i. K ,,Poljskemu vprašanju Kultuma alika. Spiaal Ivan Ivanovič. Zagrebški ,,Obzoi" je pred kratkim objavil daljši članek o nemškib Poljakih iz peresa jako dobrega poznavatelja tega naroda, kjer je bilo na podlagi številk dokazano sedanje kulturno stanje poljskega naroda v Nemciji, za katerega se je pri.el zanimati v najnovejši dobi — od znane ,,wrzsenske afere" — ves kulturni svet. Sicer bi bilo zanimivo na podlagi onib številk napisati daljšo razpravo, a ker je nainen nUčit. Tovariša" v prvi vrsti vzbujati zanimanje za vzgojevalne zada.e oziioma težnje posameznih narodov, podati bočemo v naslednji skromni razpravici nekako duševno ogledalo — narodno vzgojo — nemških Poljakov. V obče se labko trdi, da Poljaki v Nemčiji vkljub nemškemu nasilstvu, vkljub naseljevalni komisiji, vkljub ,,ostmarkvereinu", vkljub ustanovljanju novih nemsko-protestantovskib šol, kjer sedi v enem razredu 18—25 otrok in vkljub mnogim ,,wrzsenskim" dogodljaj&n — vidno napredujejo. Narodna vzgoja — to je cerkev, družba, časniki, knjige in razni domoljubni možje — učenjaki — vzbujajo v Poljaku zavest, da je sin nekdanje mogočne Poljske, in ta vzgoja je mogočnejša in vplivnejša kakor pa vse grozitve in vsi načrti nemškega kancelarja Biilo\va. Jeden najmogočnejših faktorjev, kateri vzdržuje narodno zavest med nemškimi Poljaki in jib navdušuje k vztrajnosti, je katoliško-misleča neklerikalna duhovšcina. Poljak je znan kakor jako veren in pobožen narod in radi tega je svojemu dušnemu pastirju vprav slepo vdan. In tam, kjer deluje vnet narodni duhovnik, tam je narodna zavest na tako visoki stopinji, da vsa nemška umetno nanešena kultura ne odkrhne niti enega kamenčka od narodne stavbe, od narodne zavednosti. In ravno vslcd tega je nemška vlada pričela obračati vso svojo pozornost na to točko narodnega probujenja, in v liajnovejšem času so pričeli prakticirati v tem smislu, da nastavljajo v čisto poljske okvaje, slično kakor na Koroškem, popolnoma nemško dubovščino. V večjo narodno vzpodbnjo si je narod prostovoljno nadel nekatere zakone, po katerih si je vravnal vse svoje mišljenje in delovanje. Omenjamo le nekatere: 1.) Nemško moliti je greh. 2.) Bog ne zapusti Poljaka. 3.) Nemec je naš najbujši sovražnik. 4. Nas jezik je najlepši. 5.) S svojimi otroci govorimo doma le poljski. 6.) Z Nemci govorimo vselej le poljski, le v največji sili nemško. 7.) ako se Poljakinja omoži z Nemcem, prisili naj ga, da se priuči poljskemu jeziku in da postane katoličan — in tako dalje. In teh pravil se Poljaki drže z vsem svojim vro.ekrvnim temperamentom in od teb zahtev ne odjenjajo niti za las. V poznanjskem okraju razumejo skoro vsi tamošnji Nemci poljsko. Ako sre.a Poljak Nemca, pozdravi ga le poljski in če sedi v gostilni nekaj Nemcev in lomijo svoj nplattdeutscb", kakor hitro se jim pridruži Poljak, namah znajo vsi poljsko — kakor pri nas nemško, če prisede k naši mizi kak npol-Nemec". S posli, deklami, blapci, pastirji in težaki nemški gospodarji Tsi poljsko nlomijo", kajti oni so prišli do prepri.anja, da jim je posel zvestejši iu vstrajnejši, ako se poljsko ž njim občuje. Ono tako razupito podučevanje krščanskega verouka v nemš.ini tudi nima nikakega stalnega vpliva na narodno malomarnost, kajti pristen Poljak ne dovoli svojemu otroku nikdar doma v nemščini moliti, kaj-li, da bi on ž njim molil! Vse one nemške molitvice in nemške pesmice, katere se otroci v _oli priuče, obdrži otrok le toliko časa v spominu, dokler obiskuje šolo, a pozneje mu zgine iz spomina kakor jutranja megla lepega jesenskega dne. Drug, skoro ravno tako mogo.en vzgojevalni faktor k večji narodni probujenosti so pa razna društva, kakor pevska, kmetijska, bralna in v novejšem času mnogovrstne posojilnice in hranilnice, vstanovljene po ,,Reiffeisenovem" sistemu. V teh društvih se goji v prvi vrsti narodni čut, narodna zavest in drugič se poljski kmet povspne na podla*gi ravnokar imenovanih društev do večje samostojnosti in iztrga se ga iz oderuških nemškožidovskih krempljev. A v najnovejšem časuje poljski kmet vsled delovanja narodnih delavcev stopil na ono pot, ki v resnici dela preglavice vladi in Nemcem beli lase — krenil je na pot ,,abstinence" — dal je namreč slovo svojej izvoljenki in ljubljenki ,,vodki". V prav mnogib krajib nahajamo danes »društva proti žganjepitju" in ta društva čudovito vplivajo na ves družabni sistem, na socialni razvoj poljskega kmeta. V vaseb, kjer se je prej čulo ob nedeljab ono zamolklo kričanje iz raznib zadublih beznic in kjer je vidno bogatel kak pritepeni Žid, a narod lezel v pogubo, — v teh vaseb stoje sedaj te beznice prazne in kmet se zbira sedaj raje v raznih društvib, kjer se rešnje na podlagi ustmenih in pismenih oziroma tiskanib poročil lokalna kakor tudi svetovna politika. Marsikateri kmet, ki je prej stal na robu svojega groba, si sedaj veselja mane roke, češ, svet je še tudi zame vstvarjen. Poljski delavec je vsled svojib lastnostij — vsled svoje skromnosti in vstrajnosti povsod dobrodošel, in nemški veleposetniki obdelujejo svoja posestva večinoma le s poljskimi težaki, kajti oni so boljši delavci kakor pa nemški. In ker je pdijlki kmet v vseb življenskib potrebab jako skromen, preboli in pretrpi veliko lažje razne gospodarske kalamitete kakor pa njegov ošabni sosed Nemec. Vrbutega se je pričel poljski kniet jako živo zanimati za racijonelno obdclovanje svojega posestva in poljski kmet pazno zaslednje vsak napredck v gospodarstvn, katerega skrbno vporabi takoj, ako le mogoče, pri svojem delu. In ravno ono ,,ubijanje ncmške kulture" storilo je poljskega kmeta dovzetnega za kulturni napredek sedanjega časa in ravno ta kulturni razvoj je vstvaril v Poljakih takoimenovani rsrednji stan", ki se rekrntira iz raznih vecjih in manjših trgovcev in rokodelcev. Ti trgovci in rokodelci so raztreseni v precejšnjem stevilu skoro po vseh vecjih in manjšib mestih vzhodne Nemčije, ki žive prav vdobno žiyljenje, ^kajti oni so postrežljivi, inteligentni in jako sposobni. Najmogočnejši probujevalni faktor v Poljakih je pa časopisje in to kaj vrlo naprcduje, kar pripoznavajo vže tudi Nemci. Pred 10—15 leti je bilo poljsko časnikarstvo še na jako nizki stopinji in vlada se takrat ravno ni posebno oziralo na to časopisje, a danes, ko je ni skoro rodbine, ki bi ne imela tega ali onega časopisa naročenega, se ima pa boriti ravno časopisje z velikanskimi težavami, ki jih stavi brezobzima nemška vlada. Vsak količkaj svobodneje pisan .lanek zapade strogi cenzuri in proti odgovornemu uredniku se prično dolgotrajna prcganjanja. Seveda, kar si Poljaki ne upajo obelodaniti doma, roma v Ameriko in od tam nazaj v Evropo, kajti poljsko časopisje je ravno v Ameriki na jako visoki stopinji, ondi izhaja namreč nad 50 poljskih časnikov, mcd temi 5 dnevnikov. Jako važna mesta zavzemajo v poljskej probujenosti razni domoljubni možje, ki mnogokrat stoje na jako visokej stopinji izobrazbe in ki zavzemajo prav odlična mesta v raznih državnih službah. Nikakor ne moremo prezreti še nekega — reči smemo veselega pojava — v nemškem poljskem narodu, pričel se je natnreč demokratizovati! Obrnil je hrbet takoimenovani nšlahti" ter nastopati samostojno, kajti na podlagi zgodovinskib resnic je spoznal, da mu je bila ravno ta za narod tako ,,navdušena šlahta" največji grobokop in glavni povzročitelj sedanjega suženjstva. In tok demokratizma postal je že precej deroč, kajti pri zadnjej državnozborski volitvi je nastopila ta stranka z lastnimi kandidati, kateri so pa — propadli. Tej stranki priganja vsak dan novib pobočnikov tudi dejstvo, ker mnogo poljskih plemenitašev, — zgodovinsko — važnih — imen čisto zanemarja poljskega kmeta in ti plemenitaši žive kaj udobno življenje ali v Berolinu ali pa v kakem tujem večjem mestu, na svojega podanika spomni se pa le ob času volitev ali pa ob času -trgatve" — kadar mu mora oskrbnik preskrbeti kaj ,,cvenka". In ravuo propadanje takih veleposestev bode imelo za okrepčenje poljske zavesti in poljske saraostalnosti dobre posledice, kajti zadolženi -šlahtiči^prodajajo kosoma svoja poscstva manj-im kmetom in ti si s tem ntrjujejo svojo eksistenco, da jim ni treba iti „. trebuhom za kruhom". Oglejmo si sedaj nekoliko oni nemško-brutalen aparat, ki dela iz Poljakov Nemce. Lahko se trdi, da ta aparat — čeravno si ga je izmislil železni Bismark — kaj slabo funkcijonira. Nemci so veliko upanja imeli v tako imenovano ,,naseljevalno komisijo". Pač je izdala v kratki dobi svojega obstanka nad 100 milijonov mark, a vspeba ni imela onega, kakršnega so pričakovali nje ustanovitelji. Ta komisija rešila je marsikaterega za niiarod navdušeno zadolž.iiega" -šlahčiča" iz židovskih krempljev s tem, da je kupila njegovo nvcleposestvo", a to je prišlo v roke nemškim naseljencem, a ti so slednjič prodali tako parcelirano posestvo poljskemu kmetu, ker nemškega naseljenca je gnalo domotožje v njegovo domovino. Istina je, da pride muogo ncmskih rodbin v Čisto poljske kraje, a marsikak Poljak v eisto ,,švabske" pokrajine, vendar so vspehi te ,,nas.ljevalne komisije" jako malenkostni, ako se še vpošteva dejstvo, da so taki priseljeni posestniki izročeni kolikor toliko milosti in nemilosti poljsfega prebivalstva, kajti svoja posestva morajo obdelovati edino le s poljskimi težaki, a poljski kmet obdeluje svoja posestva s svojo družiuo, kajti med Poljaki so pač redke rodbine, ki bi štele le 4 do 6 glav, naj.esče so obdarovane poljske rodbine z mnogobrojnim drobižem 8 do 12 glav. In to nekaj izda! Pravih uspehov tudi ne more doseči ona nčna inetoda v nemško-poljskib šolah, o kateri je ,,Učit. Tovariš" že itak obširneje poročal, kajti vzgojevalni faktorji, o katerih smo govorili v tej razpravici, so mogočnejši in vplivnejši kakor vse -\vrzezsenske učne metode". In trditi smemo, da je ravno ona nemška brutalnost, ki se je pokazala tako drastično ravno pri gnezenski obsodbi, kakor tndi rezek govor •kancelarja Biilowa — storila več za probnjo poljske zavesti, kakor petdeset agitatorjev. To dejstvo pripoznavajo sami Nemci, in radi bi zbrisali to zadevo iz svetovnega pozorišča ter se upognili poljskim zahtevam radi učnega jezika, a sram jih je pred — javnostjo — pred svetom.