelke. Iz tega razloga ponovno poudarjam, da je treba pri izbiri ve~listnih kro`nih `agalnih strojev izbrati stroj z lito konstrukcijo, saj bomo z njim la`e dosegli optimalne rezultate. 1. Ule`ajenje in konstrukcija delovnega vretena ve~listnega kro`nega `agalnega stroja Pri izbiri ve~listnih kro`nih `agalnih strojev je posebno pomemben na~in ule`ajenja delovnega vretena, na katerega so montirani kro`ni `agini listi. Obstajajo stroji z delovnimi vreteni, ule`ajenimi na obeh straneh, in delovnimi vreteni, ule`ajenimi le na eni strani (tako imenovane kon-zolne izvedbe). Delovna vretena, ule`ajena na obeh straneh (slika 2), so zelo stabilna in omogo~ajo doseganje optimalnih rezultatov pri `aganju. Poleg doseganja optimalnih rezultatov pri `aganju s tem tipom ule`ajenja dose`emo optimalne pogoje za delo kro`nih `aginih listov, to je `aganje brez vibracij in brez zahajanja. Na ta na~in re{imo problem trenja `aginega lista ob obdelovanec ter s tem povezanega gretja, izgubo notranje napetosti in ravnine `aganja. S tem odklanjamo nevarnost po{kodbe `aginih listov ter omogo-~imo normalno uporabo do popolne izrabe lista. Pri strojih, ki imajo delovno vreteno ule`ajeno le na eni strani (slika 3), pri tako imenovani konzolni izvedbi, se pojavljajo med `aganjem vibracije oziroma zvijanje vrete- Slika 1. Lita konstrukcija ve~listnega kro`nega `agalnega stroja LES wood 52 (2000) 12 Znanje za prakso 434 na v vzdol`ni smeri oziroma v smeri pomika. Tako stanje povzro~a zahajanje `aginih listov oziroma zahajanje obde-lovancev. Rezultat teh pojavov je odstopanje dimenzij `aganih elementov ter nezadostna kvaliteta povr{ine. Pri `aginih listih se pojavlja bo~no trenje povr{ine lista, gretje in izgube `agalne ravnine in napetosti. Jasno je, da moramo `agine liste takoj zamenjati ter naknadno ~istiti, poravnati in prednapeti. Pri delovnih vretenih z enostranskim ule`ajenjem se zaradi asimetri~ne obremenitve le`aji hitro obrabijo in izgubijo to~nosti obdelave, pojavijo se tudi nedovoljene vibracije. Pri konstrukciji delovnega vretena poznamo dve izvedbi. Nekateri stroji imajo orodje montirano direktno na delovnem vretenu, drugi pa na delovnem vretenu, na katerega navle~emo pu{o z `aginimi listi (slika 4). Pri tem le-to snamemo z osnove vretena. @agine liste montiramo na pu- Slika 2. Obojestransko ule`ajeno delovno vreteno ve~listnega kro`nega `agalnega stroja {o zunaj stroja skupaj z vmesnimi prstani, po zategovanju pa vse skupaj pritrdimo na delovno vreteno. Uporaba pu{e zelo olaj{a monta`o `aginih listov in kompletno kontrolo pravilnega polo`aja vseh elementov na pu{i. Nadaljnja prednost je ohranitev osnovnega delovnega vretena, saj je mnogo enostavneje montirati `e pripravljeno pu{o. Prav tako je mnogo enostavneje zamenjati `a-gin list, ki se je med `aganjem po{kodoval. Najve~krat na delovno vreteno ali pu{o vgrajujejm moznike ali posebne zati~e, ki zavarujejo `agine liste pred vrtenjem med `aganjem. Obstaja namre~ velika nevarnost ob-ra~anja `aginih listov na delovnem vretenu med `aganjem, pri katerem se velikokrat pojavljajo kar velike uporne sile. Na ta na~in prepre~imo po{kodbo `aginih listov ter delovnega vretena. 2. Konstrukcija in na~in delovanja podajalne naprave Osnovna naloga podajalne naprave je fiksiranje in podajanje obdelovancev med `aganjem. Slika 4. Pu{a za monta`o `aginih listov pri ve~listnem kro`nem `agalnem stroju Slika 3. Enostransko ule`ajena delovno vreteno ve~listnega kro`nega `agalnega stroja Slika 5. Tra~ni transporter podajalne naprave pri ve~listnem kro`nem `agalnem stroju LES wood 52 (2000) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva 435 Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 1) 58-98-284, 58-98-283, Fax.: (+386 1) 58-98-100, 58-98-200 Informacije {t. 10/2000 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA UPRAVNI ODBOR IN GENERALNA SKUP[^INA CEI-BOIS LISTA DOKUMENTOV, KI JIH JE CEI-BOIS IZDAL V LETU 2000 PONUDBE IN POVPRA[EVANJA 4 [ vam želi SR&Č-NO ON ZVRAVO 2001! z y IZ DELA ZDRU@ENJA Sestanek sekcije proizvajalcev gotovih hi{, ki je bil dne 17. novembra 2000 ob 12. uri, v prostorih GZS, Dimi~eva 13 v Ljubljani, je obravnaval naslednji dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 2. sestanka proizvajalcev gotovih hi{ 2. Informacija o novih ~lanih sekcije 3. Minimalne zahteve kakovosti izdelave monta`nih hi{ 4. Dolo~itev datuma 3. posveta Monta`ne hi{e v Sloveniji glede na sejem Dom od 5. do 11.3.2001 5. Razno. V nadaljevanju sestanka pa so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Sekcija hi{ mora dolo~iti potrebni organ, ki bo potrjeval tehni~na soglasja. V ta namen je treba poslati ustrezen dopis na pristojno ministrstvo (pomemben je nastop panoge!). 2. Sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva, dr. Jo`e Korber, poiz-ku{a najti na~in na GZS, kako vklju~iti v sekcijo hi{ tudi tuje dobavitelje (npr. Knauf). 3. @eljko Vene preskrbi podatke o analizi subvencij v Nem~iji. 4. Organizator posveta v okviru sejma Dom v ~asu med 5. in 11.3.2001 je Zveza lesarjev Slovenije (odgovorna oseba Sanja Pirc). Za dan posveta se dolo~i 8. marec 2001 ob 10. uri v FORUM-u. GZS-Zdru`enje lesarstva o izbiri datuma obvesti Ljubljanski sejem, d.d. 5. Seznam povabljenih na posvet je treba raz{iriti z nepre-mi~ninskimi agencijami, naslovi raznih ministrstev, gradbenih podjetij, projektantskih organizacij … Raz{irjeni seznam je treba poslati vsem ~lanom sekcije v dopolnitev. 6. V roku enega meseca ~lani sekcije po{ljejo pismene predloge (poleg `e obstoje~ih: predstavitev posameznih podjetij, evropska in doma~a zakonodaja, mo`no kreditiranje tujih bank …) po el. pošti na revijo Les (revi-ja.les@ siol.net) glede vsebine posveta. 7. Janez ^ade` (Jelovica, [kofja Loka) preskrbi prvi stik glede kreditiranja tujih bank za posvet, seznam projektantov pa preskrbi Mateja Zavr{nik (Smreka Gornji Grad). 8. Naslednji sestanek sekcije hi{ bo 10. januarja 2001 v prostorih GZS. Na sestanek je treba povabiti tudi mag. Vinka Zupan~i~a, GZS-Oddelek za gospodarsko promocijo. 8. SEJA UO GZS-ZDRU@ENJA LESARSTVA, MURALES, LJUTOMER Po pozdravnem govoru gostitelja seje, Stanislava Škali~a, LES wood 52 (2000) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva 436 je sejo UO GZS-Zdru`enja lesarstva vodil predsednik UO Peter Tom{i~. UPRAVNI ODBOR IN GENERALNA SKUP[^INA CEI-BOIS Dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 7. raz{irjene seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva 2. Predlog Strategije razvoja lesarstva 3. Analiza Ljubljanskega pohi{tvenega sejma 2000 4. Razno. 1. Zapisnik {este seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva se v celoti soglasno sprejme. 2. UO GZS-Zdru`enja lesarstva vsebinsko podpira predlog Strategije razvoja slovenskega lesarstva z vidika koncipiranja notranjih in zunanjih ukrepov ter aktivnosti za doseganje strate{kih ciljev. ^lani UO GZS-Zdru`enja lesarstva imajo mo`nost dati pripombe na Predlog strategije do 4. decembra 2000, kon~na verzija Strategije (v katero je treba vklju~iti tudi predpostavko c.p., da se cene vhodnih materialov, energije … ne bodo spremenile), pa bo predstavljena na naslednjem UO GZS-Zdru`enja lesarstva v Alplesu, 15. decembra 2000, kjer naj bi bila Strategija razvoja lesarstva sprejeta. 3. Predsedstvo GZS-Zdru`enja lesarstva skupaj s Centrom za mednarodno konkuren~nost (CIC) prevzame vlogo koordinatorja z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti v zvezi s pripravo nacionalnega sektorskega razvoja lesne panoge. 4. UO GZS-Zdru`enja lesarstva potrjuje termin za Ljubljanski sejem pohi{tva, in sicer bo to vedno prvi polni teden v mesecu novembru teko~ega leta. 5. Ljubljanski sejem, d.d., pripravi do naslednje seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva, t.j. 15. decembra v Alplesu, vizijo Ljubljanskega sejma pohi{tva v prihodnje, s posebnim poudarkom na lokaciji, parkiri{~ih, ceni vstopnice, propagandi … in z vsemi dodatnimi idejami, ki bi vodile sejem v smeri kvalitete in ne v smeri “kramarstva” sejma. 6. Razre{i se obstoje~a pogajalska skupina delodajalcev za dogovarjanje s sindikati. 7. Upravni odbor GZS-Zdru`enja lesarstva imenuje ~lane pogajalske skupine za prenovo kolektivne pogodbe lesarstva v naslednji sestavi: * Nedeljko GREGORI^, LIPA Ajdov{~ina (predsednik), * Asto DVORNIK, LIP Radomlje (~lan), * Roman STRGAR, LIKO Vrhnika (~lan), * Zvezdodrag @LEBNIK, JELOVICA [kofja Loka (~lan) in * Ana GRANDOVEC GOLE, NOVOLES Stra`a (~lan). 8. UO GZS-Zdru`enja lesarstva podpira predlog, ki je bil podan na Komisiji GZS za nagrade, da direktor Alplesa-industrije pohi{tva, d.d. iz @eleznikov, Franc Zupanc, prejme Nagrado GZS za izjemne dose`ke pri uresni~evanju poslovnih in razvojnih ciljev gospodarstva, ki bo podeljena v letu 2001. Leto{nji Upravni odbor in Generalno skup{~ino CEI-Bois je organizirala italijanska nacionalna zveza lesarjev v Firencah od 9. do 11. novembra 2000. Generalna skup{~ina je izvolila novo vodstvo CEI-Bois za dobo dveh let, in sicer je mesto predsednika prevzel predstavnik finske nacionalne zveze lesarjev, Bo Borgströma, mesto generalnega sekretarja pa bo {e naprej zasedal Guy van Steertegen. LISTA DOKUMENTOV, KI JIH JE IZDAL CEI-BOIS V LETU 2000 1325 Impacts of increased use of renewable energy on the European forest based industries - CEI-Bois position paper WG Technical and Environment 1325a Annex “ 1326 Standardisation of Solid Biofuels WG Technical and Environment, Member federations 1326a Annex: Invitation “ 1326b Annex: Draft agenda “ 1326c Annex: Participation form “ 1326d Annex: Draft CEN/TC work programme “ 1327 Draft position on Chain of custody certification - Reactions WG Forestry and Raw Materials 1327a Annex 1 - Second draft position paper “ 1327b Annex 2 - AIMMP position paper on Chain of custody verification “ 1328 Incineration of waste - 2nd Reading in the European Parliament Member federations, WG Environment 1329 EU Recycling Forum - Decision on the final report Member federations, WG Environment 1330 CEI-Bois position paper on Chain of custody certification Member federations WG Forestry and Raw Materials 1330a Position paper 1331 Revision of Chapter 44 of the Harmonised System Member federations 1332 Report on the third meeting of the ad-hoc group "Promotion" Promotion 1333 Invitation and agenda of meeting ad-hoc group Promotion on 8-2 Promotion 1333a Annex: Barriers to the increased use of wood “ 1333b Annex: Contribution wood products to climate change, by Indufor “ 1334 Minutes of the meeting of the AC "Forestry and Cork", 14-1 “ 1335 Eurowood Conference - Postponed Technical affairs 1336 Trade barriers affecting the European woodworking industries Member federations Technical/Environment 1336a Annex: trade barriers within and outside the European Union affecting the European woodworking industries All member federations 1337 Revision of packaging and packaging waste Dir. 94/62/EC Technical/Environment 1338 Activities of EOTA - Three-dimensional nailing plates Technical affairs 1339 UNICE Multi Stakeholder Seminar "Moving towards sustainable resources and waste management" Member federations, Environment 1340 Incineration of Waste - 2nd Reading in the European Parliament Member federations, Environment 1341 EU Recycling Forum - Draft final report adopted Member federations, Environment LES wood 52 (2000) 12 Letno kazalo LES/wood Revija za lesno gospodarstvo Leto LII - 2000 Stran 1 - 460 UDK 630/ISSN 0024-1067 LETNO KAZALO ČLANKOV po rubrikah, naslovih in avtorjih Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI Odgovorni urednik: Ciril MRAK, univ. dipl. in`. Urednik: Stane KO^AR, univ. dipl. in`. Direktor: dr. mag. Jo`e KORBER Ljubljana 2000 Izdala in zalo`ila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva AKTUALNO Posek v slovenskih gozdovih Strategija razvoja lesartva Slovenije Aktualno O LESMO po LESMI Ciril MRAK Ciril MRAK Ciril MRAK Ciril MRAK 52 96 184 228 280 Vpliv Zveze lesarjev Slovenije na oblikovanje strategije razvoja lesarstva Ciril MRAK Pozdravni govor predsednika UO Zdru`enja lesarstva mag. Miroslava [trajharja ob otvoritvi 11. Ljubljanskega pohi{tvenega sejma Miroslav [TRAJHAR 324 DRUŠTVENE VESTI Ob~ni zbor Zveze lesarjev Slovenije Ciril MRAK 83 Najavljamo: LESMA 2000 Ciril MRAK 126 INTERVJU Intervju z Robertom Krvavico, direktorjem dveh Novolesovih podjetij Intervju z mag. Zvezdanom @lebnikom, predsednikom uprave - generalnim direktorjem Jelovice d.d., [kofja Loka Pogovor z univ. dipl. in`. Bojanom Karnerjem, direktorjem podjetja BOHOR d.d., [entjur Tudi med lesarji so zmagovalci Pogovor Z Zvonetom Novino - generalnim direktorjem Novolesa -prejemnikom priznanja Mladi poslovne` leta 2000 Intervju s Francem Lipoldom, direktorjem podjetja LESONIT Pogovor z predsednikom uprave LIP BLED, Jakobom Repetom, univ. dipl. in`. Pogovor s prof. Dr. Mirkom Tratnikom, vodjem Katedre za organizacijo in ekonomiko lesarstva na Oddelku za lesarstvo na Biotehni{ki fakulteti Intervju z Brunom Gri~arjem, prokuristom podjetja TOM oblazinjeno pohi{tvo d.o.o. Mokronog Intervju z Romanom Strgarjem, glavnim direktorjem LIKO Vrhhnika d.d. KRATKE VESTI Obisk predstavnikov Ministrstva za znanost in tehnologijo v Razvojnem centru za lesarstvo Igor MILAVEC 35 Albert Einstein - osebnost stoletja Niko TORELLI 37 50 let Gradbenega in{tituta ZRMK Ciril MRAK 39 LITERATURA Fani POTOČNIK 29 Fani POTOČNIK 77 Fani POTOČNIK 119 Fani POTOČNIK 165 Fani POTOČNIK 211 Fani POTOČNIK 257 Fani POTOČNIK 305 Fani POTOČNIK 347 Fani POTOČNIK 393 Fani POTOČNIK 441 Nova knjiga - Rudi Wagenführ - Anatomie des Holzes Katarina ^UFAR 92 Knjige lesarske zalo`be - pot do znanja Mirko GER[AK 357 OSEBNE VESTI Slavko in Franci! Sre~no! Niko TORELLI 35 In memoriam - Emanuel [inkovec (1914-1999) 124 IZ NAŠIH PODJETIJ Slovenska razvojna dru`ba 40 Slovenija bogatej{a za nov prodajni center furnirja in `aganega lesa Ciril MRAK 79 Predstavitev podjetja HOJA GALANTERIJA PODPE^ d.d. Marko ILAR 80 Energija v dru`bi NOVOLES d.d. Du{an JOVANOVI^ 81 Razvojni center za lesarstvo za~el delovati Igor MILAVEC 167 Lestro Ledinekova obdelava lesa v novem tiso~letju Ciril MRAK 168 Uspe{no poslovanje LIP Bled se nadaljuje Ciril MRAK 170 Novinarska konferenca v SVEA Zagorje Ciril MRAK 198 Javor seli proizvodnjo palet iz Kozine v Pivko Ciril MRAK 219 V Novolesu izobra`evanje za vse 221 ETE d.o.o. - predstavitev podjetja Stane KVARTUH 228 Sku{p{~ina dlni~arjev Javor Pivka d.d. Ester FIDEL 254 INLES pridobil znak kakovosti RAL za plasti~ne izdelke 267 Brestova zgodba o uspehu se nadaljuje 269 Javor Pivka d.d. prejel certifikat ISO 14001 Ester FIDEL 304 Jelovica v novi preobleki 335 RCL - razvojni center za lesarstvo Igor MILAVEC 346 Ekonomi~nost uporabe diamantnega orodja Milan PRISTOVNIK 352 Novosti iz programa LESNINE IN@ENIRING d.d. 383 Lakirne naprave podjetja FINITURA Ciril MRAK Hi{ni sejem podjetja VOVKO Ciril MRAK Novosti iz programa LESNINE IN@ENIRING d.d. Meblo Jogi prvi dobitnik certifikata dru`bene odgovornosti SA 8000 Ciril MRAK LESTRO-LEDINEK, In`eniring d.o.o. iz Ho~ pridobil ISO 9001 Ana RIHTAR STROKOVNI ^LANKI 403 409 432 444 449 Drugi posvet o monta`nih hi{ah v Sloveniji Ciril MRAK l22 Bojkot tropskega lesa re{uje pragozdove? Niko TORELLI 14 Vloga oblikovanja pri razvoju uspe{nih izdelkov Jasna HROVATIN 19 Vi{ina poseka v slovenskih gozdovih Darij KRAJ^I^ 61 Posek gozdnega drevja v obdobju od 1995 do 1998 leta Dragan MATIJA[I^ 110 Razvoj in izobra`evanje za 21. stoletje Ciril MRAK 121 Vzor~ne monta`ne gotove hi{e v Ljubljani Ciril MRAK 130 Projektna naloga za tehniko in tehnologijo Amand PAPOTNIK 148 Kriteriji za vrednotenje monta`nih hi{ Martina ZBA[NIK SENEGA^NIK 191 Kriteriji za analiziranje, vrednotenje in na~rtovanje monta`ne gradnje Tadeja ZUPAN^I^ STROJAN 195 Ra~unalni{ko vodeno optimiranje hlodovine Sre~ko DEVJAK, Franc MERZELJ, J. BEN^INA 238 Mednarodno prodajno tr`enje (slovenskih) izdelkov Janez LESAR 291 Tendenca izdelave in tr`enja pohi{tva Henrik DOV@AN 303 Tr`enjski koncept kot osnova za zadovoljitev kupcev Emil VERK 336 Biomasa kot alternativni vir energije Vincenc BUTALA, Matja` VALEN^I^ 351 Razvojna vizija slovenske lesne panoge Janez LESAR 381 SEJMIINRAZSTAVE Mednarodni sejem pohi{tva Köln 2000 Nives KRIVIC STIBILJ 41 Sejem pohi{tva v Kölnu po moje Marta TOM[I^ 125 V Kranju nastaja novo sredi{~e specializiranih sejmov 131 Obsejemska dogajanja na Lesmi 2000 Ciril MRAK 259 Utrinki z leto{nje LESME Ciril MRAK 264 Nagrade 11. Ljubljanskega pohi{tvenega sejma Ciril MRAK 349 Obsejemske prireditve na 11. Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Ciril MRAK 397 Sejem v High Pointu in razmere na trgu pohi{tva ZDA Emil VERK 429 Slovenski lesarji na hi{nem sejmu pri Weinigu Ciril MRAK 446 Posvet o oblikovanju pohi{tva Mirjam ZALO@NIK 450 a 3163 LES wood 52 (2000) 12 Letno kazalo STROKOVNE VESTI Mesto kakovosti v strategiji razvoja dru`be SVEA d.d. Zagorje ob Savi Toma` KLOP^I^ 31 Konjunkturna gibanja v Sloveniji Ciril MRAK 127 Kako pisati? Lenobi je ime Gioachino Niko TORELLI 152 Slovenski lesarji v Bosni in Hercegovini Ciril MRAK 171 @ve~ilni gumi Vesna TI[LER 194 Standardizacija, presku{anje in akreditacija Slavko RUDOLF 213 2. seja Razvojnega centra za lesarstvo Ciril MRAK 217 Seja UO-GZS-Zdru`enja lesarstva Ciril MRAK 268 Z direktorji na ^em{eni{ki planini Ciril MRAK 270 Biomasa kot alternativni vir energije Ciril MRAK 307 Kdo bodo kupci slovenskega pohi{tva v 21. stoletju? Ciril MRAK 308 Priprava dela - srce za izdelavo proizvodne in prodajne dokumentacije in generator razvoja podjetja Ciril MRAK 350 Kako bomo projektirali v tretjem tiso~letju? Ciril MRAK 392 Sestanek proizvajalcev strojne opreme in tehnologije za obdelavo lesa Ciril MRAK 396 Gibanje pla~ v Sloveniji Ciril MRAK 402 Slovenska lesna industrija v lu~i okoljevarstvenih zahtev Nada Marija SLOVNIK405 BREST uresni~uje ideje Mitja PONIKVAR 406 Sestanek sekcije proizvajalcev monta`nih hi{ Sanja PIRC 448 ZA BISTRE GLAVE Za bistre glave Niko TORELLI 338, 380, 426 UVODNIK PEFC ali lesena `lica Niko TORELLI 3 Program aktivnosti Zveze lesarjev Slovenije Ciril MRAK 51 Poslovanje lesne industrije v letu 1999 Jo`e KORBER 95 Vedeti ve~ in ve~ o manj; agencije - perestrojka slovenske javne raziskovalne in razvojne dejavnosti Niko TORELLI 139 Informacijska tehnologija za lesarsko rabo Mirko TRATNIK 183 Ali bo imelo slovensko lesarstvo v prihodnosti dovolj kadrov Igor LEBAN 227 ^as in prime` trga Miroslav [TRAJHAR 279 Lesarji oblikujemo razvoj do leta 2010 Ciril MRAK 323 Novi cilji in nove poti Jo`e KU[AR 367 Globalni ogljikov cikel in gozd Niko TORELLI 415 VZGOJAINIZOBRA@EVANJE Petra GARTNER DOLINAR U~enje lesarjev na sodobnem stroju ZNANSTVENI ^LANKI Vpis dijakov in vajencev v izobra`evalne programe lesarstva v {olskem letu 1999/2000 Igor LEBAN 33 Uporaba ra~unalni{tva pri predmetu organizacija proizvodnje v srednjih lesarskih {olah Mirjam ZALO@NIK 36 Srednje lesarske {ole na Internetu in njihovi izobra`evalni programi Marjan ^RN^EC 38 Ni`ja lesna {ola pred 50 leti Henrik RUTNIK 85 Pri~etek prenove univerzitetnega {tudija lesartva Franc BIZJAK 128 Delavnica srednjeve{kih in{trumentov Vlado NUN^I^ 209 Mednarodni posvet o dualnem izobra`evanju v Slovenj Gradcu Ivan [KODNIK 220 "Naju~itelj" na SL[ Nova Gorica za {olsko leto 1999/2000 Darinka KOZINC 221 Razstava makete cerkve sv. Duha z Javorce na SL[ Nova Gorica Darinka KOZINC 222 [tudijska skupina za predmet stroji in naprave (lesarstvo) Mirko GER[AK 263 40- letnica maturantov Srednje lesarske {ole v Ljubljani Ciril MRAK 271 Projekt Heartwood Srednje lesarske {ole Ljubljana Sanja PIRC 313 Razstava izdelkov zaklju~nih letnikov na SL[ Ljubljana Ciril MRAK 314 Raziskovalne naloge v lesarstvu Darinka KOZINC 315 U~iteljem - znanje o oblikovanju Darinka KOZINC 353 Po 100… letnici 50 letnica Alojz LEB 355 Razstava izdelkov in sklepna slovesnost ob podelitvi spri~eval na SL[ NG Darinka KOZINC 356 JELOVICA - prihodnost je v znanju mladih Sanja PIRC 416 Projekt Ohranjanje kulturne dedi{~ine na SL[ Nova Gorica Bojan KOVA^I^ 451 Slikovni slovensko-angle{ko-nem{ki slovar strokovnih izrazov s podro~ja lesarstva Irena HAJDINJAK, 452 Ivan [KODNIK 453 Sergej MEDVED 5 Vesna TI[LER, Emil MATEV@I^ 53 Niko TORELLI 60 Sergej MEDVED 97 Mirko TRATNIK 103 Niko TORELLI 141 Vpliv zgradbe zunanjega sloja na sorpcijo in trdnost iverne plo{~e Taninska lu`ila na osnovi bakrovih kompleksnih spojin (II. del) [irokolistna zelenika (Phillyrea latifoliaL.) in njen les Dolo~anje velikosti lesnih iveri Na~rtovanje fleksibilnih proizvodnih sistemov s teorijo ~akalnih vrst To~ka nasi~enja celi~nih sten (TNCS) - pregled Gostota in mehanske lastnosti smrekovine in jelovine (Abies albaMill.) Ale{ STRA@E, @eljko GORI[EK 185 Zna~ilnosti razkroja lesa z rjavo trohnobo Miha HUMAR, Franc POHLEVEN 229 Razvoj skeletne konstrukcije monta`ne hi{e v Ameriki (obdobje 1833 do danes) - I. del Manja KITEK KUZMAN, Jo`e KU[AR 235 Razvoj skeletne konstrukcije monta`ne hi{e v Ameriki (obdobje 1833 do danes) - II. del Manja KITEK KUZMAN, Jo`e KU[AR 281 Oljka (Olea europea L.), oljkov les Garcinia - drevesni rod, ki je botroval poimenovanju Kambod`e Ksilogeneza Termiti - nevarni {kodljivci tudi v Sloveniji Niko TORELLI 286 Niko TORELLI 290 Niko TORELLI 325 Franc POHLEVEN, Miha HUMAR 369 Kako se lotiti gradnje informatike v lesnoindustrijskem podjetju (predlog) Jo`e KROPIV[EK, Leon OBLAK 374 Ro`i~evec (Ceratonia siliquaL.) in njegov les. Po sledi nekega imena Niko TORELLI 378 Anatomsko razlikovanje hrastovine Niko TORELLI 417 Bumerang - lesena palica, ki se vra~a Zoran JARNOVI^ 421 Gozdni monarh hrast Niko TORELLI 425 Kitajski brki Niko TORELLI 427 Medpodjetni{ko tr`enje - odzivni na~ini ~lanov nakupne skupine Henrik DOV@AN 21 ZNANJEZAPRAKSO Restavriranje lesarskih izdelkov (uvodni seminar - delavnica) Bojan KOVA^I^ 27 Strokovno izpopolnjevanje u~iteljev tehnologije na srednjih lesarskih {olah Bojan KOVA^I^ 28 Portfeljska analiza in planiranje v JAVORU d.d. Stojan KOKO[AR 65 Tehnologija za prosti ~as - rezbarjenje lesa Pavel OJSTER[EK 75 Konstrukcija lesenega trama Simon MERKA^ 153 Izbira `aginih listov za ve~listni kro`ni `agalni stroj (I. del) Vladimir NAGLI] 163 Izbira `aginih listov za ve~listni kro`ni `agalni stroj (II. Del) Vladimir NAGLI] 199 Ra~unalni{ko vodeno ra~unovodstvo v JAVORU PIVKA d.d. Stojan KOKO[AR 245 VARIPLAN - gospodarna re{itev pri skobljanju Bo{tjan POGA^NIK 255 Medpodjetni{ko tr`enje - prodajni lijak Henrik DOV@AN 295 Leseni modeli za lo{ke kruhke Jo`ica POLANC 296 COLOR bio Frane ERMAN 302 LEITZ rezila za CNC obdelovalne stroje Bo{tjan POGA^NIK 339 Motivacija in absentizem - kako so se tega lotili v JAVORU Pivka d.d. Valter URBAN^I^ 385 Ciljno vodenje kot mo`en postopek za pove~evanje dodane vrednosti na zaposlenega v slovenskih podjetjih Henrik DOV@AN 386 Izbira ve~listnega kro`nega `agalnega stroja Vladimir NAGLI] 433 Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva Ogla{evalci v letu 2000 Kratke vesti Borzne vesti 23, 76, 113, 155, 201, 247, 297, 341, 387, 435 455 43, 87, 132, 175, 223, 272, 316, 359, 407, 457 89, 134, 178, 225, 275, 318, 362, 410, 458 Diplomske naloge Oddelka za lesarstvo BF v letu 2000 44, 90, 135, 179, 226, 276, 319, 363, 411 459 Seznam periodike, ki jo prejema knji`nica Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete 46 Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete 47, 91, 136, 180, 228, 364, 412, 460 b LES wood 52 (2000) 12 Letno kazalo LES/wood Revija za lesno gospodarstvo Leto LII - 2000 Stran 1 - 428 UDK 630/ISSN 0024-1067 LETNO AVTORSKO KAZALO Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI Odgovorni urednik: Ciril MRAK, univ. dipl. in`. Urednik: Stane KO^AR, univ. dipl. in`. Direktor: dr. mag. Jo`e KORBER Ljubljana 2000 Izdala in zalo`ila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva BIZJAK Franc BUTALA Vincenc, VALENČIČ Matjaž ČRNČEC Marjan ÖJ FAR Katarina DEVJAK Srečko, MERZEU Franc,BENČINA DOVŽAN Henrik Pri~etek prenove univerzitetnega {tudija lesartva 128 Biomasa kot alternativni vir energije 351 Srednje lesarske {ole na Internetu in njihovi izobra`evalni programi 38 Nova knjiga - Rudi Wagenführ - Anatomie des Holzes 92 Ra~unalni{ko vodeno optimiranje hlodovine 238 Medpodjetni{ko tr`enje - odzivni na~ini ~lanov nakupne skupine 21 Razstava izdelkov in sklepna slovesnost ob podelitvi spri~eval Medpodjetni{ko tr`enje - prodajni lijak 295 Tendenca izdelave in tr`enja pohi{tva 303 Ciljno vodenje kot mo`en postopek za pove~evanje dodane vrednosti na zaposlenega v slovenskih podjetjih 386 ERMAN Frane COLOR bio 302 FIDEL Ester Sku{p{~ina dlni~arjev Javor Pivka d.d. 254 Javor Pivka d.d. prejel certifikat ISO 14001 304 GER[AK Mirko [tudijska skupina za predmet stroji in naprave (lesarstvo) 263 Knjige lesarske zalo`be - pot do znanja 357 HAJDINJAK Irena, Slikovni slovensko-angle{ko-nem{ki slovar strokovnih GARTNER DOLINAR Petra izrazov s podro~ja lesarstva 452 HROVATIN Jasna Vloga oblikovanja pri razvoju uspe{nih izdelkov 19 HUMAR Miha, POHLEVEN Franc Zna~ilnosti razkroja lesa z rjavo trohnobo 229 ILAR Marko Predstavitev podjetja HOJA GALANTERIJA PODPE^ d.d. 80 JARNOVI^ Zoran Bumerang - lesena palica, ki se vra~a 421 JOVANOVI^ Du{an Energija v dru`bi NOVOLES d.d. 81 KITEK KUZMAN Manja, Razvoj skeletne konstrukcije monta`ne hi{e v Ameriki KU[AR Jo`e (obdobje 1833 do danes) - I. del 235 Razvoj skeletne konstrukcije monta`ne hi{e v Ameriki (obdobje 1833 do danes) - II. del 281 KLOP^I^ Toma` Mesto kakovosti v strategiji razvoja dru`be SVEA d.d. 31 KOKO[AR Stojan Portfeljska analiza in planiranje v JAVORU d.d. 65 Ra~unalni{ko vodeno ra~unovodstvo v JAVORU PIVKA d.d. 245 KORBER Jo`e Poslovanje lesne industrije v letu 1999 95 KOVA^I^ Bojan Restavriranje lesarskih izdelkov (uvodni seminar - delavnica) 27 Strokovno izpopolnjevanje u~iteljev tehnologije na srednjih lesarskih {olah 28 Projekt Ohranjanje kulturne dedi{~ine na SL[ Nova Gorica 451 KOZINC Darinka "Naju~itelj" na SL[ Nova Gorica za {olsko leto 1999/2000 221 KRAJ CIC Darij KRIVIC STIBIU Nives KROPIVŠEK Jože, OBLAK Leon KUŠAR Jože KVARTUH Stane LEB Alojz LESAR Janez MATIJAŠIČ Dragan MEDVED Sergej MERKAČ Simon MILAVEC Igor Razstava makete cerkve sv. Duha z Javorce na SL[ Nova Gorica 222 Raziskovalne naloge v lesarstvu 315 U~iteljem - znanje o oblikovanju 353 na SL[ Nova Gorica 356 Vi{ina poseka v slovenskih gozdovih 61 Mednarodni sejem pohi{tva Köln 2000 41 Kako se lotiti gradnje informatike v lesnoindustrijskem podjetju (predlog) 374 Novi cilji in nove poti 367 ETE d.o.o. - predstavitev podjetja 228 Po 100… letnici 50 letnica 355 Vpis dijakov in vajencev v izobra`evalne programe lesarstva v {olskem letu 1999/2000 33 Ali bo imelo slovensko lesarstvo v prihodnosti dovolj kadrov 227 Mednarodno prodajno tr`enje (slovenskih) izdelkov 291 Razvojna vizija slovenske lesne panoge 381 Posek gozdnega drevja v obdobju od 1995 do 1998 leta 110 Vpliv zgradbe zunanjega sloja na sorpcijo in trdnost iverne plo{~e 5 Dolo~anje velikosti lesnih iveri 97 Konstrukcija lesenega trama 153 Obisk predstavnikov Ministrstva za znanost in tehnologijo v Razvojnem centru za lesarstvo 35 Razvojni center za lesarstvo za~el delovati 167 RCL - razvojni center za lesarstvo 346 Drugi posvet o monta`nih hi{ah v Sloveniji l22 50 let Gradbenega in{tituta ZRMK 39 Program aktivnosti Zveze lesarjev Slovenije 51 Posek v slovenskih gozdovih 52 Slovenija bogatej{a za nov prodajni center furnirja in `aganega lesa 79 Ob~ni zbor Zveze lesarjev Slovenije 83 Strategija razvoja lesartva Slovenije 96 Razvoj in izobra`evanje za 21. stoletje 121 Najavljamo: LESMA 2000 126 Konjunkturna gibanja v Sloveniji 127 Vzor~ne monta`ne gotove hi{e v Ljubljani 130 Lestro Ledinekova obdelava lesa v novem tiso~letju 168 Uspe{no poslovanje LIP Bled se nadaljuje 170 Slovenski lesarji v Bosni in Hercegovini 171 Aktualno 184 Novinarska konferenca v SVEA Zagorje 198 2. seja Razvojnega centra za lesarstvo 217 Javor seli proizvodnjo palet iz Kozine v Pivko 219 O LESMO po LESMI 228 C 3163 B+D 5496 LES wood 52 (2000) 12 Letno kazalo NAGLI] Vladimir Obsejemska dogajanja na Lesmi 2000 Utrinki z leto{nje LESME Seja UO-GZS-Zdru`enja lesarstva Z direktorji na ^em{eni{ki planini 40- letnica maturantov Srednje lesarske {ole v Ljubljani Vpliv Zveze lesarjev Slovenije na oblikovanje strategije razvoja lesarstva Biomasa kot alternativni vir energije Kdo bodo kupci slovenskega pohi{tva v 21. stoletju? Razstava izdelkov zaklju~nih letnikov na SL[ Ljubljana Lesarji oblikujemo razvoj do leta 2010 Nagrade 11. Ljubljanskega pohi{tvenega sejma Priprava dela - srce za izdelavo proizvodne in prodajne dokumentacije in generator razvoja podjetja Kako bomo projektirali v tretjem tiso~letju? Sestanek proizvajalcev strojne opreme in tehnologije za obdelavo lesa Obsejemske prireditve na 11. Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu 397 Gibanje pla~ v Sloveniji Lakirne naprave podjetja FINITURA 403 Hi{ni sejem podjetja VOVKO 409 Meblo Jogi prvi dobitnik certifikata dru`bene odgovornosti SA 8000444 Slovenski lesarji na hi{nem sejmu pri Weinigu 446 Izbira `aginih listov za ve~listni kro`ni `agalni stroj (I. del) 163 259 264 268 PRISTOVNIK Milan 270 RIHTAR Ana 271 RUDOLF Slavko 280 RUTNIK Henrik 307 SLOVNIK Nada Marija 308 STRA@E Ale{, GORI[EK @eljko 314 [KODNIK Ivan 323 349 [TRAJHAR Miroslav 350 392 TI[LER Vesna TI[LER Vesna, 396 MATEV@I^ Emil 397 TOM[I^ Marta 402 TORELLI Niko Izbira `aginih listov za ve~listni kro`ni `agalni stroj (II. del) 199 Izbira ve~listnega kro`nega `agalnega stroja 433 NUN^I^ Vlado Delavnica srednjeve{kih in{trumentov 209 OJSTER[EK Pavel Tehnologija za prosti ~as - rezbarjenje lesa 75 PAPOTNIK Amand Projektna naloga za tehniko in tehnologijo 148 PIRC Sanja Projekt Heartwood Srednje lesarske {ole Ljubljana 313 JELOVICA - prihodnost je v znanju mladih 416 Sestanek sekcije proizvajalcev monta`nih hi{ 448 POGA^NIK Bo{tjan VARIPLAN - gospodarna re{itev pri skobljanju 255 LEITZ rezila za CNC obdelovalne stroje 339 POHLEVEN Franc, HUMAR Miha Termiti - nevarni {kodljivci tudi v Sloveniji 369 POLANC Jo`ica Leseni modeli za lo{ke kruhke 296 TRATNIK Mirko PONIKVAR Mitja BREST uresni~uje ideje 406 POTO^NIK Fani Intervju z Robertom Krvavico, Novoles 29 URBAN^I^ Valter Intervju z mag. Zvezdanom @lebnikom, predsednikom uprave - VERK Emil generalnim direktorjem Jelovice d.d., [kofja Loka 77 Pogovor z univ. dipl. in`. Bojanom Karnerjem, ZALO@NIK Mirjam direktorjem podjetja BOHOR d.d., [entjur 119 Tudi med lesarji so zmagovalci 165 Pogovor Z Zvonetom Novino - generalnim direktorjem Novolesa - ZBA[NIK prejemnikom prznanja Mladi poslovne` leta 2000 211 SENEGA^NIK Martina Intervju s Francem Lipoldom, direktorjem podjetja LESONIT 257 ZUPAN^I^ Pogovor z predsednikom uprave LIP BLED, Jakobom Repetom 305 STROJAN Tadeja Intervju z Brunom Gri~arjem, prokuristom podjetja TOM oblazinjeno pohi{tvo d.o.o. Mokronog 393 Intervju z Romanom Strgarjem, glavnim direktorjem LIKO Vrhnika 441 Ekonomi~nost uporabe diamantnega orodja 352 LESTRO-LEDINEK, In`eniring d.o.o. iz Ho~ pridobil ISO 9001 449 Standardizacija, presku{anje in akreditacija 213 Ni`ja lesna {ola pred 50 leti 85 Slovenska lesna industrija v lu~i okoljevarstvenih zahtev 405 Gostota in mehanske lastnosti smrekovine (Picea abies Karst.) in jelovine (Abies alba Mill.) 185 Mednarodni posvet o dualnem izobra`evanju v Slovenj Gradcu 220 U~enje lesarjev na sodobnem stroju 453 ^as in prime` trga 279 Pozdravni govor ob otvoritvi 11. Ljubljanskega pohi{tvenega sejma 324 @ve~ilni gumi 194 Taninska lu`ila na osnovi bakrovih kompleksnih spojin (II. del) 53 Sejem pohi{tva v Kölnu po moje 125 PEFC ali lesena `lica 3 Bojkot tropskega lesa re{uje pragozdove? 14 Slavko in Franci! Sre~no! 35 Albert Einstein - osebnost stoletja 37 [irokolistna zelenika (Phillyrea latifolia L.) in njen les 60 Vedeti ve~ in ve~ o manj; agencije - perestrojka slovenske javne raziskovalne in razvojne dejavnosti 139 To~ka nasi~enja celi~nih sten (TNCS) - pregled 141 Kako pisati? Lenobi je ime Gioachino 152 Oljka (Olea europea L.), oljkov les 286 Garcinia - drevesni rod, ki je botroval poimenovanju Kambod`e 290 Ksilogeneza 325 Za bistre glave 338 Ro`i~evec (Ceratonia siliqua L.) in njegov les 378 Globalni ogljikov cikel in gozd 415 Anatomsko razlikovanje hrastovine 417 Gozdni monarh hrast 425 Kitajski brki 427 Na~rtovanje fleksibilnih proizvodnih sistemov s teorijo ~akalnih vrst 103 Informacijska tehnologija za lesarsko rabo 183 Motivacija in absentizem - kako so se tega lotili v JAVORU Pivka 385 Tr`enjski koncept kot osnova za zadovoljitev kupcev 336 Sejem v High Pointu in razmere na trgu pohi{tva ZDA 429 Uporaba ra~unalni{tva pri predmetu organizacija proizvodnje v srednjih lesarskih {olah 36 Posvet o oblikovanju pohi{tva 450 Kriteriji za vrednotenje monta`nih hi{ 191 Pogovor s prof. dr. Mirkom Tratnikom, vodjem Katedre za organizacijo in ekonomiko lesarstva na Oddelku za lesarstvo BF 347 Kriteriji za analiziranje, vrednotenje in na~rtovanje monta`ne gradnje 195 d LES wood 52 (2000) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva 437 Managing Board, Member federations Member federations International Member federations Member federations Member federations 1342 Invitation and agenda for the Managing Board on 23-3 1343 Invitation and agenda meeting International affairs on 22-3 1344 Standardisation of Solid Biofuels - Meeting of CEN/BT/WG 108 on 8. February 2000 Environment 1345 Incineration of Waste - Vote in EP Environment Committee postponed until 23. February 1346 First invitation for the Social Committee and the sect oral social committee on 6-4 Social Committee 1346a Annex: questionnaire on sectoral dialogue committees “ 1347 Incineration of waste - Support for the CEI-Bois position Member federations, Environment 1348 Minutes of the meeting of the wg Promotion on 8. February 2000 Member federations, Promotion 1348a Annex: questionnaire barriers “ 1349 Construction Products Directive - New decision on Euroclasses for reaction to fire Technical Affairs 1350 Wood dust - Draft report of the Health Council of the Netherlands Ad-hoc "Wood dust" 1351 Opinion of the economic and social committee of the EU on "The European Union's forestry strategy" Forestry and Raw Materials 1352 Protection in case of insolvency employer - EU Consultation 1352a Annex: Commission consultation Social Committee 1353 Wood dust - Next meeting of SCOEL on 21-22. March 2000 in Luxembourg Ad hoc "Wood dust", Member federations 1354 Eurobarometer Promotion 1355 Wood dust - Preliminary information on the Swedish consensus document Ad hoc "Wood dust" 1356 Incineration of Waste - EP Plenary meeting on 14. March in Strasbourg Member federations Environment 1357 Minutes of the wg of the ad-hoc group Promotion on "Barriers to trade", dated 3 March 2000 Promotion 1358 Wood dust - Final report of a research project on MDF dust Ad hoc "Wood dust" 1359 Preparatory note for the Managing Board meeting on 23.3 Managing Board 1359an5 Annex 4: SWOT questionnaire on education and training “ 1360 Incineration of waste - EP adopted extended exclusion of wood adopted in plenary Member federations Environment 1361 Social Committee and Sectoral Social Dialogue - Venue Social Committee 1362 Barriers to trade International Member federations 1363 EU Questionnaire on when waste ceases to be waste Environment 1364 Official invitation of the EC to the sectoral Social Committee Social Committee 1365 Construction Products Directive - Activities of the Standing Committee on Construction Technical Affairs Member federations 1368 Minutes of the meeting of the Social Committee, 6-4 Member federations, Social Committee 1369 Forest certification schemes - comparative matrix Forestry and Raw Materials 1369a Annex: Matrix “ 1370 Business Support Programme -Selection of proposal 1371 Forest-Based Industries Committee 1372 Meeting of CEN/TC 335 'Solid biofuels' on 29-31 May 2000 Member federations, International affairs Member federations Member federations, Technical affairs, Environment 1373 CPD - Reaction to fire classification of wood products Member federations, Technical affairs Member federations 1374 Advance notice of a joint presentation meeting on Renewable Energy Sources (RES) 1375 Invitation to a joint meeting of the ad hoc "Wood dust" and the WG Environment Member federations, Wood dust, Environment 1376 Revision of the European Waste Catalogue (EWC) and the Hazardous Waste List (HWL) Member federations, Environment 1377 Draft directive on the promotion of electricity from renewable energy sources Environment Member federations 1378 CEI-Bois Presidency Member federations 1379 Minutes of the meeting of the CEI-Bois working group "International Affairs", 22 March 2000 International Affairs 1380 Framework agreement on temporary work: Start negotiations Social Committee 1381 Dutch labelling of the sustained nature of timber products - Further developments Member federations Forestry and Raw Materials 1382 Report on the 1st Plenary Meeting of CEN/TC 335 "Solid Biofuels " on 30-31. May 2000 Member federations Technical affairs, Environment 1383 Incineration of waste - Formal conciliation procedure Member federations, Environment 1384 Code of conduct for the management of the Combined Nomenclature Member federations 1385 Presentation meeting on renewable energy sources (RES) Member federations 1386 Wood dust - Report on the meeting of SCOEL on 28 June Member federations Wood dust 1387 Construction Products Directive - Activities of the Standing Committee on Construction Technical Affairs, Member federations 1388 Construction Products Directive - Report on the WS Atkins workshop on 6. July Technical Affairs, Member federations 1389 Invitation to the General Assembly in Florence Member federations Members GA, 1389a Annex: participation forms “ 1390 Advance notice of a joint presentation meeting on Renewable Energy Sources (RES) Member federations 1391 Revision of the European Waste Catalogue (EWC) and the Hazardous Waste List (HWL) Member federations, Environment All federations 1366 Chain of custody certification: UK draft standard Forestry and Raw Materials 1366a Annex: UK draft industry standard “ 1367 Minutes of the meeting of the Managing Board, 23-4 Managing Board 1392 Explanatory notes to the CN 1393 WPIF & UKFPA Industry Standard: Chain of Custody 1393a Annex: WPIF & UKFPA Industry Standard: Chain of Custody Materials 1394 Construction Products Directive - dangerous substances 1395 Invitation ad-hoc group "Promotion", 26-9 1396 Draft directive on the promotion of electricity from renewable WG Forestry and Raw Materials WG Forestry and Raw WG Technical Affairs Promotion LES wood 52 (2000) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva 438 energy sources Member federations 1429 Working group technical affairs - Draft action plan 2001 Technical affairs Environment 1397 EU Directive on late payments 1398 Dutch legislation on the labelling of timber and timber products -Further action Wg Forestry and Raw Materials 1399 Invitation RES meeting 27. September 1400 Invitation and agenda "Promotion" new date 28-9 Member federations Member federations Member federations Promotion 1430 Preparatory note of the Managing Board, Florence, 9-11 Member federations, Managin Board 1431 E-business for the Woodworking Industries Member federations, International affairs 1401 Standardisation of solid biofuels in CEN/TC 335 Member federations Technical affairs, Environment 1402 Wood in food contact 1403 Symposium on Market Access Technical Affairs, Member federations All federations 1404 WOOD DUST - Scientific studies on potential carcinogenicity and chromate contamination Wood dust 1405 Revision of the Harmonised System Member federations 1406 WG Technical Affairs - Invitation to meeting 12/10/00 WG Technical Affairs 1407 Invitation RES meeting 27. September Member federations 1408 Minutes of the meeting of the CEI-Bois Presidium 1409 CEI-Bois Action Plan 2000 - 2001 Member federations 1409a Annex: Action Plan 2000 - 2001 Member federations 1410 Proposal for a Directive on the promotion of electricity from Renewable Energy Sources Member federations, WG Environment, Technical 1411 EU Employment Week 2000 Social Committee 1412 Invitation and agenda to the Social Dialogue Committee Social Committee 1413 Report on the joint CEI-Bois/CEPI/EC presentation meeting on Renewable Energy Sources (RES) Member federations WG Environment, Technical 1414 Wood in food contact 1415 CEI-Bois action plan Technical Affairs 2001 Member federations WG Technical WG Technical 1416 Proposal for a Directive on the promotion of electricity from Renewable Energy Sources Member federations WG Environment, Technical 1417 Wood Dust - Report of the Health Council of the Netherlands Wood dust 1418 Internal report on CEN/TC 335/WG 1- Brussels - 3 Oct. 2000 WG Environment+ Tech 1419 Proposal for a Directive on the promotion of electricity from Renewable Energy Sources Member federations, WG Environment, Technical 1420 Wood in Food contact - Mtg WG Techn. Aff. 12.10.2000 WG Technical Affairs 1421 European Standardization for wood and wood-based products - State of affairs Technical affairs 1422 Questionnaire composition of the Managing Board and General Assembly Member federations 1423 Commission communication on making a reality of the European Research Area: guidelines for EU research activities (2002-2006) WG Tech + Env 1424 Sectoral Dialogue Committee - Venue 1425 Agendas General Assembly 2000, Florence Members GA Social Committee Member federations 1426 Solid Biofuels - Standardisation in CEN - Mandate M/298 Member federations, Technical affairs, Environment 1427 Incineration of waste - Extended exclusion of wood waste formally adopted by the Conciliation Committee Member federations, Environment 1428 Proposal for a Directive on the promotion of electricity from renewable energy sources - Council Presidency note Member federations, Environment 1432 Importation of solid wood packing materials into the US 1433 Report of the secretariat on its activities in 1999/2000 1434 Member federations, Technical Affairs Members Solid Biofuels - Draft Standard on Terminology, Definitions and Description Technical affairs, Environment 1435 Revision of the European Waste Catalogue (EWC) and the Hazardous Waste List (HWL) Member federations, Environment 1436 European Standardization for wood and wood-based products - Rev. 01 Technical affairs 1437 Press release General Assembly 2000 Member federations 1438 Proposal for Directive on promotion of electricity from RES - Result of voting in plenary session of European Parliament Member federations, Environment 1439 Common Position on a Revision of Directive 88/609/EEC on Large Combustion Plants Member federations, Environment 1440 Position paper subsidies in the woodworking industries International Affairs Board members 1441 Construction Products Directive - Agenda for the next meeting of the Standing Committee on Construction on 12-13 December 2000 Technical Affairs, Member federations 1442 Incineration of waste - Extended exclusion of wood waste formally adopted Member federations, Environment 1443 WTO - State of affairs regarding a new negotation round Member federations 1444 Combined Nomenclature of the year 2001 Member federations 1445 Minutes of the Social Committee, 31-10 Member federations, Social Committee PONUDBE IN POVPRA[EVANJA [tevilka PP 12374 / 01 Podjetje iz Velike Britanije i{~e proizvajalce kvalitetnega modernega pohi{tva za jedilnice, spalnice ter razli~ne omare (cabinets) iz masivnega lesa in furnirja za distribucijo vodilnim detajlistom v Veliki Britaniji in na Irskem. Proizvodnjo bi za~eli v za~etku leta 2001. Podjetje GILLMORESPACE LTD. Kontaktna oseba Charles Gillmore Ulica 52 MORTIMER ROAD Kraj LONDON NW10 5QN VB Dr`ava VELIKA BRITANIJA Telefon +44 / 20 / 89 64 93 29 Telefaks +44 / 20 / 89 64 93 29 E-mail gillmore@ dircin.co.uk [tevilka PP 12537 / 01 Poljsko proizvodno podjetje nudi elemente za pisarni{ko opremo, kuhinje, sobno pohi{tvo ter elemente za vrata. Podjetje DRE Kontaktna oseba Ryszard Bigus Ulica UL. NEFRYTOWA 4 Po{ta 82-300 Kraj ELBLAG-GRONOWO GORNE Dr`ava POLJSKA Telefon +48 / 5 / 235 12 08 Telefaks +48 / 5 / 235 38 28 E-mail dre@ dre.com.pl WWW www.dre.com.pl LES wood 52 (2000) 12 Znanje za prakso 439 Najva`nej{e je, da se zaradi to~nosti dimenzij `aganih elementov, kvalitete `agane povr{ine in ohranjanja `aginih listov obdelovanci premikajo kontinuirano v smeri pomika, in sicer strogo vzporedno s stranskimi povr{ina-mi `aginih listov brez kakr{nega koli zahajanja v eno ali drugo smer. Da bi lahko pri{li do tega, mora biti obdelo-vanec mo~no pritisnjen. To dose`emo s podajalno napravo, ki je sestavljena iz zgornjega in spodnjega dela. Na spodnjem delu podajalne naprave raz`agovani element le`i, z zgornjim delom pa pritiskamo nanj, da Slika 6. Valj~ni transporter podajalne naprave pri ve~listnem kro`nem `agalnem stroju Slika 7. Razmik osi valjev v primerjavi z dol`ino obdelovanca pri me{ani podajalni napravi (prikazan je primer pri kro`nem `agalnem stroju) Slika 8. Razmik osi valjev v primerjavi z dol`ino obdelovanca pri valj~ni podajalni napravi (prikazan je primer pri kro`nem `agalnem stroju) dose`emo miren pomik brez zahajanja v eno ali drugo smer. Kot podajalno napravo lahko uporabimo veri`ni transporter v obliki traku (slika 5), valj~ni transporter (slika 6) ali kombinirani transporter, ki je sestavljen iz enega in drugega transporterja. Elementi tra~nega transporterja, na katerem le`i obdelo-vanec, so kovinski, prevle~eni z gumo, plastiko ali kakim drugim materialom. To velja tudi za valje valj~nega transporterja. Najva`neje je, da so obdelovanci v zadostni meri pritisnjeni na spodnji del transporterja, da bi bil omogo~en normalen pomik in bi se onemogo~ilo zahajanje s smeri. Prav tako ni ni~ manj va`no, da se raz`agovani element med `aganjem neprekinjeno pomika ter da v nobenem trenutku ne zastane, ker takrat element obvezno zahaja v eno ali drugo smer ter nastane ve~je ali manj{e trenje ob bo~ne povr{ine `aginih listov z vsemi negativnimi posledicami za pre`agane elemente. Da bi se obdelovanec med `aganjem neprekinjeno pomikal oziroma da ne bi zastajal med listi, je predvsem Slika 9. Sloj `agovine, tanina in lesnega prahu na bo~nih povr{inah kro`nega `aginega lista Slika 10. Razpoke v pazduhi zob na kro`nih `aginih listih, ki so rezultat trenja pri `aganju LES wood 52 (2000) 12 Znanje za prakso 440 Slika 11. Razpoke na dilatacijskih izvrtinah na kro`nih `aginih listih kot posledica trenja pri `aganju va`no, da je razmik osi valjev za pritiskanje "L" manj{i od najmanj{e dol`ine elementov, ki jih obdelujemo "L0" (glej sliki 7 in 8). ^e je maksimalna dol`ina obdelovanca manj{a od razmika osi valja pred `aginim listom ali za njim, obdelovanec v dolo~enem ~asu ni zadostno pritisnjen ter lahko zaide v eno ali drugo stran z vsemi negativnimi posledicami. To so neustrezne dimenzije raz`aganih elemetov, slaba kvaliteta `agane povr{ine, ki je lahko za`gana, lahko pa je nedovoljeno hrapava, kar povzro~ijo zobje `aginega lista. @agini listi so, odvisno od trenja v re`i, lahko oblepljeni z `agovino, taninom in lesnim prahom (slika 9). Pri mo~nej{em trenju lahko nastane izguba ravnine `aga-nja in napetosti lista ter se pojavijo razpoke v pazduhah zob ali na dilatacijskih izrezih (slika 10, 11). 4. Priporo~ila za prakso pri izboru in uporabi ve~listnega kro`nega `agalnega stroja Na koncu tega ~lanka bi rad zgo{~eno navedel lastnosti strojev, ki so prevladujo~e za optimalno delo, t.j. optimalno kvaliteto `aganih elementov ter ohranjanje in pravilno izrabljanje `aginih listov. Predvsem bi priporo~il stroje z litim ohi{jem, ki so robustni in zaradi svoje konstrukcije prepre~ujejo oz. zmanj{ujejo vibracije. Treba je izbrati stroj z delovnim vretenom, ule`ajenim na obeh straneh, da bi zagotovili mirno delo brez vibracij ter trenja bo~nih povr{in `aginega lista v re`i kakor tudi neenakost dimenzij `aganih elementov. Obvezno se je treba izogibati delovnim vretenom, ule`ajenim na eni strani, ker povzro~ajo vibracije ter zahajanje oz. zavijanje listov med `aganjem. Mnogo bolj priporo~ljivi so stroji s pu{o na osnovnem delovnem vretenu, ker omogo~ajo enostavnej{o monta`o `a-ginih listov zunaj stroja, u~inkovito kontrolo `aginih listov in vmesnih prstanov ter varujejo osnovno delovno vreteno pred po{kodbami, ki lahko nastanejo pri monta`i `aginih listov. Na koncu naj navedem enega najpomembnej{ih elementov za izbiro najbolj primernega stroja, konstrukcijo poda-jalne naprave in njen sistem delovanja. Va`na je konstrukcija elementov transporterja, najva`nej{i pa je razmik osi valjev pred kro`nimi `aginimi listi in za njimi, ki ne sme biti manj{i od najmanj{e dol`ine obdelo-vancev. Da bi la`e upo{tevali navedena priporo~ila je zelo va`no, da predhodno dobro poznamo tehnologija uporabe stroja, ki predvsem diktira parametre `aganega materiala. mag. Vladimir NAGLI] KRATKE vesti Uporaba ra~unalnikov v gozdarstvu, predelavi lesa in proizvodnji pohi{tva na Hrva{kem Gozdarska fakulteta v Zagrebu je organizirala na Ambi-enti 12. oktobra letos posvet o uporabi ra~unalnikov v lesarki panogi in gozdarstvu. Na posvetu so prikazali uporabo ra~unalnikov v gozdarstvu, vodenju procesa su{enja lesa, oblikovanju pohi{tva, upravljanju proizvodnje in vodenju poslovanja, interneta in elektronske po{te. Splo{na ugotovitev posveta je premajhna dosedanja uporaba glede na pommebnost ra~unalni{tva v celotnem sklopu poslovanja podjetij. Zveza lesarjev Slovenije ima gradivo s tega posvetovanja, ob priliki bomo objavili poseben prispevek s posveta, avtorja doc. dr. sc. Denisa Jela~i}a. Samostojna razstava Češke republike Od 14. do 17. novembra so se na ljubljanskem sejmišču predstavila češka podjetja. S slovenskimi podjetji so skušali izboljšati obstoječe povezave, razvijati nove in iskati možnosti za skupne nastope na tretjih tržiščih. Kratke novice je pripravil Ciril MRAK, univ. dipl. inž. LES wood 52 (2000) 12 Intervju 441 Intervju z Romanom Strgarjem, glavnim direktorjem LIKO Vrhnika, d.d. “Dru`ba si zgradi dober temelj za uspe{no poslovanje {ele, ko uspe zdru`iti tradicijo s sodobnimi zahtevami in mo`nostmi ...” Podjetje LIKO je organizirano kot del-ni{ka dru`ba z dvema h~erinskima podjetjema. Res je, da je danes podjetje LIKO organizirano kot delni{ka dru`ba in posluje pod imenom LIKO, lesna industrija Vrhnika, d.d. LIKO d.d. ima dve h~erinski dru`bi, in sicer dru`bo LIKO PRIS, podjetje za ra~unalni{tvo in industrijske sisteme, ter dru`bo z omejeno odgovornostjo LIKO MODUS, podjetje za zaposlovanje invalidov. Obe dru`bi sta v izklju~ni lasti LIKO d.d. Prav dru`ba LIKO PRIS je letos slavila deset let uspe{nega dela in v poslovnem sistemu smo zadovoljni in ponosni na to, da smo poleg uspe{nega dela v lesarski dejavnosti razvili tudi uspe{no podjetje na podro~ju informatike in industrijske avtomatizacije. LIKO je {ir{emu ob~instvu znan po stolih, vratih. Vendar proizvodni program obsega {e druge artikle. Proizvodni program je razmeroma {i-rok. ^e se omejim na lesno dejavnost, delimo na{e proizvode v dva osnovna programa: stavbno pohi{tvo in pohi{tvo. Od stavbnega pohi{tva proizvajamo predvsem notranja vratna krila in podboje pa tudi vhodna in gara`na vrata. V programu pohi{tva pa predvsem stole, kot ste `e omenili; poleg tega pa izdelujemo tudi mize, otro{ke posteljice, lepljene plo{~e in stopnice ter servirne vozi~ke. Posebej naj omenim, da izdelujemo tudi po-hi{tvene garniture, kot na primer na- grajeno jedilnico REAL, ter kuhinjo PORTUS iz masivnega lesa. Tako {irok proizvodni program seveda pomeni dolo~ene prednosti, `al pa tudi nekatere slabosti. Zato posku{amo pri na{em poslovanju v najve~ji mo`ni meri izkoristiti prednosti in nevtralizirati negativne vplive navedene {irine proizvodnega asortimenta. LIKO Vrhnika ima zelo dolgoletno tradicijo, saj praznujete letos `e 128-letnico delovanja. Ali je tradicija pomemben dejavnik pri uspehu podjetja? Sodim, da je tradicija eden od pomembnih dejavnikov, ki vpliva na da-na{nje poslovanje. Ko govorim o tradiciji v proizvodnem podjetju, mislim predvsem na vpliv preteklih procesov in dogodkov na sedanjo organizacijsko kulturo v podjetju in seveda s tem tudi na oblikovanje odnosa in povezav podjetja z njegovim okoljem, gospodarskim in socialnim. Dru`ba pa si zgradi dober temelj za uspe{no poslovanje {ele, ko uspe zdru`iti tradicijo s sodobnimi zahtevami in mo`nostmi. V dana{njem hitro spreminjajo~em se poslovanju in izredno hitrem tempu dela in `ivljenja pa je preveliko nasla-njanje na tradicijo lahko tako za gospodarsko dru`bo kot za posameznika tudi nevarno in cokla v razvoju. LIKO Vrhnika je relativno uspe{no podjetje. Katere so tiste komparativne prednosti, ki so LIKU omogo~ile, da se je uvrstil med uspe{na podjetja? V na{em primeru je to prav gotovo znanje za delo z lesom, ki se je v teh krajih in dru`bi akumuliralo skozi desetletja in se prena{alo ter dopolnjevalo iz generacije v generacijo. Poleg tega pa {e povezanost z okoljem glede odkupa lesa, ki je v okolici pa~ naravna danost, ter dolgoletne poslovne vezi doma in na tujem, ki so temelj in garancija pri realizaciji na{ih poslovnih na~rtov. Med na{e prednosti {tejemo tudi ugled in dobro ime oz. mesto, ki ga imamo na trgu, na{o fleksibilnost in ne nazadnje tudi vztrajnost in odlo-~enost zaposlenih, da uspemo. Preden ste prevzeli direktorsko mesto v LIKU, ste bili zaposleni zunaj lesne panoge. Ali so razlike v poslovanju lesarskih podjetjih oz. drugih gospodarskih subjektov? Poslovni proces je v svojih najglobljih osnovah enak v vseh poslovnih subjektih, pa naj bodo ti predstavniki tako imenovane proizvodne dejavnosti, trgovine, ban~ni{tva ali ~esa ~etrtega. Predmeti poslovanja so seveda razli~ni, osnovni principi in cilji pa obi~ajno zelo podobni. Podjetje je pa~ gospodarski subjekt z manj ali bolj jasno opredeljenimi cilji in za~rtanimi potmi za ures-ni~itev teh ciljev. Jasno pa je, da podjetja razli~nih panog poslujejo v razli~nih mikro- in makroekonomskih pogojih, ki so za nekatere prijaznej{i, za druge pa veliko bolj neugodni in jih zato poslovni subjekti z velikimi napori le s te`avo obvladujejo. Pogoji in problemi delovanja lesne industrije v Sloveniji pa so dobro znani in bi se prito`evanju nad njimi ob tej prilo`nosti raje izognil. Nekje ste omenili, da je bolj od zavidljivih uspehov v preteklosti pomembna usmeritev v prihodnost. Katere pa so prioritetne naloge, ki jim bo treba posvetiti najve~ pozornosti? LES wood 52 (2000) 12 Jasno je, da podjetje od preteklih rezultatov ne more `iveti. Zavedamo se svetovne gospodarske prepletenosti, glo-balizacije trga, ki je `e dejstvo. Soo-~amo se s hudo konkurenco z Daljnega vzhoda in upo{tevati moramo bli`-njo odprtost trga v Evropski uniji. Proizvodnja se seli v dr`ave s cenej{o delovno silo, vse ve~jo vlogo dobivajo oko-ljevarstvene zahteve ter vse vi{ji stro{ki vhodnih materialov, kar vse dra`i na{e proizvode. Vse to moramo upo{tevati, ko se oziramo v prihodnost in delamo strate{ke na~rte za nadaljnji razvoj. Prioritetni podro~ji v podjetju sta tr`enje in razvoj ob filozofiji podjetja, ki jo ozna-~ujejo : podjetnost, spremembe, ustvarjalnost, inovativnost, ciljno vodenje, znanje, dobro ime, partnerstvo. Vse te pojme, misli in naloge pa lahko po mojem pove`em v naslednje: dru`ba se mora usposobiti za hitrej{e in bolj eko-nomi~no ter s tem konkuren~no odgovarjanje na zahteve svetovnega trga. Enostavno opisana naloga, toda zahtevala bo veliko dela in naporov na vseh podro~jih na{ega poslovanja. Vodenje je obi~ajno timsko delo, vodja, oziroma glavni direktor pa ima za posamezna poslovna podro~ja strokovnjake, s katerimi se posvetuje in sprejema odlo~itve. Kako je to pri vas? Pri nas je podobno. O vseh najpo-membnej{ih problemih in vpra{anjih se dogovarjamo na poslovnem kolegiju direktorja kot stalnem posvetovalnem organu, imamo pa tudi stalne in za~asne time za posamezna strokovna podro~ja. Od sodelavcev pri~akujem veliko, jim zaupam in verjamem, le-to{nji rezultati pa dokazujejo pravilnost take obravnave in prepri~an sem, da smo skupaj sposobni v prihodnje narediti {e ve~. Koliko je zaposlenih v podjetju in ali sta zaposlenost in izobrazbena struktura usklajeni s kadrovskimi potrebami? V poslovnem sistemu LIKO VRHNIKA je ta ~as zaposlenih 600 delavcev, od tega v lesni dejavnosti 550. ^e se tokrat omejim samo na lesarski del, je kvalifikacijska struktura ugodna, 40 Intervju odstotkov zaposlenih ima najmanj I V. stopnjo izobrazbe, dobrih 6 odstotkov pa je delavcev z vi{jo in visoko izobrazbo. Zaskrbljujo~e pa je, da nam izrazito manjka lesarjev, predvsem mizarjev. Tudi v prihodnosti se nam ne obeta izbolj{anje, saj med mladimi ni zanimanja za ta poklic, ~eprav ponujamo {tipendije in druge ugodnosti in je tudi delo z lesom kot naravnim materialom lahko prijetno. Kaj pa menite o potrebi po permanentnem izobra`evanju na vseh nivojih? Kako skrbite za to v LIKU? Izobra`evanje zaposlenih v LIKU “jemljemo” kot nalo`bo in ne kot stro{ek. Zavedamo se, da je dru`ba prihodnosti dru`ba znanja, ki bo znala to znanje pretvarjati v inovativne in uporabne re{itve na vseh poslovnih in strokovnih podro~jih. Lani se je pri nas v razli~nih oblikah usposabljalo ve~ kot polovica vseh zaposlenih. Ambiciozen na~rt izo-bra`evanja in usposabljanja pripravljamo tudi za naslednje poslovno leto. Osrednjo pozornost bomo namenili izobra`evanju ob delu za pridobitev poklica mizar, usposabljanju proizvodnih delavcev, da bodo kvalitetneje obvladovali vse bolj zahtevne tehnolo{ke postopke, in izpopolnjevanju znanja delavcev na podro~ju tr`enja. Preteklo je `e skoraj 10 let, odkar imamo tako imenovani tr`ni gospodarski sistem. Ali je to dovolj dolga doba, da so se zaposleni na vseh ravneh nau~ili in sprejeli druga~en na~in dela in raz-mi{ljanja? Lahko re~em, da se delavci v LIKO `e kar dolgo zavedamo tr`nega gospodarskega sistema in s tem druga~nega na~ina dela in razmi{ljanja. Zakaj? Podjetje je prete`ni izvoznik `e ve~ kot trideset let, pomeni, da smo se zelo zgodaj soo~ali s tujo konkurenco, ki je pogojevala nizke cene in kakovostne izdelke. To je narekovalo, da smo bili prisiljeni iskati notranje rezerve, racionalizirati stro{ke, vlagati v posodabljanje tehnologije, maksimalno izkori{~ati delovni ~as. ^e temu dodam {e izgubo biv{ih jugoslovanskih trgov, neugodna 442 te~ajna razmerja, ki so izni~ila prizadevanja izvozno usmerjenih podjetij, potem lahko ugotovim, da na{emu delavcu nikoli ni bilo preve~ lahko. Zato preteklega desetletnega obdobja ne morem posebej izvzeti, ampak ga lahko ozna~im kot ~as preusmerjanja na nove zahtevnej{e trge kot trd ~as prilagajanja pa tudi odrekanja. Slovenski gospodarstveniki so navedli v anketi, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica, kriti~ne dejavnike, ki vplivajo na manj{o uspe{nost podjetij: industrijsko politiko, upravo in predpise, ceno kapitala, doma~e stro{ke itd. Ali se s tem tudi vi strinjate? Strinjam se, da nosijo vsi navedeni dejavniki v sebi dolo~ene vsebine in zna-~ilnosti, ki imajo tudi, ali pa `al v~asih predvsem negativni vpliv na poslovanje gospodarskih dru`b. Vsi, ki delamo v gospodarstvu, si seveda `elimo delati v ugodnih gospodarskih pogojih, pa naj se to nana{a na tr`no situacijo ali pa na pogoje poslovanja, ki jih postavlja dr`ava in njene institucije. Vendar pa je treba re~i, da se stvari na nekaterih omenjenih podro~jih gibljejo v pozitivno smer in upam, da se bodo taka gibanja nadaljevala z zadovoljivo hitrostjo {e naprej. Na drugi strani pa `al dr`ava preve~krat znese razbita jajca, iz katerih potem gospodarstveniki zelo te`ko naredimo dobro jed. Poglejmo na primer zakon o finan~nem poslovanju podjetij, ki je pred nas postavil veliko zahtev, dr`ava pa ni naredila skoraj ni~, da bi nam pomagala premagati te zahteve. Ali pa prenos pla~ilnega prometa iz APP na banke. Podjetja v tem skoraj ne vidimo plusov, vidimo pa kar nekaj minusov in novih obveznosti ter predvsem na za~etku tudi dodatnih stro{kov. Malo nam pomaga obrazlo-`itev, da je tako poslovanje pa~ nujno, ker tako dela Evropa. Pri tem prehodu bi dr`ava lahko pomagala s predpisi o poenotenju dela in verjetno tudi s sofinanciranjem tega prehoda. Slovensko gospodarstvo najve~ blaga izvozi v Evropsko unijo, in sicer 66 %, kar 13,7 % v Hrvatsko itd. Tudi LIKO veliko izva`a na tuja tr`i{~a. Katera so LES wood 52 (2000) 12 ta tr`i{~a in kak{ni so ti dele`i v celotni realizaciji? LIKO ima kot prete`ni izvoznik {irok spekter dr`av, v katere izva`a. @e tradicionalno smo mo~ni z izvozom v Zahodno Evropo, Ameriko in trge biv{e Jugoslavije. V Zahodno Evropo in Veliko Britanijo prodamo okoli 50 % na{ih izdelkov, v Severno Ameriko okoli 17 %, biv{o Jugoslavijo dobrih 10 %, preostalo pa v Sloveniji in nekaj malega v nekaterih drugih dr`avah. Kak{nih so va{e prodajne poti v tujini? Pri pridobivanju kupcev na tujih trgih uporabljamo ustaljene na~ine, kot so: - nastopi na sejmih, - direktni kontakti s potencialnimi kupci, - kontakti prek agentov, - ponudba na internetu ipd. Temu pa potem sledijo tudi ustrezne prodajne poti. Kako je organizirana prodaja na doma-~em trgu? Imate tudi lastne prodajalne? Prodaja na doma~em trgu te~e predvsem prek ve~jih in manj{ih trgovskih hi{. Z vodilnimi trgovskimi hi{ami in drugimi ve~jimi poslovnimi partnerji v Sloveniji podpisujemo letne pogodbe kot dogovore o trajnej{em poslovnem sodelovanju. Lastnih prodajaln ne razvijamo in niso v dolgoro~ni LIKOVI strategiji. Nekateri na{i ekonomisti opozarjajo na negativne trende v gospodarstvu, zlasti na nara{~anje negativnega salda v pla~ilni bilanci. Glavni krivec naj bi bila Banka Slovenije z svojo pasivno te~ajno politiko. Negativna te~ajna politika je zlasti “bole~a” za lesnopredelovalno industrijo kot prete`no izvoznico. @elite, da se bi na tem pod-ro~ju kaj spremenilo? @elimo spremembe v te~ajni politiki, ki bodo prete`nim izvoznikom rezale debelej{e kose kruha. Letos je sicer za nas stanje pri dolo~enih valutah ugodno, a je to posledica svetovnih trendov Strokovne vesti in ne sprememb v slovenski fiskalni politiki. Lesna industrija dela v poostrenih pogojih glede na ostro svetovno konkurenco in je donos na prihodek in na vlo`eni kapital `e tradicionalno nizek, zato je gibanje te~ajev {e toliko bolj pomembno. Novi ~asi prina{ajo nove dru`benogo-spodarske pojme, kot so: globalizacija, svetovni splet, nova ekonomija … Kako se LIKO vklju~uje v te trende? Nujno je spremljati svetovne gospodarske trende in tako ohranjati in ve~ati tr`ni dele` na konkuren~nih svetovnih trgih. Vsi omenjeni pojavi nudijo nove mo`nosti, vendar pa postavljajo tudi veliko novih zahtev. Globalizacija je `e dolgo na{a realnost, svet postaja vse manj{i, ~imprej{nja prilagoditev na nove trende pa bo verjetno pogoj za pre`ivetje marsikaterega podjetja, tudi na{ega. V strategiji Razvojnega centra za lesarstvo je zapisana kot ena od prioritetnih nalog tudi povezovanje podjetij v mre`e in grozde. Ali tudi v LIKU vidite to potrebo, zlasti na katerem podro~ju (skupni nastopi v tujini, skupna blagovna znamka, oblikovanje nabavnih verig itd.)? Pozitivno gledamo na povezovanja, ki bi pomenila ve~jo kapitalsko mo~, dostop do moderne tehnologije kot tudi hitrej{e prilagajanje na tr`ne in nabavne poti. Skupne nabavne in prodajne poti so zanesljiv izziv, vendar so ovire pri njihovem oblikovanju predvsem slabe izku{nje iz preteklosti in dostikrat tudi pomanjkanje medsebojnega zaupanja. Smo pa z nekaterimi sorodnimi dru`bami `e naredili prve konkretne korake in zaenkrat izku{nje niso slabe. V Srbiji in ^rni gori se politi~ne razmere umirjajo. Ali lahko gospodarstvo prehiteva politiko, saj vemo, da diplomatski stiki {e niso vzpostavljeni, za vas pa je to tr`i{~e verjetno zanimivo, tako po prodajni kot po nabavni plati? Oboje je pomembno. Politi~na konsolidacija pomeni hitrej{e, normalne trgovske razmere. Vendar tu gospodarstvo 443 zagotovo prehiteva politiko. Tako se `e nekaj ~asa pripravljamo na prodajo v Jugoslaviji in i{~emo ustrezne poslovne partnerje. Smo pa pri konkretnih poslih zelo previdni, zato je njihov obseg za sedaj {e zanemarljiv. Va{e delo je zelo odgovorno, zato tudi gotovo brez stresov ne gre. Na kak{en na~in se jih ubranite? Je to {port, kak-{en drug hobi? Zame je to predvsem {port (ko{arka, tenis, smu~anje). Zelo prijetna sprostitev pa je tudi ~as, ki ga lahko aktivno pre`ivim z dru`ino. Ali se sre~ujete s kolegi iz panoge zaradi izmenjave mnenj in izku{enj? So to tudi neformalna sre~anja? Tak{na sre~anja so lahko zelo koristna, a jih imamo `al premalo. Sam namre~ zelo rad prisluhnem kolegom iz na{e panoge, ker lahko tako izvem veliko zanimivega in se seveda tudi marsikaj nau~im. Vesel pa sem, da preve~ ne skrivajo svojih izku{enj in znanja in upam, da bo sodelovanje v prihodnje {e bolj{e. Leto 2000 se bo kmalu kon~alo. Ali pri~akujete zadovoljive poslovne rezul -tate in ali bodo va{a pri~akovanja izpolnjena? Do konca leta 2000 res ni ve~ dale~, v LIKU pa moramo {e marsikaj postoriti, prav do konca leta se ne bomo mogli ustaviti niti za trenutek. Poslovno leto bomo sklenili s solidnim pozitivnim rezultatom in z dose`enim sem zadovoljen. Ta ~as tudi kon~ujemo pripravo poslovnega na~rta za leto 2001 in dopolnjujemo strate{ki na~rt za nekaj naslednjih let. Pri tem moramo biti realni, upo{tevati vse zmogljivosti, ki jih imamo doma, te`avne pogoje gospodarjenja, pa tudi dovolj pogumni, da bomo dosegli temeljni strate{ki cilj: zadovoljiti poslovne partnerje, zaposlene in na{e lastnike. Pogovarjala se je Fani POTO^NIK, univ. dipl. ekon. LES wood 52 (2000) 12 Strokovne vesti 444 Meblo Jogi prvi dobitnik certifikata dru`bene odgovornosti SA 8000 Meblo Jogi d.o.o. Nova Gorica je vodilno podjetje v Sloveniji na podro~ju izdelkov za po~itek in spanje. Kako prijetno je to sli{ati, za po~itek in spanje. Meblo izdeluje jogi vzmetnice in jogi postelje. Jogi je postal sinonim za vse vzmetnice, saj so bile jogi vzmetnice prve tovrstne vzmetnice na na{em trgu. Sedaj je podjetje Meblo Jogi, kot prvo podjetje v Sloveniji in med 32 podjetji v svetu, dobilo {e certifikat dru`bene odgovornosti ISO 8000, ki opredeljuje odgovornost podjetja do dru`be in v tem sklopu zagotavlja eti~ne odnose kot vrednote med zaposlenimi oziroma odnose med vodstvom podjetja in zaposlenimi. Tudi to je lepo sli{ati ter {e lep{e napisati in poudarjati, posebno {e v sedanjem ~asu zmanj{anih pravic zaposlenih, ki marsikje presegajo razumne odnose in nespo{tovanje eti~nih vrednot glede na dana{njo stopnjo tehnolo{-kega in organizacijskega razvoja. Zato ima dobljeni certifikat ne samo za Me-blo Jogi in celotni Meblo ampak v tem trenutku za celotno lesarsko dejavnost in Slovenijo {e kako velik pomen. ^lo-vek je najve~je bogastvo, ve~je od last-ni{tva in dobi~ka. Novi lastniki so dol`-ni ustvarjati pogoje za delo in tako omogo~iti primeren zaslu`ek, ~loveku primerno `ivljenje ter medsebojne odnose in upo{tevanje vrednot, ki so rezultat dosedanjih izku{enj in stopnjo razvoja ~love{ke dru`be. Dobre medse- bojne odnose in spo{tovanje ~loveko-vih vrednot lahko uvr{~amo med naj-mo~nej{a gibala napredka. Prve vzmetnice Jogi Za~etki priprav za izdelavo Jogi vzmetnic segajo v leto 1960, prva vzmetnica “{u{ta” pa je pri{la s trakov leta 1962. Proizvodnja vzmetnic je potem strmo nara{~ala. Do leta 1970 jih je bilo izdelanih milijon, do leta 1973 dva milijona, potem do 1977 leta tri milijone in do leta 1996 osem milijonov. Podjetje Meblo Jogi je bilo ustanovljeno v sedanji organizacijksi obliki leta 1994 in s 145 zaposlenimi izdeluje z najso-dobnej{o tehnologijo in na 10.500 m² povr{ine izdelke vrhunske kakovosti. Dele` prodaje na tujih evropskih trgih in drugih dr`avah sveta zna{a prek 60 %. V Sloveniji imajo v tej skupini izdelkov najve~ji tr`ni dele`. V zadnjem obdobju so posodobili strojno opremo in leta 1999 pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Njihova stalnica je vlaganje v razvoj, vodenje in upravljanje proizvodnih procesov, {iritev trgov, usposabljanje in razvoj kadrov in pridobitev certifikata ISO 14001, ki se nana{a na zma-nj{evanje obremenjenosti okolja. Izvor in pomen certifikata dru`bene odgovornosti SA 8000 V devetdesetih letih so za~ela podjetja v ZDA in Zahodni Evropi vklju~evati v svoje poslovanje kodekse za izbolj{anje delovnih razmer v podjetjih. Pravila za uresni~evanje teh ciljev je poenotila organizacija SAI (Social Accountability Internacional), ki povezuje sindikate, organizacije za ~lovekove pravice, druge nevladne organizacije in podjetja z vsega sveta. Leta 1999 jih je objavila kot mednarodni standard SA 8000 (Social Accountability - dru`bena odgovornost), ki obravnava obveznosti podjetij do dru`be, na~ela obna{anja in eti~ne odnose delodajalca oziroma vodstva podjetja do zaposlenih in med zaposlenimi. Podlaga za ta standard so konvencije Mednarodne organizacije za delo ILO (International Labour Organisation), Splo{na deklaracija o ~lo-vekovih pravicah in konvencija OZN o pravicah otrok. Vsebina standarda V prvem delu standard opredeljuje naslednje zahteve dru`bene odgovornosti: delo otrok, prisilno delo, zdravje in varnost, svobodo zdru`evanja in pravico do sodelovanja, diskriminacijo, dispci-plinsko prakso, delovni ~as in pla~e. Podjetje ne sme zaposlovati otrok, mlaj{ih od 15 let, oziroma jih mora vklju~iti v program {olanja. Prisilno delo ni dovojeno, zaposlenim je treba omogo~iti zdravo in predvsem varno delovno okolje, zaposleni morajo biti usposobljeni in pou~eni o varnosti na delovnem mestu, imenovati je treba predstavnika, odgovornega za zdravje in varnost. Zaposleni imajo pravico zdru`evanja in sodelovanja v sindikatih po lastni izbiri, predstavniki delavcev iz vrst sindikatov in zdru`enje ne smejo biti tar~a diskriminacij in imeti prosto pot do svojih ~lanov na njihovih delovnih mestih. Podjetje ne sme izvajati diskriminacije pri zaposlovanju, izob-ra`evanju, napredovanju in upokojitvi, ne glede na raso, narodnost, vero, spol, invalidnost, spolno usmeritev in ~lanstvo v sindikatih, prav tako ne sme dopu{~ati spolnega nasilja ter groze-~ega ali izkori{~evalskega vedenja. Upo{tevati mora veljavne zakone (slovensko zakonodajo) in industrijske standarde glede delovnega ~asa, ki ne sme biti dalj{i od 48 ur, zagotoviti vsaj en prost dan v tednu, nadurno delo mora biti prostovoljno do 12 ur na teden in vi{je pla~ano. Za delodajalca veljajo vedno najstro`ji oziroma za zaposlenega ugodnej{i predpisi. Podjetje mora zagotoviti zaposlenim pla~ilo za standardni delovni teden, ki zadovolju- LES wood 52 (2000) 12 Strokovne vesti 445 je pokritje osnovnih potreb in omogo~a {e nekaj dodatnega razpolo`ljivega prihodka. Zni`anje pla~e iz disciplinskih razlogov ni dovoljeno. V drugem delu standard opisuje management sistem, ki je zasnovan podobno kot pri standardih skupine ISO 9001 (kakovost) in ISO 14001 (okolje) in vsebuje naslednja poglavja: politiko, kontrolo izvajanja sprejetih obveznosti vodstva, predstavnike vodstva, planiranje in implementacijo, kontrolo dobaviteljev, naslavljanje prito`b in uporabo korektivnih akcij, zunanjo komunikacijo, dostop do verifikacije in zapise. Politika podjetja definira in vsebuje do-lo~ila standarda, uporabljene in podpisane dr`avne zakone, mednarodne instrumente (konvencije) in njihovo razlago, zavezanost za nenehno izbolj{eva-nje, dostopnost uporabljenih gradiv v razumljivi obliki vsem zaposlenim v podjetju in javnost politike. Vodstvo mora spremljati u~inkovitost politike podjetja ter izpolnjevanje podpisanih in sprejetih standardov in zahtev. Podjetje mora dolo~iti predstavnika vodstva, ki mora zagotavljati skladnost sistema s standardom SA 8000, zagotoviti mo`nosti izbire predstavnika delavcev, zagotoviti usposabljanje novih in za~asno zaposlenih kakor tudi perio-di~no usposabljanje `e zaposlenih, omogo~en mora biti stalen nadzor rezultatov in u~inkovitosti uporabljenega sistema. Podjetje mora preverjati sposobnost izpolnjevanja standardov tudi pri svojih dobaviteljih in kooperantih, omo-go~iti posredovanje pripomb zaposlenih in izvajati korektivne ukrepe v primeru ugotovljenih neskladnosti, vzdr`evati postopke z vsemi zainteresiranimi strankami, zagotoviti dostop in informacije zainteresiranim strankam glede skladnosti sistema s standardom in vzdr`evati ustrezne zapise kot dokazila skladnosti z zahtevami standarda SA 8000. Podelitev certifikata Sve~ana podelitev certifikata je bila, kot se za tako pomembno prireditev spodobi, v Linhartovi dvorani Cankarjeve- Franko Štokelj, direktor Meblo Holding d.d. Slavnostna predaja certifikata Direktor Boris Lozej (desno) ~estita oktetu Vrtnica Bernard Krševan, predstavnik sindikata Meblo Jogi ga doma v Ljubljani, 20. oktobra 2000, ki so jo napolnili pomembni predstavniki slovenskih lesarskih podjetij, predstavniki iz tujine, Gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki ob~in in mnogi drugi. Kulturni del prireditve je prispeval Gori{ki oktet Vrtnica pod vodstvom Aleksandre Pertot iz Trsta, ki sodi v sam vrh pevskih zborov v Sloveniji in ga sestavljajo izbrani pevci z Gori{kega in zamejstva. V dvajsetih letih nastopanja je imel prek 300 samostojnih koncertov doma in v tujini (Evropa, Amerika, Izrael …). Med kulturnim programom s petjem in recitiranjem pesmi so se zvrstili naslednji govorci: Boris Lozej, direktor podjetja Meblo Jogi, Franko [tokelj, direktor Mebla Holding, Samo Hribar Mili~, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ^rtomir [pacapan, Predstavniki IKEE, najve~jega odjemalca Mebla Jogi predsednik ob~ine Nova Gorica, Zd-ravko Crnjak, predstavnik Ikee, in predstavniki delavcev podjetja Meblo Jogi Bernard Ker{evan, Patricija Ferjan~i~ Badali~ in Klementina Bajri~, ki so od direktorja Lozeja certifikat tudi prevzeli. Meblo Jogi je prodal Ikei prek slovenskega predstavni{tva (Ikeo so zastopali direktor Ikee v Sloveniji Zdravko Crnjak, direktor za kakovost Franc Tadej Koro-{ec in direktor za kakovost Ikeinih dobaviteljev v Avstriji Jean Luc Schwab) v letu 1999 jogijev v vrednosti 5 milijonov nem{kih mark. Plan za naslednje leto je 10 mio DEM, v prihodnjih letih pa se predvideva {e intenzivnje{e po-ve~evanje prodaje vzmetnic Meblo Jogi. Ikea posluje peto leto po sistemu direktnih skladi{~ z enotedenskim dobavnim rokom, so povedali navzo~i predstavniki. Vsi njihovi dobavitelji bodo morali dose~i v enem letu njihove interne standarde kakovosti. Ikea ima 650 dobaviteljev, od tega jih je 30 iz Slovenije. Letni promet zna{a 680 milijonov {vedskih kron. Podjetje Meblo Jogi dobavlja 70 razli~nih artiklov na 15 destinacij in je prvi Ikein dobavitelj v Srednji Evropi, ki ima certifikat SA 8000. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 12 Slovenski lesarji pri Weinigu Podjetje Intercet d.o.o. iz Kranja je organiziralo 10. novembra dvodnevni ogled hi{nega sejma proizvajalcev strojev za mehansko obdelavo lesa skupine Weinig. Sejma se je udele`ilo 31 slovenskih lesarjev iz 20 podjetij. Sede` podjetja Weinig AG je v kraju Tauberbischofsheim blizu Würzburga, ki je oddaljen od Ljubljane okoli 740 kilometrov, pot pa vodi mimo Salzbur-ga, Münchna in Nürnberga. Posebno moram poudariti profesionalno strokovno vodenje in organizacijo potovanja pod vodstvom direktorja Inter-ceta Vinka Golmajerja, ki sta ga dobro in usklajeno dopolnjevala njegova sodelavca Nika Perko in Aco [trukelj. Ob prihodu je vse udele`ence `e v autobusu pozdravil Oskar Häflinng, vodja prodaje za Vzhodno Evropo. Skupina Weinig ima obiskovalce hi{-nega sejma razdeljene v pet skupin, in sicer poleg `e omenjene Vzhodne Evrope {e na Zahono Evropo, Ameriko, Azijo in Japonsko. Po kraj{em prigrizku v njihovi restavraciji smo si ogledali razstavljene stroje na hi{nem sejmu, proizvodne prostore, monta`nico strojev, skladi{~e in oddelek za obnovo rabljenih strojev podjetja Weinig AG. Vsi smo dobili slu{alke (zame so bile novost), da smo lahko dobro sli{ali strokovno razlago o posameznih stro- Sejmi in razstave na hi{nem sejmu jih. V zadnjih petih letih so uvedli v tehnologijo izdelave strojev mnogo CNC strojev in robotov, s ~imer so bistveno skraj{ali izdelavne ~ase. Tako so jim tehnolo{ke, konstrukcijske in organizacijske izbolj{ave omogo~ile, da niso pove~evali prodajnih cen kljub izbolj{anju lastnosti novih strojev, kot so zmogljivost, kakovost, uporabnost ... Posebej moram poudariti, da nas je Weinig povabil na ve~erjo, ki je potekala po obi~ajih iz leta 1525. Vsi udele`enci, predvsem iz Slovenije, smo se pri tem enkratnem do`ivetju dobro raz`iveli in izvrstno po~utili. Drugi dan ogleda je bil po interesnih skupinah pod vodstvom predstavnikov Interceta in Weiniga. Na vsakem stroju smo lahko spremljali prakti~no delovanje ter zvedeli tehni~ne podatke strojev in mo`nosti, ki jih podjetje Weinig nudi pri re{evanju tehnolo{kih zahtev posameznega kupca. Vsa na-ro~ila so namre~ individualna in prilagojena zahtevam kupcev, seveda v skladu z osnovno standardno izvedbo posameznega stroja. Proizvodnje na zalogo za neznanega kupca ni. Bilo je organiziranih ve~ strokovnih posvetov. V restavraciji podjetja Weinig je bilo poskrbljeno tudi za prehrano. Ob odhodu nas je ponovno pozdravil Oskar Häflinng, se zahvalil za obisk, za`elel sre~no pot in nas povadil na 11. hi{ni sejem. Protokol dogajanja na strokovnem in vzporednem podro~ju sem opisal bolj podrobno zato, ker se iz tega lahko tudi mi nau~imo profesionalne poslovne vljudnosti, ki vpliva na po~utje 446 potencialnih kupcev in vodi k poslovnemu uspehu. Moram poudariti priljubljenost Vinka Golmajerja pri firmi Weinig, ki je rezultat njegovega prizadevanja, spo{tovanja in sposobnosti poslovnega komuniciranja. Predstavitev podjetja Michael Weinig AB Podjetje Michael Weinig AG je bilo ustanovljeno leta 1905. Obratuje v Tauberbischofsheimu na 43.000 m² pokrite in 123.000 m² skupne povr-{ine. Sedaj ima 1113 zaposlenih. De-le` prometa Weiniga AG v skupini Weinig je bil v preteklem letu 60 %. Ime podjetja Kraj Naslov interneta, el. pošte Michael Weinig AG Tauberbischofsheim www.weinig.com, weinig@ t-online.de Grecon Dimter Alfeld in Illertissen www.grecon-dimter.de, info@ grecon-dimter.de Waco Jonsereds AB Halmstad waco@ waco.se Zastopstvo za Slovenijo: Intercet d.o.o., Kranj golmaje@ attglobal.net Predstavitev skupine Weinig Skupina Weinig spada med najve~je svetovne proizvajalce lesnoobdeloval-nih strojev in je prva pri proizvodnji profilirnih strojev na svetu z dele`em med 40 % in 45 %. Skupino Weinig predstvaljajo naslednja podjetja: Podjetje Weinig AG ima organizirano proizvodnjo strojev izklju~no za azijski trg tudi na Kitajskem, zastopstva za Vrednosti v mio DEM 1997 1998 1999 1-9.2000 Prejeta naro~ila 559 546 546 525 Promet 501 529 546 427 Izvoz v % 79 83 83 Letni dobi~ek 35 19 32 Investicije 14 38 22 Lastni kapital v % 53 52 54 [tevilo zaposlenih 1.736 1.952 1.973 LES wood 52 (2000) 12 prodajo svojih izdelkov pa so {e v Ameriki, Veliki Britaniji, Singapuru, Avstraliji in na Japonskem. Zastopstvo za Slovenijo ima podjetje Intercet, Ul. Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj, tel.: 04 204 15 06, faks: 04 204 15 03 in e.p.: golmaje@ attglobal.net. Direktor podjetja je Vinko Golmajer. Poslovanje skupine Weinig Skupina Weinig je dosegla v devetih mesecih leto{njega leta 525 mio DEM prejetih naro~il in 427 mio DEM prometa. V leto{njem letu predvidevajo promet v vi{ini 600 mio DEM, v letu 2001 pa 650 mio DEM. Skupina Weinig je imela do sedaj polletne obra-~une. Letos so na zahtevo lastnikov, po informacijah Thomasa Maya, asistenta v oddelku za propagando firme Weinig, uvedli trimese~ne obra~une. Za reklamo porabijo letno 6 milijonov DEM, ogla{ujejo v 500 razli~nih publikacijah v 33 dr`avah, prospekte izdajajo v 27 jezikih, tudi v kitaj{~ini, imajo svoj ~asopis Weinig Info. Serviserji napravijo milijon kilometrov letno z avioni in vgradijo ve~ kot 800 ton rezervnih delov. Letno sodelujejo na 80 do 100 sejmih in razstavah. Weinig izdela letno od 2750 do 2900 strojev, v prodaji je zaposlenih ~ez 500 komercialistov in 120 serviserjev. Prodajajo v ve~ kot sto dr`av. Proizvodni program: 1. Profilni stroji Weinig AG: * Profimat 26 S je univerzalni stroj s {tirimi do {estimi glavami, primeren za manj{e profile; * Unimat 23 EL, univerzalni skobeljni stroj s sedmimi vreteni, primeren za okenske profile; * Unimat 3000, avtomatsko nastavljivi in visoko zmogljivi stroj s {estimi vreteni; * Unimat 23 EL, visoko zmogljivi stroj za najzahtevnej{e profile s {etimi do devetimi vreteni; * Quattromat, za profiliranje s {tiri-mi vreteni; * Hydromat, te`ek profilni skobeljni Sejmi in razstave sistem s poljubnim {tevilom vre-ten; * Unicontrol, profilni stroji (obdelovalni ve~stopenjski stroji) za izdelavo oken in vhodnih vrat; * `agalni stroji za raz`agovanje, s poudarkom na tankem in gladkem `agu. 2. Weinig naprave za poslu`evanje in transport med posameznimi stroji. 3. Merni sistemi Weinig, Opticontrol, LogoCom. 4. Ostrilni stroji Weinig, Rondamati za ostrenje skobeljnih in profilnih no-`ev. 5. Optimirni ~elilniki GreCon Dimter, naprave za dol`insko spajanje in lepljenje plo{~. 6. Visoko zmogljivi skobeljni profilni stroji Waco s pomikom do 350 m/minuto, tra~ni `agalni stroji Waco. 7. Projektiranje tehnolo{kih procesov od izdelave opa`a, proizvodnje oken in vrat, do proizvodnje kompletnega pohi{tva. Oskar Häfling, vodja prodaje za Vzhodno Evropo, Weinig, Nika Perko in Vinko Golmajer, Intercet Thomas May - tiskovni predstavnik firme Weinig AG 447 Dnevna predavanja - strokovni posveti na hi{nem sejmu Petih strokovnih predavanj se je ude-le`ilo tudi mnogo udele`encev hi{ne-ga sejma iz Slovenije. 1. Moderna fleksibilna in rentabilna proizvodnja oken, referent Will Wittmann. 2. Pove~evanje vrednosti lesenih oken - prizadevanja za podporo proizvajalcem lesenih oken, referenta prof. dr. h. c. Klaus Layer, dr. dr. Manfred Beetz. 3. Avtomatika v obdelavi masivnega lesa s skupino Weinig, referent Klaus Müller. Vinko Golmajer je velik poznavalec strojev, ki jih zastopa Intercet Demonstrator podjetja Weinig AG prikazuje delovanje stroja Del vzdušja na slavnostni ve~erji LES wood 52 (2000) 12 4. Veri`na proizvodnja, referent Klaus Peters. 5. Z optimiranjem lesa do dobi~ka, referent Manfred Witte. Prodaja lesenih oken v Nem~iji je padla za 9 % kljub konjukturnemu gibanju v gradbeni{tvu. Lesena okna na-dome{~ajo plasti~na, ker so cenej{a in na podlagi dosedanjih izku{enj zahtevajo tudi manj vzdr`evanja. Lesarji moramo v prihodnje uvajati nove prijeme, kot so: novitete v konstrukciji, okovju in povr{inskih materialih, zni-`evati proizvodne stro{ke, pove~ati kakovost in izbolj{ati servisiranje. Slabi proizvajalci me~ejo slabo lu~ na vse proizvajalce lesenih oken. Garancijo moramo nuditi na dobo 10 let brez ^lani Sekcije proizvajalcev monta`-nih hi{ (Marles Maribor, Jelovica [kofja Loka, Kager hi{a, Lumar hi{e, Riko hi{e, C3D Ljubljana, Triangle-ELK, Trimo Trebnje, Smreka), ki deluje pod okriljem Zdru`enja lesarstva -GZS, so se 17. novembra 2000 zbrali na delovnem sestanku. Tudi letos nameravajo s pomo~jo Zveze lesarjev Slovenije v ~asu sejma Alpe Sejmi in razstave servisiranja. Za doseganje ve~je prodaje moramo poudarjati prednosti lesenih oken (bolj{a toplotna in zvo~na izolacija, estetika in ekologija). Velik poudarek je na lepljenju lesa, naj bo vzdol`nem, debelinskem in {i-rinskem v elemente za okna, vrata, plo{~e in elemente za lesene hi{e. De-le` lesenih hi{ se je v Nem~iji pove~al v zadnjih desetih letih z 5 % na 15 % in je {e v porastu. Sklepna ugotovitev Skupina Weinig posluje s 4 % do 7 % dobi~kom in pribli`no toliko odstotkov od prometa tudi investira. Letna vrednost proizvodnje zna{a 30 % prihodkov slovenske lesne industrije z deset- Adria - Dom pripraviti tokrat `e 3. posvet o monta`nih hi{ah. Ocenju-jeo, da tovrstni posveti veliko pripomorejo k osve{~anju slovenske strokovne javnosti o mo`nostih monta`-ne gradnje, obenem pa s kriti~nim pogledom razli~nih strokovnjakov -od gradbenikov, arhitektov, okolje-varstvenikov… - koristijo tudi samim proizvajalcem monta`nih hi{, zato 448 krat manj zaposlenimi. Seveda je proizvodnja strojev druga dejavnost od pohi{tva, pa vendar nekaj pove tudi to razmerje. Velik poudarek daje inovacijam, razvoju novih konstrukcij in re{evanju tehnolo{kih zahtev kupcev. Stroji skupine Wenig obratujejo po vsem svetu, mnogo jih imamo tudi v slovenskih lesarskih podjetjih. Njihovi stroji imajo dolgo uporabno dobo, mo`no jih je renovirati, pri prodaji pa dosegajo {e vedno dobro ceno. Slovenski proizvajalci strojne opreme za lesarstvo lahko vidijo v skupini Weinig primer zdru`evanja in prednosti, ki jih taka oblika organizacije nudi. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. `elijo ohraniti za~etno strokovno raven posvetov. ^lani sekcije ugotavljajo, da je danes mo~ v slovenskem prostoru najti pri-bli`no 22 podjetij, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo; po `elji za ~im hitrej{im zaslu`kom pa nekatera ne izpolnjujejo zakonskega dolo~ila po minimalni zahtevi o kakovosti izdelave. Zato si prizadevajo, da se uvede znak kakovosti za izdelavo monta`nih hi{, ki bo v prvi vrsti namenjen varstvu po-tro{nikov. Slednjim `elijo pomagati tudi s spodbujanjem slovenske vlade, da pri~ne subvencionirati gradnjo energetsko var~nih hi{. Na leto{njem posvetu, ki bo 8. marca 2001 na Gospodarskem raztavi{~u v Ljubljani, bo poleg predstavitve novosti posameznih ~lanic sekcije govora {e o potresni varnosti monta`ne hi{e, njeni energetski var~nosti, dolo~anju njenega `ivljenjskega cikla, rezultatih projekta Znak kakovosti v graditelj-stvu, mo`nostih ban~nih posojil (do-ma~ih in tujih)… Bogata in raznolika vsebina posveta bo tudi letos predstavljena v posebni prilogi revije Les -Monta`ne hi{e v Sloveniji. sp Sestanek sekcije proizvajalcev monta`nih hiš LES wood 52 (2000) 12 Strokovne vesti 449 LESTRO - LEDINEK, In`eniring d.o.o. iz Ho~ pridobil ISO 9001 LESTRO - LEDINEK, In`eniring d.o.o. iz Ho~ je pridobil ISO 9001 `e meseca julija za podro~je: razvoj, prodajo in servis strojev in naprav. Podjetje je izpolnilo zahteve standarda SIST ISO 9001 in prejelo CERTIFIKAT pod reg. {t. 12 100 12663 TMS. Certifikat je izdalo podjetje TÜV Management Service GmbH, Wien. Omenjeno podjetje je `e v letu 1999 v podjetju LEDINEK Maschinen und Anlagen GmbH v Avstriji izdalo CERTIFIKAT po DIN EN ISO 9002 pod reg. {t. 12 100 11591 TMS. V podjetju LESTRO - LEDINEK Ho~e so v ta namen strokovno usposobili tri delavce, ki so v podjetju zagotavljali potrebno vodstveno in strokovno us-pe{no izvedbo projekta. Delo je koordiniral in vodil direktor tega podjetja Gregor Ledinek, ki je tudi nosilec ve~ uspe{nih projektov doma in v tujini. LESTRO - LEDINEK s svojimi podjetji Lestro - Ledinek, d.d., Lestro - Ledinek -In`eniring d.o.o. in Ledinek Maschinen und Anlagen GmbH v Avstriji, je danes eden izmed pomembnej{ih svetovnih proizvajalcev strojev in opreme za obdelavo masivnega lesa, kar nedvomno potrjujeta veliko {tevilo prodanih izdelkov - referenc po vsem svetu in lastna patentirana tehnologija RO-TOLES za les, plastiko in lahke kovine. Proizvodni program obsega posamezne stroje in komponentne proizvodne linije. Prav tako so v podjetju sposobni zadovoljiti posebne `elje ter potrebe kupcev ter izdelati ustrezni stroj ali proizvodno linijo po posebnem na-ro~ilu. To je LEDINEK tudi dokazal na javni promociji stroja v mesecu aprilu tega leta, ko je pognal prvi skobeljni stroj v Evropi, ki zmore vrhunsko obdelavo lesa pri hitrosti 400 m/min. Stroj deluje sedaj brezhibno v podjetju ANAIKA na Finskem. Visoko kvaliteto izdelanih strojev zagotavlja vgradnja najkvalitetnej{ih komponent svetovno priznanih proizvajalcev, stalno usposabljanje osebja in uporaba najnovej{ih lastnih raziskav na podro~ju strojegradnje in tehnologije predelave masivnega lesa v raziskovalno - razvojnem centru LESTRO - LEDINEK, ki ga vodi mag. Ana Rihtar. Pridobljeni ISO standard je bil na skupnem javnem razpisu Ministrstva za gospodarsko dejavnost, Urada za gospodarsko promocijo in tuje investicije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem izbran in sofinanciran. Uvedba ISO standarda je v podjetju omogo~ila dvig kakovosti poslovanja znotraj dru`be in poslovno u~inkovitost navzven, ve~jo konkuren~- no sposobnost oz. izena~itev s tujo konkurenco. Pozitivno vpliva na kooperante, prina{a pa tudi ve~je zadovoljstvo pri delu in pozitivne poslovne rezultate. Svoje proizvode in tehnologijo LE-STRO-LEDINEK tr`i na svetovnem trgu, in sicer 57 % v Avstriji, 19 % v Nem~iji, 5 % v USA, po 2% v BiH, po 1 % na Finskem in Hrva{kem, v BiH, v Ju`no-afri{ki republiki in na Danskem, preostale 3 % pa na 12 dodatnih potencialnih trgih. V Sloveniji Ledinek tr`i 10 %. Trenutno najve~ji projekt je kontinuiran ~elni spoj KONTIZINK, linijo za ~elno spajanje, ki pomeni odziv na najnovej{e zahteve trga. To je hitra in cenena proizvodnja lamel lepljencev. Do danes so `e naro~ene tri tak{ne linije, in sicer za avstrijsko - nem{ki trg. Pomenijo nov na~in in novo generacijo tehnologij v proizvodnji lepljenega lesa s kapaciteto do 150 metrov lamel v eni minuti v dimenziji od 100 x 20 do 300 x 90 mm s 45 spoji v minuti. Linije bodo kon~ane v mesecu aprilu naslednjega leta in pomenijo velik do-se`ek v lepljenju lesa. Vedeti moramo, da je uporaba lepljenega lesa v svetu v izrednem vzponu, ker omogo~a uporabo slab{ega lesa, ki ga z optimi-ranjem, krojenjem in lepljenjem oplemenitimo. Izreden porast lepljencev v Evropi je na podro~ju bivalnih prostorov in hi{, pohi{tva, zato je tehnologija, ki jo je in jo razvija LESTRO-LE-DINEK iz Ho~, tehnologija prihodnosti. Da gre resni~no za inovativno podjetje, ki `e vrsto let vlaga veliko denarja v razvoj, potrjujejo tudi {tevilni obiski delegacij. Eden zadnjih tak{nih obiskov je bil v mesecu oktobru, ko je obiskala podjetje LESTRO - LEDINEK in raziskovalno - razvojni center za strojni{tvo in lesarstvo avstrijska delegacija strokovnega zdru`enja lesarjev pri Gospodarski zbornici [tajerske. Gre za obisk 40 strokovnjakov z lesarskega podro~ja. mag. Ana RIHTAR Pano`ni raziskovalno - razvojni center za strojni{tvo in lesarstvo LES wood 52 (2000) 12 Strokovne vesti 450 Posvet o oblikovanju pohištva Na leto{njem Ljubljanskem pohi{tve-nem sejmu so poleg sejemskih dogajanj pripravili in izvedli tudi ve~ posvetov. Posvet o oblikovanju pohi{tva je organizirala Srednja lesarska {ola [ol-skega centra Ljubljana. Potekal je v dveh delih. V prvem so sodelovali: Sa{a J. Mächtig, predavatelj ALU z oddelka za oblikovanje, Miran Jam-nik, predavatelj Srednje lesarske {ole Ljubljana ter Ljerka Fin`gar, predstavnica Dru{tva oblikovalcev Slovenije ter dolgoletna oblikovalka v Meblu Nova Gorica. V drugem delu posveta sta se predstavila proizvajalca okovja s svojim proizvodnim programom, in sicer g. Valenti~ za podjetje LAMA d.d. Dekani in Janez Rugelj za RUJZ design d.o.o.. Namen posveta je bil ugotoviti stanje oblikovanja v slovenski pohi{tveni lesarski industriji in predstaviti vizijo oblikovanja v Sloveniji, hkrati pa se seznaniti z uspe{nimi proizvajalci pohi{-tvenega okovja ter novostmi na tem podro~ju. Sa{a Mächtig je `e na za~etku svojega predavanja ugotovil, da Slovenija nima svoje strategije razvoja pohi{tvene industrije, zato tudi nima nikakr{nih pogojev, da bi gradila na svoji blagovni znamki in njeni prepoznavnosti kot na primer [vedska. Dolga leta je bila slovenska pohi{tvena industrija v velikih te`avah, marsikatero podjetje je propadlo, skoraj v vseh pa so zaradi trenutnih gospodarskih te`av ukinjali razvojne oddelke kot nepotreben stro{ek. Skratka, podjetja so se ukvarjala le s kratkoro~nimi problemi. Trenutno stanje slovenske pohi{tvene industrije ni ni~ bolj ro`nato. Le nekaj podjetij vlaga v svoj razvoj in sku{a uspe{no konkurirati na tujih tr`i{~ih, kar pa ni dovolj, ker je slovensko tr`i{~e veliko premajhno za obstoje~o lesarsko industrijo. Sa{a Mächtig meni, da bi pohi{tveni industriji morala pomagati dr`ava in njena ministrstva, ki pa se v glavnem skrivajo za svojimi trhlimi obljubami. Prav tako bi bilo treba opomniti gradbeno industrijo, da bi morala biti bolj fleksibilna in bi se morala prilagajati zahtevam individualnega kupca, nikakor ne bi smela vedno znova graditi na starih “zabetoniranih” in pre`ivetih principih, saj v obstoje~ih tlorisih tudi oblikovalci ne morejo “~arati” novitet. Poudaril je tudi misel, ki je bila objavljena v reviji Time “Ko industrije konkurirajo z enako ceno in funkcionalnostjo, je design ostal edina spremenljivka, ki {te-je”. Torej je od oblikovanja odvisen poslovni uspeh na tr`i{~u. Slovenska pohi{tvena industrija premalo sodeluje z oblikovalci, jih malokdaj povabi k sodelovanju, skratka, ne izkoristi danih mo`nosti. Podjetja, ki vendarle nekaj naredijo na tem podro~ju, izgubljajo dirko s konkurenco pri realizaciji idej na tr`i{~u. ^eprav {e nekako predstavijo nove programe na sejmih in opozorijo nase, s ~imer nekoliko dvignejo svoj renome, veliko dlje ne pridejo, saj kupci te izdelke kasneje zaman i{~ejo v prodajnih salonih. Profesor Miran Jamnik je prikazal primerjavo {olskega pogleda na oblikovanje neko~ in danes. [olski sistem je v~asih veliko ve~ pozornosti namenil oblikovanju, kot ga sedaj, zato bi morali v {oli bistveno spremeniti odnos do oblikovanja, saj ugotavljamo, da ima slovenska pohi{tve-na industrija premalo svojega izvirnega oblikovanja, temeljni za~etki le-tega so gotovo v {oli. Ljerka Fin`gar, znana dolgoletna sodelavka Mebla Nova Gorica, se je kot predstavnica Dru{tva oblikovalcev Slovenije strinjala s trditvami Sa{e Mä-chtiga in Mirana Jamnika, hkrati pa je poudarila vlogo oblikovalca, ki mora biti izredno prodoren in vztrajen pri sodelovanju s podjetji, kjer ima lahko lepe ali pa tudi grenke izku{nje. Na posvetu je bilo kaj malo spodbudnih besed o slovenskem oblikovanju, kljub temu pa ne smemo spregledati dejstva, da nekatera podjetja le dajejo prednost razvoju (s tem tudi oblikovanju) in tudi lepo uspevajo in konkurirajo na tr`i{~ih (SVEA Zagorje). Lep primer in zgled sta pokazala tudi proizvajalca pohi{tvenega okovja LAMA d.d. Dekani ter RUJZ design d.o.o.. Oba sta predstavila svoj proizvodni program ter prikazala novosti in obseg razvojnih mo`nosti svojih podjetij. Zaklju~ek tega posveta je bil, da moramo `e v mladih lesarjih sistemati~no oblikovati in spodbujati ob~utek za oblikovno vrednost vsakega podjetja, saj se vsi zavedamo, da - na mladih svet stoji! Mirjam ZALO@NIK, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 12 Vzgoja in izobraževanje 451 Projekt Ohranjanje kulturne dedi{~ine na SL[ Nova Gorica Dnevi evropske kulturne dedi{~ine, ki potekajo `e deseto leto po vsej Evropi, so ~as intenzivnega sre~evanja s kulturno dedi{~ino. Temeljni cilj dni je vzpodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne dedi{~ine. Ministrstvo za kulturo in Uprava RS za kulturno de-di{~ino, ki organizirata dneve v na{i dr`avi, sta letos posebej povabila k aktivnemu sodelovanju mlade. SL[ Nova Gorica je kot prva {ola v Sloveniji letos predstavila svoje delo na tem podro~ju na desetdnevni razstavi z demonstracijskimi delavnicami z naslovom “Iz lesa narejeno, naj ne bo izgubljeno”. Dedi{~ina najbolje varujejo ljudje sami (to je tudi vodilo organizatorjev), odnos do nje pa se gradi `e v mladih letih! Tega se na na{i {oli zavedamo in posku{amo predvsem z zgledi in dogajanjem v {oli in pri ob{olskih dejavnostih vplivati na oblikovanje za-{~itni{kega odnosa do dedi{~ine vseh dijakov v ~asu izobra`evanja pri nas. Pri tem so nam v najve~jo pomo~ tisti dijaki, ki so notranje motivirani, imajo `e izoblikovan odnos do dedi{~ine in so aktivni na podro~ju zbiranja, dokumentiranja in ohranjanja dedi{~ine. Te m smo dol`ni ponuditi nekaj ve~ -predvsem jih vzpodbujati, voditi, strokovno in organizacijsko pomagati, promovirati njihovo delo in jim ponuditi razli~ne oblike strokovnega prak-ti~nega izobra`evanja. Med nekajletnim {olanjem se lahko veliko naredi. Tako so nastajale in nastajajo raziskovalne naloge, nate~aji, delavnice rez-barjenja, delavnice restavriranja in izdelave intarzij, ki jih bomo, upam, kmalu zaokro`ili s pozlatarsko delavnico. S pomo~jo strokovnjakov se po~asi izobra`ujemo tudi mentorji in skupaj lahko organiziramo razli~ne seminarje za u~itelje SL[ Slovenije in druge u~i-telje. Pri tem sodelujemo s Centrom za poklicno izobra`evanje in Ministrstvom za {olstvo. Tudi mizarjem, ljubiteljem starin in zbiralcem, `e lahko ponudimo prakti~no izobra`evanje na tem podro~ju. Ker se zavedamo, da je strokovno delo pri teh aktivnih oblikah ohranjanja lesarske dedi{~ine najpomemb-nej{e, smo zaprosili za pomo~ strokovnjake. Brez podpore Gori{kega muzeja, predvsem pa sodelovanja re-stavratorja Davorina Poga~nika in solkanskega rezbarja Boruta Strosarja ne bi napredovali v svojih prizadevanjih. Pridru`ujejo se nam gradbeniki na podro~ju ohranjanja kamnose{ke de-di{~ine. Ne smemo pozabiti dokumentirati in ohranjati starih lesarskih obrti, ki so neko~ dajale kruh. Na razstavi je bilo prakti~no predstavljeno delo kolarja. DELO Z DIJAKI j za UČITELJE SLŠ V SLOVENIJI i smo pripravili j > odnos do dediščine > j > raziskovalni projekti, naloge in j natečaji s področja dediščine I seminarje - delavnice v okvira stalnega , > obnavljanje lesenih predmetov , strokovnega izpopolnjevanja, ki jih j v okv.ru praktičnega pouka financira Ministrstvo za šolstvo in \ \ * šport: j j > delavnice v okviru projekta j ODPRTE SOLE: j, restavriranje lesarskih izdelkov j • rezbarjenje (nad 50 učiteljev) j • restavriranje j ^* oblikovanje (ljudska umetnost v j pozlatarstvo (v pripravi) sodobnem oblikovanju) j > predstavitve svojega dela v Sodelovanje s CPI Republike Slovenije SLŠ NOVA GORICA v prizadevanjih za OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE j sodelovanje z UNIVERZO za TRETJE j j stalno strokovno sodelovanje: j ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ! GORIŠKI MUZEJ Tečaji - delavnice: ! strokovni sodelavec-restavrator Davorin i > rezbarjenje j POGAČNIK, dipl.inž. j ^* restavriranje j | j rezbar Borut STROSAR ! i MIZARJI, LJUBITELJI, ZBIRALCI - funkcionalno izobraževanje > RESTAVRIRANJE LESARSKIH IZDELKOV S POUDARKOM NA KLASIČNI POVRŠINSKI OBDELAVI-delavnica v maju in juniju 2000 j > rezbarjenje > pozlatarstvo (v pripravi) Prikaz aktivnosti v projektu »OHRANJANJE KUL TURNE DEDIŠČINE« LES wood 52 (2000) 12 Tudi univerza za tretje `ivljenjsko obdobje v Novi Gorici v razli~nih kro`kih ponuja prakti~na znanja, potrebna za ohranjanje lesarske dedi{~ine. Svoje delo je na razstavi predstavil rezbarski kro`ek te univerze. Pri pripravi te prireditve so se nam pri-dru`ile mlade plesalke Ritmi~ne skupine O[ Milojke [trukelj iz Nove Gorice, ki v svoj plesni mozaik uvr{~ajo tudi plesno ljudsko izro~ilo: s svojim plesom “Spomin na Rezijo” so imenitno dopolnile to dogajanje. Dijaki in u~enci so torej sami pokazali, kaj znajo in delajo, obiskovalci so se lahko z njimi pogovorili ali poglobili v raziskovalno nalogo, ki jih je posebej zanimala. K organiziranemu ogledu pa smo posebej povabili u~ence vi{jih razredov osnovnih {ol v regiji. Ker je dedi{~ine veliko, na kar smo Na Srednji lesarski {oli v [kofji Loki `e dlje ~asa razmi{ljamo o izbolj{anju pouka tujih jezikov (angle{~ine in nem{~ine), saj smo se zlasti zaradi maturitetnih izpitov ukvarjali le z jezikovnim poukom, zanemarili pa smo strokovno terminologijo. Pred dvema letoma smo za~eli v okviru programa Phare sodelovati s sorodnimi {olami v Evropi, {e zlasti z Lahti College s Finske, v okviru katerega deluje tudi strokovna lesarska {ola, s katero smo navezali partnerske stike in z njimi vsako leto uspe{no izmenjujemo dijake in vajence. Ob tem smo se zavedli, da bi nujno potrebovali terminolo{ki slovar za podro~je lesarstva. Zaradi kompleksnosti izrazov in bolj{e pre- Vzgoja in izobraževanje lahko zelo ponosni, je lahko najti delo na tem podro~ju. Za nas je pomembno, da razmislimo o vsakem, {e tako drobnem predmetu. Vsak nosi neko sporo~ilo, morda rodbinsko, morda etnolo{ko. Ohraniti ga moramo. Prizadevanja na tem podro~ju v {olah so timsko delo, posameznik se lahko poleg rednega dela kvalitetno posveti le delu celote. Na na{i {oli bomo skrb za ohranjanje lesarske dedi{~ine vsekakor nadaljevali. Na tem podro~ju predlagam skupne akcije vseh SL[ Slovenije in strokovnih institucij za ohranjanje lesarske dedi{~ine. Po strokovnih navodilih bi lahko dokumentirali dolo~ene objekte, opisali stanje in kasneje sodelovali pri za{~iti. To bi bil na{ prispevek, saj kon~no z nekaj sto dijaki zajemamo prakti~no vso Slovenijo. Pri prenovi lesarskih programov izobra`evanja moramo premisliti, kako in koliko teh vsebin vklju~iti v te- glednosti smo se odlo~ili, da bi bil najprimernej{i slikovni slovar in tako smo se v {olskem letu 1999/2000 prijavili na nate~aj Ministrstva za {olst-vo in {port za projektno nalogo Slikovni slovensko - angle{ko - nem{ki slovar strokovnih izrazov s podro~ja lesarstva in to nalogo tudi dobili. Projekt poteka v ve~ fazah, predvidoma bo trajal tri leta. V prvem letu smo najprej iskali vire in zbirati gradivo, hkrati pa je potekala zahtevna priprava programske opreme. Ta omogo~a vna{anje poljubnega {tevila izrazov za isti pojem v ve~ jezikih, vna{anje opomb in kon~no izbiro in potrditev izrazov. Ko smo iskali vire, smo na{li 452 meljno lesarsko izobra`evanje, da bi zagotovili strokovnost na tem pod-ro~ju. Dijake na{ih {ol lahko tudi vzpodbujamo, da se udele`ujejo vsakoletnega nate~aja “Fotografska iz-ku{nja”, ki `eli mladim pribli`ati do-ma~o kulturno dedi{~ino. Projekt, ki ga pri nas vodi Uprava RS za kulturno dedi{~ino, je za mlade fotografe zanimiva evropska akcija, v katero se vklju~ujejo tudi druge dr`ave. Dnevi, kot vsi drugi dnevi (teh je na papirju zelo veliko), lahko dose`ejo svoj namen le, ~e vzbudijo pozitivno reakcijo pri posamezniku. Zato smo med drugim z na{o predstavitvijo `ele-li, da se obiskovalec tega dogajanja vpra{a: “Kaj pa lahko storim sam?” vodja projekta: Bojan KOVA^I^, univ. dipl. in`. nekaj knjig, slovarjev, prospektov in ugotovili, da je bilo na podro~ju lesarstva `e zbranega nekaj gradiva (tudi v reviji Les). Presneli (skenirali) smo slike za delovno verzijo in jih opremili s termini ter izdelali vzor~no verzijo. V drugem letu bomo dopolnili gradivo z avtorskimi skicami, slikami in fotografijami in raz{irili osnovno bazo podatkov. Povezali se bomo z drugimi lesarskimi {olami, ki jih bomo najprej povabili na delavnice, kjer bomo skupaj usklajevali terminologijo. Dobili bodo pilotsko gradivo, da ga bodo lahko preizkusili v praksi in prosili jih bomo za predloge in pripombe v zvezi z na{im delom. Konec leta bi radi izdali izbrana poglavja sli- Slikovni slovensko-angleško-nemški slovar strokovnih izrazov s podro~ja lesarstva LES wood 52 (2000) 12 kovnega slovarja in jih testirali med uporabniki. V zadnji fazi bomo slikovno gradivo pripravili za objavo in pripravili uvajalni seminar za uporabnike tega gradiva. Z ob{irno bazo podatkov pa bi lahko pripravili tudi razli~ne didakti~ne pripomo~ke npr. prosojnice za pomo~ pri pouku, razli~ne ra~una-lni{ke igrice za u~enje in utrjevanje znanja in podobno. In komu bo namenjen slikovni slovensko - angle{ko - nem{ki slovar strokovnih izrazov s podro~ja lesarstva? Vsekakor dijakom in vajencem ter u~i-teljem poklicnih, tehni{kih in strokov- Velik napredek proizvodnje v lesni industriji na Koro{kem v zadnjih letih zahteva vedno ve~jo skrb za izobra`e-vanje in izbiro ustreznih poklicev. To spremljamo tudi na na{i {oli. @e 14. leto izobra`ujemo mizarje, 2. leto pa poleg njih {e tapetnike in lesarske tehnike. ^e ho~emo imeti sodobno {olo, jo moramo posodabljati z ustreznimi u~-nimi pripomo~ki in tehnologijo, vendar zaradi prevelikega finan~nega bremena to ni vedno mogo~e. Vzgoja in izobra`evanje nih {ol, vi{jih in visokih {ol, podjetnikom in obrtnikom s podro~ja lesarstva in drugih podro~ij, ki sodelujejo s strokovnjaki in podjetniki z lesarskega podro~ja ali uporabljajo lesarske izdelke. V projektu sodelujemo u~itelji razli~nih strok (lesarstva, angle{kega, nem{ke-ga in slovenskega jezika, ra~unalni{t-va) skupaj z dijaki razli~nih letnikov in programov Srednje lesarske {ole v [kofji Loki. K sodelovanju pri kon~ni verziji pa `elimo pritegniti tudi u~itelje drugih lesarskih {ol. Slovar nameravamo izdati v knji`ni in elektronski obliki. @elja, da bi imeli CNC stroj v na{i {ols-ki delavnici, je stara `e nekaj let. Da je tovrstna strojna oprema potrebna v {olskih delavnicah, najbolje vedo tisti, ki pou~ujejo tehnologijo in prakti~ni pouk. Samo delo na ra~unalniku je premalo, potrebno je izvajati tudi prak-ti~ne vaje. Takrat pa se opazi razlika med obdelavo s klasi~no tehnologijo in ra~unalni{ko vodeno obdelavo. Bodo~nost lesne industrije je torej v obdelavi s CNC stroji, klasi~ni stroji bodo imeli v proizvodnji le {e po-mo`no nalogo. Na svetovnem trgu je na podro~ju lesne industrije velika konkurenca in na tuja tr`i{~a bomo prodrli samo s tistimi izdelki, ki bodo imeli poleg ustrezne cene vedno zagotovljeno kvaliteto. Zato je nujno potrebno, da se mladi `e v {oli sre~ajo s tovrstno tehnologijo, se usposobijo in ta znanja prena{a-jo s seboj na delovno mesto v proizvodnjo. 453 V obdobju vklju~evanja v EU in nujnega strokovnega in poslovnega sodelovanja z EU in drugimi dr`avami je slikovni slovensko - angle{ko - nem{ki slovar strokovne terminologije s pod-ro~ja lesarstva neobhodno potreben. Rezultati tega projekta bodo osnova za sodelovanje z drugimi slovenskimi in evropskimi {olami, saj bo gradivo mogo~e uporabiti tudi za druga jezikovna podro~ja, izku{nje pa tudi za druga strokovna podro~ja. Irena HAJDINJAK Petra GARTNER DOLINAR Ideja o nabavi CNC stroja se je porodila leta 1996, ko smo pri~eli s ~ez-mejnim sodelovanjem poklicnih {ol na obmejnem podro~ju Avstrije in Slovenije. Pri navezavi stikov nam je veliko pomagal Izobra`evalni center Smeri z Raven na Koro{kem. Na avstrijski strani so nam na{li partnersko {olo, to je Poklicno {olo iz Wolfsberga. Z njo sedaj zelo dobro sodelujemo, saj smo v slabih dveh letih izpeljali `e kar nekaj projektov. Septembra 2001 planiramo tudi izmenjavo vajencev v okviru projekta Leonardo. Ker pa ideja o nabavi stroja {e ne za-do{~a, da bi stroj tudi imeli, smo morali priskrbeti {e finan~na sredstva. Vrednost stroja zna{a dobrih 10 milijonov tolarjev. Od Phare programa smo dobili 26.000 evrov, to je 60 % vrednosti stroja. Ostala sredstva, ki so bila potrebna za nabavo CNC stroja, smo zbrali z donatorstvom in sponzorstvom gospodarstva, nekaj denarja pa je prispevala tudi {ola sama. Moram priznati, da zbiranje denarja ni bilo lahko. Odziv za finan~no pomo~ je bil zadovoljiv, ~eprav je danes tudi gospodarstvo v te`avah in {e enkrat bi se rad zahvalil vsem za izkazano pomo~. [ola je torej sama morala zagotoviti vsa finan~na sredstva za stroj, ni pa imela mo`nosti izbire proizvajalca, niti ne mo`nosti sodelovanja pri izbiri opreme stroja. U~enje lesarjev na sodobnem stroju LES wood 52 (2000) 12 Vzgoja in izobra`evanje 454 Stroj je namenjen izobra`evanju dijakov, vajencev, pa tudi usposabljanju delavcev, zaposlenih v lesni industriji na Koro{kem. [ola je pripravljena na sodelovanje, kajti zavedamo se dejstva, da {ola ni namenjena sama sebi, temve~ tistim, ki jo potrebujejo. Vsak vlo`ek v izobra`evanje se posto-teri, zato so tudi vsi pomisleki o nujnosti investicije odve~. Tehni~ni podatki stroja Proizvajalec stroja je firma Italmacc iz Italije. S strojem lahko notranje in zunanje profiliramo, globinsko rezkamo ter vrtamo v vodoravni in navpi~ni smeri. Mo`na je obdelava masivnega lesa, lesnih tvoriv in laminatov. Glede na material je potrebno izbrati ustrezno orodje. Delovna miza se sestoji iz 4 odlagalnih povr{in in na vsaki sta montirana po dva priseska. Vzdol`na vodila, na katerih se premikajo odlagalne povr{ine, so cilindri~-ne oblike, bru{ena in kaljena. Fiksiranje odlagalnih povr{in je izvedeno s pnevmatiko. Mere mize: 2450 mm v smeri osi X, 1200 mm v smeri osi Y. Stroj je opremljen s podtla~no ~rpalko kapacitete 40 m³/h. Elektronska oprema: krmilni pult je prestavljiv in lo~en od stroja. Delovna napetost je 380V, 50 Hz. Krmilnik: Numeri~ni krmilnik tip Universal Electronic System CN 12 je multiprocesor-ski krmilnik z vgrajenim PC-jem. Lastnosti: - programiranje v Windows okolju Windows 98 slovenski - barvni grafi~ni ekran 15 in~ev - alfanumeri~na tipkovnica - vmesnik RS-232 - linearna interpolacija 3 D - kro`na interpolacija 2 D - samodejno testiranje sistema in javljanje napak - samodejno urejanje koordinatnega sistema. Programski paket za programiranje je v slovenskem jeziku. Programer in serviser sta v Sloveniji. Sanke delovnega vretena so posebno oblikovane in narejene iz kvalitetne jeklene strukture, ki je zvarjena in oja-~ana z nosilnimi rebri, kar zagotavlja visoko togost stroja. Protiute`ni sistem zagotavlja natan~nost obdelave tudi pri obdelavi masive (pri vrtanju) do debeline 110 mm na dol`ini hoda 1285 mm Y osi. Linearna vodila Vsa vodila so dobavljena direktno od svetovnega proizvajalca vodil THK v kompletu. Drsna proga za os X je sestavljena iz THK natan~no bru{enih linearnih drsnih tirov in {tirih prednapetih drsno krogli~nih sistemov. Vodila velikih dimenzij imajo kodo 25, ki zagotavlja v dalj{em ~asovnem obdobju najvi{jo stabilnost in izredne drsne lastnosti. Vodila THC imajo desetletno garancijo. Pogon prek tehnologije, ki jo sestavlja sklop vija~nega vretena s pripadajo~o matico s kroglicami, parom jermenic, katerim brezzra~nost zagotavlja zobati jermen. - hod osi: os X = 2450 mm os Y = 1285 mm os Z = 110 mm - hod pomika max. os X = 60 m/min os Y = 50 m/min os Z = 12 m/min - vertikalni rezkalni agregat: mo~ 9 KM vrtljaji 1000 - 24.000 o/min konus vpenjal ISO 30 max. premer dr`ala 20 mm - vrtalne grupe: vertikalni svedri - 10 neodvisnih vrtalnih vreten v T obliki horizontalni svedri - 6 neodvisnih vrtalnih vreten - tloris stroja: 5200 x 2200 x 2400 mm - te`a: 3400 kg - nastavek za odsesavanje: 250 mm Ivan [KODNIK, univ. dipl. ing. les. Poklicna gostinska in lesarska šola Slovenj Gradec LES wood 52 (2000) 12 Oglaševalci 455 Zveza lesarjev Slovenije se zahvaljuje za uspe{no sodelovanje vsem ogla{evalcem v letu 2000. Z va{imi vrhunskimi oglasi ste olep{ali revijo Les in jo finan~no podprli, bralcem in potencialnim kupcem pa omogo~ili, da so spoznali kakovost in lepoto va{ih izdelkov. Prepri~ani smo, da bodo va{e predstavitve tudi poslovno uspe{ne. Vsem skupaj `elimo veliko uspehov in osebnega zadovoljstva v novem letu 2001. OGLAŠEVALCI V LETU 2000 (ft) lesnina LesTiina inženiring d.d., Parmova 53, 1000 Ljubljana LESNINA IN@ENIRING d.d. Parmova 53, 1000UUBUANA H LJUBLJANSKI SEJEM LJUBLJANSKI SEJEM d.d. Dunajska 20, 1000UUBUANA COMET d.d. Tovarniška 5, 3214 ZREČE d LEITZ ORODJA d.o.o. Škofjeloška cesta 112, 4000 KRANJ alples ALPLES LESNI PROGRAM, d.o.o. Češnjica 48 B, 4228 ŽELEZNIKI ß LIP RADOMLJE LIP RADOMLJE, d.d. Pelechova 15, 1235 RADOMUE lip bled LIP lesna Industrija Bled d.d. 4260 Bled, Ljubljanska c. 32 NOVOLES, LESNA INDUSTRIJA STRA@A, d.d. Na žago 6, 8351 STRAŽA ' ^ POHIŠTVO rs a tttdfb/a življenja LIPA AJDOV[^INA TOVARNA POHI[TVA, d.d. Lokarjev drevored 1, 5270 AJDOVŠČINA GORENJE INTERIERI d.o.o. Limbuška 2, 2000 MARIBOR $ LIP LESNA INDUSTRIJA BLED d.d. Ljubljanska 32, 260 BLED j_f VOVKO.. »- ■■■■ ■ ■■■■■^ VOVKO d.o.o. Kotnikova 5, 1000 LJUBUANA ETE d.o.o. Cesta na Brdo 17, 1111 UUBUANA LIKO VRHNIKA LIKO Vrhnika d.d. Verd 100a, 1360 VRHNIKA Michael WEINIG A.G. D-97941 Tauberbischofsheim rem TOM OBLAZINJENO POHI[TVO, d.o.o. Stari Trg 36, 8230 MOKRONOG SVEA LESNA INDUSTRIJA d.d. Cesta 20. julija 23, 1410 ZAGORJE KLI LOGATEC, d.d. Tovarniška 36, 1370 LOGATEC NAREDI SAM 'CELTC OBL^ KRANJ - PETNINA, d.o.o. Mirka Vadnova 14, 4000 KRANJ S 4 MURALES d.d. LJUTOMER Kolodvorska 3, 9240 LJUTOMER ePic d.o.o. POSTOJNA EPIC d.o.o. Ljubljanska 2, 6230 POSTOJNA & PARON SpodnLi ReCkA IOO. 3I70LMXO. rel : 03.-7 »44 OQO. ■■■- 03 1i44