jmm tmTn r GLASILO DRUŠTVA ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE ||1 9799 1 MOSTOVI 2 MOSTOVI 1999/XXXI11 Izdajatelj Mostov: DRUŠTVO ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE (DZTPS) 1000 Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 57, Slovenija telefon: (061) 317-862, telefax: (061) 320-131 elektronska pošta: drustvo-ztps@drustvo-ztps.si svetovni splet: http://www.drustvo-ztps.si © MOSTOVI Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-1266/97 mb/sp z dne 12. 11. 1997 šteje strokovno glasilo Mostovi med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Mostovi letnik XXXIII št. 1 str. 1-104 Ljubljana 1999 Uredniški odbor: Viktor Jesenik, Alan McConnell-Duff, Anton Omerza, Ines Perkavac, Lidija Šega, Miran Željko (glavni urednik) - Lektorji: Nada Čolnar in Eva Blumauer (slovenščina), Alan McConnell-Duff (angleščina) - Računalniški stavek: MojsteR, d. o. o. - Tisk: Tiskarna Simčič - Izhaja enkrat letno - Avtorske članke honoriramo - V člankih izražena mnenja so stališča avtorjev _ Fotografija na naslovnici: Nedžad Žujo MOSTOVI 1999/XXXI11 3 Avtorji v tej številki Prof. mag. Marjan Golobič je samostojni prevajalec, specialist za prevajanje iz slo¬ venščine v angleščino. Jezikovno seje izobra¬ ževal v Sloveniji, Kanadi, Franciji in Belgiji. Je član upravnega odbora DZTPS, vodi pre¬ vajalske večere na društvu in dejavno sodelu¬ je na forumu prevajalcev na internetu. Majda Gregorka je profesorica nemškega in francoskega jezika; zaposlena je kot prevajal¬ ka v podjetju Autocommerce; prek 25 let pre¬ vaja strokovna besedila s tehnično vsebino, predvsem avtomobilske stroke. Di Jin prevaja iz angleščine v kitajščino in narobe od leta 1943. 30 let je poučeval teorijo prevajanja v Tianjinu, ob tem je med drugim napisal knjigi On Translation (soavtor E. Ni- da) in Exploring Equivalent Effect in Transla¬ tion. V kitajščino je prevedel Joyceovo knjigo Ulikses. Če vas zanima več o Stanku Klinarju, pre¬ berite članek Predstavljamo vam... na strani 100 . Adriana Krstič je terminologinja v Oddelku za prevajanje pri Službi Vlade za evropske zadeve. Iz dokumentov, ki jih napišejo v Evropski uniji, zbira in ureja predvsem an¬ gleško izrazje s prevodi v slovenščino. Sode¬ luje v terminoloških skupinah, v katerih us¬ klajujejo izraze po posameznih področjih. Ksenija Leban je diplomirala iz italijanščine in angleščine; zaposlena je na Oddelku za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakul¬ teti v Ljubljani. Alan McConnell-Duff je pisatelj, prevajalec in lektor. Zadnjih devet let kot samostojni kulturni ustvarjalec živi v Sloveniji. Redno dela za Krko, Ministrstvo za zunanje zadeve, RTV Slovenija in za več fakultet. Bernarda Mrak-Kosel je predavateljica an¬ gleškega strokovnega jezika na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Magistrirala je iz an¬ gleškega jezika na Filozofski fakulteti. Je av¬ torica več učbenikov angleškega strokovnega jezika za študente strojništva. Vsaj dvajset let prevaja zlasti tehnična in znanstvena besedila v zvezi s strojništvom. Anton Omerza v izobraževalni ustanovi OST organizira izobraževanje prevajalcev. Letos bo v sodelovanju z DZTPS izdal Leksi¬ kon pravnih izrazov. Olga Shrestha je diplomirana anglistka. Kot prevajalka je zaposlena na Onkološkem inšti¬ tutu, poleg tega pa je predsednica DZTPS. Nada Šabec je izredna profesorica za angleš¬ ki jezik na Univerzi v Mariboru. Iz jeziko¬ slovja je magistrirala na University of Pennsylvania v Filadelfiji, doktorirala pa v Zagrebu. Napisala je knjigo o slovensko-an- gleškem jezikovnem stiku in redno objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih in stro¬ kovnih revijah. Lidija Šega, prevajalka specialistka, je člani¬ ca našega društva od leta 1969. Več kot dvaj¬ set let je delala v zunanji trgovini, od leta 1991 dalje pa kot prevajalka in tolmačica pri Vladi RS. Je avtorica angleško-slovenskega poslovnega slovarja, marsikdo pa jo pozna tu¬ di s seminarjev za prevajalce. Špela Vintar vodi seminar Prevajalska orod¬ ja (http://www2.ames.si/~svinta/index.htm) na oddelku za prevajanje in tolmačenje na Fi¬ lozofski fakulteti v Ljubljani. Miran Željko se zadnjih devet let ukvarja z računalniškimi komunikacijami. Od rezulta¬ tov njegovega dela na internetu je za prevajal¬ ce najbolj uporaben seznam slovarjev, kije na voljo na http://www.sigov.si/slovar.html. 4 MOSTOVI 1999/XXXI11 Vsebina Strokovni članki Nada Šabec Standardne variante angleškega jezika.6 Bernarda Mrak - Kose! Kontrastivna analiza angleške zveze noun-noun s primeri iz tehničnega jezika.14 Alan McConnell-Duff Pride or Prejudice?.23 Stanko Klinar Kako prevajati slovenske primernike v angleščino?.29 Špela Vintar Računalniška orodja za prevajanje.47 Adriana Krstič Prevajanje zakonodaje Evropske unije.55 Lidija Šega Slovenske ustreznice za »management«.60 Di Jin Kakšen je popoln prevod?.64 Slovarji in glosarji Majda Gregorka Nekaj misli ob glosarju Mazanje vozil.68 Marjan Golobič Veliki modemi poslovni, angleško-slovenski slovar pod drobnogledom.79 Lidija Šega Popravki slovarja za Mostove.88 Anton Omerza Slovenski pravni leksikon.91 Malo za šalo, malo zares Glosarček za lažje razumevanje znanstvenih člankov.94 Informacije Olga Shrestha Z zbornico nad čmi trg prevajalcev.95 Anton Omerza Konferenca prevajalcev v Dubrovniku.97 Miran Željko Navodila avtorjem za pripravo člankov.99 Novi člani DZTPS. 13 Predstavitve Ksenija Leban Stanko Klinar 100 MOSTOVI 1999/XXXI11 5 Contents Professional articles Nada Šabec Standard Versions of the English Language.6 Bernarda Mrak-Kosel Contrastive Analysis of noun-noun Combinations with Examples from Technical Language.14 Alan McConnell-Duff Pride or Prejudice?.23 Stanko Klinar Translating Slovene Comparatives into English.29 Špela Vintar Computer Tools as an Aid in Translation.47 Adriana Krstič Translation of the European Union Legislation.55 Lidija Šega How to Translate the Word Management .60 Di Jin What is a Perfect Translation?...64 Dictionaries and glossaries Majda Gregorka Vehicle Lubrication Glossary...68 Marjan Golobič Survey of the Great Modern English-Slovene Business Dictionary.79 Lidija Šega Corrections of the Dictionary.88 Anton Omerza Slovenian Glossary of Legal Terms.91 A bit of fun, a bit of truth: Glossary for Easier Understanding of Scientific Articles.94 Info Olga Shrestha The Chamber of Translators Strikes against the Black Market.95 Anton Omerza Conference of Translators in Dubrovnik.97 Miran Željko Guidelines for Writing Articles.99 New DZTPS Members.13 Profiles Ksenija Leban Stanko Klinar 100 6 MOSTOVI 1999/XXXI11 Nada Šabec Standardne variante angleškega jezika Povzetek Za visoko kakovosten prevod je potrebno ne le jezikovno, ampak tudi družbeno in kulturno znanje. To velja še posebej za angleščino, kjer je prevajalčeva izbira ustrezne besede, slovnične strukture ali sloga zaradi različnih standardnih različic jezika, ki so se razvile v različnih kultur¬ nih, družbenih in političnih kontekstih, še posebej zahtevna. V prispevku s primeri ponazarjam nekatere razlike, ki obstajajo med obema glavnima različicama, britansko in ameriško an¬ gleščino, in jih najdemo na različnih jezikovnih ravninah (oblikoslovje, skladnja, semantika, pragmatika). Hkrati se dotaknem nekaterih vprašanj, s katerimi se spoprijema prevajalec, ki se ukvarja z angleščino. Summary Translation of a high standard requires not only linguistic, but also social and cultural knowl- edge. This is particularly true in the čase of English, where the different standard varieties of the language that have developed in different cultural, social and political contexts make it even more demanding for the translator to choose the appropriate word, grammatical structure or style. The article illustrates some of the differences that exist at various linguistic levels (mor- phology, syntax, semantics, pragmatics) between the two major varieties, British and American English and, in addition, discusses some of the dilemmas facing translators dealing with Eng- lish. 1. Uvod Eden od prvih pogojev za dober prevod je na¬ tančno in poglobljeno poznavanje izhodiščne¬ ga in ciljnega jezika, in to v vseh njunih struk¬ turalnih značilnostih in pomenskih odtenkih, drugi je temeljito poznavanje kulturnih in družbenih vidikov jezikovne rabe. Kajti jezik ni le skupek jezikovnih zakonitosti, ki bi ob¬ stajal v vakuumu, neodvisno od okolja, v ka¬ terem se govori ah piše, ampak odseva kultur¬ ne vrednote in družbene norme tega okolja. V njem se pogosto skrivajo zelo specifični in subtilni pomeni in implikacije, ki jih prevaja¬ lec zmore ustrezno interpretirati v drugem je¬ ziku le, če dobro pozna kulturne in družbene razsežnosti njegove rabe. Le tako je mogoče besedilo prenesti v drug jezik in drugo okolje na način, ki bralca pravilno in točno obvešča, hkrati pa je sprejemljiv tudi s sociolingvi- stičnega in kulturnega vidika. Sporočilo le ta¬ ko ohrani tolikšno komunikacijsko vrednost, da ne zveni tuje, pri umetnostnem besedilu pa s slogovno primernostjo in prepričljivostjo omogoča tudi umetniški užitek. To velja zlasti za prevajanje metafor in humorja, kjer prideta še posebej do izraza kulturna komponenta je¬ zikovne rabe in ustvarjalna sposobnost preva¬ jalca, da optimalno poveže med seboj dva (delno) različna svetova. Vse navedeno velja za prevajanje iz katere¬ gakoli jezika v katerikoli drug jezik in torej tudi za angleščino, vendar je treba ugotoviti, da je delo angleškega prevajalca še dodatno zapleteno zaradi neenotnosti angleškega jezi¬ ka. Ta se je v preteklosti razširil po vsem sve¬ tu in že davno ni več omejen le na svojo bri¬ tansko različico. Poleg nje so se uveljavile še različice, kakršne se govorijo in pišejo v MOSTOVI 1999/XXXIII 7 ZDA, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, Juž¬ ni Afriki, če omenimo le dežele, v katerih je angleščina materni jezik in kjer dejavno pris¬ peva k oblikovanju jezikovnega standarda, ter zanemarimo tiste, kjer je v vlogi drugega jezi¬ ka (npr. Indija), in t. i. mednarodno an¬ gleščino, kije postala glavno sporazumevalno sredstvo današnjega časa. Kanadska, novoze¬ landska in južnoafriška različica, delno pa tu¬ di avstralska se še vedno zgledujejo pretežno bodisi po britanski ali po ameriški različici, nobenega dvoma pa ni, da imata britanska in ameriška angleščina status uveljavljenih stan¬ dardnih različic, ki se v mnogih pogledih sicer ujemata, v številnih pa tudi razlikujeta in ob¬ našata v skladu s svojimi čisto specifičnimi zakonitostmi, ki so posledica različnega zgo¬ dovinskega, zemljepisnega, kulturnega, druž¬ benega, političnega in siceršnjega razvoja. V prispevku se bom omejila na nekatere razlike med tema dvema glavnima različicama an¬ gleščine, saj menim, da si dober prevajalec ne more privoščiti, da bi jih spregledal. To velja še posebej za prevajanje v angleščino, kjer ima pred seboj bodisi britansko bodisi ameriš¬ ko ciljno občinstvo, ki pričakuje besedilo v »svojem« jeziku. Prevajalec, ki teh razlik ne bi upošteval, bi pokazal osupljivo ignoranco, prevod pa bi bil v najboljšem primeru kljub morebitni razumljivosti neustrezen in nero¬ den, v najslabšem pa morda celo popolnoma zavajajoč, napačen ali smešen. Razlike med britansko in ameriško an¬ gleščino so vidne na vseh jezikovnih ravninah od glasoslovne (te sicer pri proznem besedilu lahko zanemarimo) do oblikoslovne, skla¬ denjske, leksikalne, semantične, pragmatične oz. stilistične in pravopisne. Nekatere so očit¬ ne in nezapletene, na primer tiste, ki zadevajo pravopis in samo besedje, druge so zahtevnej¬ še v strukturalnem, pomenskem in slogovnem pogledu in so lahko za prevajalca prava nočna mora, saj se včasih uporabljajo v obeh raz¬ ličicah z različno pogostnostjo, se delno uje¬ majo v nekaterih vidikih in razlikujejo v dru¬ gih ali pa skrivajo kako drugo past, v katero se je mogoče mimogrede ujeti. Ena od takih pasti je nedvomno mešanje posameznih ele¬ mentov iz obeh različic in njihova nedosledna raba, čemur seje treba za vsako ceno izogniti, če naj bo prevod verodostojen. Ker bi bilo ne¬ mogoče predstaviti vse razlike med britansko in ameriško angleščino, sem za ta prispevek izbrala le nekaj primerov za ponazoritev. 2. Razlike med britansko in ameriško angleščino 2.1 Pravopisne razlike Te so razmeroma enostavne in se nanašajo na manjše razlike v pisavi posameznih besed in na nekatere razlike v rabi ločil. Ker jih je mo¬ goče, kadar smo v dvomu, preveriti v vseh ka¬ kovostnejših slovarjih, navadno niso sporne. Za ponazoritev navajam nekaj britanskih raz¬ ličic, kot so favour, fibre, offence, programme, doughnout, draught, anaesthetic, cheque, je- wellery, symbolise, in na drugi strani njihove ameriške ustreznice favor, fiber, offense, pro¬ gram, donut, draft, anesthetic, check, jewe- lery in symbolize. Kot primer različne rabe ločil navajam sta¬ vek, kjer se pri naštevanju v ameriški an¬ gleščini pred veznikom and uporablja vejica, v britanski pa ne. BA:' I had to buy pens, folders, paper and a dictionary. AA: I had to buy pens, folders, paper, and a dictionary. 2.2 Leksikalne in semantične razlike Tudi leksikalne razlike med britansko in ame¬ riško angleščino so navadno zelo očitne. Z vi¬ dika oblike besed ne povzročajo posebnih te¬ žav, zahtevnejša je njihova raba s semantične- 1 BA je okrajšava za britansko angleščino, AA pa za ameriško angleščino, 8 MOSTOVI 1999/XXXI II ga vidika, kjer pomenske razlike niso vedno enoznačne, ampak včasih prav zapletene. Začnimo z nekaj preprostimi primeri, kjer so isti pojmi ali stvari v britanski in ameriški an¬ gleščini poimenovane z različnimi besedami. nimije napačno sklepamo, da imamo opravka s hkratno sinonimijo. Z drugimi besedami, le delno ujemanje leksikalnih enot napačno pos¬ plošimo na celoto, posledica takega posploše¬ vanja pa je najmanj nesporazum, če ne kaj hujšega. To so preprosti primeri, pri katerih je potrebna le zamenjava britanske besede z ameriško us¬ treznico in narobe, nadaljujemo pa s primeri, kjer poznata britanska in ameriška angleščina za kako stvar ali pojem isto besedo, hkrati pa ima ena ali imata celo obe zanjo še dodatno besedo z istim pomenom. BA: undertaker murder pharmacy, chemists (shop) bathroom, lavatory, toilet AA: undertaker, mortician murder, homicide pharmacy, drug store bathroom, restroom, washroom Stvari postanejo bolj zapletene pri besedah, ki imajo v obeh različicah enako obliko, a se uporabljajo v različnih pomenih. Gre za tako imenovane lažne prijatelje, kjer zaradi homo- floor, v ameriški pa secondfloor. Pogosto prevajamo izraze, ki se nanašajo na tipično britansko oz. ameriško družbeno, kulturno, politično, izobraževalno, institucio¬ nalno ali kakšno drugačno stvarnost. Takrat smo pred dilemo, ali uporabiti izvirne izraze, ki natančno poimenujejo to stvarnost, ali pa se raje zateči k slovenskemu ustrezniku ali celo k opisnemu prevodu. Pri prevajanju v slo¬ venščino je odločitev odvisna od več dejavni¬ kov, med katerimi omenjam razširjenost rabe kakega pojma oz. njegovo poznavanje v slo¬ venskem proštom in prevajalčeve stilistične sposobnosti, pri prevajanju v angleščino pa te izbire seveda ni. Treba je uporabiti natančen in edino možen pravi izraz, nikakor pa ne ka¬ kega približka, ki bi britanskemu ali ameri¬ škemu bralcu pravi pomen le zameglil. Da bi bili pri tem uspešni, moramo biti v nenehnem stiku z dogajanjem v deželi, v katere jezik prevajamo. V tehničnem smislu to v današ- MOSTOVI 1999/XXXIII 9 njem času globalizacije, hitre komunikacije in interneta ni nobena težava, seveda pa zahteva od prevajalca neprestano angažiranost, moti¬ vacijo in budnost. Le taka budnost mu lahko prepreči, da bi slovenski izraz, kot je minister za zunanje zadeve, v ameriško angleščino pre¬ vedel z Minister of Foreign Affairs ali Fo- reign Minister (kar sicer ustreza britanski stvarnosti) namesto s pravilnim Secretary of State. Navajam še nekaj podobnih primerov, kjer sta edini varovalki pred pomanjkljivim in nerodnim prevodom le stalno spremljanje do¬ godkov in kulturno znanje. BA: Commerce Secretary positive discrimina- tion City Red Brick University The River X (e.g. The River Thames) Parliament House of Commons House ofLords Inland Revenue Lecturer Senior Lecturer Reader Professor pub crawling AA: Trade Secretary affirmative action Wall Street Ivy League School The XRiver (The Hudson River) Congress House ofRepresen- tatives Senate Internal Revenue Service Assistant Professor Assistant Professor/ Associate Professor Associate Professor Full Professor bar hopping Pravilna raba izrazov, značilnih za kako oko¬ lje, daje prevodu verodostojnost, natančnost in komunikacijsko vrednost, zato ga občins¬ tvo doživlja kot naravnega, tekočega in učin¬ kovitega. Če namesto pravega izraza uporabi¬ mo kako nadomestno strategijo ali opis, je že¬ leni učinek le delno dosežen, saj tak prevod navadno učinkuje mlačno in ne zadene bistva. Seveda pa stvarnost v eni kulturi nima ved¬ no prave ustreznice v dmgi. Tedaj nam ne preostane drugega, kot da poiščemo naj¬ ustreznejši način, da bralcu kljub vsemu pri¬ bližamo pomen izraza, bodisi z opisom ali z rabo približka. Primer za take zadrege so raz¬ lične kulinarične posebnosti v eni ali drugi kulturi. Tako je nemogoče natančno prevesti britanski izraz marmite ali ameriški bagel, ker sta preveč specifično omejena na svoje oko¬ lje. Lahko ju le opišemo ali se zatečemo k približni substituciji, kot je na primer primer¬ java britanskega scone z ameriškim biscuit. Seveda se leksikologija ne omejuje le na posamezne besede, ampak so njen pomemben del stalne besedne zveze. Idiomi, pregovori, reki in klišeji so še posebej trd oreh za preva¬ jalca. Nekateri se uporabljajo v obeh raz¬ ličicah, nekateri le v eni od obeh, spet dragi se uporabljajo v obeh, vendar z različno frek¬ venco. Tak je na primer izraz za lahko, nezah¬ tevno opravilo a cup of tea, ki nam zveni ne¬ kako bolj britansko kot a piece of cake, saj se ta zdi bolj ameriški, oba pa se uporabljata v eni in dragi različici. Zanimivo je tudi, da je britanska angleščina prevzela v svoj repertoar kar lepo število ameriških idiomov, ki so se »prijeli« predvsem med mladimi (npr. to ma¬ ke a quick bučk ali to feel like a million dol- lars/bucks). BA: AA: a skeleton in the a skeleton in the cupboard closet If the cap fits, wear it. Ifthe shoefits, wear it. to talk big to be full of hot air Tudi pri idiomatski rabi včasih zaman iščemo ustrezen izraz v dragi različici in se moramo zateči k opisu. Tako v ameriški angleščini rečemo za nekoga, ki se pretvarja, daje mrtev, to play possum, in spet za dragega, ki ne želi pričati ali odgovoriti na zastavljeno vprašanje, to take the fifth, v britanski angleščini pa smo prisiljeni te pojave opisati. 10 MOSTOVI 1999/XXXIII 2.3 Oblikoslovne in skladenjske razlike Leksikalne in pravopisne razlike med britan¬ sko in ameriško angleščino nam takoj padejo v oči, oblikoslovne in skladenjske razlike pa so nekoliko manj opazne. Seveda niso zato nič manj pomembne. Prav nasprotno, zaradi njihove relativne nevpadljivosti moramo biti nanje še toliko bolj pozorni, da jih ne spregle¬ damo. Za ponazoritev navajam nekaj tipičnih primerov, ki zadevajo tvorbo preteklika in preteklih deležnikov pri glagolskih oblikah. V britanski angleščini pogosto naletimo na ne¬ pravilne pretekle deležnike, v ameriški an¬ gleščini pa opažamo težnjo po regularizaciji in torej pravilno tvorjene pretekle deležnike. Tako imajo britanske oblike burnt, dwelt, smelt, spilt, dreamt, knelt, leapt, learnt, leant v ameriški angleščini ustreznice: burned, dwelled, smelled, spilled, dreamed, kneeled, leaped, learned in leaned. Včasih naletimo tudi na izjeme, ko je ame¬ riška angleščina ohranila starejše, nepravilne oblike (npr. dive - dove — dived; sneak - snuck - snuck; get - got — gotteri), britanska različica pa ima bodisi pravilne oblike (npr. dived; sneaked) ali dmgačne nepravilne obli¬ ke (npr. get - got - got). Se posebej zanimiv je razvoj preteklega deležnika gotten, ki se uporablja le v ameriški angleščini. Taje poleg prvotnega pomena (ac- quire, obtain), ponazorjenega s prvim prime¬ rom, s časom prevzel več dodatnih pomenov, prikazanih v drugih primerih. Since I resigned, V ve gotten two j ob offers. We would have gotten back sooner if the train hadn ’t been delayed. We’ve gotten together for coffee every day this week. I had already gotten out of the car, when I realized my briefcase was stili inside. Ive gotten myself into a difficult situation. Druga, precej opazna razlika zadeva samo rabo nekaterih časov. Tako britanska različica dosledno upošteva razliko med časoma pre- sent perfect in past tense, v ameriški an¬ gleščini pa je razlika med njima pogosto za¬ brisana, prevladuje pa raba navadnega prete¬ klega časa. BA: I have justfinished vvriting an essay. AA: Ijustfinsihed vvriting an essay. Obe različici se pogosto razlikujeta tudi v rabi pomožnih glagolov. Tipičen primer je pomož- nik shall. V ameriški angleščini se shall upo¬ rablja le še v stavkih tipa Shall I call her?, v vseh drugih se dosledno nadomešča z will, v britanski angleščini pa je še vedno precej rab¬ ljen v 1. osebi ednine in množine. BA: I shall be rich one day. AA: Iwill be rich one day. Pomožni glagol would v britanski angleščini pogosto izraža ponavljajoča se dejanja, v ameriški angleščini za izražanje istovrstnih dejanj uporabljamo pretekli čas ali pomožni glagol used to. BA: In the 1960s people would listen to the Beatles. AA: In the 1960s people used to listen to the Beatles. Ameriška angleščina dovoljuje rabo pomož- nika would v pogojnih stavkih na mestih, kjer se v britanski različici uporablja izključno predpretekli čas. BA: Ifyou had taken more čare, you wouldn 't have made so many mistakes. AA: If you would have taken more čare, you vvouldn 't have made so many mistakes. MOSTOVI 1999/XXXI11 11 Pomožni glagoli, kot sta dare in need, se obravnavajo v britanski angleščini bodisi kot pomožniki bodisi kot leksikalni oz. polnopo- menski glagoli, v ameriški angleščini pa ved¬ no kot polnovredni leksikalni glagoli. BA: You needn ’t walk ali the way with me. / You don 't need to walk ali the way with me. AA: You don ’t need to walk ali the way with me. BA: Dare I show her the picture? /Do I dare to show her the picture? AA: Dol dare to show her the picture? Precejšnje razlike so v rabi predlogov. Tako na primer nekateri glagoli v ameriški an¬ gleščini zahtevajo predlog, v britanski an¬ gleščini pa jim lahko neposredno sledijo sa- mostalniške besedne zveze. BA: AA: It seemed a good idea. It seemed like a good idea. He acted a real tyrant. He acted like a real tyrant. It sounds a great It sounds like a great plače to live. plače to live. Tudi sicer opažamo razlike v rabi predlogov in predložnih zvez. BA: to fill in (a form) to talk to different from at the weekend Monday to Friday in a team for ages ten to five five past two AA: to fill out (a form) to talk to/with different than/to on the weekend Monday to/through Friday on a team in ages ten to/of/before five five after/past two Zanimiva je fleksibilnost, ki jo kaže ameriška angleščina pri časovnih izrazih, pa tudi v ne¬ katerih drugih primerih (BA: half an hour vs. AA: a half hour/half an hour, BA: half a do- zen vs. AA: a half dozen/half a dozen). Včasih britanska angleščina v okoljih, kjer ameriška različica pogosto uporablja predlo¬ ge, teh sploh ne dopušča. BA: meet visit prevent AA: meet with visit with prevent from Razlike so celo v obliki nekaterih prislovov. Tako imajo britanske oblike fonvards, back- wards, towards v ameriški angleščini ustrez¬ nice fonvard, backward, toward. Nekateri glagoli, ki jih povezuje veznik and ali to, lahko v ameriški angleščini vmesni element opustijo, v britanski pa ne. BA: We ’ll come to seeyou next week. AA: We 'll come seeyou next week. BA: Willyou go andfix it, please. AA: Willyou go fix it, please. Glagol order, ki mu sledi drug glagol v trpni obliki, se v britanski angleščini obvezno upo¬ rablja v kombinaciji s to be, v ameriški an¬ gleščini pa se ta pogosto izpušča. BA: He ordered the children to be quiet. AA: He ordered the children be quiet. Podobnih primerov bi lahko našteli še veliko, vendar se raje dotaknimo drugega vprašanja, ki prav tako zadeva skladnjo, čeprav je pred¬ vsem dmžbene in kulturne narave. Gre za vprašanje zelo zapletenih razmerij med jezi¬ kom in nejezikovnimi, predvsem dmžbenimi dejavniki oziroma za tako imenovano poli- 12 MOSTOVI 1999/XXXIII tično korektnost (political correctness). To je gibanje, ki se je v zadnjem času v anglosak¬ sonskem svetu izredno razmahnilo in si v pri¬ zadevanju, da bi iz jezika odpravilo vse po¬ tencialno žaljive izraze, pridobilo izredno močan vpliv. Celo vrsto izrazov, ki vsebujejo kakršnekoli negativne, s predsodki povezane konotacije, je že odpravilo in nadomestilo z nevtralnimi ali s pozitivnimi izrazi, vse z na¬ menom, da prepreči diskriminacijo skupin ali posameznikov, ki se čutijo zapostavljene od družbe bodisi zaradi rase, spola, telesne hibe ali česa drugega. Jezikovna raba naj bi torej izražala vedno višjo stopnjo družbene strpno¬ sti. Za prevajalca, ki želi biti na tekočem, je nujno, daje seznanjen s temi smernicami, saj le tako lahko uporablja jezik na družbeno sprejemljiv način. Ob dovolj visoki stopnji osveščenosti se mu tako ne more zgoditi, da bi na primer za nebelce v britanski angleščini uporabil napačen izraz in prav tako ne v ame¬ riški angleščini. V prvem in drugem primeru mora jasno vedeti, v katero kategorijo spadajo izrazi, kot so nigger, blacks, Afro-Americans, Afričan Americans, people of color ter Pakis, Wogs, Blacks in Asians. V multietničnih drža¬ vah, kakršne so ZDA in kakršna vse bolj po¬ staja Velika Britanija, je vprašanje rasne in et¬ nične identitete izredno občutljivo in nepri¬ merna raba teh izrazov bi veljala za zelo resno napako. Isto velja za seksistično rabo jezika. Še pred nedavnim so prevladovali poklicna poimenovanja in nazivi, ki so bili precej di- skriminatomi, zdaj sojih v glavnem zamenja¬ li novi izrazi (npr. stewardess seje spremenila v flight attendant, chairman v chair(woman), moški naziv A/r. pa je dobil ekvivalentno žen¬ sko obliko Ms.). Pomemben segment jezika, kjer so v zadnjem času nastale spremembe v smislu politično korektne rabe, je ujemanje med osebki z generično referenco in zaimki na katere se nanašajo. Predvsem v ameriški angleščini praktično nihče več ne upošteva konservativnega slovničnega pravila o ujema¬ nju z zaimkom moškega spola, pač pa se je uveljavila nevtralna raba, kot je razvidno iz naslednjih primerov. Everybody is responsible for their own beha- vior. A doctor has to čare for their patients. / A doctor has to čare for his or her patients. 2.4 Pragmatične in stilistične razlike Pragmatika in stilistika sta področji, kjer so razlike med variantama najteže določljive, saj se nanašajo na dele diskurza, ki presegajo po¬ vedno raven in se ukvarjajo s tako komplek¬ snimi vprašanji, kot so učinkovitost jezikov¬ nega sporočila, funkcijske zvrsti besedila, slo¬ govne značilnosti sobesedila in podobno. Po¬ drobna obravnava teh razlik bi presegla okvir tega prispevka, zato bom za ponazoritev na¬ vedla le tri primere. Prvi se nanaša na govor¬ no dejanje predstavitve, kjer se v formalnih situacijah v britanski angleščini kljub rahlemu upadanju še vedno uporablja vljudnostna fra¬ za How do you do, v ameriški pa je praktično izginila in so jo nadomestile različice formule Pleased to meet you. Drugi prikazuje razlike v vzorcih, na katere se opiramo pri pisanju dopisov in so odvisne od različne stopnje for¬ malnosti in posrednosti oz. neposrednosti. BA: AA: Dear Sir,... Yours faithfully Sincerely Dear Mr. Smith,... Yours sincerely Sincerely Tretji primer opozarja na razlike v tem, kaj se Britancem ali Američanom zdi smešno. Ne¬ katere stvari se seveda zdijo enako smešne vsem, posebno tiste, kjer gre za norčevanje iz splošnih človeških slabosti. Veliko pa je takih, ob katerih se eni krohotajo, druge pa pustijo ledeno hladne, ker se zaradi prevelike herme¬ tičnosti nekaterih zvrsti humorja ne morejo MOSTOVI 1999/XXXIII 13 poistovetiti z njegovim sporočilom. Še najla¬ že je prevajati tiste šale in humoristična bese¬ dila, kjer je mogoče potegniti vzporednico med stereotipnimi lastnostmi prebivalcev po¬ sameznih regij v različnih državah. Tako bi lahko v naslednji, nekoliko kruti šali tipične¬ ga irskega Paddyja brez težav nadomestili z ameriškimi Hill-Billies, ki prav tako ne »slo¬ vijo« po posebni bistrosti. Why does Paddy wear wellies? To keep his brains warm. 3. Sklep Namen mojega prispevka je bil opozoriti na nujnost poznavanja razlik med glavnimi stan¬ dardnimi različicami angleškega jezika. Pri¬ meri, ki so se sicer samo bežno dotaknili le nekaterih razlik, so jasno pokazali, da je ob njihovem nepoznavanju izredno težko preva¬ jati že iz angleščine v slovenščino, še toliko teže, če ne nemogoče, pa v nasprotni smeri, saj bi na primer ciljno ameriško občinstvo pri uporabi britanske različice takoj začutilo, da prevod ni v duhu njegovega jezika, in bi ga doživljalo kot tujek, s tem pa bi prevod zgrešil svoj osnovni namen, to je približati bralcu be¬ sedilo na čim bolj razumljiv, natančen in spre¬ jemljiv način. Jezikovno-kultuma os¬ veščenost prevajalca v smislu poznavanja omenjenih razlik torej nikakor ni zanemarlji¬ va. Prav nasprotno, za res kakovosten prevod je neizogibno potrebna. Literatura: Crystal, D. 1997. The Cambridge Encyclope- dia of the English Language McCrum, R., MacNeil, R., and Cran, W. 1992. The Story of English. London, Bo¬ ston: Faber and Faber and BBC Books Trudgill, P., and Hannah, J. 1989. Internatio¬ nal English: A Guide to Varieties of Stan¬ dard English. New York: Edward Arnold Šabec, N. 1994. Relevantnost politične ko¬ rektnosti pri poučevanju angleškega jezika. V: Uporabno jezikoslovje 3, str. 120-128 - 1998. Teaching British Culture in a Non- British Cultural Context. V: Cross-Cultural Challenges. Zagreb: The British Council Croatia Novi člani DZTPS, sprejeti od avgusta 1998 do aprila 1999 Danijela Bakovnik (nemški jezik) Tadeja Bizjak (angleški jezik) Lidija Bremšak (španski jezik) Anesa Bukič (angleški, francoski in hrvaški jezik) Srečo Car (angleški in hrvaški jezik) Eva Georgeta Catrinescu (romunski, francoski, španski, italijanski in angleški jezik) Alenka Čeme (angleški in nemški jezik) Jelka Čeme (nemški, hrvaški in srbski jezik) Marija Erjavec (angleški jezik) Pirnat Greenberg (angleški jezik) Tjaša Guštin (angleški jezik) George Hiller (angleški jezik) Anamarija Barbara Iršič (angleški in nemški jezik) Klara Jarič (makedonski jezik) Sara Komavec (italijanski in angleški jezik) Tatjana Križaj (italijanski jezik) Adriana Krstič (angleški jezik) Tinka Lengar (angleški jezik) Alenka Milanovič (angleški in nemški jezik) Bernarda Munibari (nemški, angleški in francoski jezik) Anton Podgoršek (italijanski, francoski, španski in angleški jezik) Veronika Pušnik (angleški jezik) Bajrami Škelzen (albanski jezik) Barbara Špacapan (italijanski jezik) Milan Topolnik (ruski in angleški jezik) Polona Vilar (angleški jezik) 14 MOSTOVI 1999/XXXI11 Bernarda Mrak - Kosel Kontrastivna analiza angleške zveze noun-noun s primeri iz tehničnega jezika Povzetek Samostalniške zloženke, v katerih je zadnji desni samostalnik jedro, samostalniki pred njim pa so njegovi kvalifikatorji, so značilne za germanske jezike. V slovenščini glede tega opazimo vr¬ zel, saj so samostalniške zloženke redke. Članek skuša ugotoviti, katere so v slovenščini nado¬ mestne strukture za to angleško zvezo. Na podlagi analize angleških besedil iz znanosti in tehni¬ ke, kjer so te zveze tako zelo pogoste, da jih lahko obravnavamo kot tipične za to funkcijsko be¬ sedilno zvrst, so predlagani prevodni vzorci za prevajanje v slovenščino. Posebna pozornost je posvečena temu, čemur pravimo »neobstoj« angleškega pridevnika, tj. dejstvu, da slovenski pri¬ devnik v angleščini pogosto nima ustreznice v pridevniku, pač pa se uporablja v pridevniški vlogi kar samostalnik. Glede na to, da angleške zveze noun-noun lahko delimo na ustaljene zve¬ ze in prostonastajajoče zveze, skuša članek slovenskemu študentu dati tudi nekaj okvirnih na¬ potkov glede tega, kdaj je raba teh zvez nujno potrebna, ker neraba kaže na nepoznavanje bese¬ dišča, kdaj pa je samo zaželena zaradi večje slogovne ustreznosti dani funkcijski besedilni zvrsti. Abstract Noun compounds in which the final noun is the head noun and ali the preceding nouns serve as qualifiers are a characteristic of Germanic languages. fn Slovene, a kind of gap can be noted in this respect, as noun compounds are relatively rare. The paper tries to identify which structures in Slovene act as a counterpart to the English noun + noun combinations. Based on English- Slovene analysis of texts taken from the field of Science and technology, where, due to their high frequency, these combinations are considered as an index of style, some models for transla- tion into Slovene were suggested. Here special attention was paid to the so-called “non-exist- ence” of the English adjective, i.e. the fact that many Slovene adjectives do not have their Eng¬ lish equivalent in the adjective, but in the attributive noun. Considering the fact that English noun-noun combinations can be divided into fixed and unfixed combinations, the paper tries to draw some general guidelines to help the translator decide on their use. For two reasons: 1) sometimes their use is essential because it othenvise points to lack of knovvledge of vo- cabulary 2) on other occasions they may be desirable for stylistic reasons. Uvod V primerjavi z angleščino v slovenščini sa¬ mostalniške zloženke, kjer je zadnji samostal¬ nik jedro, prvi pa samostalniški levi prilastek, niso pogoste. Gre samo za razmeroma ustalje¬ ne zloženke, npr. strojegradnja, železoizdelki, le malo pa je opaziti novih primerov, tako da lahko rečemo, da je besedotvorni postopek zlaganja samostalnikov v zloženke v slo¬ venščini manj živ in pogost kot v drugih jezi- MOSTOVI 1999/XXXIII 15 kih (Toporišič 1984:123). Največ zloženk te¬ ga tipa ima medpono (glej Vidovič Muha 1988a:156) med prvim in drugim delom. Medponi sta predvsem -o- in -e-, ki izražata sklonskopomensko razmeije, npr. kovin-o- plastika - plastika s kovino, stroj-e-slovje - slovje (nauk) o strojih. Očitno prav nasprotno pa je stanje glede tega v angleščini, predvsem pa v angleškem tehničnem in znanstvenem je¬ ziku, saj je tam zlaganje dveh ali kar nizanje več samostalnikov povsem naraven in spon¬ tan proces, npr. product design, laboratory equipment, anti-lock disc brakes, shop-floor data collection system. Kako pogoste so te zveze v angleščini in še prav posebej v funkcijski besedilni zvrsti, ki se imenuje Technical English (tehnični jezik), poročajo številni poznavalci te funkcijske be¬ sedilne zvrsti (Bartolič 1978:230, Baer 1983:368, Trimble 1985:135, Young 1989: 23). O pogostosti tovrstnih zvez v angleškem tehničnem jeziku verjetno največ pove anali¬ za Salagerjeve (1984). Taje primerjala dvaj¬ set vzorčnih besedil, dolgih 2000 besed, v Ge¬ neral English (praktičnem sporazumevalnem jeziku), Medical English (jeziku medicinske stroke) in Technical English (tehničnem jezi¬ ku). Njena raziskava je pokazala, daje pogo¬ stost zvez z atributivno rabo samostalnika največja v tehničnem jeziku (15,37 %), manj¬ ša v jeziku medicinske stroke (9,79 %) in naj¬ manjša v praktičnem sporazumevalnem jezi¬ ku (0,87 %). Ker je torej pri samostalniških zvezah tega tipa velika razlika med angleščino in slo¬ venščino, bomo v članku skušali ugotoviti, katere so v slovenščini nadomestne strukture za to angleško zvezo oziroma katere prevodne vzorce je mogoče postaviti. Opozorili bomo tudi na problem »neobstoja« angleškega pri¬ devnika, ki postane še posebej pomemben pri prevajanju ali enkodiranju. Kot pomoč pri od¬ ločanju za rabo angleške zveze noun-noun si bomo ogledali dve različni situaciji: 1) upora¬ bo teh zvez zaradi bolj strnjenega izražanja, angl. short form reference, in 2) nujnost upo¬ rabe teh zvez, ker so ustaljene večbesedne lek¬ sikalne enote, angl. multi-word lexical units. Nadomestne strukture v slovenščini Iskanje slovenskih nadomestnih struktur ozi¬ roma prevodnih vzorcev za angleško zvezo noun-noun je temeljilo na prevodu dvajsetih krajših besedil, vzetih iz strokovnih revij strojniške stroke. Prevedenih je bilo 300 an¬ gleških zvez tega tipa. Ker pa ni mogoče najti avtentičnega besedila, ki bi vsebovalo samo preproste zveze dveh samostalnikov, so bili v analizo vključeni tudi vsi samostalniški nizi več samostalnikov, kar je povečalo število prevedenih zvez med samo dvema samostal¬ nikoma na 450 /Mrak - Kosel 1994/. Tako so bile v analizo vključene zveze samo dveh sa¬ mostalnikov, npr. fusion energy, steam gene- ration, response time, pa tudi nizi več samo¬ stalnikov, včasih tudi v kombinaciji s pridev¬ nikom ali ustaljeno predložno zvezo, npr. sta- te-of- the-art kitchen appliances, heavy-duty conveyor system, high-precision, hot-cham- ber magnesium die casting. Pri iskanju slovenskih ustreznic za angleš¬ ko zvezo noun-noun je splošno koristno in najbolj zanesljivo, da prevod naslonimo na angleško parafrazo. Tako pri prevajanju v pr¬ vem koraku najprej tvorimo parafrazo angleš¬ ke zveze in včasih se šele iz sintaktične struk¬ ture, uporabljene v parafrazi, razkrije pravi pomen, npr. a Steel tube = a tube made of Steel, sl. jeklena cev; a water tube = a tube that carries water, sl. vodovodna cev , a test tube = a tube which is used for tests, sl. epru¬ veta. Iz primera vidimo, da je pomensko raz¬ merje med samostalnikoma lahko zelo raz¬ lično in da je prevod včasih odvisen tudi od ustaljene rabe, npr. pri test tube = sl. epruveta. Čeprav je res, da posamezno angleško zvezo lahko parafraziramo na več načinov, npr. fu¬ sion energy = energy of fusion, or energy re- 16 MOSTOVI 1999/XXXI11 leased in fusion, je kljub temu skladenjska struktura, uporabljena v angleški parafrazi, ti¬ sta, ki razkrije pomensko razmerje in je edina zanesljiva podlaga za dober prevod. V prevodni analizi so bili ugotovljeni po¬ dobni prevodni vzorci, kakor jih navaja Klinar /1996:213/, ko govori o angleških zloženkah na splošno, torej tudi izpridevniških in izgla- golskih, vendar s to razliko, da številčnostati- stično analiza ni pokazala možnosti, da bi bil kot prevodni vzorec upoštevan tudi prevod s slovensko zloženko. V celotni prevodni anali¬ zi je bila ena sama angleška zloženka preve¬ dljiva v slovenščino s samostalniško zložen¬ ko. To je bila headlamp (= lamp, one of a pair, fixed at the head of a vehicle), sl. žaromet , pa tudi tej veliko Slovencev raje reče prednja luč. Ker je eden od namenov članka poročati o tem, katere nadomestne strukture je empirično pokazala konkretna analiza besedil iz dane funkcijske zvrsti, je bila torej slovenska zlo¬ ženka kot prevodni vzorec izpuščena. Oglej¬ mo si, kateri so bili prevodni vzorci, ki so bili določeni na podlagi pogostosti pojavljanja. Prevodni vzorci za prevajanje angleške zveze noun-noun v slovenščino 1. pridevnik + samostalnik haulage vehicle (vehicle that is used for hau- lage) = sl. vlečno vozilo safety features (features of safety) = sl. var¬ nostne odlike wear resistance (resistance to wear) = sl. obrabna odpornost Prevod angleškega atributivnega samostalni¬ ka z levim pridevniškim prilastkom je bil naj¬ pogostejši, takih prevodov je bilo 38 %, tj. več od prevodov z desnim prilastkom v obliki rodilnika; ti so bili po številnosti na drugem mestu, 29 % (glej naslednji vzorec). 2. samostalnik + rodilnik fuel efficiency (efficiency of fuel) = sl. izkori¬ stek goriva error notification (activities undertaken to no- tify errors) = sl. sporočanje napak compressor plant (a plant producing compres- sors) = sl. tovarna kompresoijev 3. samostalnik + predložna zveza turbine entry (entry into a turbine) = sl. vhod v turbino market leader (leader on the market) = sl. vo¬ dilni (izdelovalec) na trgu impact protection (protection against impact) = sl. zaščita pred udarci Prevodov angleškega atributivno rabljenega samostalnika s predložno zvezo na desni je bilo 22 %. 4. enobesedno s samostalniško izpeljanko fog lights (lights that give a strong beam of light to help driving during fog) = sl. meglen¬ ke chain saw (a portable saw with an endless chain) = sl. motorka off-the-road vehicle (vehicle specially desig- ned for travelling over rough and steep ground) = sl. terenec Odstotno so te slovenske ustreznice zavzele majhen delež, le 5 %, vendar so kontrastivno gledano prav te naj zanimivejše.' 1 Preostalih 6 % so zajemali prevodi s prilast¬ kovim odvisnikom ali pa celo prevod z gla¬ golsko zvezo. MOSTOVI 1999/XXXI11 17 Pripombe k prevodnim vzorcem Načeloma lahko rečemo, daje prevodna ana¬ liza potrdila naša pričakovanja. Glavni pre¬ vodni vzorci so tudi primerljivi s tem, kar omenja Vidovič - Muha (1988b:188) v svoji protistavni obravnavi skladenjske tipologije slovenskih zloženk ob naslonitvi na nem¬ ščino. Tudi ona za nemške samostalniške zlo¬ ženke ugotavlja, da pogosto postanejo v slo¬ venščini samostalniške besedne zveze z levim (pridevniškim), pa tudi desnim (nepridevniš- kim) prilastkom, kakršni sta naši slovenski ustreznici samostalnik + rodilnik in samostal¬ nik + predložna zveza. a) prevodni vzorec: pridevnik + samostalnik Pri prevodu z zvezo pridevnik + samostalnik je opaziti, da v primerjavi z rodilnikom pri¬ devnik velja uporabiti kot ustreznico pred¬ vsem takrat, kadar je primemo poudariti vrst- nost ali občnost. Tudi pri tem nam je v oporo angleška parafraza, ki to izrazi glede na sobe¬ sedilo. Tako lahko, na primer, naslednje an¬ gleške zveze noun-noun, odvisno od sobese¬ dila, parafraziramo na dva načina, od parafra¬ ze pa je odvisen slovenski prevod: response time (time necessary for response in general) = sl. odzivni čas response time (time necessary for a particular response) = sl. čas odziva strength levels (generally accepted levels of strength) = sl. trdnostne stopnje strength levels (particular levels of strength of a particular body) = sl. stopnje trdnosti Enako velja, kadar pridevniško ustreznico za atributivno rabljen angleški samostalnik pri- meijamo z ustreznico v obliki predložne zve¬ ze na desni, npr.: room air-conditioners (devices typically de- signed to condition air in rooms) = sl. sobne klimatske naprave room air-conditioners (air-conditioners in particular rooms of a particular building) = sl. klimatske naprave v sobah Pri prevajanju angleškega atributivno rablje¬ nega samostalnika s pridevniško ustreznico mora prevajalec pozornost usmeriti tudi v to, ali je zveza ustaljena. Če je ustaljena in oz¬ načuje jedro z določenimi, vserazpoznavnimi lastnostmi, mora prevajalec paziti na to, da prevod v slovenščini zahteva določno obliko pridevnika. Za zgled si oglejmo: safety belt (a belt attached to a seat in a car, airplane, specially designed to assure safety) = sl. varnostni pas, * varnosten pas liquid flow (flow typical of a liquid) = sl. kap¬ lje vinasti tok, * kapljevinast tok machine-tool (a power driven machine used for cutting metals) = sl. obdelovalni stroj, *obdelovalen stroj b) prevodni vzorec: samostalniška izpeljanka Čeprav maloštevilen, je od vseh prej omenje¬ nih prevodnih vzorcev za slovenskega preva¬ jalca nedvomno najzanimivejši in hkrati naj¬ zahtevnejši prevod s samostalniško izpeljan¬ ko, kjer pride do pomenske zgostitve dveh an¬ gleških samostalnikov v eno samo besedo. Tu se v celoti pokaže, kako različni sta slo¬ venščina in angleščina glede »stopnje seman¬ tične kondenzacije«. Kakor drugi slovanski jeziki je slovenščina z izpeljavo zmožna strni¬ ti pomen, kije v angleščini ali nemščini zajet v dveh besedah, v eno samo besedo. Razlike v »stopnji semantične kondenzacije« med slo¬ vanskimi in neslovanskimi jeziki ugotavlja že Isačenko (1958), ko primerja npr. fran¬ coščino, za katero je značilen opis, nemščino, za katero so značilne zloženke, in češčino z 18 MOSTOVI 1999/XXXIII velikimi možnostmi pomenskega zgoščanja s tvorjenjem izpeljank. Podobno kakor češčina je tudi slovenščina pri tvorjenju novih besed z izpeljevanjem izredno produktivna. Pomen, zajet v skladenj¬ ski zvezi med dvema angleškima samostalni¬ koma, slovenščina zgosti v eno samo besedo z ustrezno končnico. Kar zadeva končnice -ec, -ik, -ilka, -ina, -ica, -ost, -šče itn., je pomem¬ bno, da je prevajalec dobro seznanjen s po¬ menskimi odtenki, ki naj bi jih posamezne končnice izražale. Prevod s samostalniško izpeljanko pride v poštev pri ustaljenih zvezah, ki so pravzaprav večbesedne leksikalne enote, angl. multi-word lexical units. Vendar glede leksikalizacije lah¬ ko razlikujemo dve stopnji. Leksikalizacija je lahko povsem končan postopek, pri katerem seje tudi slovenska us¬ treznica že dodobra ustalila: fibre board (a board made of pressed fibres of wood)-s/. iverka test rig (a rig, i.e. a large structure, specially installed for testing) - sl. preskuševališče chair lift (a lift with a line of chairs suspended from a power-driven, endless cable) - sl. se¬ dežnica sheet metal (metal made into thin sheets) - sl. pločevina boiler plant (a plant where boilers are laid out) - sl. kotlovnica Postopek leksikalizacije poteka. Slo¬ venščina šele uveljavlja ustreznico, ki se bo sčasoma ustalila. Možno je tudi, daje sloven¬ skih ustreznic več. motor home (a large vehicle with beds, a kitchen, toilet etc built into it) - sl. bivalnik, tudi: avtodom shock absorber (a device for absorbing shock) — sl. blažilka, tudi: amortizer storage tank (a tank for storage) - sl. hranil¬ nik, tudi: rezervoar data sheet (a sheet containing data) - sl. po¬ datkovnik parts-feeder (a device feeding parts into a machine) -.?/. dodajalnik, strežnik notebook Computer (computer having the size of a notebook) -sl. notesnik V drugem primeru je vloga prevajalca izredno pomembna. Gre za ustvarjalno tvorje¬ nje nove slovenske samostalniške izpeljanke, ki naj bi kar najbolje ujela pomen angleške zveze dveh besed. Zelo pomembno je, da pre¬ vajalec skuša najti slovensko izpeljanko, ki bi zgostila pomen teh dveh besed v eni besedi z ustrezno končnico, in da je dovolj samozave¬ sten, da jo uvede v rabo. Tu velja biti pogu¬ men, saj leksikalizacija v tehničnem jeziku poteka razmeroma hitro. Pri tem ima veliko vlogo to, da znanstveni in tehnični jezik ne dovoljujeta uporabe sopomenk in se tako novi izrazi hitro ustalijo. Zgodi se, da kakšen nov izraz za poimenovanje česa novega kar takoj postane slovarska enota. Prevajanje s tvorjenjem izpeljank je izred¬ no dragoceno za slovenskega prevajalca, ker prispeva k zgoščenemu izražanju, kakršno je sicer značilno za angleško zvezo noun-noun. S tem lahko ohranimo enak način strnjenega podajanja informacij kakor v angleški povedi. Hkrati iskanje te prevodne ustreznice pomeni ohranjanje značilnosti slovenskega jezika in izrabo njegovega besedotvornega potenciala. »Neobstoj« angleškega pridevnika Glede na to, daje prevodna analiza pokazala, da je bila med slovenskimi ustreznicami za angleško zvezo noun-noun najpogostejša prav zveza pridevnik + samostalnik, npr.: concrete apron sl. betonska ploščad, quality product sl. kakovosten izdelek, end user sl. končni upo¬ rabnik, se seveda nujno porodi protistavno vprašanje v nasprotni smeri: kje so angleški pridevniki? Veliko slovenskih zvez pridevnik + samo¬ stalnik, ki pri enkodiranju dajo zvezo noun- noun, nas privede do sklepa, da v angleščini nekaterih pridevniških besed čisto preprosto MOSTOVI 1999/XXXI11 19 ni. To, da angleščina zelo pogosto in spontano uporablja samostalnik v vlogi pridevnika, je seveda splošno znano. V angleških slovnicah in drugih jezikoslovnih priročnikih je ta pojav opisan večinoma pod oznakami, kot so »nouns-as-adjectives«, »adjectival nouns«, »premodification by noun« ali »attributive noun use« (Quirk et al. 1985:sec.l7.104, Young 1989:23, Booth 1993:9, Swan 1995:sec.379, 382). Lewis (1994:124) ugo¬ tavlja, da so med vsemi različnimi angleškimi samostalniškimi zvezami ( adjective-noun, noun-noun, verb-noun, noun-verb, verb-ad- jective noun ) najmočneje zastopane prav zve¬ ze noun-noun in da, navkljub našemu pričakovanju, to niso zveze adjective-noun. Čeprav je ta značilnost angleščine splošno znana, jo moramo še prav posebej poudariti slovenskim učencem angleščine, ker se ti, iz¬ hajajoč iz materinščine, nagibajo k rabi zveze adjective-noun. Pri slovenskem učencu mora¬ mo razviti zavest, da angleščina pogosto upo¬ rablja samostalnik tam, kjer bi v slovenščini stal pridevnik, in da včasih v angleščini pri¬ devnika, ki bi ustrezal pomenu slovenskega pridevnika, čisto preprosto ni - ne obstaja. Bolj celovita obravnava problema prevajanja slovenske zveze pridevnik + samostalnik po¬ kaže, da lahko razlikujemo tri različne situaci¬ je (prim. Križaj 1996:82). 1. Pomensko ustreznega pridevnika v angleščini ni SL ANGL pridevnik + samostalnik laboratorijska oprema raziskovalni projekt tlačna sila gumarska industrija Hubblov teleskop noun +noun laboratory equipment research project pressure force tire industry Hubble telescope Teh primerov bi lahko navedli še veliko. Vidi¬ mo, da je angleški samostalnik neverjetno fleksibilen in z lahkoto prehaja v vlogo raz¬ ličnih pridevnikov. Zgodovinske vzroke za to je morda treba iskati tudi v izgubi sklonskih končnic angleškega samostalnika. S tem ko je angleški samostalnik izgubil sklonske končni¬ ce, je njegova nevtralna oblika funkcijsko laž¬ je prehajala v druge besedne vrste. 2. V rabi sta pridevnik in tudi atributivni samostalnik Med rabo angleške zveze noun-noun in zveze adjective-noun ni posebnih pomenskih razlik. Raba pač niha med enim in dmgim. 3. Angleški pridevnik in atributivno rabljeni samostalnik imata različen pomen Najpogosteje navajan primer v angleških slovnicah in jezikoslovnih priročnikih je tisti splošno znani history book, historic event, hi- storical links. Vendar je treba omeniti, da je dvojic s pomenskimi razlikami med angleš¬ kim atributivno rabljenim samostalnikom in pridevnikom kar precej, v praktičnem spora¬ zumevalnem jeziku, pa tudi v funkcijskih zvr¬ steh. Za zgled sijih nekaj oglejmo: 20 MOSTOVI 1999/XXXI11 noun-noun safety system - sl. varnostni sistem energy consumption - sl. energijska poraba time constant - sl. časovna konstanta response time - sl. odzivni čas electricity supply — sl. preskrba z elektriko tudi: električna preskrba adj-noun safe system - sl. varen sistem energetic supporter - sl. vnet podpornik timely arrival - sl. pravočasen prihod responsive steering (reacting easily and readily) - sl. hitroodzivno / občutljivo krmilje electric drive - sl. električni pogon electrical engineer- sl. elektroinženir V teh zadnjih primerih je angleški pridevnik leksikalno omejen in ima specifičnejši po¬ men. Zato je prevajalec tu pred najtežjo nalo¬ go, ki teija od njega poznavanje kontrastivnih razlik in leksikalno niansiranih pomenov ne¬ katerih angleških pridevnikov. Prostonastajajoče in ustaljene zveze Pri rabi angleške zveze noun-noun moramo upoštevati tudi merilo razlikovanja med pro- stonastajajočimi in ustaljenimi zvezami. To merilo je lahko v oporo kot glavna smernica pri odločanju, ali je nujno rabiti zvezo noun- noun ali ne. V angleškem jezikoslovju v zad¬ njem času posvečajo veliko pozornost temu, kako se besede vežejo v besedne zveze in ka¬ ko močne so kohezijske vezi med besedami (Bensonetal. 1986:152-53, Kvam 1990:154, Gabrovšek 1991:106-107, Bahns 1993:57). Pri zvezah tipa noun-noun je tako mogoče razlikovati med: 1) ustaljenimi zvezami, ka¬ mor spadajo ustaljene zloženke, angl. fused compounds, npr. database, shop-floor, in ko- lokacije, angl. collocations, npr. customer Ser¬ vice, research paper, in 2) prostonastaja- jočimi zvezami, angl. free combinations, npr.: glass insulator, response analysis, tyre manufacturers. Prostonastajajoče zveze nasta¬ jajo spontano, pač zato, ker ni pridevnika, ali kot oblika zgoščenega izražanja. Pri enkodiranju je izredno pomembno, da tako zelo obvladamo področje prevajanja, da spoznamo zvezo za ustaljeno ali pa vsaj zaslu¬ timo, da bi utegnila biti, in jo potem preveri¬ mo. Prevajalec se mora zavedati, daje ustalje¬ na zveza večbesedna leksikalna enota, angl. multi-word lexical unit, kije poimenovanje za stvar. Huckin in Olson (1991:584) v svoji knjigi Technical Writing and Professional Communication povsem jasno prikažeta, da imajo nekatere samostalniške zloženke vlogo poimenovanja stvari, angl. naming function, dmge pa so uporabljane le kot primemo jezi¬ kovno sredstvo za strnitev ali kratko pono¬ vitev, angl. short-form reference or repetition. Prevajalec mora torej pri svojem delu z ve¬ liko znanja in posluha sproti presojati, ali gre za ustaljeno večbesedno poimenovanje za ka¬ ko stvar ali bo angleško zvezo noun-noun uporabil kot krajšo, zgoščevalno obliko. Za zgled si oglejmo odlomek iz angleške¬ ga reklamnega besedila, ki opisuje prednosti avtomobilske znamke Bonneville: ... Features aimed at potential import-car buyers include integrated ground effects in a monochromatic paint scheme, headlamp washers, and designed-in fog lights. Poly- mer composite front fenders resist rast as well as minor dents and dings. Rust resi- stance is provided by two-side galvanized Steel. ... Designing flush exterior surfaces, including side windows and door handles, not only updated the appearance, but redu- ced drag and wind noise. The base model SE maintains fuel economy at 27 mpg highway, best for a full-size sedan.A dri- ver-side airbag is standard on ali Bonne- villes, with a passenger-side airbag optio- nal. ... Vir: Machine Design, avgust 1991, str. 17 MOSTOVI 1999/XXXIII 21 V tem kratkem odlomku je cela vrsta angleš¬ kih zvez tipa noun-noun. Nekatere od njih so preprosto večbesedna poimenovanja za znane ali na novo uvedene stvari, npr. paint scheme, headlamp washer, fog light, polymer compo- site, rust resistance, door handle, full-size se¬ dati, airbag. Spet druge so priložnostne zve¬ ze, ki so nastale predvsem iz želje po zgoščenem izražanju, npr. import-car buyers, ground effects, ... composite front fenders, drag and wind noise, driver-side airbag. Se¬ veda se je včasih težko odločiti, ali je zveza ustaljena ali prosta, npr. side windows, fuel economy. Včasih gre za vmesno stanje med ustaljenim večbesednim poimenovanjem kake stvari in kratko zgoščeno obliko izražanja. Zveza dveh in več samostalnikov je nas¬ ploh izredno primemo sredstvo za kratko str¬ njeno izražanje ali kratko ponovitev že prej povedanih podatkov ali, kakor omenjata Huckin in Olson, »they can be used as types of short-form reference« (1991:583). Oglej¬ mo si nekaj zgledov. Primer 1: We select the best toolholder-insert cou- ples on the basis of the examination of the rules. The rules examination helps us deci- de on the optimum solution. Primer 2: The implementation of a policy for repla- cing tools requires the knowledge of the function of probability density that charac- terizes their stochastic nature for the speci- fic cutting process. A dynamic tool repla- cement policy consists of... Sklepne ugotovitve Iz tega razpravljanja o angleških zvezah noun-noun in njihovih ustreznicah v slo¬ venščini lahko povzamemo, da gre v resnici za zelo obsežno kontrastivno temo, saj an¬ gleški levi samostalniški modifikator v slo¬ venščini to zelo malokrat ostane. Kakršni koli so že jezikovnozgodovinski vzroki za to, očit¬ no je, da angleščina in slovenščina pri tem v obilici pokažeta svoji različni naravi. Prva, germanski jezik, ima te zveze za sebi lastne in za naravne, dmga jih praktično ne pozna in izraža ustrezna pomenska razmerja v zvezi z levimi pridevniškimi, pa tudi desnimi nepri- devniškimi modifikatorji in z izpeljavo. Po¬ membno za prevajalca je, da se tega nepresta¬ no zaveda in skuša izraziti pomenska razmer¬ ja na način, kije vsakemu od teh dveh jezikov lasten in zanj naraven. Iz pričujoče kontrastivne analize lahko povzamemo še tole. 1. Prevodni vzorci, ki smo jih ugotovili pri dekodiranju, so hkrati uporabni tudi pri enko- diranju. Izhajajoč iz slovenščine, bo prevaja¬ lec predvsem pazljiv pri tehle zvezah: levi pridevniški modifikator + samostalnik: masovna proizvodnja - high volume produc- tion samostalnik + desni nepridevniški modifi¬ kator: center za raziskave - research centre; odkriva¬ nje napak - error detection samostalniška izpeljanka (nova tvorjenka) - potekajoča ali končana leksikalizacija: pla¬ tišče -wheel rim; tokovnica — streamline 2. Pri odločanju za rabo zveze noun-noun je pomembno, da se zavedamo, daje raba te zveze bistvena: kadar v angleščini ni ustreznega pridevni¬ ka: home appliances - gospodinjski pripo¬ močki kadar gre za večbesedno poimenovanje ka¬ ke stvari: odpadne vode - waste water; čistil¬ na naprava - waste water treatmentplant 3. S stališča slogovno ustreznejšega poda¬ janja pa je raba teh zvez priporočljiva kot ob¬ lika zgoščenega predstavljanja informacij, ki prispeva k boljši koheziji besedila. 22 MOSTOVI 1999/XXXIII Viri Baer, M. D. (1983). Adjectives, Nouns and Hyphens. Science, Vol 222, pp. 368 Bahns, J. (1993). Lexical Collocations: A Contrastive View. ELT Journal, Vol 47/1, January 1993, pp. 56-63 Bartolič, L. (1978). Nominal Compounds in Technical English. In M. Todd-Trimble, L. Trimble and K. Drobnič (eds.) English for Specific Purposes: Science and Tech- nology, Corvallis, Oregon: English Lan- guage Institute, Oregon State University, pp. 229-243 Benson, M., Benson, E., & Ilson, R. (1986). Lexicographic Description of English. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins, pp. 252-253 Booth, V. (1993). Communicating in Science, 2nd ed. Cambridge: Cambridge University Press Gabrovšek, D. (1991). Leksikološki in leksi¬ kografski vidiki nekaterih besednih zvez: ‘dajanje predlogov’ in sorodne zadeve v slovenščini in angleščini. V: Vestnik, 1/2, Vol XXV, Društvo za tuje jezike in knji¬ ževnosti, Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 105-135 Huckin.T. N., & Olsen, L. A. (1991, 2 nd ed.). Technical Writing and Professional Com- munication. For Nonnative Speakers of English. New York: McGraw-Hill Int., pp. 579-586 Isačenko, A. V. (1958). K voprosu o struktur- noj tipologii slovamogo sostava slavjan- skih jazykov. V: Slavia, Nr. 26, str. 334— 352 Klinar, S. (1996). Zloženke. V: Klinar, S. (ured.) Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino. Radovljica: Di- dakta, str. 213-233 Križaj, S. (1996). Nouns in the Attributive Position (Unfbced Combinations). V: Kli¬ nar, S. (ured.) Prispevki k tehniki prevaja¬ nja iz slovenščine v angleščino. Radovlji¬ ca: Didakta, str. 81-86 Kvam, A. M. (1990). Three-Part Noun Com¬ binations in English: Composition - Mea- ning - Stress. English Studies - A Journal of English Language and Literature, Vol 71, No. 2, April 1990, pp. 152-161 Lewis, M. (1993). The Lexical Approach, Ho- ve: Language Teaching Publications, p. vi, pp. 115-132 Mrak - Kosel, B. (1995). Kontrastivna analiza angleškega samostalnika v vlogi levega prilastka v znanstveno-tehničnih besedilih. Ljubljana: Filozofska fakulteta: magistrska naloga Quirk, R., et al. (1985). A Comprehensive Grammar of the English Language, Har- low, Essex: Longman Group Salager, F. (1984). Compound Nominal Phra- ses in Scientific-Technical Literature: Pro- portion and Rationale. In A. K. Pugh & J. M. Ulijn (ed.) Reading for Professional Purposes: Studies and Practices in Native and Foreign Languages, London: Heine- mann, pp. 136-145 Swan, M. (1995). Practical English Usage. 2 nd ed. Oxford: Oxford University Press, sec. 379, 382 Toporišič, J. (1984). Slovenska slovnica. Ma¬ ribor: Založba Obzorja Trimble, L. (1985). English for Science and Technology. Cambridge: Cambridge Uni- versity Press, pp. 130-135 Vidovič - Muha, A. (1988a). Slovensko skla¬ denjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Partizanska knjiga Vidovič - Muha, A. (1988b). Skladenjska ti¬ pologija zloženk slovenskega knjižnega je¬ zika. (Ob kontrastivni naslonitvi na nemš¬ ke zloženke). Slavistična revija, let. 36, št. 2, str. 181-193 Young, M. (1989). The Technical Writer’s Handbook, Mili Valley, CA: University Science Books, pp. 23 MOSTOVI 1999/XXXIII 23 Alan McConnell-Duff Pride or Prejudice? “You speak my language, so I don’t need to speak yours” Uvod Avtor članka je imel kot predstavnik DZTPS referat s tem naslovom na konferenci Evropa - skupnost enakopravnih jezikov. Konferenca je bila v Piseku na Češkem od 8. do 10. oktobra 1998 (poročilo o konferenci smo objavili v Biltenu DZTPS decembra 1998). Referat je bil med udeleženci dobro sprejet in je vzbudil zanimanje za razmere v Sloveniji, zato ga v celoti objav¬ ljamo v Mostovih. English has indeed become a world lan¬ guage, but it is by no means everywhere and it is by no means always welcome.‘ Citizens of small countries are generally more polyglot than those of large ones. And, with English as an increasingly glo- bal language, more and more people have to invest in leaming it, hovvever many peo¬ ple share their native tongue. (The Economist) 1 2 I should, perhaps, begin with an apology to Jane Austen for having borrovved, and slightly altered the title of one of her best known novels. Yet I trust I may be forgiven, for the two words pride and prejudice are aptly suited to the themes of this conference. My subtitle - “You speak my language, so I don’t need to speak yours” - reflects an atti- tude which most of us have encountered, if not precisely in those words. In what follows, I should like to offer a personal and professional review of the - 1 Crystal, David 2 “Little Countries”, The Economist, 3 Janu¬ ar 1998. sometimes troubled - relations between what are politely referred to as the “languages of greater and lesser diffusion” in Europe. Or, to put it more bluntly, the “bigger and smaller” languages. My reason for e ven daring to speak on these matters is that, as a native speaker of English, I have lived and worked for nearly twenty years in various parts of Central and Eastem Europe - mainly in Slovenia, from where I now come. As a translator and language editor, work- ing mainly from Slavic languages, I am con- stantly faced with the same difficulties as those faced by my Slovene or Croatian col- leagues who, unlike me, are not translating into their mother tongue, but into the foreign language, English. It is because I share their problems that I feel I can understand them. In addition, I admire their škili, knowledge and professional devotion - for their task is harder than mine. This leads me to the first main point: I. Translation in the New Europe We begin with a paradox. During the era of socialism, especially during 70s and 80s, most countries of central and eastem Europe had flourishing state-funded publishing houses, many of which stili survive today, e.g. 24 MOSTOVI 1999/XXXI11 Corvina Press in Hungary or Državna založba in Slovenia. These publishers produced books which were often of high quality and well translated. Some also chumed out numerous unreadable tomes (in translation) with catchy titles such as “The role and function of work- ers’ decision-making in the self-management process”, or “Artistic-culturai and social manifestations in the year of 1979”. It did not greatly matter whether or not the books had been sold or read - probably not - because the publishing had been paid for by the State. Now, however, it does matter. State subsi- dies for books have been considerably re- duced. Less money is available for “prestige” publications. As a result, many projects have to be abandoned. Also, if books are not sold, the publisher makes a loss, which in socialist times would have been covered by the State. The second part of the paradox is this: while in the past many unnecessary works were being published, today there are many vitally needed publications - particularly dic- tionaries and glossaries relating to the “new” European terminology - which cannot be printed, or which appear too slowly, due to lack of (state) funds. In Slovenia, since the gaining of independence in 1991, we have been obliged to re-translate most of the legis- lation to bring it gradually into conformity with EU regulations. At the diplomatic, scien- tific and academic level, there is a constant demand for new official documents - protocols, quality assessments, university cur- ricula, etc. Ali this must be done, and quickly done, in a foreign language - usually English. This is a problem which, I feel sure, faces ali countries of central and eastem Europe during this period of transition. It is well expressed in these words from a recent article in Slovenia’s main daily newspaper Delo: Res pa je tudi, da je znanje angleščine v zadnjih letih, ko je Evropa odprla okna in vrata svojih držav, zelo napredovalo in, če nam je všeč ali ne, je treba priznati, da an¬ gleščina prodira in se vsiljuje tudi v slo¬ venski jezik, zlasti kadar gre za nove teh¬ nološke izraze. (Delo, my underlining) 3 (It is also trne that, in recent years, as Eu¬ rope has opened the doors and windows of its States, the knowledge of English has in- creased and that - vvhether one likes it or not - it must be admitted that English is penetrating into and also thrusting itself upon the Slovene language, particularly in the domain of new technological expres- sions.) 3 Alja Košak, in Delo, 25 May 1998. A further comment from the same article: Kljub razširjenosti angleškega jezika ali prav zato pa je sredi Evrope še vedno trden babilonski stolp, ki se še naprej vzpenja v nebo. Gre za Evropsko unijo in njen sedež v Bruslju, kjer je trenutno priznanih že 11 uradnih jezikov. S pristopom Češke, Es¬ tonije, Madžarske, Poljske in Slovenije bo število uradnih jezikov, v katerih ministri v EU lahko uradujejo, še občutno povečalo armado prevajalcev. (Despite the increasing diffusion of the English language - or, indeed, precisely be¬ cause of this expansion - there stili endures in central Europe a solid Tower of Babylon which continues to reach towards the skies. This is, in effect, the European Union with its headquarters in Bmssels, where at pre- sent no fewer than 11 official languages are recognized. With the accession of the Czech Republic, Estonia, Hungary, Poland and Slovenia, the number of official languages in which the EU ministries can operate will lead to a significant increase in the “ar¬ mada” of translators.) MOSTOVI 1999/XXXIII 25 This fact that English is penetrating into and thrusting itself upon smaller languages is one which David Crystal acknowledged in saying that “English has indeed become a world lan- guage, but it is by no means everywhere and it is by no means always welcome”.‘ If there is pride on the part of those who speak the big European languages, it may be partly unconscious. A native speaker of Eng¬ lish, German, French or Spanish may be ac- customed to seeing documents impeccably translated from “smaller” languages, and may also give scant thought to the problems the translators may have had in adjusting the sub- tleties of their own language to the standard- ised requirements of the EU. To give just one brief example: recently, for the Euro-revision of a govemment law on food-hygiene regula- tions, I had to deal with the innocent-looking expression “neoporečnost pitne vode”. I knew what it meant, but I couldn’t translate it, be- cause English has no suitable equivalent for “neoporečnost”. If I had used the dictionary, I would have come up with something like: “the irreproachability/impeccability of drink- ing water”. In the end, with help from col- leagues, we came up with a bland Euro-solu- tion: “the safety/assured quality of drinking water”. One might have said “water beyond reproach”, but not in an official document. Something had to be lost in the translation. Something is often being lost in the translation As far as speakers of the major languages are concemed, the translation is mainly a docu¬ ment for discussion, negotiation, in their lan¬ guage. It is a one-way road leading tovvards the target language, not a dual-carriageway leading back to the source language. You speak our language, we don’t need to speak yours. As a consequence, the countries in transi- tion are inevitably faced with a form of lin- guistic prejudice: as States they are recog- nised, but only on condition that they convert (translate/interpret) their languages into the lingua franca of the new Europe. This they must do to survive. The most striking exam- ple of this is that legal documents drawn up between two central European States - e.g. a contract between a company in the Czech Re- public and one in Slovenia - will be drawn up in three languages (Czech, Slovene and Eng¬ lish), but it is the English version which will be accepted in čase of legal contest. Both the Czechs and the Slovenes would have no choice but to submit to the authority of the language imposed. It is not only in central Eu¬ rope that this is so. As an Icelandic economist puts it: “It is simpler to accept from the start that your own language is going to be insuffi- cient. The necessity of speaking English is unquestioned in Iceland.” (The Economist ) 2 Pause forthought Twenty years ago, at a conference in Pariš, jointly organised by the British Council, the Goethe Institut, and the Albance Franfaise, on the topič of foreign language leaming, I began wondering what would have happened if some uniquely valuable mineral had been discovered in Iceland, and that country had become the richest and most influential in Eu¬ rope. Would we then ali be busily leaming Icelandic? Would French, German, English become second “second” languages? Would ali official publications be first in Icelandic? Would there be a production boom in text- books such as “L’Islandique en Vite”, or “Basic Icelandic”, or “Vorspmng durch Islan- disch”...? Probably. But, of course, it did not happen. And so we retum to the serenely practical words of the Icelandic economist, Markuš Moller: “Citizens of small countries are generally more polyglot than those of large ones.” If citizens of small countries are more 26 MOSTOVI 1999/XXXIII polyglot than those of others, it is because their entire economic life depends not just on production but also on translation. II Practicalities The high visibility of the Web means that the English which is presented on its pages is also highly profiled across the globe. ... What sort of English is being used on the Web? What is linguistically correct? Does it matter that it often appears to be “wrong”. (The Author) 4 In this second part, I should like to focus more closely upon the precise use of language - in a foreign tongue. Those concemed range ffom scientists, academics and politicians, to joumalists, editors, and secretaries, from company managers to hotel waiters. And last, but foremost, translators. Since we must accept that translation is a “necessary evil” - though often the only cure - let us briefly review what could be done to improve the situation. i Professional training Most translators over the age of 35 are lan¬ guage graduates who preferred not to go into teaching. They had to leam - “on the job” - skills for which they had not been trained, e.g. translating for a pharmaceutical or an elec- tronics company, without a knowledge of ei- ther discipline (even in the mother tongue). Translation was used ali too often as an exam- ining device rather than a proper subject of study 5 , and the material was strongly biased tovvards literature. This was of little help to future translators, whose work would be more 4 Susie Timms, in The Author, Journal of the Society of Authors, London, Spring issue, 1998. likely to involve production quotas than liter¬ at quotations. Although the situation may have margin- ally improved since independence, it is stili the čase in Slovenia and Croatia that vvorking translators receive far too little in-service (re) training to help them adapt to the language demands of the new Europe. 6 Apart from those working in the govemment offrces, many translators are stili unsure how to trans- late into their own language the increasingly prolific “buzz words” of the EU, such as “acquis communautaire”, “co-operation pro¬ cedure”, “white paper”, etc. Although transla¬ tors are receiving training in Brussels and Strasbourg, they stili remain the hand-picked few and it is difficult for them to pass on their experience to the general body of Slovene translators. ii Status of the translator One could say that translation, in Slovenia, is at present enjoying a “boom”. Certainly, there is plenty of work available for those willing to 5 Although, as a generalisation, this is tme, it must also be mentioned that excellent trans¬ lation courses were already being provided by the universities of Prague, Bratislava, Graz, Ljubljana, Trieste, Zagreb, to name just a few. 6 In Slovenia, the recently established Depart¬ ment of Translation at the Filozofska fakul¬ teta of the Ljubljana University has given an invaluable boost to translation studies and to recognition of the profession. In ad- dition, training is being provided by govem¬ ment Services, such as the Office for Euro- pean Affairs, which acts in liason with other govemmental departments. There is also an independent agency (OST - Educational Consulting Services), which organises regu- lar in-service training seminars for profes- sional translators. MOSTOVI 1999/XXXI11 27 take it on. This is especially trne of the gov- emment departments, which have to produce an almost unstoppable flow of documents re- lating to Slovenia’s endeavours to attain membership of both the NATO Albance and the European Union. This work is likely to continue, and to increase. 7 Heartening though this may be, we stili face two constant concems. Firstly, the status of the translator. Suitably qualified translators are able to join the DZTPS - The Society of Scientific and Technical Translators. Mem¬ bership brings certain rights and privileges, but it does not automatically confer profes- sional status upon those who work in compa- nies. Translation - upon which the whole economy depends - is stili not officially rec- ognised as a profession comparable in status to that of, say, lawyer, economist, or teacher. Many translators are looked upon as little bet- ter than typists with language skills. Hence the translators’ often repeated gmdge against managers who say: “Type this out for me in German, please. It won’t take long.” We stili have a long way to go before translators’ skills are properly recognised. Secondly, it is a generally accepted princi- ple in westem Europe that translations should be done by native speakers of the target lan¬ guage. This may be a sound principle, but in central and eastem Europe it remains, alas, merely an ideal. Quite simply, there are not enough competent native speakers of English, French, or German who are available to deal with the vast quantity of everyday work to be translated from Czech, Croatian, Hungarian, Slovak, Slovene... If westem Europe remains little interested in the languages of central and eastem Eu¬ rope, it should at least gratefully acknowledge the immense efforts that are made here to sat- isfy the demands of the “big” languages. III An informal note The Slovene writer, working in a language spoken by little more that two million peo- ple, may almost physically feel the close- ness of silence. (Boris A. Novak, Slovene poet) 8 When the Slovene poet and editor, Boris A. Novak, recently gave a public lecture (in Eng¬ lish, of course) in Ljubljana, he spoke with a kind of teasing wistfulness of the fact that one ancient feature of the Slovene language could never properly be conveyed in a foreign lan¬ guage - the dvojina, or “dual-form”. That is, a special form of the verb for referring to two things - or, especially, to two people. It cre- ates an intimacy: greva - let’s go, the two of us together - is different to gremo - let’s (ali) go together. To a Slovene, the difference mat- ters; to a foreigner, it is just a further (unnec- essary?) language complication - like the many accented vowels in Hungarian (the 6, 6, ii, u). Yet it is a complication which is no more bothersome than is the use of the article {the, a, an etc.) in English, to speakers of Slavic languages. I raise the point of language here, because I feel that there is a real danger that the domi- nance of English as the main language of in- temational communication may lead to the gradual erosion of essential features of the mother tongue, such as accents and diacritic marks - e.g. the letters č, ž, š, in Slovene. As a result, business cards, letterheads, addresses and official names are often “cleansed” of ac- cent marks in order to suit Westem European tastes. For instance: Dušanka Požar or Jože Senčar become Dušanka Požar or Jože Boris A. Novak, paper delivered at the Con- ference on Translation into non-mother tongues, University of Ljubljana, May 1997. 7 Alja Košak, Delo, 25 May 1998. 28 MOSTOVI 1999/XXXI11 Senčar, and their addresses - Črnuška cesta 3, or Zaloška cesta 8 - become Črnuška Street 3, or Zaloška Street 8. This is of no help to any- one, particularly not to the postman! It seems that different standards are being applied. In the British press, the French ac- cents (aigu and grave) are generally re- spected, e.g. the town of Aleš 'is not spelt as Aleš (which would suggest a kind of beer). Yet the same accents are not regularly used for Hungarian names: Hunyadi Laszlo (Laszlo), Bartok Bela (Bela). Even the Portu- guese and French cedilla - 9 - and the Span- ish n are usually respected. Yet it took several years of toumament playing before the Croatian tennis star could hear his name prop- erly pronounced in public - Goran Ivaniševič (not Ivanisevik!). To some in the west, these may seem to be trivial matters, but they are not. Every country should have the right to retain its own ortho- graphy. After ali, there can be few who cannot now pronounce the name of Lech Walesa. I should like to end this informal note with a brief quotation from a letter sent to me from the President of the Dubrovnik Translator’s Association: 9 “I have just retumed from a conference in Bratislava, which was extremely interest- ing because I was able to gain an insight into the work of colleagues in this part of the world, for we have ali passed through the same “pains” I was pleasantly sur- prised when I spoke to colleagues from the Czech Republic, Slovakia, Poland etc., and saw how well they knew and understood our situation. At last, in this part of Europe, the Croatian language has become a recog- nised language - unlike the way it is re- garded in Westem Europe.” 9 Extract from a personal letter from Tereza Matič-Bmadič, Atlas, Dubrovnik. Underlying these words, it seems to me, there is a feeling which could be shared by ali peo- ple from central and eastem Europe. The “pains” to which she refers are, of course, those of the war. Also, perhaps, of the prob- lems of transition. But what is particularly striking, and moving, is the need for language recognition. That need is one which is not always prop- erly understood by those who have the privi- lege of working almost exclusively in their own language, and of approaching other lan- guages mainly through translation. Pride or prejudice? A bit of both, I feel. Yet, even though we cannot realistically ex- pect to be receiving faxes in the diverse lan- guages of central and eastem Europe, we may stili hope that these languages may be given their due respect. I end with a brief plea from two scientists whose paper had been retumed by an eminent joumal, because the referees considered that it needed rewriting: The main comments of the referee result from the fact that we were limited in space. We must also admit that we are both not native speakers of English. 10 Would a speaker of one of the major Euro- pean languages ever feel the need to make such a polite admission? 10 Extract from a personal letter, vvritten by several authors (one Macedonian, the oth- ers Scandinavian), in reply to the editorial criticism of the language of the text. MOSTOVI 1999/XXXI11 29 Stanko Klinar Kako prevajati slovenske primernike v angleščino? Povzetek Slovenske primernike (komparative) je mogoče razdeliti na a) premočrtne primernike (direct comparatives) - te prevajamo, kot je opisano v slovnicah in učbenikih (večji - bigger, greater, larger), b) približnostne primernike (approximative/absolute comparatives) - te pa prevajamo na enega od naslednjih načinov: 1. z osnovnikom, ki ga lahko modificirajo fairly, rather ali qui- te\ iz kolokabilnih razlogov angleški osnovnik ni nujno slovarski prevedek slovenskega osnov- nika; v takem primeru prehaja prevod v tukajšnjo četrto točko; 2. z obliko na -ish; 3. s primerni¬ kom; 4. idiomatsko, brez slovnične sheme, nevzorčno, izjemno; lahko s presežnikom. Summary in both English and Slovene, comparatives (regardless whether adjectival or adverbial) are di- vided into two groups regarding their meaning and usage. (However, since the situation is com- parable in both languages, primary emphasis is placed on adjectives.) The first group comprises “genuine” grammatical comparatives, i.e. those which are part of the straightfonvard progressive or reverse gradation and express a higher or lower degree of the quality expressed by the positive degree. 1 These are regularly followed by Ihan in English and kot, kakor, od in Slovene, e. g. Joe is older than Tone. / Jože je starejši kot Tone. Since their meaning is based on their direct grammaticality, they can be called direct comparatives. As the English and Slovene grammatical systems harmonize semantically (almost) completely in this point, these comparatives do not present a major translation problem and this article does not deal with them (apart from a brief notion for the sake of completeness of the article: 1 a/, 1—4; 1.1; 2.1,9-11). The second group includes comparatives which, though formally comparatives, regularly de- note a lower degree of the quality expressed by the positive degree; or, rather, they express a hesitative decreased approximation of what the positive degree expresses and can be para- phrased with fairly/rather/ (quite) + positive degree in English, and precej/dokaj + positive de¬ gree in Slovene. They are never followed by than/kot, kakor, od, e. g. An older man /ie “rather old” / came round ... / Oglasil se je starejši človek / “precej star, ne več mlad, a tudi ne čisto star” / ...) These can be called approximative comparatives. Or “implicit or absolute comparatives” (by Quirk et al., 1985, 7.85) (1 b/, 5-8; 1.1; 2.2). Slovene comparatives of this group show no clear-cut grammatically pattemed translatability. In English they are rendered in one of the following ways (which are mostly idiomatically fixed in individual cases and thus not interchangeable): 1. By the positive degree (2.2.1), often modified by fairly or rather (which add their particu- lar undertone of inclination or disinclination respectively), and sometimes quite (which carries 1 According to Toporišič 1991, their basic task is to express “inequality” in reference to the positive degree. 30 MOSTOVI 1999/XXXI11 the sense of neutrality or praise). The English adjective is often (far) different ffom the diction- ary translation of the Slovene adjective, as it is subject to English collocation rules or is part of idiomatic set phrases. (Examples 25-58) 2. By attaching the suffix -ish to the positive degree (2.2.2) (which in some cases may add a negative connotation, more or less identical with that of rather in point 1.) (Examples 60-67) 3. By the English comparative degree (2.2.3). Unlike Slovene, the English language shows a very limited number of approximative (“implicit or absolute”, cf. Quirk et al., l.c.) comparatives, even though it includes those of Latin origin ( minor, major, etc.). As a result there is practically a negligible number of instances with approximative comparatives on both sides. (Examples 70 - 89) 4. By some idiomatic deviation (2.2.4), including even the omission/loss of the adjective (for reasons of style in advertisements and in cases where it is inherent in its noun). (Examples 90- 104) Apart from these four points some specific attention is dedicated to the Slovene word več (4 - 4.4.), which in some cases is - and in others is not - a comparative, and this inconsistency may generate [serious] translation errors. (Examples 110-145) The appendix contains two fmal notes. The first (5.1) points out that the situation may be re- verse to point 1 above: comparatives in English, positive degrees in Slovene. As these comparatives are mostly constituent parts of technical terms (sterotyped or set expressions) they do not present a serious translation problem, as they can easily be included in a bilingual dic- tionary (regardless of their grammatical background) insofar as an equivalent exists in both lan- guages. The second fmal note (5.2) suggests that approximative comparatives should, on account of their idiomaticity, be included in (bilingual) dictionaries as separate entries. In the Slovene-Eng- lish Dictionary (Grad-Leeming, 1992), this is the čase with manjši, večji, starejši, mlajši, slabše, bolj, bolje, boljši, manj (some others, eg. krajši, are recorded under the positive degree entry). These comparatives are probably taken from the SSKJ (Bajec et al., 1987-1991), where they also figure as independent entries. The Slovene-English Dictionary, however, unlike the SSKJ, does not distinguish between the direct and approximative status of the respective comparatives, and overlooks the fact that the Slovene approximative comparatives can, or even must, some- times be translated into English in the form of the positive degree. Or the translation occurs along vvordformational (the suffbc —ish) and/or idiomatic lines. Sestavek išče zgolj odgovor na naslovno vprašanje in se ne ukvarja z nikakršnim slov¬ ničnim opisom slovenskih in angleških pri- memikov/komparativov. Ne ozira se na razli¬ ko med pridevniki in prislovi in ne na različne oblike stopnjevanja, vnemar pušča vrstnost in (ne)možnost za stopnjevanje, skratka ne za¬ muja se z nobenim slovničnim opisom stop¬ njevanja. Te in podobne reči najdemo v Topo¬ rišič 1991 in Quirk et al. 1985 in jih bomo imeli tukaj za samoumevno predznanje. V se¬ stavku bo torej govor zgolj o prevedljivosti slovenskih primernikov ne glede na besedno- vrstno pripadnost in obliko. 1 Bistvena pri iskanju odgovora na naslov¬ no vprašanje je pomenska razporeditev pri¬ mernikov. Po Toporišič 1991 poznamo dve pomenski vrsti: a/ »Primernik rabimo ... za to, da izrazimo neenakost med dvema predmetoma: 1 Jože je starejši od Toneta. 2 Bilo je lepše, kakor sem mislila. MOSTOVI 1999/XXXI11 31 3 Drama je boljša, kot se mi je prvotno zdelo. 4 Skromnejša je ko vijolica.« (str. 264) b/ »Primernik ... uporabljamo tudi samo za izražanje določene mere lastnosti, ki jo ima kak predmet. V takem primem ne mislimo na kakšno primeijanje, ampak hočemo izraziti le vrednost srednje vrste: 5 Pokažite mi, prosim, kakšno boljše blago sivozelene barve (tj. ne prav slabega ali do¬ brega). 6 Letos prodajajo po cestah kostanj slabše vrste (ne takega kot navadno). 7 Dajte mi, prosim, bolj zapečen kruh (ne prav bledega)! 8 Zadnjič se je pri nas oglasil starejši člo¬ vek in nas prosil pomoči (ne prav star, pa tudi ne več mlad).« (str. 264 in 265) Iz navedenih Toporišičevih primerov spoz¬ namo dvoje. 1.1 PRVIČ: Dmgače kot pri primerih 1—4 (tam izraža primernik višjo stopnjo lastnosti kot osnovnik; lahko bi tudi nižjo, če bi bil tam kak primer obratnega stopnjevanja: dober - manj dober, npr. Drama je manj dobra, kot se mi je prvotno zdelo.) izraža primernik pri 5-8 ne samo »vrednost srednje vrste«, marveč de¬ jansko nižjo stopnjo (manjšo količino) lastno¬ sti kot osnovnik, četudi formalno ni obratno stopnjevan; boljše blago pri 5 je manj dobro kot dobro blago. 1 Prav vse pripisane razlage v oklepajih pri 5-8 je mogoče sopomensko izraziti s precej/dokaj + osnovnik (v nekate¬ rih primerih je mogoče pomisliti tudi na para¬ frazo čisto/bolj + osnovnik): precej/dokaj dobro blago, precej/dokaj slab kostanj (čisto slab, bolj slab), precej/dokaj zapečen kruh, 2 Spomnimo se stare šale: Pri zdravniku: »No, a se zdaj dobro počutite?« »Dobro ne, ampak bolje.« »To je pa ja dobro, če vam gre bolje.« »Ampak bolje bi bilo, če bi mi šlo dobro!« precej/dokaj star človek. Ker po taki razlagi primerniki v teh primerih izražajo nepolno/ približno količino lastnosti - ali dmgače po¬ vedano: izražajo približevanje polni količini lastnosti, ki jo izraža osnovnik - lahko pri¬ mernike iz te razpredelnice imenujemo prib- ližnostne primernike (approximative compa- ratives). Primernike iz prve skupine, ki imajo polno/premočrtno primerjalno nalogo glede na osnovnik in torej dejansko izražajo neena¬ kost -jasno poudarjeno večjo ali manjšo ko¬ ličino lastnosti kot osnovnik - pa lahko ime¬ nujemo premočrtne primernike (direct com- paratives). 1.2 DRUGIČ: Primere 5-8 je kljub Topori- šičevi razporeditvi in razlagi v oklepaju ven¬ darle mogoče razumeti tudi kot premočrtne primernike. (Primer 6 ima tako razlago, da to¬ vrstnemu razumevanju naravnost idealno us¬ treza: izraža neenakost in bi bil lahko zapisan tudi v prvem Toporišičevem razdelku.) Konec koncev ne vemo, kako so sobesedilno in polo¬ žajno pogojeni. Ali ni morda prodajalka pri 5 že prej pokazala blaga sivozelene barve, ki pa se kupcu ni zdelo dovolj dobro? Ali ni kostanj pri 6 kratkomalo slabši od lanskega? Ali nima pri 7 prodajalka na polici tudi bolj zapečenega kruha od tega, ki ga je ponudila? Z malo spre¬ menjeno ubeseditvijo in dejanskim poznava¬ njem položaja bo tudi »starejši človek« pri 8 lahko pomenil starejšega od tistega, ki se je oglasil pred njim. Spoznanje, ki sledi iz tega, nas opozarja, daje ločnica med približnostni- mi in premočrtnimi primerniki prosojno tenka in dovoljuje prehajanje skozi pore. Za preva¬ janje ima to neugodne posledice, ker ni mo¬ goče zmeraj jasno določiti, v katero skupino kak primernik spada. Zamenjavanje skupin pa lahko sporočilo v prevodu - ta je zelo različen za obe skupini, glej 2.1 in 2.2 - zamegli ali docela izkrivi. 2 3 2 Delovna naloga protistavnega razisko¬ valca je, ugotoviti, kako se prevajajo primer¬ niki iz razdelka 1 a/ (1-4) in kako primerniki 32 MOSTOVI 1 999/XXXIII iz razdelka 1 b/ (5-8). Delovna domneva - in praksa to potrjuje - je: primerniki iz razdelka 1 a/ se prevajajo v angleščino kot primerniki (glej v nadaljevanju 2.1), primerniki iz razdel¬ ka 1 b/ pa večinoma drugače (glej v nadalje¬ vanju 2.2). (Ker je prevajalska rešitev za razdelek 1 a/ splošno znano dejstvo, je naloga tega sestavka predvsem, da ugotovi, kako se prevajajo pri¬ merniki iz razdelka 1 b/. Zaradi zvestobe na¬ slovu pa se na kratko pomudi tudi pri razdel¬ ku 1 a/.) Angleški prevodni odziv na slovenske pri¬ mernike: 2.1 A/ Premočrtne primernike prevajamo v angleščino s primerniki. To je tako splošno znano, da tukaj ne po¬ trebuje utemeljitve. Razloženo je v vseh an¬ gleških učbenikih in slovnicah (za Slovence) in sodi v temelje (slovenskega) anglističnega znanja. 9 Jože je starejši od Toneta, (navezava na 1) - Jože is older than Tone. 3 Izjave »Dr. Ivan Tavčar ... je bil sila uža¬ ljen, ko je kupoval Visoko, in je večji delež zanj dala žena Franja. Zelo je bil prizadet, ker ni bil lastnik samo on, ker se je običajno v ti¬ stih časih vpisovalo, da je bil lastnik samo moški.« (Vinko Demšar, Vir, 30. junija 1998) ni mogoče zanesljivo prevesti, dokler ne ve¬ mo, ali je bil prispevek gospe Tavčar dejansko »večji« od prispevka gospoda Tavčarja, ali pa je bil le »precej velik«. (Iz drugih virov vemo, da sta bila v zemljiško knjigo vpisana oba, vsak kot polovični lastnik. Če je bil torej njen delež enako velik, je »večji delež« v obeh po¬ menih neustrezen. Bil je v resnici polovični (ali enak) delež. - Idealen primer, kako mo¬ ra prevajalec iskati zunajjezikovne/zunajbese- dilne podatke za uspešen prevod; hkrati pri¬ mer prevelike ohlapnosti/nediscipline sloven¬ skega besedovanja.) 10 Drama je boljša, kot se mi je prvotno zdelo, (navezava na 3) - The play is better than I found it at first. 11 Skromnejša je ko vijolica, (navezava na 4) - She's more modest than a violet. It's more modest than the violet. (Pač glede na to, na koga ali kaj se sloven¬ ski stavek nanaša.) 2.2 B/ Približnostne primernike prevajamo v angleščino: 2.2.11. z osnovnikom, ki ga lahko modifi¬ cirajo fairly ali rather ali quite; fairly in rather (s slovenskim prevodnim odzivom pre¬ cej/dokaj/čisto/docela/bolj) s svojo posebno težnjo v pohvalnost ali odklonilnost v skladu s to težnjo premikata čustveni poudarek, kot je razvidno v nadaljevanju pri primem št. 25; glej tudi primere 26-58; quite se nagiba v po¬ zitivno ali nevtralno konotacijo; 2.2.2 II. z obliko na -ish; končnica -ish (pritika se na pridevniški osnovnik, toda glej 2.3), ki sicer izraža približevanje k z osnovni¬ kom izraženi lastnosti in se v slovenščini tudi lahko parafrazira s precej/dokaj, lahko teži v slabšalnost in tudi lahko napelje ton v to smer; glej primere št. 60-67; 2.2.3 III. s primernikom. Trditev je oprta na dejansko rabo v vsakdanji praksi in na Quirk et al. 1985 (7.85, pp. 466, 467), kjer je govor o »implicitnih« ali »absolutnih« pri¬ mernikih. Taki naj bi bili latinski primerniki senior, junior, inferior, superior, minor, major, prior, anterior, in sicer zato ker »they are not trne comparatives in English, since they cannot be used in comparative con- structions with than as explicit basis of com- parison: 12 A is folder lthanB. senior ) Such Latin comparatives may be called im- plicit. (Another term that occurs is “abso- lute”.) A more or less “absolute” comparative MOSTOVI 1999/XXXIII 33 may occasionally be found also with other ad- jectives, as in 13 an older man [“rather old”], the better ho- tels, finer restaurants, larger political parties.« Quirkovim primerom lahko dodamo še na¬ še primere št. 77, 75, 79, 80, 81: fuller figure, easier routes, wider areas, higher regions, more impressive castle, in nekatere iz nasled¬ njega odstavka. V nekaterih tehničnih terminih je raba približnostnega primernika kolokativno utrje¬ na: lesser/minor poets, minor offence, minor injury, major injury (= serious injury), minor operation, major operation (= serious opera- tion), lower court, lesser spotted eagle; poorer districts; tudi pravkar navedeni larger politi¬ cal parties. (Glej 83-88 in 5 . 1 .) Quirkovo ime za naš približnostni primer¬ nik (approximative comparative) je torej »im¬ plicitni« ali »absolutni« primernik. Vpraša¬ nje, katero ime je ustreznejše, pustimo na tem mestu ob strani in se posvetimo nekaterim spoznanjem, ki izhajajo iz Quirkovih trditev. a) Razpoznavni znak »absolutnega« pri¬ mernika v angleščini je možnost nadomesti¬ tve z osnovnikom, ki ga opišemo z rather (ol¬ der = rather old), in nemožnost/nesmiselnost vezave z than. (Vzporedna trditev s sloven¬ skimi ustreznicami velja za slovenske približ- nostne primernike.) b) Beseda »occasionally« v Quirkovem na¬ vedku kaže na majhno število absolutnih pri¬ mernikov tipa older v angleščini. Tvorba teh je omejena, vzorec je nizkoproduktiven ali sploh neproduktiven. Pomembna razlika s slovenščino, kjer imamo opraviti z veliko približnostnimi primerniki, čeravno njihova tvorba tudi ni docela neomejena. • • • Omejena produktivnost se izkazuje v ne- možnosti rabe nekaterih primernikov v prib- ližnostnem pomenu. Namesto njih se rabi pre¬ cej/dokaj + osnovnik (torej pomensko istove¬ ten izraz, glej 1 . 1 ). Npr.: 15 a) (Vremenska napoved): Na Primor¬ skem precej jasno ... V prihodnjih dneh bo vreme precej oblačno po vsej državi. ??? Na Primorskem jasneje ... V prihod¬ njih dneh oblačneje po vsej državi. b) Janez je precej bolan/bolehen, (lllbolj bolan/bolehen. * bolnejši/bolehnejši.) (ad b/: Zdi se, da v povedkovnem položaju približnostni primernik ni mogoč ne v slo¬ venščini ne v angleščini: Union je eden bolj¬ ših hotelov (približnostni) — Union je boljši (premočrtni). Ta pojav bo obsežneje razložen na drugem mestu.) Pomembno je, da v pravkar navedenem primem, in v naslednjem (16), ne moremo predrugačiti nobenega od pridevnikov, ne da bi zajadrali v slogovno čudaštvo. (Sporočil¬ nost sicer ostaja še razberljiva.) 16 Na Primorskem in v višjih legah precej jasno, dmgod zmerno do pretežno oblačno. ??? Na Primorskem in v precej visokih le¬ gah jasneje, dmgod oblačneje. »V precej visokih legah« namesto »v višjih legah« ubira seveda nasprotno smer, vendar tudi ta pristaja v jezikovnem čudaštvu. Se en nasprotni primer: 17 Proti večem so možne krajše nevihte. ???Proti večem so možne precej kratke ne¬ vihte. (Glej tudi 37: precej kratka poročila??/39: precej kratek obisk??/pri 38 ima precej kratek nekoliko drugačen pomen.) Zdi se, da našega primera 36 ne bi predela¬ li v »?Ropar je bil oblečen v debelejšo tem¬ nejšo bundo.« Dva približnostna primernika skupaj nista zaželena. Podobna slogovna razporeditev variantnih izrazov velja tudi v angleščini. Glede pasti slogovnega čudaštva glej 2.3 in glede možno¬ sti za napačno sporočilo glej 1.2 in primer št. 20 (»Janko Kersnik«). O tem, ali se rabi primernik ali parafraza s precej + osnovnik ali lahko oboje (40,44), od¬ loča izključno ustaljena raba, in to v slo- 34 MOSTOVI 1999/XXXIII venščini in v angleščini (tam seveda fairly, rather, quite, -ish.. .). (Ustaljene rabe se učimo v okviru vsesplošne vokabulame idiomatike in posebej primemiške kolokabilnosti - kot jo ponazarjajo številni primeri v tej razpravi.) • • • c) Marsikateri slovenski približnostni pri¬ mernik bomo prevedli z latinskim primerni¬ kom: 18 večje politične stranke - major political parties; tudi: larger/ (rather large) political parties 19 manjša zadeva - a minor point; tudi: a less important point (glede na implicitni pomen tudi: a quite unimportant point); (po Quirk et al., l.c.). (Glej tudi 2.2.3.) Način prevajanja slovenskih približnostnih primernikov z »absolutnim« primernikom to¬ rej ni in ne more biti pogost. Ni ga mogoče paradigmatsko razširiti. (Vsaj ne daleč čez tu¬ kaj navedene primere.) Kakor hitro bi to ne¬ preverjeno poskušali, bi tvegali, da bo primer¬ nik v angleščini razumljen kot premočrtni pri¬ mernik. Npr.: odziv domačega govorca an¬ gleščine na prevod 20 Janko Kersnik se je rodil v manjšem mestu severno od Ljubljane. - * Janko Kersnik was bom in a smaller town to the north of Ljubljana. je: Smaller than which? Približnostnega manjši torej, ki je v slovenščini izredno po¬ gost, ne moremo prevajati s smaller! (Glej primere 28-35, 64, 65, 92; glej tudi 5.2.) - Drag primer: analogno z »older man«, ki je sprejemljiv (Quirk et al., l.c.), bi pričakova¬ li younger man (»mlajši človek«), vendar ob¬ staja ta - drugače kot v slovenščini - le v pre¬ močrtnem pomenu. - Takih pasti je v sloven- sko-angleškem odnosu še veliko, zato kaže na angleški strani uporabljati le preverjene abso- lutne/približnostne primernike. (Slovenski prevajalec naj jih po slovenskem vzorcu ne proizvaja. Glej primere 70-89.) 2.2.4 IV. z docela nevzorčnimi idiomatski- mi odkloni, npr.: »višja izobrazba - college education« (96), »pomembnejši - of regional importance« (100); možni so popoln izpust (ignoriranje) slovenskega pridevnika v prevo¬ du (primeri 90-93) in drage idiomatske po¬ sebnosti/nepričakovanosti (94, 95, 97, 98, 99, 101), lahko presežnik. 2.3 V zvezi z 2.2.1 do 2.2.4 je mogoče reči: v posameznem primera je navadno ustrezna samo ena rešitev. Kdaj je katera od različic (ne)dopustna, ni decela jasno. Zdi se, da imata nekaj vpliva širše sobesedilo in govorčeva osebna slogovna usmerjenost. Zadnjo besedo ima v vsakem primera idiomatska sprejemlji¬ vost/ustaljenost, ki se ravna po oblikovnih omejitvah; končnico -ish, na primer, uporab¬ lja le omejena skupina pridevnikov german¬ skega izvora brez pridevniške pripone (izjema je pripona -y): youngish (63), oldish (62, 63), easyish (66), shortish (67), smallish (64, 65) (a tudi tu je treba upoštevati kolokabilnost: zveza *Newish Slovene history (98) kot pre¬ vod naslova »Novejša slovenska zgodovina« kratkomalo ne obstaja!) - proti *theoreti- callish (46), *seriousish (51), *leadingish (55). Semantična omejitev v primera št. 47 (»You go on ahead, I'm rather slow.«), kjer grajam samega sebe, je razvidna iz dejstva, da rather ni mogoče nadomestiti s fairly, razen če pričakujem, da me bo sopotnik zaradi moje počasnosti pohvalil. (Glej tudi Klinar 1966, str. 206 in 207, od¬ stavka 4.2.2 in 4.2.3, kjer so približnostni pri¬ merniki označeni kot pododdelek manjšalnic; ker izražajo nižjo stopnjo lastnosti kot osnov- nik (glej tukaj 1 . 1 ), torej manjšo količino te lastnosti, jih je mogoče imeti tudi za manjšal- nice.) 3 Ponazoritveni primeri ad 2.2.1: 25 Sedaj so v modi krajša krila. - (a) Fashion now prescribes short skirts. MOSTOVI 1999/XXXI11 35 (Čustveno nevtralna navedba dejstva. Izja¬ va je v slovenskem izvirniku zaradi približ- nostnega primernika sicer omiljena, a omilje- nosti v prevodu ni mogoče posneti. Angleška izjava »shorter skirts« vsebuje premočrtni pri¬ mernik in za naš prevod ni uporabna. (Impli- cite pomeni »shorter than before«, to pa v iz¬ virniku ni mišljeno.) Neomiljeni angleški pre¬ vod »short skirts« je seveda hkrati prevod enako neomiljenega izvirnika »kratka krila«.) (b) Now ,fairly/(quite) short skirts are fas- hionable. (Izjava se s strani govorca lahko razume kot pohvala, kot priporočilo ali nasvet; govo¬ rec razume pojav kratkih kiklic kot še spre¬ jemljiv, kot da hoče reči: »The skirts are on the short side, but not impossibly short.«/(... not indecent.«)) (c) Girls now wear rather short skirts. (Izjava kaže na govorčevo odklonilno sta¬ lišče do kratkih kril in tistih deklet, ki se tako oblačijo. (Glej tudi 67.)) 26 Oglasil seje mlajši moški. - (a) A young man came round. (nevtralno) - (b) A fairly young man came round. (všečno) - (c) A rather young man came round. (odklonilno) (Glej tudi 63.) 27 Profesorica klavirja je pripravila zvezek lažjih etud za učence drugega razreda. - (a) The piano teacher prepared a volume of easy etudes for her class II. (nevtralno, a primemo) (b) ... fairly easy etudes... (pohvalno, všečno) ... pretty/(quite) easy etudes... (pogovor¬ no, domačnostno, kolegialno pohvalno) (c) ... rather easy etudes... (odklonilno; sopomensko z »easyish«, št. 66) 28 Janko Kersnik se je rodil v manjšem mestu severno od Ljubljane. - J. K. was bom in a small town to the north of Ljubljana. (Kot rečeno - primer št. 20 - približnostnega manj¬ ši ne moremo prevajati v angleščino s smaller. Ker je približnostni manjši v slovenščini izredno pogost, slovensko-angleški slovar pa zanj ne navaja prevoda small (glej 5.2), je nje¬ gova prevedljivost ponazorjena tukaj z več primeri (28-34); dodan je premočrtni manjši/ smaller (35), obliko na -ish najdemo pri 65, idiomatske odklone pa pri 90, 92, če ne tudi pri 56 in 57.) 29 Boštanj je manjše gručasto naselje na dveh savskih terasah. - Boštanj is a small nu- cleated settlement situated on two river ter- races above the Sava. 30 Ob termoelektrarni sta v Brestanici manjša obrata živilske in lesne industrije. - Apart from the thermal power plant, Brestani¬ ca boasts two small food and timber Process¬ ing enterprises. 31 V kraju je manjši obrat tovarne izolacij¬ skega materiala. - ... a small insulation mate- rials factory. 32 Blizu naselja so zrasle manjše Medijske Toplice. - ... is the small Medijske Toplice Spa. 33 ... skozi naselje Dobovec in mimo manjšega smučišča Lontovž. - ... Through the village of Dobovec and past the small Lontovž ski-facility. 34 Spodaj na sedlu je bilo manjše pokopa¬ lišče. - A small graveyard has been discov- ered on the saddle below. 35 Ob manjšem hotelu je kopališče na pro¬ stem (olimpijski in dva manjša bazena). - There is an 01ympic swimming pool and two smaller pools next to the smaller hotel. (Pre¬ močrtna primernika! V tistem kraju je še en velik/večji hotel, ki pa nima kopališč na pro¬ stem. Kopališča ima manjši od obeh. (Zunaj- besedilni/zunajjezikovni podatki so za pravi¬ len prevod nujni!) Dmgi primernik ima pre¬ močrtno primerjavo v samem besedilu: oba draga bazena sta manjša od olimpijskega. (Primer 35 sicer v celoti spada k našim pona- zoritvenim primerom 9-11.)) 36 MOSTOVI 1999/XXXIII 36 Roparje bil oblečen v debelejšo temno bundo. - The robber wore a thick dark-col- oured anorak. 37 Najprej pa krajša poročila, (na radiu) - First some brief news./First a short outline of news. 38 Prejmite lepe pozdrave s krajšega do¬ pusta v Bohinju. - Greetings from Bohinj - having a short holiday here. 39 Sedaj smo po hiši večinoma že pospra¬ vili. Če boste kdaj v Ljubljani in boste imeli vsaj malo časa, me, prosim, pridite obiskat. Vašega krajšega obiska bi bil zelo vesel. - Now we've got the house more or less straightened out. If you should ever be in Ljubljana and have at least some time to špare, please come and see me. I'd be very pleased ( with even a brief visit. \ if you came for even a short visit. 40 v ožjem/širšem pomenu besede - in the narrow/broad sense of the word 41 dom starejših občanov - old people's home 42 Dodal je, da za odstop nima tehtnejših razlogov in da je to čisto njegova osebna od¬ ločitev. (radijsko poročilo) - He added that there are no weighty reasons for his resigna- tion, which remains his personal decision. 43 Na mejnih prehodih ni dolgotrajnejše¬ ga/daljšega čakanja na prestop državne meje. (radijsko poročilo) - There are no long waits/ delays at the border crossings./On the border crossings there are no excessive waiting times. 44 Do srditejših spopadov pa tokrat ni pri¬ šlo. - Violent engagements, however, have this time not been reported. 45 (Mali oglas:) Mlajša profesorica išče v Ljubljani ali okolici enosobno opremljeno stanovanje ... - (Small ad:) Young teacher wants one-room fumished fiat in Ljubljana or surroundings.//... in or near LJ. 46 Njegov pristop je bolj teoretičen, pri¬ meren za akademske predavalnice. - His ap- proach is rather theoretical, suitable for a col- lege lecture hali. 47 »Ti pojdi kar naprej, jaz sem bolj počasen.« - You go on ahead, I'm rather slow. (Glej tudi 78 in 95.) 48 Dajte mi, prosim, bolj zapečen kruh. (navezava na 7) - Excuse me, can I have a well-baked loaf of bread? 49 Predsednik državnega sveta dr. I. K. je sicer s svojimi sodelavci prekrižaril Sloveni¬ jo, vendar večjega zanimanja med tistimi, ki jim je bila namenjena predstavitev njihovega predloga volilnega sistema, ni bilo. (Delo, 29. novembra 1996) - The President of the Na¬ tional Council, Dr. I. K., has indeed travelled the length and breadth of Slovenia with his colleagues, but without any great interest among those to whom they presented their election system proposal. 50 Pogajanja so se končala brez večjega napredka. - The negotiations have ended without mudi progress having been made. 51 Priprave na volitve potekajo brez večjih težav. - Preparations for the elections are tak- ing plače without any serious difficulties. 52 Tiskovni predstavnik je izjavil, da ni večjega poslabšanja zdravstvenega stanja predsednika X. Y. - The spokesman said that there was no noticeable deterioration in Presi¬ dent X. Y.'s health. 53 (Mali oglas:) Stanovanje v Ljubljani nu¬ dim mlajši pošteni upokojenki... - (Small ad:) Fiat in Ljubljana available for (an) honest middle-aged retired woman .. .//Fiat in Ljublja¬ na on offer to (a) middle-aged retired lady ... 54 V vodniku je opisanih tudi nekaj lažjih plezalnih vzponov. - The guide-book also contains (/brings descriptions of) a few mod¬ er at e {Iz few fairly straightfonvard) rock- climbing routes. (Glej tudi 80.) 55 Pomembnejše evropske borze so v zad¬ njem tednu poslovale uspešno. - The leading European stock-exchanges have operated suc- cessfully during the past week. MOSTOVI 1999/XXXIII 37 56 ... zmerno do pretežno oblačno z manj¬ šimi padavinami ... - ... partly to predomi- nantly cloudy with occasional showers ... (// with slight showers ...) 57 Človeških žrtev ni bilo, potres je pov¬ zročil le manjšo gmotno škodo. - Thankfully, the earthquake demanded no victims/casual- ties, there was C only (some) limited damage. < only some material damage. (^only some physical damage. 58 starejša/mlajša kamena doba — the Early/Late Stone Age Kolikor gre pri nekaterih primerih za bese- diščno (vokabulamo) protistavno idiomatiko/ (kolokabilnost) v tem smislu, da prevod upo¬ rablja pridevnik, ki ni slovarska ustreznica iz¬ virnemu pridevniku (51: večji - serious; 52: večji - noticeable; 55: pomembnejši - lea- ding; 56, 57: manjši - occasional, some; 58: starejši/mlajši - Early/Late), toliko je mogoče prerazporediti te primere v naš četrti razdelek (2.2.4: »idiomatski odkloni«). Razlog, da so navedeni tu, je formalen: slovenskemu pri¬ merniku ustreza v angleščini osnovnik. ad 2.2.2: 60 Kostelsko, večje območje na severni strani reke Kolpe ... - Kostelsko, a largish area along the northem side of the Kolpa river. (Glej tudi 89.) 61 Proti večeru so možne krajše padavine. - In the late aftemoon, short(ish) shovvers are likely. (jutranje radijsko poročilo, 17. julija 1998) 62 Zadnjič seje pri nas oglasil starejši člo¬ vek in nas prosil pomoči, (navezava na 8) - The other day an oldish man came round and asked for help. (Glej tudi 63 in 73.) 63 Oglasil se je mlajši/starejši moški. - A youngish/'oldish man came round. (Glej tudi 26 in 73.) 64 Janko Kersnik se je rodil v manjšem mestu severno od Ljubljane. - J. K. was bom in a (?)smallish town to the north of Ljublja¬ na. (Drugače kot pri 60-63 - tam končnica -ish ne dodaja negativnih prizvokov - se pri tukajšnjem »smallish town« lahko vplete vtis malopomembnosti, zanikmosti tistega kraja; ker slog in vsebina pisanja (tukajšnji primer) skušata biti stvarna, znanstvena, čustveno nevtralna, smallish slogovno ni primeren. Glej tudi 28 in 20. O čustveni nezanesljivosti končnice —ish ali, bolje, odvisnosti od vsebinske in slogovne usmerjenosti besedila priča tudi naslednji pri¬ mer, 65; -ish tam nima nobenega slabšalnega podtona, hoče reči samo, daje Kamnik »pre¬ cej majhno mesto« v primerjavi z drugimi, ki jih gotovo poznamo, a ima prav tako kot tista zelo razvito kulturno življenje.) 65 Kamnik, manjše mesto, a z zelo razvito kulturno dejavnostjo. - Kamnik is a smallish town, but has quite a lively cultural program- me, (Razlago glej pri 64.) (Margaret Davis: “Smallish here simply means that Kamnik is not very big in comparison with other places one might know; it is, so to say, ‘on the small side’. No depreciatory undertone.”) 66 Profesorica klavirja je pripravila zvezek lažjih etud za učence drugega razreda. - The piano teacher prepared a volume of easyish etudes for her class II. (Zdi se, da avtor izjave hoče reči »prelahke vaje za dragi razred«, da torej kaže odklonilen odnos do tega zvezka etud. Glej tudi 27.) 67 (a) This one might suit you - you tend to go for shortish skirts. - Tale bo prava, tebi so všeč krajša krila. (b) That might be Jane coming along now - she usually wears shortish skirts. - Tole bo najbrž Ivanka — sodeč po kratki kiklici. (c) Those shortish skirts she wears don't really suit her plump figure. (I think her skirts are shortish for the plump figure she has.) - Tiste kratke kiklice prav nič ne pristo- jijo njeni okrogli postavi. (Po mojem so nje¬ ne kiklice zanjo prekratke, ko je tako okro¬ gla.) 38 MOSTOVI 1999/XXXIII O končnici -is h (kot nadgradnji naših pri¬ merov 60-67) je dobro vedeti: 1. da je pomen končnice -ish samo v nekaterih primerih enoznačno (po slovarski definiciji) slabšalen ( childish - otročji, amateurish - ne¬ strokoven, mannish - možačasta, bookish - iz knjig naučen, neživljenjski, .neizviren, ne¬ praktičen, neuporaben), 2. daje v drugih primerih slabšalnost odvisna od situacije in konteksta in osebnostnega pou¬ darka ( shortish, easyish, smallish) in je pridev¬ nik a priori (po slovarski definiciji) ne vsebuje, 3. da nekateri pridevniki v vsakem primeru ostajajo čustveno nevtralni ( boyish, girlish, reddish, English), 4. daje slovenski refleks angleških pridevni¬ kov na -ish le redko približnostni primernik (shortish - (precej) kratek, krajši), večinoma je kaj drugega ( boyish - deški, reddish - rdečkast, English - angleški). ad 2.2.3: 70 Pokažite mi, prosim, kakšno boljše bla¬ go sivozelene barve, (navezava na 5) - Ex- cuse me, can I have a look at some other grey- green material of a somewhat better quality? 71 eden njegovih boljših romanov - one of his better novels 72 Pogajanja so se končala brez večjega zbližanja stališč. - The talks have ended with- out reaching a better agreement. (Glej tudi 50 in 91.) 73 Zadnjič seje pri nas oglasil starejši člo¬ vek in nas prosil pomoči, (navezava na 8) - The other day an o Id er man came round and asked for help. (Glej tudi 62 in 63.) 74 Vabimo vas k poslušanju starejših slo¬ venskih popevk, (radijski program) - The fol- lowing now is a wreath of older Slovene songs./pop-songs. 75 Mesto Metlika daje delo ljudem iz širše okolice. - Metlika is a major centre of em- ployment, providing work for people in the wider area. 76 » Težji primeri iz besedotvorja« - Harder Points in Word-Formation 77 Grad Mehovo, eden lepših in najbolj utrjenih gradov na Kranjskem. - Mehovo Castle, one of the more impressive and heav- ily fortified castles in Camiola. (Mešanje primernika in presežnika v slovenskem stav¬ ku ni ugodno za prevod. Prevajalec je zato v angleščini izravnal presežnik s predhodnim primernikom. Če bi se odločil za izravnavo obeh pridevnikov na presežniški ravni, bi bi¬ lo to za dejansko stanje na terenu previso¬ ko.) 78 »Ti pojdi kar naprej, jaz sem bolj počasen .« - You go on ahead, I walk more slowly. (Oba, slovenski in angleški primernik, je mogoče razumeti bodisi kot premočrtni bo¬ disi kot približnostni primernik. Glej tudi 47 in 95.) 79 (Vremenska napoved:) Na Primorskem in v višjih legah (približnosti primernik) pre¬ cej jasno, drugod zmerno do pretežno ob¬ lačno. Topleje bo (premočrtni primernik). - In Primorsko and in higher regions it will be mostly clear, in other parts mainly cloudy. Higher temperatures are expected. 80 (a) V vodniku je opisanih tudi nekaj lažjih plezalnih vzponov. - The guide-book also contains descriptions of a few easier rock-climbing routes. (Glej tudi 54.) (b) Poskusili smo se tudi z nekaterimi laž¬ jimi/težjimi plezalnimi smermi. — We also tried some easier/more difficult rock-climbing routes. 81 Moda za močnejše ženske. - Fashions for the fuller figure. 82 V kraju je delovalo nižje sodstvo. - The town was the seat of a lower court. 83 Priprave na volitve potekajo brez večjih težav. - Preparations for the elections are tak- ing plače witout major problems. (Glej tudi 51.) 84 Letos prodajajo po cestah kostanj slab¬ še vrste, (navezava na 6) - This year the MOSTOVI 1999/XXXI11 39 chestnuts they seli in the streets are of some- what/rather inferior quality. (Glej tudi 94.) 85 večje/'(pomembnejše) politične stranke - major/(larger) political parties 86 nižji/višji oficir - junior/senior officer 87 pomembnejši pesniki - major poets 88 manj pomembni pesniki - minor/lesser poets 89 Po gradu Kostel se imenuje širša okoli¬ ca Kostelsko, to je večje območje na severni, nekoliko prostornejši strani soteske reke Kol¬ pe; obsega tudi pripadajoče stranske dolinice. - Kostel Castle lent its name to the broader district - Kostelsko, a largish area along the northem, somewhat broader, side of the Kol¬ pa Gorge and its adjacent small valleys. (Prvi broader je približnostni (approximative), dru¬ gi broader je premočrtni (direct); prevajalec je, da ne bi v eni povedi navedel kar treh pri¬ mernikov na -er (tretji bi bil približnostni larger), iz slogovnih razlogov uporabil obliko largish (brez slabšalnega podtona). - Small valleys, ki se sicer ne nanaša na slovenski pri¬ mernik (četudi bi se lahko: manjše stranske doline), bomo imeli za regularni angleški način prevajanja slovenskih manjšalnic (»do¬ linice«), z običajnim opozorilom, da *smaller tukaj ni uporaben.) Značilni za ta razdelek so kolokacijske zveze, npr. 72, 75, 83, 84, in tehnični termini, npr. 82, 85-88. Take utrjene zveze se pravilo¬ ma ne uporabljajo kot vzorec za tvorbo ana¬ lognih zvez. V tem je (dodaten) razlog, da je angleški približnostni primernik uporaben (uporabljan) le v omejenem obsegu. (Seveda najdemo take kolokacijske/tehnično-termin- ske zveze tudi v drugih razdelkih, npr. 55-58, 4(M2, 61, 65, to pa kaže na močno idiomat- sko obremenjenost prevajanja približnostnih primernikov.) ad 2.2.4: 90 Kozmodisk - za ljudi z večjimi ali manjšimi težavami s hrbtenico, (reklama) - Kozmodisk - forpeople ( with back problems. \ with bad backs. (Primer govori sam zase: prevod diktirajo zunajslovnične zahteve, namreč psiholingvi- stične reklamno-slogovne zahteve.) 91 Pogajanja so se končala brez večjega zbližanja stališč. - The negotiations have ended without harmonizing standpoints. (Glej tudi 50 in 72.) 92 (Planina pri Sevnici:) Urbanizirano na¬ selje je središče kmečke okolice z manjšima industrijskima obratoma. - This urban settle- ment with two industrial plants is also the centre of an agricultural district. (Prevajalcu se je zdela uporaba približnostnega sloven¬ skega manjši pretirana (v tistem besedilu pre¬ pogosta), in ga je v prevodu gladko izpustil; zelo v skladu s »trezno«, »premočrtno« an¬ gleščino, zakaj tudi pričakovani small na an¬ gleški strani je za opis slovenskih razmer pre¬ tirano pogost. V Sloveniji je eo ipso večina stvari »small«.) 93 Na letališču je prišlo do krajšega spo¬ pada. (Brnik, poleti 1991) - The airport was the scene of strafmg. (»Strafing« implicira »krajši spopad«; krajši je torej bolj ali manj vsebovan v »strafmg« in ga ni treba posebej prevajati.) 94 Letos prodajajo po cestah kostanj slab¬ še vrste. - The chestnuts they seli this year are not a patch on last year's. ( ie they can't possi- bly be compared to those of last year.) The chestnuts ... are not ali that good. The chest¬ nuts ... are not up to much. 95 »Ti pojdi kar naprej, jaz sem bolj počasen.«. - You go on ahead, I can't go so quickly. (Slovenski primernik se lahko razu¬ me kot premočrtni ali kot približnostni, v obeh primerih zdrsne v angleščini na osnov- niško primerjanje. Kontrastivna idiomatika si tu da opraviti z vprašanjem, zakaj se to zgodi. Čisto jasnega odgovora ni pri roki, a verjetno ima nekaj besede pretvorba iz slovenske trdil- 40 MOSTOVI 1999/XXXIII nosti v angleško nikalnost. Če pa si mislimo slovenski izvirnik v obliki »jaz ne morem ta¬ ko hitro«, protistavne idiomatike tako rekoč ni več, ostane samo skoraj čisto slovensko-an- gleško slovnično vprašanje. - Glej 78 in 47.) 96 višja izobrazba - college education 97 (Iz jugoslovanskih časov;) ožja domo¬ vina (mišljena je Slovenija) - Slovenia širša domovina (mišljena je Jugoslavija) - Yugoslavia (Ali sta prevoda dobra ali ne, ostaja nereše¬ no vprašanje. Vsekakor sta »vama«. Boljših se avtor v času pisanja teh vrstic ni domislil. »If you want to play safe ...« - copyright Margaret Davis.) 98 Novejša slovenska politična, družbena in gospodarska zgodovina (Pojasnilo: knjižica s tem naslovom zajema slovensko zgodovino po francoski revoluciji in dunajskem kongre¬ su.) - Slovenia after the French Revolution // A History of Slovenia after the French Revo¬ lution // Slovenia during the Past Two Centu- ries (**Newish/**Newer History of Slovenia) (Glej 2.3.) 99 Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja na prestop državne meje. - (Pogovorno, ne¬ uradno:) You don't have to wait TOO long. (Glej tudi 43.) 100 Naselje je postalo pomembnejše zaradi manjšega obrata avtomobilske industrije, ka¬ mor hodijo na delo ljudje s širšega območja Gorjancev. - The settlement is of regional im- portance because of the small automobile in- dustry plant here which employs people from the wider area. (Trije slovenski primerniki so v isti povedi prevedeni na tri različne načine, v skladu s pravili protistavne idiomatike, raz¬ ličnost pa, naravno, prispeva k slogovni pe¬ strosti. - Glej tudi 75 in 89.) 101 dvakrat manj ljudi - half as many people tri dni manj kot en mesec - three days short of a month 102 (Cerkniško jezero:) V novejšem času so z betonskimi pregradami zapirali vodi pot v podzemlje. S temi ukrepi so poplave nekoli¬ ko podaljšali, a presihanja niso odpravili. - (Quite) R/recently they have tried to fill the ponors (swallow holes/sink holes) with con- crete to prevent the water from sipping away. These measures have somewhat extended the period of flooding, but have not stopped the drainage/but on the whole were not success- ful. (V tem primem slovenskega primernika ne smemo jemati izolirano, pač pa kot del se¬ stavljenega prislova; angleški prevod je pre¬ vod tega prislova, zato je vprašanje, kako pre¬ vesti ta primernik, domala brezpredmetno.) 103 V Mislinjskem grabnu raste pri Cov- narci lipa z obsegom debla 780 cm, ena debe¬ lejših v Sloveniji. - At Covnarca in the Mi¬ slinjski graben Valley, stands one of the larg- est linden trees in the country; it has a trunk circumference of 7.8 m. (Slovenski primernik je seveda zakrinkan presežnik. Ko to ugotovi¬ mo, prevod ni več idiomatičen in tudi ne problematičen. Znotraj slovenskega sistema pa ostaja vprašanje, čemu tak primernik. (Zal je treba priznati, da je vzorec tovrstnega izra¬ žanja v slovenščini dokaj produktiven.) Seje avtor izjave pri 103 ustrašil naravnost pove¬ dati, kar misli, in je normalno pričakovani »strumni« presežnik omilil s »klecavim« pri¬ mernikom? Mislim, da bi morali tovrstno je¬ zikovno nedisciplino iz slovenščine odpra¬ viti.) 104 Na nižjem sedlu je bilo manjše poko¬ pališče. - A small graveyard has been disco- vered on the saddle below. (Spet slovenska je¬ zikovna nedisciplina. Iz sobesedila in stanja na terenu je razvidno, da gre za vrh hriba in sedlo pod njim. In kako naj bi sedlo ne bilo nižje od vrha?! Slovenski stavek bi se moral glasiti: »Na sedlu (pod vrhom) je bilo ...«Če vzamemo slovensko izjavo dobesedno, nami¬ guje, da sta tam dve sedli in da so na nižjem od obeh našli starodavno pokopališče. (Torej bi šlo v tem primem za premočrtni primer¬ nik.) To pa dejanskemu stanju na terenu ne MOSTOVI 1999/XXXI11 41 ustreza. Tako si Slovenci s svojo jezikovno nedisciplino nakopavamo večje prevodne te¬ žave, kot bi bilo treba. Prevajalcu v an¬ gleščino je vsekakor treba čestitati, ker je dognal, kaj je slovenski avtor hotel povedati, in se ni oziral na to, kaj je dejansko povedal. - Glej tudi 34.) 4 Kot pododdelek je mogoče razdelku 2.2.4 (IV.) pridružiti prevajalsko idiomatiko v zvezi s slovensko besedo več. SSKJ besede več izrečno ne imenuje pri¬ mernik (morda pod vplivom SP 1962), četudi ga v prvih ponazoritvenih primerih pod opre¬ delitvijo »izraža večjo količino ali mero, ant. manj « navaja v čisti vlogi premočrtnega pri¬ mernika (npr. »zahtevati več denarja kot dru¬ gi«, »plačal jim je več, kot so zahtevali«). Pri¬ mernik ga imenuje Toporišič 1991, str. 346, vendar rabe podrobneje ne ponazarja. V dru¬ gem pomenu, ki ga navaja SSKJ (» izraža ne¬ določeno večje število, količino, mero«), se približa pomenu našega približnostnega pri¬ mernika in ga je mogoče parafrazirati s pre¬ cej/dokaj, znatno število, nekaj (npr. »v nalogi je več napak«, »stavka več tisoč delavcev«), res pa je tu primemiški status besede več sa¬ mo še formalen (po analogiji s prvim več), vsebinsko je kot primernik izpraznjen. A če še zmeraj menimo, daje tudi ta več primernik od veliko, in primerjamo količino, ki jo izraža, se izkaže, da pomeni več znatno manj kot veliko. Izjava V nalogi je več napak izraža (vsaj čus¬ tveno) manjšo količino napak kot izjava V na¬ logi je veliko napak. Ta preizkus lahko kvali¬ ficira drugi več kot približnostni primernik. 5 prevajalskega vidika je treba oba pome¬ na (obe rabi) natanko ločiti, ker je angleški refleks za prvi pomen more, za drugi pa seve¬ ra/. K temu pristopijo še idiomatski premiki in pestrost zloženk, kot je ponazoijeno s pri¬ meri tukaj v nadaljevanju. Druge rabe besede več - SSKJ: » izraža presežno stopnjo kake količine: denarja ima več kot dovolj«, »izraža sorazmernost deja¬ nja v nadrejenem in odvisnem stavku: čim več kdo ima, tem več hoče imeti«, »v zvezi več ali manj«, »v nikalnih stavkih« — imajo pri pre¬ vajanju v angleščino skupni imenovalec v be¬ sedi more. Lahko je v teh zadnjih rabah tudi drugače, kot je razvidno iz nekaterih primerov v nada¬ ljevanju, vendar nikoli severa/. (Glede nikal¬ nih stavkov: tu so mišljeni bolj ali manj utrje¬ ni / sterotipizirani / idiomatski klišeji (134— 141), ne svobodne / proste, zaradi trenutne potrebe narejene, neomejeno produktivne ni¬ kalne izjave (113), kjer se več pojavlja kot premočrtni primernik in ga je mogoče preva¬ jati izključno samo z more) Preveč se prevaja s too much ali too many glede na delitev rabe med much in many zno¬ traj angleščine. Zloženke z več imajo svoje posebne prevo¬ de; glej 4.4. 4.1 Več kot premočrtni primernik, v an¬ gleščini more: (Primera 115 in 119 kažeta idiomatski/ko- lokacijski odklon.) 110 Zahteval je več denarja kot drugi. - He demanded more money than the others. 111 Plačaljimje več, kot so zahtevali. - He paid them more than they had demanded. 112 Rusija zavzema več ozemlja kot ZDA. - Russia covers more territory than the USA. 113 Rusija nikoli ne bo mogla proizvesti več železa in jekla kot ZDA. - Russia will never be able to produce more iron and Steel than the USA. 114 Čim več kdo ima, tem več hoče imeti. - The more one has the more one wants. (Po¬ men izjave je mogoče razložiti takole: tudi če ima (nekdo, kdorkoli) zdaj več, kot je imel prej, hoče imeti vnaprej še več, kot ima zdaj./ Ali: (nekdo) ima zdaj (sicer) več, kot je imel prej, toda v prihodnosti hoče imeti še več, kot ima zdaj. - Gre torej za pravi premočrtni pri¬ mernik.) 42 MOSTOVI 1999/XXXI11 115 Četudi ima Rusija več ozemlja, pa še daleč nima več prebivalstva kot Kitajska. - Though covering more territory than China, Russia is far from having a bigger/greater population. (Zaradi različnih jezikovnih siste¬ mov je idiomatski odklon zmeraj možen. (Na »population« se veže »bigger« ali »greater«, ne »more«.) Podoben idiomatski odklon naj¬ demo pri 119.) 116 Janez nas je večkrat obiskal kot Miha. - John visited us more often than Mike. V teh primerih (110-116) je več/(večkrat) kot premočrtni primernik jasno nasprotje od manj/(manjkrat). Preizkus: ad 110: Dragi so zahtevali manj denarja kot on. ad 112: ZDA zavzemajo manj ozemlja kot Rusija, ad 113: Rusija bo vedno proizvajala manj železa kot ZDA. ad 114: Čim manj kdo ima, tem manj bo plačal davka, ad 116: Miha nas je manjkrat obiskal kot Janez. 117 Dobili smo petkrat več , kot smo zapro¬ sili. - We got five times more than what we asked for. 118 Tu so tri strani več, kot si napovedal. - There are three pages more than what you said. 119 Direktor ameriškega onkološkega sre¬ dišča je izjavil, da so MDB preskušali po vseh pravilih, izidi pa so bili negativni, še več, MDB je toksična mešanica. (Delo, 30. julija 1998, str. 60) - The director ... said that they had tested MDB ... but the results were nega¬ tive, worse stili, MDB was found to be a toxic mixture. (Stopnjevanje negativnosti se izraža z worse; »še več« v našem primera v resnici pomeni še slabše, še huje.) 4.2 Več kot približnostni primernik v po¬ menu precej/dokaj/(kar) nekaj. V angleščini several (ali kak sopomenski izraz): 120 Žal jev vašem spisu več napak, ki ka¬ žejo da ... - There are, regrettably, several mistakes in your essay, which show that... 121 Stavka več tisoč delavcev. - Several thousands of workers have gone on strike. Several thousand workers ... 122 Bilo je več takih prilik, ko ... - There were several occasions when ... 123 Na trgu se je zbralo več ljudi, ki so vzklikali protivladna gesla. - Several people gathered in the square shouting antigovem- ment slogans. 124 Več svetovnih voditeljev je obsodilo teroristično dejanje. - Several/'A number of world leaders condemned the terrorist act. 125 Že večkrat sem te prosil, da nehaj ka¬ diti. - I've asked you several times to stop smoking. To sem že večkrat/(precejkrat, kar nekajkrat) razložil. - I've explained that seve¬ ral times. Boste videli, to se bo še večkrat po¬ novilo. - Just you wait! You'll see it repeated several times more. (Several in more se v zad¬ njem primera ne izključujeta. Na more gleda¬ mo kot na ustreznico za slovenski še.) 4 . 2.1 1. V tem dokaj »absolutnem« pome¬ nu beseda več vsebinsko res ni primernik, četudi se idealno ujema z našim približnost- nim primernikom. Izraža manjšo količino brez (tudi samo implicitnega) primeijanja s kako drago količino. Obstajata pa še dva for¬ malna razloga: - prvi razlog: -več se veže na predpono pre-, na katero se sicer vežejo izključno osnovniki: prelep(o), prekratek, premajhen itd. in preveč, ne pa *prelepši, *prelepše, *prekrajši, *pre- manjši itd. Torej je več osnovnik; - dragi razlog: več se prevaja s several, ki je stopnjevalno nesposobna beseda, svoj »os¬ no vniški« pomen projicira v več. 4 . 2.2 2. Slovenski prevajalci težko spreje¬ mamo several v pomeu več, ker se nam zdi, da several (Sinclair, 1990: »Several people or things means a fairly small number of people or things«; Sinclair, 1988: »Several is used to refer in an imprecise way to a number of things or people, when the number is not large but is more than two«) v primerjavi z več po¬ meni premalo. To je lahko celo res, vendar dragega izraza ni. Resje namreč tudi, da seve¬ ral kljub svojemu pomenu (»a fairly small MOSTOVI 1999/XXXI11 43 number«) pomeni za angleško, v majhno ko¬ ličino usmeijeno idiomatsko čutenje bolj ali manj isto (količino) kot slovenski več, ki je v slovenskem idiomatskem čutenju usmerjen v »večjo« količino. Stvarna, nečustvena, »šte¬ vilčno« odmerjena količina je v obeh prime¬ rih ista. Nekateri domači govorci angleščine celo poudarjajo, da nikakor ni nujno, da bi severni pomenil izključno »a fairly small number«. Torej je slovenski vtis nazadnje zmoten. (Recimo, da so nemški, francoski, italijanski, latinski mehrere, plusieurs, pa- recchi, plures po svojem »inherentnem« po¬ menu bližji slovenskemu več, a se tudi vsi prevajajo v angleščino kot severni.) (Da je čustvo nezanesljiv merilec, nas spominja stara zgodba o optimistu in pesimistu vpričo napol polne/napol prazne steklenice vina. Optimist: »Še pol ga imamo!« Pesimist: »Ah, samo pol ga je še.« Vina je pa v obeh primerih enako veliko.) Da težko sprejemamo besedo severni (in se je pri prevajanju redko domislimo, četudi je v angleščini normalno frekventna), je krivo tudi to, da se premalo zavedamo dvojnega pomena slovenske besede več. Slovenski anglist se ob prevajanju slovenskega več prehitro ustavi pri more in pusti vnemar dokaj tuji, a v mnogih primerih edino pravilni severni. 4.3 Druge rabe (vezave) besede več: 130 Denarja ima več kot dovolj. - He has more than enough money. / He has money enough and to špare. 131 Čim več, tem bolje. - The more, the better. 132 več ali manj — more or less 133 To je razlog več, da ne odlašamo. - This is just another / one more reason why we shouldn't wait. (Več jev tem primem sopomen¬ ka od še. Običajno obravnavamo another in one more kot dva od možnih prevedkov besede še. Ista prevedljivost potem zadeva ta več.) 134 Niti besedice več! - Not another word! (Don't let me hear another word!) 135 Ne čakajte več, pojdite! - Don't wait any longer/more, be offl 136 Zahvalil seje, da pomoči več ne potre¬ buje. - He thanked us, saying that he didn't need our help any longerlany more. 137 Tega ne smete več storiti. - You shouldn't do it any more. II You shouldn't do it again. 138 Nikoli več se niso vrnili. - They didn't retum any more. II They never retumed. // Ne- ver did they retum again. 139 Ne bom več prišel. Ne bo me več v va¬ šo hišo. - I won't come any more. H I won't come again. II You won't see me again. M never knock on the door of your house again. 140 Še kaj? Nič več. - Anything else? No (more)! Skupna pripomba k 134-140: na več je mogoče gledati kot na vzporedno/sopomen- sko obliko členka še. Več se pojavlja v nikal¬ nih, še v trdilnih izjavah. Preizkus: ad 134: »Še eno besedico...«, ad 135: »Še čakaj¬ te...«, ad 136: »... da pomoč še potrebuje« itd. Nekateri prevedki za ta več so zato isto¬ vetni s prevedki za še (»another, (one/any) more, again«), ker angleščina ne pozna ana¬ logne razporeditve zadevnih besed med trdil¬ ne in nikalne izjave. (Glede na to, daje še čle¬ nek, bi isto besednovrstno določitev pričako¬ vali za sopomenski več. Toda po SSKJ sta več in preveč (samo) prislova.) 141 Quoth the raven, “Never more!" (E. A. Poe) - Reče krokar: » Nikdar več!« 142 Boste videli, to se bo še večkrat pono¬ vilo. - Just you wait! You'll see it repeated quite often. 143 To je pa že preveč ! - That's too much ! // Well, that's the limit ! // Well, that's going beyond a joke ! 144 preveč ljudi - too many people 145 En sam pogled je vzel jo preč, nazaj ne boje nikdar več. (Prešeren) - One glance alo- ne took it away - Took it for ever and a day. (W. K. Matthews and J. Lavrin) 44 MOSTOVI 1999/XXXIII 4.4 Nekatere zloženke z več- kot prvo se¬ stavino: večnamenski prostor - multipurpose room, večnarodna država - multinational State, večstrankarski sistem - multiparty system, večpomenski izraz - polysemic expression, večzložen - polysyllabic, večvreden - superior, večglasno petje (glasba) - partsinging; poly- phonic singing (mušic), večkrat - 1. more often (116); 2. several times (125) večkratnik - multiple Za dodatne primere glej SSKJ in za dodat¬ ne (dmgačne) prevode Slovensko-angleški slovar. 5 Sklepni pripombi 5.1 1. Po angleškem pojmovanju so upper, lower, latter, further/farther primerniki. (Quirk et al., 1985, 7.75 Note, p. 459; 7.81,7.85, Note [c], p. 467; 17.97, p. 1325) Vendar ne v vseh primerih. Quirk et al., 1985, p. 467: »Upper and lower have no compara- tive force in upper čase (»Capital letters«) and the lower leg (»the bottom part of the leg«). They are not comparatives of up and low, since we cannot say * up čase, *the low leg, etc.« Nekoliko kontradiktorno imenujejo isti avtorji latter (v the latter question) in upper (v the upper storeys) »absolute comparatives« (str. 1325), saj menda tudi tu ni mogoče reči *the late question in *the up storeys (če ne¬ uporabnost osnovnika velja kot dokaz). Ven¬ dar je to notranja zadeva angleščine in na slo- vensko-angleško protistavno zanimanje bis¬ tveno ne vpliva. Slovensko-angleška protista- va gradi na soglasju, da so tu naštete besede s končnico -er formalno komparativi, in jo za¬ nima njihov refleks v slovenščini. Pri tem za¬ nemari tiste primere, ko se katerikoli od teh primernikov (in še nekaterih drugih) prevaja v slovenščino s primernikom (čeravno se ne¬ kateri od tu navedenih primerov navezujejo naravnost na odstavek 2.2.3 in primere 70- 89) (I walked further than I intended. - Šel sem dlje, kot sem nameraval iti; upper sto- reys - višja nadstropja; upper/lower clas- ses - višji/nižji sloji; lower animals - nižja bitja, nižje razvite živali; higher animals - višja bitja, višje razvite živali; lesser/minor poets - manjši/manj pomembni pesniki; lower court - nižje sodišče; greater Calcut- ta - Kalkuta s širšim okoljem, zaledjem) in se ne zamuja s slovnično (skladenjsko) raz¬ lago besede latter (ta se sklicuje na prej v po¬ vedi drugo navedeno zadevo in se običajno pojavlja kot protivni par s former, ki se skli¬ cuje na prvo navedeno zadevo), ker te stvari izkazujejo prenizko stopnjo protistavne idio- matičnosti, so slovnično razložljive (in dejan¬ sko že razložene) in slovarsko obvladljive. Zanimajo pa jo primeri, ko angleškemu pri¬ merniku ustreza slovenski osnovnik. To se zgodi pri: upper storeys - zgornja nadstropja, upper lip/jaw - zgornja ustnica/čeljust, lower lip/jaw - spodnja ustnica/čeljust, upper/lower teeth - zgornji/spodnji zobje, the upper half of one's face - zgornja polovica obraza, upper čase - velike črke, lower čase - male črke, the Upper House - Zgornji dom (the House of Lords), the Lower House - Spodnji dom (the House of Commons), the upper/lower class - zgomji/spodnji (de¬ lavski) sloj, Upper/Lower Camiola- Gorenjska (»Zgornja Kranjska«)/Dolenjska (»Spodnja Kranjska«), Upper/Lower Styria - Zgornja/Spodnja Šta¬ jerska, Upper/Lower Austria - Zgomja/Spodnja Av¬ strija (/Avstrijska), the Upper/Lower Engadin - Zgomji/Spodnji Engadin, MOSTOVI 1999/XXXIII 45 the Upper/Lower Bohinj Valley - Zgornja/ Spodnja bohinjska dolina, the Upper/Lower Savinja Valley (/Soča Val- ley, Krka Valley, Danube Basin, etc.) - Zgor¬ nja/Spodnja Savinjska dolina (/Soška dolina, dolina Krke, porečje Donave itd.), That's a further reason for deciding now. - ... nadaljnji/dodatni/še en razlog za takojšnjo od¬ ločitev, the latter question - drugo vprašanje (od dveh postavljenih), higher education - visoka izobrazba (glej tudi primer št. 96), the lesser spotted eagle - mali klinkač (zool. termin), the greater hom-eared owl - velika uharica, Greater London - Veliki London, greater Calcutta - Kalkuta s predmestji in okolišem, the Greater/Lesser Antilles - Veliki/Mali An¬ tili, the more recent past - polpretekla zgodovina, Greater Manchester Transport - Potniški pro¬ met Velikega Manchestra / Avtobusne proge za Manchester in primestja. Obstaja še več primerov, vendar naj tukajš¬ nji zadostujejo za ponazoritev pojava. V teh primerih imamo torej opraviti z nasprotnim pojavom glede na naše primere 25-58: tam slovenskemu primerniku ustreza angleški os- novnik, tukaj slovenskemu osnovniku angleš¬ ki primernik. Vzorec je zmerno produktiven pri upper in lovver, ki zaznamujeta stvari, ki nastopajo v parih tako, daje ena višja (nižja) od druge (zlasti pogost pojav pri zemljepisnih imenih), pri lesser in greater v biologiji in pri G/greater v zvezi z mesti v pomenu »veliki«, to je »celotno mesto skupaj s predmestji in primestjem« 4 . A tudi tu imamo večinoma opraviti s stereotipiziranimi zvezami in teh¬ ničnimi termini, ki so slovarsko obvladljivi. Zato ta pojav, četudi je kot obrnjena slika na¬ šega razdelka 2 . 2.1 (25-58; seveda tudi ta razdelek držijo v šahu nekatere stroge koloka- cije) zanimiv dodatek k celotni razpravi, sodi zaradi slovarsko obvladljivega besedišča med manj kočljiva (vendar ne nepomembna) pre- vaj alska razmišlj anj a. 5.2 2. Slovensko-angleški slovar (Grad- Leeming, 1992) zelo smiselno odpira posebne iztočnice za izredno frekventne slovenske pri¬ mernike manjši, večji, starejši, mlajši, slabše, slabši, bolj, bolje, boljši, manj, morda pod vplivom SSKJ-ja (delno morda pod vplivom Slovenskega pravopisa 1962, morda tudi pod vplivom kakega tujejezičnega slovarja; tako ima Langenscheidt, Springer 1974 iztočnico grofi er, najprej s pomenom direktnega, nato aproksimativnega primernika z razlago »ziemlich grofi«), vendar v nasprotju s SSKJ- jem (in Langenscheidtom) eksplicitno ne loči dvojne naloge zadevnih primernikov. Iz pre- vedkov jo je potem implicitno vseeno mogoče izluščiti, zlasti iz prevedkov dodanih frazeo- logemov. V slovarju utegne biti še več pri¬ mernikov, nekateri se skrivajo v frazeološkem gnezdu pod osnovniško iztočnico, npr. krajši pod iztočnico kratek za prevod idiomatskega metaforičnega izraza potegniti krajši konec - to get the worst of it\ to be the loser. Vendar nas ta idiomatska zastranitev tu pravzaprav ne zanima. Zanima nas to, da slovar kljub dobri volji formalno ne loči med približnostnimi in premočrtnimi primerniki in torej »ne ve«, da se krajši lahko prevede tudi s short(ish) ali še 4 »Great Britain« seveda ne napreduje v »Greater Britain«, razen v besedni igri. Pre¬ mier Heath je npr. v času vključevanja Angli¬ je v skupni evropski trg splovil reklamno kri¬ latico »from Great Britain to Greater Britain«. Krilatica je bila na moč uporabna za trenutne politične potrebe in je v taki igrivosti lahko vzorčno uporabna tudi drugod, vendar ostaja njena aplikabilnost oblikovno in vsebinsko zelo omejena. (Prevod v slovenščino: »?Od Velike Britanije do še večje (Večje?) Britani¬ je.«) 46 MOSTOVI 1999/XXXIII kako drugače (glej naše primere 25, 37, 38, 39, 61, 67, 93). Analogno v slovarju ne najde¬ mo podatka, da se manjši lahko prevede (ali celo mora prevesti) tudi s small in na druge, nekatere med njimi idiomatsko vokabulamo zelo odklonjene (»neslovarske«) načine, od smallish, occasional/slight (shpwers) do po¬ polnega izpusta, glej naše primere 28-35, 56, 57, 64, 65, 90, 92, 100. Približnostni manjši, ki ga slovar tako seveda (še) ne imenuje, jev njem dosledno samo minor (»minor injuries/ offence«; tukaj primera 19, 88). Podobna ugotovitev velja za približnostni večji, saj je ta v slovarju dosledno samo major (»major injuries/role/tragedy«; tukaj primeri 18, 83, 85, 87), prevedki, kijih najdemo v naravi, pa v resnici verjetno celo presegajo seznam iz te razprave, npr. great, much, serious, notice- able, considerable, leading itd., glej 49-52, 60, 72, 90, 91. Starejši in mlajši bi v slovarju bržčas potrebovala še besedotvorna oldish in youngish (tukaj 62 in 63; a glej tudi 26, 41, 45, 58, 73), seveda pa civilizacijsko pogojena kolokabilnost pozna še drugačne odklone (53: middle-aged). Slabši je v slovarju dosledno worse (v idiomatski zvezi tudi worst), nezapi¬ san pa je ostal inferior (tukaj 84), čeravno so dragi latinski primerniki, npr. minor, major, senior, junior za manjši, večji, starejši, mlajši, vestno zapisani. To nikakor ni očitek slovarju. Nasprotno, ta pripomba želi poudariti hvalevredni domi¬ slek glede slovarskega zapisa primemiške prevajalske problematike. Po večji oza¬ veščenosti bo v prihodnje gotovo storjenega še več. Sklicevanje na Bajec, A., et al., ured. (1962) Slovenski pravopis. Ljubljana: DZS in SAZU Bajec, A., et ah, ured. (1987-1991) Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS in SAZU Grad, A., et ah (1978) Veliki angleško-slo- venski slovar. Ljubljana: DZS Grad, A., Leeming, H. (1992) Slovensko- angleški slovar. Ljubljana: DZS Klinar, S., ured. (1996) Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino. Ra¬ dovljica: Didakta Quirk et ah (1985) A Comprehensive Grammar of the English Language. London and New York: Longman; seventh (corrected) impression 1989 Sinclair, J. M., ed. (1988) Collins COBUILD English Language Dictionary. London and Glasgow: William Collins Sons/ Collins ELT Sinclair, J. M., ed. (1990) English Lear- ner's Dictionary (COBUILD series). London and Glasgow: Collins SP 1962 - glej Bajec et ah (1962) Springer, O., ed. (1974) Langenscheidts Enzyklopadisches Worterbuch, Teil II, Deutsch-Englisch. Berlin: Langenscheidt SSKJ - glej Bajec et ah (1987-1991) Stein, J., ed. (1983) The Random House Dictionary of the English Language. New York: Random House Toporišič, J. (1991) Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja Toporišič, J. (1992) Enciklopedija sloven¬ skega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba Za zbiranje primerov so bili uporabljeni raz¬ novrstni viri, največ Slovenija - turistični vodnik in pripadajoči angleški prevod, Zakla¬ di Slovenije in pripadajoči angleški prevod, dnevno časopisje, radijska poročila in konzul¬ tacije z dr. Margaret Davis. MOSTOVI 1999/XXXIII 47 Špela Vi n tar Računalniška orodja za prevajanje Povzetek Prispevek predstavlja sodobne računalniške tehnologije za prevajanje, predvsem pom nilnik e prevodov in terminološke banke. V prvem delu prispevka je na kratko orisano področje in pred¬ stavljene najpomembnejše prednosti in pomanjkljivosti teh programov, v drugem delu pa sledi preskus programa ATRIL Dej a Vu na nekoliko daljšem besedilu s področja farmacije. Pri tem naj bi pokazali predvsem to, daje uporabnost teh orodij močno odvisna od značilnosti besedil, kijih prevajamo, in od narave prevajalskega dela. V sklepu so nakazane smernice razvoja pre¬ vajalskih tehnologij v prihodnosti in uvajanja le-teh v tukajšnji prevajalski prostor. Summary The paper is an introduction to the state-of-the-art Computer technologies for translators, par- ticularly focusing on translation memories and terminology management systems. The first sec- tions briefly outline the field of translation tools and present some of their advantages and draw- backs. The section following demonstrates the performance of the ATRIL Deja Vu translation memory system in the translation of a technical text. Our main objective is to show that the effi- ciency of these tools depends very much on the characteristics of texts to be translated and gen- erally on the nature of the translation project. Finally the paper briefly discusses the possibilities of further development in this field and the need for broader implementation of translation tools in Slovenia. Uvod Povpraševanje po prevajalskih storitvah se že nekaj časa pri nas in v svetu povečuje, še po¬ sebej izrazito v nekaterih gospodarskih dejav¬ nostih, državni upravi in mednarodnih usta¬ novah. Razlogov za to je več, v zadnjem de¬ setletju pa so k temu pripomogle predvsem nove komunikacijsko-informacijske tehnolo¬ gije, ki omogočajo hitrejše in učinkovitejše povezave med pripadniki različnih jezikovnih skupin, in vse bolj intenzivne gospodarske in politične poteze združevanja v Evropi in sve¬ tu. Pa ne gre le za povečanje povpraševanja. Prevajalci naj bi obvladali strokovno področje in terminologijo, v zadnjem času pa tudi so¬ dobne prevajalske tehnologije in orodja. Ka¬ kovostne prevajalske storitve so temu primer¬ no visoko cenjene, tega pa si marsikateri na¬ ročnik dolgoročno ne more privoščiti. Tako ni presenetljivo, da razvoj računalniškega preva¬ janja že nekaj časa narekujejo veliki naročniki prevodov - multinacionalne družbe, Evrop¬ ska unija ipd. Želja po popolni ali delni avtomatizaciji prevajalskega procesa je stara že desetletja - prve resne raziskave o strojnem prevajanju (MT - Machine Translation) so se začele v ZDA v zgodnjih petdesetih letih. Šele s pre¬ vlado osebnih računalnikov pa se je razvila veja računalniško podprtega prevajanja (CAT - Computer-Aided Translation), kije za »pro¬ fesionalce« neprimerno bolj zanimivo; orodja za strojno prevajanje pa so danes namenjena predvsem ljudem, ki se z jezikom ne ukvarja¬ jo poklicno. Strojno prevajanje zajema vsa orodja, pri katerih je prevajalski proces s pomočjo modu¬ lov za oblikoslovno in skladenjsko analizo in 48 MOSTOVI 1999/XXXIII sintezo ter eno- in dvojezičnih leksikonov do največje možne mere avtomatiziran, vloga človeka pa je omejena na morebitno pripravo besedila in popravo rezultatov. Orodja za računalniško podprto prevajanje pa prevajal¬ ski proces le olajšajo in pospešujejo in v šir¬ šem pomenu besede obsegajo vse računalniš¬ ke pripomočke, ki utegnejo prevajalcu poma¬ gati pri delu (črkovalniki, tezavri, elektronski slovarji, terminološke banke, pomnilniki pre¬ vodov itd.). Drugače povedano, orodja za strojno prevajanje so usmerjena v avtomatiza¬ cijo oziroma simulacijo samega miselnega, introspektivnega dela prevajalskega procesa, računalniško podprto prevajanje pa je večino¬ ma podpora referenčnega dela, tj. iskanja po slovarjih, vzorčnih besedilih, terminoloških bankah ipd. Pomnilniki prevodov Eden pomembnejših premikov zadnjega de¬ setletja je razvoj programov s pomnilnikom prevodov (TM - Translation Memory). Pom¬ nilnik prevodov je podatkovna zbirka prevod¬ nih enot, navadno povedi ali krajših delov be¬ sedila, ki so - kot izvirnik in prevod - shra¬ njeni v pomnilniku in so ob morebitni pono¬ vitvi enakega ali zelo podobnega dela besedi¬ la na voljo za ponovno uporabo. Osnovna za¬ misel tega orodja je torej, da se pri nekaterih vrstah besedil določene strukture, formulacije ali cele povedi ponavljajo, zato pomnilnik prevodov med prevajanjem v ozadju išče po¬ dobne ali enake enote in jih prevajalcu samo¬ dejno ponudi. Program s pomnilnikom prevo¬ dov navadno poleg tega obsega še orodje za izdelavo in upravljanje terminoloških bank, lahko pa ima vgrajeno tudi komponento za vzporejanje (alignment), s katero pomnilnike ustvarjamo iz že prevedenih besedil, preverja¬ nje črkovanja, strojno prevajanje in drugo. Pogoj za uporabo tega orodja je, da imamo izvirno besedilo v elektronski obliki. Program besedilo razdeli v segmente ali enote, vsaka prevedena in potrjena enota pa se zapiše v pomnilnik. Pri vsaki novi enoti, ki jo začnemo prevajati, program samodejno pregleda zbirko prevodnih enot in nam ponudi katero od treh možnosti: - ni zadetka (no match): če se nobena enota v pomnilniku do (uporabniško) določenega odstotka ne ujema z novo, - megleni zadetek (fuzzy match)'. če je pro¬ gram našel eno ali več enot, ki so novi do določenega odstotka podobne, - poln zadetek (exact match): če se najdena enota popolnoma ujema z novo. Ker pomnilnik prevodov nima vgrajenih modulov za morfosintaktično analizo prevod¬ nih enot, ampak je sposoben prepoznavati po¬ dobnost le na ravni besed ali besednih nizov, je teoretično uporaben za vse jezikovne pare, praktično pa za vse jezike, za katere je zago¬ tovljena znakovna podpora. Od uporabe tovrstnih orodij lahko pričaku¬ jemo naslednje prednosti (glej Heyn, 1997): - boljša časovna učinkovitost - prevajalec se ukvarja le še s prevodnimi enotami, kijih ni še nikdar prevedel, - doslednost v rabi izrazja - terminološka banka in pomnilnik prevodov skrbita za to, da se izrazje v izhodiščnem in ciljnem jezi¬ ku dosledno ujema, - referenčni vir - zanesljiv in urejen pomnil¬ nik prevodov je dragocen jezikovni vir za prihodnje delo. Dejanska uporabnost pomnilnikov prevo¬ dov je v veliki meri odvisna od značilnosti be¬ sedil, ki jih želimo prevajati, saj temelji na predpostavki, da se v določenih vrstah besedil stavki, besedni nizi ali posamezni izrazi v bolj ali manj nespremenjeni obliki ponavljajo. Ta¬ ko imenovani faktor ponavljanja se lahko ka¬ že na različne načine in na različnih ravneh besedila, od njega pa je odvisna tudi odločitev za najprimernejši prevajalski postopek. Poleg ponavljanja na učinkovitost dela s pomnilni¬ kom prevodov vplivajo še drugi dejavniki v MOSTOVI 1999/XXXI11 49 okviru besedila in zunaj njega, npr. povprečna dolžina prevodnih enot, obseg prevajalskega projekta (dolžina besedila), velikost, število in kakovost terminoloških bank in pomnilni¬ kov prevodov, kijih imamo na voljo pred pre¬ vajanjem ipd. Program s pomnilnikom prevodov je lahko vključen v urejevalnik besedil (Word, Word- Perfect), lahko pa ima svoje lastno delovno namizje, v katerega uvozimo dokument, ki ga želimo prevesti. Med najpomembnejše tovrst¬ ne izdelke sodijo: - TRADOS Translator's Workbench (zraven sodita še terminološki program MultiTerm in orodje za vzporejanje WinAlign), http:// www.trados.com/ - IBM Translation Manager, http://www.soft ware.ibm.com/ad/translat/eqfti0b02.html - STAR Transit in TermStar, http://www. translit.se/star/transit.htm - EUROLANG Optimizer, http://www.euro lang.fr/ - ATRIL Deja Vu, http://www.atril.com/ Programi za ustvarjanje, vzdrževanje in izmenjavo terminoloških bank Vsi strokovni in tehnični prevajalci se vsak dan srečujejo s termini, ki jih v splošnih slo¬ varjih ni, pogosto pa jih ni niti v specialnih in področnih slovarjih. Večina strokovnih in znanstvenih področij se danes razvija tako hi¬ tro, da novih izrazov slovaropisje ne more spremljati. Hkrati je terminološka doslednost in natančnost prav pri strokovnih in tehničnih besedilih ključnega pomena in tako tudi ključni pogoj za funkcionalen prevod. Preva¬ jalec ali prevajalska ekipa si zato pogosto us¬ tvari svoje lastne terminološke glosarje ali banke, ki naj bi pomagale pri zagotavljanju terminološke enotnosti vsaj za določeni pre¬ vajalski projekt, če že ne za vso stroko. Za ta namen so na voljo številna program¬ ska orodja, s katerimi je mogoče terminološke vnose strukturirati, posodabljati, povezovati med seboj in po njih iskati. Standardni termi¬ nološki vnos je sestavljen iz številnih polj (Amtz/Picht, 1995: 239), ki določeni termin ustrezno opredeljujejo, npr. izvirni termin, de¬ finicija, primer iz besedila in vir, klasifikacij¬ ski ključ, prevodi, sinonimi in antonimi, gra¬ fični prikaz itd. Pri računalniških programih za sestavo terminoloških bank se polja pri vnosu v grobem delijo na glavo vnosa (tam so shranjeni upravni podatki, npr. datum vnosa, ime vnašalca, datum zadnje spremembe, ime tistega, ki je spremenil besedilo, zaporedna številka, podatki o prevajalskem projektu itd.), indeksna polja (termin v različnih jezi¬ kih, sinonimi itd.), besedilna polja (definicija, opomba, primer itd.) in atributna polja (slov¬ nični kvalifikatorji itd.). Starejši sistemi (npr. Eurodicautom, termi¬ nološka banka evropske komisije) so sicer omogočali vnašanje številnih jezikovnih, stro¬ kovnih in upravnih podatkov, niso pa zago¬ tavljali navzkrižnih povezav med vnosi in po¬ sameznimi izrazi ter izmenljivosti podatkov. Sodobni programi za sestavo terminoloških bank omogočajo oblikovanje sheme vnosa v skladu s specifičnimi potrebami prevajalskega projekta, navzkrižne povezave, ki terminološ¬ ke vnose strukturirajo v semantične mreže, grafične prikaze, v zadnjem času pa so bili oblikovani tudi standardi za zapis tovrstnih podatkovnih zbirk, ki zagotavljajo izmenlji¬ vost le-teh (MARTIF; ISO 12200) (Reinke/ Schmitz, 1998). Programi za sestavo terminoloških bank so navadno vgrajeni v programe s pomnilnikom prevodov ali so del istega programskega pa¬ keta. Med najpogosteje uporabljanimi je Mul¬ tiTerm podjetja TRADOS, sledijo pa mu STAR-ov Termstar, ATRIL-ov TermWatch in drugi. V terminologiji se odpirajo nove poti s spoznanji korpusnega jezikoslovja. Računal¬ niška zbirka besedil z določenega strokovne¬ ga področja je izredno dragocen vir pri pripra- 50 MOSTOVI 1999/XXXIII vi terminoloških bank, če pa imamo na voljo ustrezna računalniška orodja, je mogoče le-to celo delno ali povsem avtomatizirati. Z upora¬ bo vzporednih korpusov je mogoče iz izho¬ diščnega besedila avtomatsko pripraviti sez¬ nam morebitnih terminoloških izrazov in nato na podlagi vzporednih konkordanc iz ciljnega besedila izluščiti predloge za ustreznice pre¬ vodov. To bi bil nedvomno hiter in učinkovit način za oblikovanje terminoloških bank za določeno področje, saj nam hkrati omogoča tudi vpogled v dejansko rabo termina v bese¬ dilu. Žal je predpogoj za to ustrezna zbirka vzporednih besedil v elektronski obliki, ki je pogosto ni enostavno dobiti. Preskus pomnilnika prevodov na daljšem besedilu - strokovni katalog Vademecum Lekove domače lekarne Ker se prave zmogljivosti pomnilnikov pre¬ vodov pokažejo šele pri večjih podatkovnih zbirkah in daljših prevajalskih projektih, smo želeli enega od programov s pomnilnikom prevodov preskusiti na obširnejšem besedilu. Cilj preskusa je bil: - z vzporejanjem že prevedenega besedila oziroma več besedil ustvariti čim večji pomnilnik prevodov, - preskusiti tako pridobljeni pomnilnik pre¬ vodov na krajšem besedilu z enakega po¬ dročja oziroma v okviru enakega prevajal¬ skega projekta. Pri tem se je najprej pojavilo vprašanje, kje najti primemo zbirko besedil oziroma daljše besedilo, ki bi bilo v elektronski obliki na voljo kot izvirnik in prevod, hkrati pa bi ustrezalo orisanim merilom za primerna bese¬ dila (faktor ponavljanja itd.). Po nekaj začet¬ nih neuspehih seje na našo prošnjo za sodelo¬ vanje odzvalo ljubljansko podjetje Lek in nam za raziskovalne namene prijazno poslalo slovenski izvirnik in prevod v angleščino Va¬ demecum Lekove domače lekarne 1995. Besedilo v celoti obsega približno 12.700 besed ali 88.000 znakov, gre pa za katalog iz¬ delkov Lekove domače lekarne. V njem so po kratkem uvodu opisani posamezni preparati v obliki, značilni za zdravila (sestava, delova¬ nje, indikacije, kontraindikacije, doziranje in uporaba, stranski učinki itd.). Besedilo je po svoji makrostrukturi sicer katalog, a ker je pravzaprav sestavljeno iz manjših, ponavlja¬ jočih se enot, je prevladujoča besedilna vrsta vložni listek (tj. navodila za uporabo zdravil). Zgradba teh manjših enot se ravna po ustalje¬ nem (deloma celo zakonsko predpisanem) vzorcu, zato je mogoče že vnaprej pričakova¬ ti, da bo veliko ponavljanja. Besedilo vsebuje precej strokovne terminologije medicine, far¬ macije in farmakologije, zato bi za prevajanje potrebovali predvsem dobro terminološko banko, ker pa nas je pri preskusu zanimalo de¬ lovanje pomnilnika prevodov, terminološke banke za ta projekt nismo izdelali. Preskus je bil izveden s programom ATRIL Deja Vu (več o programu Benis, 1998), ki v demo verziji edini omogoča izde¬ lavo večjih pomnilnikov prevodov z vzpore¬ janjem. Za izdelavo pomnilnika prevodov smo uporabili dve tretjini besedila, izvirnika in prevoda (približno 9.000 besed), pri tem pa nismo vključili uvoda. V pomnilnik je bilo vključeno tudi kazalo, kar je treba upoštevati pri razlagi rezultatov, predvsem polnih zadet¬ kov. Vsa imena zdravil v naslovih posamez¬ nih odsekov so bila tako polni zadetek, ker so bila prevedena že v kazalu. Pomnilnik je po popravkih rezultatov vzporejanja vseboval 840 prevodnih enot. Za sam preskus tako pri¬ dobljenega pomnilnika je bila uporabljena zadnja tretjina besedila (približno 3.000 be¬ sed). Preskus je potekal tako, da smo v progra¬ mu Deja Vu ustvarili nov prevajalski projekt, določili za izhodiščni jezik slovenščino in ciljni jezik angleščino ter projektu priredili pomnilnik prevodov, ki smo ga ustvarili prej z vzporejanjem. Stopnjo meglenosti (fuzziness) MOSTOVI 1999/XXXIII 51 lahko nastavimo od 1 do 9; pri tem 9 pomeni najvišjo stopnjo tolerance. Za preskus smo iz¬ brali meglenost 7. Ko so bile splošne nastavi¬ tve za projekt končane, smo lahko uvozili iz¬ hodiščno besedilo, torej zadnjo tretjino Vade- mecuma. Programje besedilo razdelil na pre¬ vodne enote in samodejno pred začetkom pre¬ vajanja v pomnilniku prevodov poiskal vsa polna in meglena ujemanja. To opravilo je tra¬ jalo nekaj minut, nato pa so se na zaslonu v ciljnih poljih pokazali vsi polni zadetki, oz¬ načeni z zeleno, in vsi megleni zadetki, oz¬ načeni z vijolično barvo. Preskusno besedilo je obsegalo 375 pre¬ vodnih enot. Zaradi boljše preglednosti rezul¬ tatov pri polnih zadetkih v celoti navajamo vse, ki so se pojavili več kot dvakrat, kajti ti deloma sodijo v samo shemo besedilne vrste. Posebej so navedeni tudi vsi polni zadetki, ki so rezultat prevedenega kazala (imena zdra¬ vil). Meglenih zadetkov ne navajamo posebej, upoštevani pa so bili le »uporabni« predlogi. V oklepajih spodaj so navedeni odstotki od skupnega števila prevodnih enot v presku¬ snem besedilu. Polni zadetki: Sestava 10 Indikacije 7 Kontraindikacije 7 Doziranje in uporaba 8 Registracijski status 10 Zdravilo se sme izdajati tudi brez zdravniškega recepta. 6 Delovanje 8 Previdnostni ukrepi 3 Zadetki iz kazala: 14 Drugi polni zadetki: 9 Skupno število polnih zadetkov: 82 (21,8%) Megleni zadetki: 26 (6,9%) Skupno število zadetkov: 108 (28,7%) Glede na to, daje bil preskusni pomnilnik prevodov razmeroma majhen, je zgornji re¬ zultat kar zadovoljiv. Če bi ob tem prevajal¬ skem projektu uporabljali še kakovostno ter¬ minološko banko, bi bilo z uporabo programa s pomnilnikom prevodov mogoče prihraniti približno tretjino časa, ali z drugimi beseda¬ mi, program bi samodejno z uporabnimi pre¬ vodi nadomestil okrog 33% besedila, saj bi v vseh prevodnih enotah brez zadetka nadome¬ stil vsaj strokovne termine, teh pa je precej. Po dmgi strani se moramo zavedati, daje bilo preskusno besedilo specifično zaradi ponav¬ ljanja, saj so polni zadetki omejeni na približ¬ no deset prevodnih enot, ki se ponavljajo v vsem besedilu. Drugih polnih zadetkov je bilo razmeroma malo, megleni zadetki pa kljub uporabnim predlogom še vedno terjajo preva¬ jalčevo delo. Če bi se podjetje Lek zgolj na podlagi zgornjih rezultatov odločalo, ali naj pri preva- janjue svojih besedil začne uvajati programe s pomnilnikom prevodov, odločitev ne bi bila lahka. Že programska oprema je precejšnja naložba, poleg tega pa je treba zagotoviti us¬ trezno strojno opremo in infrastrukturo, orga¬ nizirati izobraževanje delavcev in izdelati po¬ vsem novo strategijo upravljanja besedil in podatkovnih zbirk. To je dolgotrajen in zahte¬ ven proces, ki ga pogosto otežuje še nenaklo¬ njenost prevajalcev novim tehnologijam. Če si ob vsem tem trudu podjetje lahko v najbolj¬ šem primem obeta za trideset odstotkov večjo učinkovitost prevajalcev, je to morda premalo tehten razlog za tako globok poseg v ustaljeno prevajalsko delo. Dodati je treba, da so pomnilniki prevodov zares dragoceni pri prevajanju novejših raz¬ ličic že kdaj prej prevedenih besedil. Tu bi bi¬ lo »ročno« primerjanje stare in nove različice dolgotrajen in dolgočasen postopek, če pa imamo na voljo že izdelan pomnilnik prevo¬ dov prejšnje različice, nas ta samodejno opo¬ zori na razlike, drugo pa opravi sam. Mnogi 52 MOSTOVI 1999/XXXIII uporabniki tovrstne programe uporabljajo večinoma za to. Po dragi strani pa se je pri nekaterih upo¬ rabnikih v tujini - podobno kot pred leti ob strojnem prevajanju - pojavila težnja, da bi z načrtnimi posegi v produkcijo besedila pri¬ pravili tako, da bi bila primernejša za računal¬ niško obdelavo, v tem primera za prevajanje s pomnilniki prevodov (Brangs, 1996). Tako bi pisce besedil navajali na rabo t.i. nadzorova- negajezika (controlled language), npr. krajših povedi, omejenega števila stavčnih struktur ipd., in s tem sčasoma dosegli nekakšno stan¬ dardizacijo jezika ne le na terminološki, am¬ pak tudi na skladenjski in slogovni ravni. Načelo nadzorovanega vnosa, ki zagotavlja sprejemljiv iznos (controlled input - accep- table output), se je s pridom že uveljavilo v nekaterih segmentih strojnega prevajanja (Hutchins, 1992; Eijk, 1998), vendar je vpra¬ šanje, ali ta način dolgoročno obeta uspeh tudi v računalniško podprtem prevajanju. Kljub upravičenim pomislekom si oglejmo nekaj primerov meglenega ujemanja opisane¬ ga besedila Lekove domače lekarne, ki kaže¬ jo, da so kljub nadvse standardizirani besedil¬ ni vrsti vložnega listka pri zdravilih precejš¬ nje razlike. Navedeni primeri so zbrani iz od¬ sekov z naslovom Kontraindikacije. - Zdravila ne smejo jemati ljudje, preobčut¬ ljivi za sestavine zdravila, ljudje s porfirijo, jetrno in ledvično okvaro, poškodovano sluznico želodca in dvanajstnika ter krvavi¬ tvijo iz prebavil, preobčutljivi za nesteroid- ne antirevmatike, nagnjeni h krvavitvam. - preobčutljivost za acetilsalicilno kislino in ibuprofen, bolniki z razjedo želodca ali dvanajstnika - Gela Diverin ne smejo uporabljati ljudje, ki so preobčutljivi za ibuprofen, drage neste- roidne antirevmatike, in tisti, ki so nagnjeni k alergijam. - Gela Diverin ne smemo nanašati na poško¬ dovano kožo. - Miospraya ne smemo pršiti na poškodova¬ no kožo, v oči in telesne odprtine. - Inhaliranje kapljic Mentoklar ni dovoljeno pri preobčutljivosti za eterična olja, bron¬ hialni astmi in oslovskem kašlju. - Gela Mentoklar ne smemo uporabljati na poškodovani koži, pri preobčutljivosti za eterična olja, bronhialni astmi in oslov¬ skem kašlju. - preobčutljivost za sestavine zdravila, suho vnetje nosne sluznice - Kapljic ne smemo jemati pri napredujočih sistemskih boleznih: tuberkulozi, levkozah, kolagenozah in multipli sklerozi ter pri znani preobčutljivosti za izdelek. - Kapljic ne smejo uživati bolniki z jetrno boleznijo, razjedo želodca ali dvanajstnika in otroci, stari manj kot 6 let. - Nosečnicam in otrokom, starim manj kot 6 let, odsvetujemo jemanje kapsul. - Zdravila se ne sme uporabljati v prvih treh mesecih nosečnosti in pri preobčutljivosti za njegove sestavine. - TRIANOLA ne smejo jemati moški, ki so preobčutljivi za katerokoli sestavino zdra¬ vila. Kontraindikacije so deloma opisane v obli¬ ki povedi, deloma pa zgolj naštete v alinejah. Pri povedih se pojavlja precej različnih izraz¬ nih variacij za isti pomen, namreč odsvetova¬ nje: ...ne smejo jemati ljudje..., ...ne smemo uporabljati..., ...ne smemo jemati..., ...ne sme¬ jo uživati bolniki..., ...odsvetujemo jemanje..., ...ne smejo jemati moški...., ...ni primeren za ljudi..., ...ne smemo uporabiti..., ...ni dovolje¬ no... V nekaterih primerih je zdravilo navede¬ no z imenom (TRIANOLA), drugod z obliko in imenom (gel Mentoklar), ponekod zgolj z obliko (kapljice), ponekod pa je omenjeno le zdravilo. Več možnosti je tudi pri preobčutlji¬ vosti za sestavine zdravila: ...preobčutljivi za sestavine zdravila..., ...preobčutljivost za se¬ stavine zdravila..., pri znani preobčutljivosti za izdelek..., ...pri preobčutljivosti za njegove MOSTOVI 1999/XXXI11 53 sestavine..., ...preobčutljivi za katerokoli se¬ stavino zdravila. Takih variacij je še več, a jih tu ne bomo naštevali, kajti želeli smo pred¬ vsem pokazati, na kako različne načine se že v tako »strogi« besedilni vrsti izražajo podob¬ ne ali enake vsebine. Večja doslednost v izra¬ žanju bi nedvomno pomenila tudi boljše re¬ zultate pri prevajanju s pomnilnikom prevo¬ dov, kako pa bi ta vplivala na komunikativno funkcionalnost besedila, je drugo vprašanje, ki se mu v okviru tega prispevka žal ne more¬ mo podrobneje posvetiti. Zaključek Programi s pomnilnikom prevodov imajo to¬ rej svoje omejitve in za zdaj ne prinašajo re¬ volucije v vse segmente prevajalskega dela. Na podlagi povedanega je vidno, pri kakšnih vrstah besedil ti programi največ obetajo, kot posledica pa iz tega izhaja tudi tip uporabni¬ ka. Izkušnje kažejo, da se finančna in časovna naložba v program s pomnilnikom prevodov samostojnim prevajalcem ne splača vedno, vsaj ne tistim, ki se srečujejo z zelo raznoliki¬ mi besedili. Tovrstna orodja so najbolj upo¬ rabna za podjetja ali ustanove, v katerih veli¬ ko prevajalcev prevaja veliko med seboj so¬ rodnih besedil z določenega - čim bolj ozke¬ ga - področja, lahko pa tudi prevajalskim agencijam, ki sodelujejo z velikimi naročniki. V takem okolju je možno izkoristiti vse pred¬ nosti, ki jih tovrstna orodja ponujajo, npr. da več prevajalcev prevaja isti projekt in prek računalniške mreže oblikuje obsežen pomnil¬ nik prevodov in pripadajoče terminološke banke, da se projekt prevaja v več jezikov hkrati, da je mogoč vpogled v napredovanje dela itd. V Sloveniji je uporabnikov tovrstnih oro¬ dij še razmeroma malo. Programe TRADOS Translator's Workbench, MultiTerm in Win- Align pri prevajanju zakonodaje in drugih evropskih dokumentov uporablja Služba Vla¬ de RS za evropske zadeve, vendar ta orodja tudi pri njih še niso povsem udomačena. Sčasoma se bodo te tehnologije verjetno uve¬ ljavile tudi v slovenskih podjetjih, vsaj v ti¬ stih, ki so izrazito mednarodno usmerjena in imajo svoje prevajalce. S pomnilnikom prevodov, ki sodi k preva¬ jalskemu projektu, se spreminjajo klasični od¬ nosi med naročnikom in prevajalcem. Na¬ ročnik lahko zahteva, da se za določeni pro¬ jekt uporabi določena programska oprema in jo celo sam zagotovi, prevajalec ali prevajal¬ ska agencija lahko dejstvo, da uporablja do¬ ločeni program, predstavi kot konkurenčno prednost, naročnik je prek pomnilnika prevo¬ dov »vezan« na izbrano prevajalsko skupino, če mu ta pomnilnika ob končanem projektu ne izroči; vse to se pojavlja v prevajanju kot tržni storitvi in prinaša temeljite spremembe v doslej uveljavljeni pretok besedil. Prvi pogoj, da je prevajanje s temi orodji sploh mogoče, pa je posredovanje izvirnega besedila v elektronski obliki. To po ugotovi¬ tvah prevajalcev pri nas in drugod še zdaleč ni samoumevno. Kljub prevladi računalnika v produkciji, obdelavi in pretoku besedil števil¬ ni naročniki prevode še vedno pošljejo na pa¬ pirju ali telefaksu. V prihodnje bo torej treba kaj narediti tudi za to. Pri tem bi bil najeno¬ stavnejši, pa tudi najradikalnejši ukrep ta, da bi naročnik pokril stroške za skeniranje in ob¬ delavo s programom za OCR oziroma pretip¬ kavanje. Pri nadaljnjem razvoju teh orodij se kaže več smeri. Za večje evropske jezike je zanimi¬ va integracija programov s pomnilnikom pre¬ vodov s sistemi za strojno prevajanje. Tako program za vse prevodne enote, za katere ni zadetka v pomnilniku prevodov, predlaga strojni prevod. Ker te možnosti za slo¬ venščino še nekaj časa ne bomo imeli, so za nas pomembnejše izboljšave pri znakovni podpori in prepoznavanju končnic pri sklanja¬ nju. Novosti se obetajo tudi pri iskanju me¬ glenih zadetkov, predvsem pri definiciji pre- 54 MOSTOVI 1999/XXXIII vodne enote in iskanja zadetkov na podpo- vedni ravni. Sodobne prevajalske tehnologije kljub svojim omejitvam prinašajo opazen napredek vsaj v določenem segmentu prevajalskega de¬ la - pri prevajanju ponavljajočih se besedil s tehničnih, znanstvenih, pravnih in drugih po¬ dročij, to pa je hkrati tudi tisti segment, v ka¬ terem se potrebe po prevodih najhitreje po¬ večujejo. Poznavanje teh orodij bo zato kma¬ lu postalo nujno za mnoge poklicne prevajal¬ ce, pri tem pa upamo, da se bodo orodja s svo¬ jim delovanjem postopno prilagajala jezikov¬ ni ustvarjalnosti prevajalcev in ne obratno. Viri: Amtz, R. in Picht, H. (1995). Einfuhrung in die Terminologiearbeit. Hildesheim, Ziirich, New York: Georg Olms. Benis, M. (1998). Review of AtriPs Deja Vu 2. Translation Journal 2(1). http://www. accurapid. com/j oumal/03TM2 .htm Brungs, B. (1996). Translation Memories als Komponente integrierter Ubersetzungssy- steme. Saarbriicker Studien zu Sprachdaten- verarbeitung und Ubersetzen. Saarbriicken: Universitat des Saarlandes. Eijk, P. v. d. (1998). Controlled Languages in Technical Documentation. Elsnevvs 7/1, str. 4—5. Erjavec, T. (1997). Računalniške zbirke besedil. Jezik in slovstvo, 42/2-3, str. 81-96. http://nl.ijs.si/et/Bib/SlKorpus/slKorpus-la2/ Falcone, S. (1998). Translation Aid Soft- ware. Translation Journal 2 (1). http://www. accurapid. com/j oumal/03 TM2. htm Heyn, M. (1998). Present and future needs in the CAT-world. http://www.dcu.ie/~salis/ cat&intr.htm Holloway, T. (1996). Translation Memory Software. ITI Bulletin, August 1996, str. 16-27. Hutchins, W. J.; Somers, H. L. (1992). An Introduction to Machine Translation. London: Academic Press. Reinke, U. in Schmitz, K.-D. (1998) Te- sting the Machine Readable Terminology In- terchange Format (MARTIF). Saarbriicker Studien zu Sprachdatenverarbeitung und Ubersetzen. Saarbriicken: Universitat des Saarlandes. Schiiller, T. (1995). Integrierte Uberset- zungssysteme. Saarbriicker Studien zu Sprachdatenverarbeitung und Ubersetzen. Saarbriicken: Universitat des Saarlandes. Seybold, M. (1995). Terminologievenval- tung unter Windows - pine vergleichende Untersuchung. Saarbriicker Studien zu Sprachdatenverarbeitung und Ubersetzen. Saarbriicken: Universitat des Saarlandes. Skubic, A. (1997). Računalniški programi za prevajanje. Mostovi XXXI, str. 28-37. Spies, C. (1995). Vergleichende Untersuc¬ hung von integrierten Ubersetzungssystemen mit Translation-Memory-Komponente. Saar¬ briicker Studien zu Sprachdatenverarbeitung und Ubersetzen. Saarbriicken: Universitat des Saarlandes. MOSTOVI 1999/XXXIII 55 Adriana Krstič Prevajanje zakonodaje Evropske unije Povzetek Prevajanje zakonodaje Evropske unije v slovenščino in slovenske zakonodaje v enega izmed je¬ zikov EU (glede na dosedanjo prakso je to angleščina) je eden največjih prevajalskih projektov zadnjih let v Sloveniji. Skupaj približno 160.000 strani besedil bi moralo biti prevedenih do vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Za obvladovanje tolikšne količine besedil so potrebni števil¬ ni usposobljeni prevajalci, premišljena organizacija dela, usklajevanje med prevajalci, uporaba enotnega izrazja, spremljanje prevoda od naročila do končnega izdelka, večkratno pregledova¬ nje prevoda, lektoriranje in strokovna redakcija. To delo je prevzel Prevajalski oddelek Službe Vlade RS za evropske zadeve. Prevajalcem je prevajanje lahko olajšano z dobrimi računalniški¬ mi programi, ki so že na voljo. Mednje spadajo različni slovarji v elektronski obliki, črkovalni¬ ki, tezavri, CD-romi, program za pomoč pri popravljanju besedil, programi za urejanje termino¬ logije in programi s pomnilnikom prevodov. Nekateri od njih so že vključeni v urejevalnike. V nadaljevanju bodo podrobneje predstavljeni problematika prevajanja in urejanja omenjenih be¬ sedil, tipi dokumentov EU in možnosti uporabe računalniških programov, namenjenih prevaja¬ nju takih dokumentov. Summary The translation of the European Union’s legislation into Slovene, and of Slovene legislation into one of the official languages of the EU, most probably English, is one of the largest translation projects undertaken in Slovenia. Approximately 160,000 pages of different types of legal docu- ments should be translated by the year when Slovenia plans to become a full member of the Eu¬ ropean Union. In order to control such a quantity of translation work it is necessary to employ numerous qualified translators, coordinate them, use consistent terminology, monitor a docu- ment which is to be translated ffom the request through to the final version, and provide expert revision and proof-reading of the translation. The Translation Unit within the Government Of¬ fice for European Affairs is responsible for this task. Translation work can be assisted by Com¬ puter software, including various electronic dictionaries, spelling checkers, thesauri, CDROMs, tools for text revisions, terminology management tools and tools based on translation memory, some of them already integrated into word processor. In the following chapters, various issues of translation management vvithin the Translation Unit will be presented: workflow manage¬ ment, types of documents to be translated and the scope of possible usage of translation tools. Splošni podatki Proces vključevanja Slovenije v EU med dru¬ gim pomeni prilagajanje in usklajevanje naše zakonodaje s pravnim redom EU. Podlaga za pregled usklajenosti obeh zakonodaj so pre¬ vodi zakonov EU v slovenščino in ustrezne slovenske zakonodaje v enega od uradnih je¬ zikov EU, najpogosteje v angleščino. Že dalj¬ nega leta 1958 je Svet, danes znan kot Svet EU, uveljavil svojo prvo uredbo, v kateri je določeno, da so uradni jeziki držav članic uradni jeziki Skupnosti in hkrati delovni jezi¬ ki vseh ustanov Skupnosti. Druga postavka iz praktičnih razlogov sicer ne velja več, zato se 56 MOSTOVI 1999/XXXIII namesto enajstih jezikov kot delovna jezika uporabljata večinoma le angleščina in fran¬ coščina in se potem prevajata v druge jezike. Ko bo Slovenija postala polnopravna članica EU, bo tudi slovenščina uradni jezik v Brus¬ lju, zakonodaja EU pa za državo Slovenijo in njene državljane zavezujoča. To pomeni, da se bodo vsi dokumenti, kijih uradno izdajajo organi EU, pisali oziroma prevajali v slo¬ venščino. Največja naloga pa nas čaka v ob¬ dobju pred pridružitvijo. Do takrat (200?) je treba prevesti približno 100.000 strani urad¬ nih dokumentov, kolikor jih je bilo napisanih od nastanka Evropske skupnosti za premog in jeklo (1951) do danes. Poleg tega posamezni organi EU na leto izdajo približno 5000 strani novih dokumentov, in te je prav tako treba prevesti. Slovenske zakonodaje, ki mora biti prevedena, naj bi bilo za 60.000 strani. 1 ' 1 Evropska zakonodaja se večinoma prevaja iz angleščine, vendar je zaradi natančnosti ter¬ minologije izvirnik treba pregledati tudi v francoskem ali nemškem jeziku. Slovenska zakonodaja se praviloma prevaja v angleški jezik. Razlog za tako odločitev je povsem praktičen - največ je prevajalcev za angleški jezik, hkrati pa pregled usklajenosti zakono¬ daj poteka v angleščini. Časa, ki ga ima Slovenija na voljo za pre¬ vod te izredne količine strani, ni veliko. Za ta¬ ko delo so potrebni številni usposobljeni pre¬ vajalci in dobra organizacija, ki vključuje us¬ klajevanje med prevajalci, pregled nad že pre¬ vedenimi dokumenti, spremljanje prevoda od naročila do končnega izdelka, strokovno re¬ dakcijo, lektoriranje in urejanje terminologije. Prevajanje je organizirano v Oddelku za pre¬ vajanje Službe Vlade RS za evropske zadeve (v nadaljevanju Oddelek za prevajanje SVEŽ). Zdaj je v tem oddelku 24 zaposlenih: [l] Poročilo Darje Erbič o prevajalskih nalo¬ gah v okviru vključevanja RS v EU, SVEŽ, januar 1998 vodja, organizatorka prevajanja, 16 prevajal¬ cev, lektorici, terminologinji, pravnica redak¬ torica in tajnica. Večina prevajalcev sedi po resornih ministrstvih ali službah - tako imajo neposreden stik s strokovnjaki za posamezna področja, s katerih so besedila, kijih prevaja¬ jo. Dokumente EU in ustrezno slovensko za¬ konodajo prevajajo tudi zunanji prevajalci prek Prevajalsko-lektorske službe pri Uradu predsednika Vlade RS. Aprila je izšel razpis za zunanje sodelavce in nove redno zaposlene. Organizacija prevajanja V tem poglavju bo najprej predstavljen pre¬ gled nad prevajanjem in nato še sam postopek prevajanja. Pri tolikšni količini besedil mora biti potek dela zelo pregleden in natančno vo¬ den. V nadaljevanju bodo predstavljene vrste dokumentov, ki se prevajajo, saj je le na tej podlagi mogoče proučevati olajšave pri delu, ki jih ponujajo različna računalniško podprta prevajalska orodja. Sledila bo predstavitev uporabe teh orodij v Prevajalskem oddelku SVEŽ, možnosti za njihovo nadaljnjo upora¬ bo in njihove dejanske uporabnosti. Načrtovanje dela 121 Za učinkovito izvajanje tako velikega prevajal¬ skega projekta, kot je prevajanje evropske in slovenske zakonodaje, sta pomembna na¬ tančno računalniško spremljanje delovnega poteka in dostop do prevodov za vse, kijih bo¬ do potrebovali pri pripravah za vstop RS v EU. Prevod se opremi z zaporedno številko, vrsto in s področjem dokumenta, z datumom na¬ ročila, rokom, s popolnimi podatki o naročni¬ ku, z referenčno številko (za evropsko zakono- [2! Vzpostavitveni dokument projekta »Prevo¬ di in terminologija« v okviru Informacij- sko-dokumentacijskega centra RS, ki se vzpostavlja kot podpora pri vključevanju RS v EU (avtorji Darja Erbič, Breda Zužič Žerjal, Miran Željko, Adriana Krstič) MOSTOVI 1999/XXXI11 57 dajo je to t. i. številka CELEX, za slovensko pa SOP - slovenska oznaka predpisa), s popolnim naslovom dokumenta, z izhodiščnim in ciljnim jezikom, s številom strani ali računalniških znakov, z imenom avtorja dokumenta, priskr- bovalca, tj. organa, kije za prevod odgovoren, predvidenega prevajalca, lektoija in redaktoija ter s stopnjo zanesljivosti prevoda. Postopek prevajanja Dokumente, ki se prevajajo v Prevajalskem oddelku SVEŽ in z zunanjimi sodelavci, lah¬ ko razdelimo v tri sklope: 131 - pravni red EU oziroma t. i. acquis com- munautaire, ki obsega primarno zakonodajo (ustanovitvene pogodbe in njihove dopolnitve ter pristopni sporazumi), sekundarno zakono¬ dajo (direktive, uredbe, odločbe, priporočila in mnenja) in dmge zavezujoče dokumente (tehnični predpisi, sodbe Sodišča Evropskih skupnosti itd.). Sekundama zakonodaja se na¬ naša na najrazličnejša področja EU, najobsež¬ nejša pa je na področju notranjega trga in kmetijske politike; - slovenska zakonodaja, ki jo je treba pri¬ lagoditi zakonodaji EU. Pri tem je treba upo¬ števati, da se bo en dokument v postopku us¬ klajevanja prevajal večkrat - od osnutka do končne različice; - dmgi dokumenti (Državni program za prevzem pravnega reda EU s sprotnim spre¬ minjanjem in dopolnjevanjem, pogajalska iz¬ hodišča, programi PHARE itd.). Celoten delovni potek prevajanja je razde¬ ljen na več stopenj. Na prvi stopnji se prevaja¬ ni dokument predhodno obdela in opremi z re¬ ferenčnim gradivom. Pogoj za kakršnokoli de¬ lo s pomnilnikom prevodov je izvirnik v elek¬ tronski obliki. Zakonodaje EU ni težko dobiti v tej obliki, saj so vsi pravni viri shranjeni v bazi CELEX , ki je dostopna na CD-romu, z uporabniškim geslom pa tudi prek interneta. 131 glej [1] Slovenske zakone prav tako lahko dobimo v elektronski obliki prek domače strani Držav¬ nega zbora RS (http://www.dz-rs.si/si/indeks_ main.html). Izbrani prevajalec v Prevajalskem oddelku SVEŽ ali resornem organu oziroma zunanji sodelavec dobi po možnosti dokument v elektronski obliki in ustrezno referenčno li¬ teraturo. Že med prevajanjem se posvetuje s strokovnjakom za posamezno področje. Prvi pregled prevoda opravi prevajalec skupaj s ko¬ legom. Na tej stopnji poenoti terminologijo znotraj dokumenta (t. i. branje na štiri oči). Po posvetu s področnim strokovnjakom o uporab¬ ljenem izrazju prevajalec sestavi glosar. Z vzpostavitvijo informacijsko-dokumen- tacijskega centra (IDC) za podporo pri vključevanju Slovenije v EU bodo olajšani tudi dostopi do baz podatkov, medsebojne po¬ vezave, evidentiranje prevodov in vodenje terminološke baze. Možnosti uporabe računalniških programov za prevajanje V Prevajalskem oddelku SVEŽ delamo v okolju Word for Windows 95 in uporabljamo jezikovna orodja za urejanje besedil, ki so na razpolago v Oknih. Uporablja se črkovalnik, angleški tezaver, poleg tega pa so na voljo še Amebisovi elektronski slovarji in slovarji na CD-romih. Slovarji v knjižni obliki še vedno niso izgubili svojega čara, saj prevajalci po¬ gosteje posežejo po njih kot po računalniških različicah. Urejevalnik besedil bi bil vsekakor izkoriščen bolje, če bi prevajalci poznali vse možnosti, ki jih ponuja. Splošna izobraževa¬ nja za delo z Wordom dajo prevajalcem pre¬ skromen vpogled v njegovo dejansko uporab¬ nost. Ena od potreb je izobraževanje za preva¬ jalce, kjer bi se seznanili z operacijami, kijih urejevalnik besedil lahko olajša (upravljanje dolgih besedil, ustvarjanje svojega slo¬ varčka). Zelo dobra referenca je slovar Euro- dicautom, ki ga ureja Prevajalska in termino¬ loška služba Evropske komisije in je dostopen 58 MOSTOVI 1999/XXXIII prek interneta (http://eurodic.echo.lu). Pred kratkim smo začeli uporabljati računalniški program za prevajanje Translator’s Work- bench (TWB) in program za vodenje termino¬ logije MultiTerm 95, izdelka nemškega pod¬ jetja TRADOS. [4] Translator’s Workbench ali prevajalčeva delavnica TWB je prevajalsko orodje, ki deluje v ureje¬ valniku Word for Windows. Ima dva menija: meni TWB za oblikovanje (konfiguracijo) pomnilnika prevodov in meni za prevajanje, ki je vgrajen v Word. Pomnilnik prevodov je baza, ki vsebuje besedilne segmente v izho¬ diščnem in ciljnem jeziku. Segment je lahko stavek, glava ali besedni niz, ločen s končnim ločilom, z vejico, alineo, s podpičjem ali z drugim znakom. Pomnilnik prevodov lahko polnimo med prevajanjem v urejevalniku Word ali z že prevedenimi besedili. Tedaj mo¬ rata biti besedili v izhodiščnem in ciljnem je¬ ziku poravnani. Prvi segment izhodiščnega dokumenta se mora skladati s prvim segmen¬ tom ciljnega dokumenta, drugi z dmgim in ta¬ ko do konca. Poravnavo uredimo v programu WinAlign. Za hitro in organizirano delo mo¬ rajo biti pomnilniki prevodov razdeljeni na področja in biti jih mora veliko. Primarna za¬ konodaja bi glede na svoje posebnosti lahko bila v enem pomnilniku, posamezni doku¬ menti sekundarne zakonodaje pa razdeljeni po področjih. Ko začne prevajalec prevajati dokument z vključenim TWB, mu program poišče enak ali podoben segment v pomnilni¬ ku prevodov. Prevajalec mora predlog potrdi¬ ti, popraviti ali zavrniti. Možnost, da dobi predlog za segment, ki ga prevaja, je odvisna [4] O programih Translator’s Workbench in MultiTerm je podrobneje pisal Andrej Sku¬ bic, Mostovi XXXI/1, 1997. Pri sloven¬ skem izrazju sem upoštevala njegov članek. predvsem od količine podatkov, shranjenih v pomnilniku prevodov, in od ponavljanja posa¬ meznih segmentov v prevajanem dokumentu. Za shranjevanje v pomnilnik prevodov so primerna besedila, pri katerih sta že bili opravljeni strokovna in jezikovna redakcija, in besedila, kjer je preverjena enotna raba izrazja. Kadar pri prevajanju dokumenta pre¬ vajalec naleti na segment, ki seje v istem do¬ kumentu že pojavil ali pa je takemu segmentu podoben, pomnilnik ponudi rešitev. Za ka¬ snejše prevajanje pa shranimo le prevod, kije strokovno in jezikovno pregledan. Le tako je zajamčeno, da bo posamezen izraz v istem kontekstu vedno preveden enako. Pri začetni pripravi in polnitvi pomnilnika z že prevedenimi besedili je treba poravnati izvirnike in narejene prevode, to pa je lahko dokaj zamudno. Besedilo je treba razstaviti na segmente. V Prevajalskem oddelku SVEŽ zdaj poteka poravnava predhodno prevedenih besedil ob pomoči Oddelka za prevajanje pri Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevajalcem se zdi delo s pomnilnikom prevodov zanimivo, a privajanje nanj je dol¬ gotrajno. Na začetku, ko v pomnilniku še ni veliko prevodov, je delo z njim zamudnejše kot »navadno« prevajanje z morebitnim iska¬ njem po že narejenih podobnih prevodih. Pre¬ den bo prevajanje s TWB resnično steklo, bo treba vložiti veliko truda v poravnavo preve¬ denih besedil, veliko praktičnega dela in vo¬ lje. Šele po tej stopnji bi bilo prevajalčevo de¬ lo občutno olajšano. Predvidevamo lahko, da se bo TWB obne¬ sel pri prevajanju tistega dela slovenske zako¬ nodaje, ki ga bo treba uskladiti z zakonodajo EU. Posamezen dokument se bo prevajal večkrat - od osnutka in vmesnih preverjanj do končne različice. Za uporabo iz pomnilnika bo zadoščal le prvi prevod, ta pa bo pri na¬ daljnjem spreminjanju in dopolnjevanju pre¬ vajalcu ponujal prevedene rešitve. MOSTOVI 1999/XXXI11 59 Urejanje terminologije Učinkovito, hitro in kakovostno prevajanje mora biti podprto z urejenimi terminološkimi bazami. V Prevajalskem oddelku SVEŽ za to uporabljamo program MultiTerm 95, ki deluje v okolju Okna. Omogoča vnašanje, vodenje in iskanje izrazov in spodbuja doslednost pri rabi terminologije. V letu dni, odkar ga upo¬ rabljamo, se je izkazal za resnično uporaben pripomoček za urejanje terminologije. Deluje v omrežju v centralnem oddelku, upamo pa, da bodo tudi prevajalci po posameznih resor¬ jih kmalu vključeni vanj. Prevajalci bodo imeli možnost branja celotne baze in vnašanja izrazov s svojega področja. Program omo¬ goča, da terminolog z izdelavo šablone nad¬ zoruje bazo in »predpiše«, kaj in kako se lah¬ ko vnaša, ter onemogoči nepooblaščeno spre¬ minjanje baze. MultiTerm ne spominja na klasične slovar¬ je. Deluje po načelu koncepta, to pomeni, da lahko en vpis ( entry ) vsebuje vse izraze (so¬ pomenke), ki geslo opisujejo. Tako bo sloven¬ ska beseda zakon vpisana dvakrat, enkrat v pomenu »zakonska zveza«, drugič kot »splo¬ šno veljaven pravni predpis z najvišjo pravno močjo, podrejen ustavi« (SSKJ). Prav tako ne bomo skupaj vpisovali izrazov kot okolje in varstvo okolja, saj imata različen pomen. Za vsak vpis lahko uporabimo do dvajset jezikov. Ker vsi izrazi enega vpisa opisujejo en sam koncept, lahko po bazi iščemo v katerikoli je¬ zikovni smeri. V pogovorni vrstici samo izbe¬ remo izvorni in ciljni jezik ter vpišemo iskani izraz. Iščemo lahko tudi globalno - če v po¬ govorno okence vtipkamo *okolj*, bomo do¬ bili seznam vseh zadetkov, ki vsebujejo ta sklop črk. Besedilna in opisna polja omogočajo, da vsak vpis ali izraze v njem opremimo z dodat¬ nimi podatki in kvalifikatorji. Čeprav je baza MultiTerm, ko jo kupimo, prazna, še ni razlo¬ ga za obup. Če imamo urejene svoje slovarje v Wordovi tabeli, jih lahko prestavimo v obli¬ ko MultiTerm in nato v bazo uvozimo. V Pre¬ vajalskem oddelku SVEŽ smo začeli delati na podlagi glosarja Bele knjige o notranjem trgu, ki ga je v obliki MT z angleškimi, s francoski¬ mi in z nemškimi izrazi pripravila Termino¬ loška enota pri Evropski komisiji (1650 vpi¬ sov). V bazi je zdaj 5300 vpisov. S stališča Prevajalskega oddelka SVEŽ je delo s prevajalskim orodjem TWB perspek¬ tivno, delo brez programa MultiTerm v mrež¬ ni različici pa si pri skupini tridesetih preva¬ jalcev in številnih zunanjih sodelavcih težko zamišljamo. Pri TWB bo potrebna vztrajnost, da se bodo prevajalci navadili program upo¬ rabljati. Žal so priganjajoči prevajalski roki in pomanjkanje časa glavni razlog za počas¬ no uvajanje dela s prevajalskim orodjem TWB. 60 MOSTOVI 1999/XXXIII Lidija Šega Slovenske ustreznice za »management« Povzetek Aprila 1998 je Ekonomska fakulteta v Ljubljani pripravila razpravo o slovenskem poimenova¬ nju »managementa« in o razmerju med lastniki, upravljavci in ravnatelji. Članek je kratko poro¬ čilo o tem dogodku in predstavlja avtoričin prispevek k razpravi z jezikovnega stališča. Summary In April 1998 the Faculty of Economics organized a round table discussion on appropriate Slovene terminology conceming the govemance and management of enterprises with special emphasis on the relation betvveen owners, directors and managers. The article reports on that event and presents the author's contribution to the discussion from the linguistic point of view. Aprila 1998 je Katedra za management, pod¬ jetništvo in organizacijo pri Ekonomski fakul¬ teti Univerze v Ljubljani v sodelovanju s to¬ varno Lek pripravila posvetovanje o organi¬ zaciji z dvema glavnima temama: - problem poimenovanja pojmov, ki so po¬ vezani zlasti z upravljanjem in ravnate¬ lj evajnjem (managementom) in - razmerje med lastniki, upravljavci in rav¬ natelji (to je med lastniki, nadzornim sve¬ tom in upravo). Razpravo sta z uvodnimi referati spodbu¬ dila prof. dr. Rudi Rozman z Ekonomske fa¬ kultete v Ljubljani in prof. dr. Miran Mihelčič s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani; posvetovanje sta očitno namenila uveljavljanju besed ravnatelj za angleški ma- nager in ravnateljevanje za management kot ustreznejših poimenovanj za vloge in naloge, ki so povezane s to poslovodno funkcijo v or¬ ganizaciji. Razprava je bila izredno živahna in se je lotevala jezikovne problematike prevajanja ali neprevajanja te tujke in tudi vsebinskih razlikovanj, češ da je upravljanje izključna pravica in vloga lastnikov. Ob tem so se v raz¬ pravi zelo lepo pokazale razlike med ameriš¬ kim in nemškim sistemom upravljanja in do¬ datne nejasnosti, ki jih je v ponesrečenem po¬ skusu združevanja obeh sistemov v slovenski prostor vnesel zakon o gospodarskih družbah. Zanimivo pa je bilo tudi slišati, kako različno gledajo na ta vprašanja ekonomisti, organiza¬ torji, pravniki in jezikoslovci. Razprava je prav gotovo razjasnila nekate¬ re pojme in razmerja, vendar nisem imela občutka, da se bosta zaradi tega poimenova¬ nje ravnatelj in funkcija ravnateljevanja bis¬ tveno bolj uveljavila, čeprav ju je mogoče utemeljevati in imata v strokovnih krogih kar nekaj zagovornikov. Morda pa ju bo upošte¬ val zakonodajalec pri pripravi kakega novega zakona - in potem se bomo seveda tudi preva¬ jalci temu hitro prilagodili. V nadaljevanju je moj prispevek, ki sem ga pripravila za to razpravo. Poglobljene razpra¬ ve o celotni tematiki in prispevke posameznih referentov (delno v angleščini in delno v slo¬ venščini) pa lahko preberete v 3. lanski števil¬ ki Slovenske ekonomske revije (junij 1998). Prispevek k razpravi o upravljanju in ravna(teljeva)nju K razpravi se prijavljam kot jezikoslovka in prevajalka s posebnim veseljem do iskanja ustreznega izrazja in čim boljših približkov MOSTOVI 1999/XXXI11 61 slovenskega prevoda izvirniku. Pri tem me zlasti vodi želja po iskanju in uveljavljanju ustreznih slovenskih poimenovanj za angleš¬ ke (ali bolje rečeno ameriške) poslovne izra¬ ze, ki preplavljajo svet in jih tudi večina dru¬ gih jezikov po liniji najmanjšega odpora prev¬ zema kot tujke z edinim opravičilom »stro¬ ke«, daje njihov pomen tako samosvoj, da bi ob vsakem poskusu prevoda ta pravi pomen morda izgubili. In tu smo že pri eni od temeljnih dilem gle¬ de izbire ustreznega izraza: ali bi se kazalo preprosto opreti na tujko (management) ali na prevzeto besedo (menedžment), kot to do¬ kazano radi počnemo? Temu velja moj prvi NE in upam, da mi ga vsaj v tem krogu in v tej zvezi ni treba posebej utemeljevati. Ne morem pa si kaj, da ne bi tudi te priložnosti izkoristila za poziv našim izobraževalnim za¬ vodom, ki zlasti to tujko vneto in vsevprek uporabljajo. Potem pa se čudimo, da iz šol prihajajo strokovnjaki managerji ali v naj¬ boljšem primem menedžerji - in dokler je in bo tako, utemeljeno dvomim o kakem poseb¬ nem uspehu slovenskega izraza za zaposlen¬ ca, ki se bo že po poimenovanju omejeval na ravnanje ali uravnavanje delovnega procesa oziroma ljudi, ki ga opravljajo, čeprav je ma- nager dejansko a person employed to mana- ge, i.e. to control or direct a part or ali of the work of other employees in a business. Angleški izraz manage pa vendarle pome¬ ni nekaj drugega kot »ravnati« in zlasti precej več. Pomeni obvladovati v najširšem obsegu zmogljivosti in znanja ( manage to do sth), po¬ trebnih za tako delovanje ali ravnanje v ka¬ kem (nenaklonjenem) okolju, da kljub teža¬ vam dosežeš cilj in ti uspe (samo za primer: risk management, change management, stress management in ne nazadnje radioactive waste management), torej urejati v veliko širšem smislu, kot je samo obvladovanje delovanja drugih ljudi, kar naj bi izražal drugi pomen besede manage, to je voditi; pa tudi to vode¬ nje ima v nasprotju z besedo splošnega pome¬ na lead še poseben prizvok: voditi k uspehu, voditi (delovne postopke, posle in sodelavce ali podrejene) k doseganju zastavljenih ciljev in skupaj s tem tudi usmerjati, kjer se beseda manage srečuje in prekriva s sopomenko di¬ rect. Z lahkim srcem bi ga prevajala tudi z be¬ sedo upravljati, in to še zlasti s pomenom upravljati kaj (npr. premoženje) za koga in/ali v korist koga dmgega (npr. lastnika): tako na primer upravnik posestva (kar je več kot os¬ krbnik) in ne nazadnje družba za upravlja¬ nje (angl.: management trust), ki sem ji zau¬ pala svoj certifikat. Kaj je pravzaprav narobe s tem, da lastniki damo svoje premoženje v upravljanje družbi ali posamezniku, ki to bo¬ lje zna od nas in nam obljublja povečanje pre¬ moženja prav z dobrim upravljanjem in ne ali ne samo z ravna(teljeva)njem. Prav nič ga ali mu ne ravna(teljuje) (?) in ga ne poravna¬ va, še uravnava ga ne in komaj da ga ureja. Pač pa z njim razumno ravna, ga gospodar¬ no upravlja, z njim gospodari ali posluje, tako da ob tem poslovanju, vodenju organiza¬ cije in uresničevanju zastavljenih ciljev (od načrtovanja do nadzora) oziroma z ustreznim poslovodenjem povečuje premoženje lastni¬ kov. Tako tolmačenje pomena glagola manage je moj drugi NE: ravnatelj ni niti smiseln niti lep prevod. In to ob vsem spoštovanju do gos¬ podov Hribarja in Pleteršnika, edinstvenega slovenskega slovaropisca. Vendar sta prvi in drugi izhajala iz nemškega prevoda enega od več pomenov tega glagola, to je direct (us¬ merjati, voditi, nadzirati, dajati navodila in ukaze itd.), od koder izvira nemški Direktor (in ne nazadnje hrvaški ravnatelj!). V nemš- ko-slovenskih slovarjih sta kot prevedek te funkcije še vedno navedena ravnatelj in direk¬ tor (brez ločevanja področja rabe). A naj tu pripomnim, da komajda v kakem sodobnem angleško-nemškem slovarju za angleški ma- nager zasledimo prevedek Direktor. Slovarji 62 MOSTOVI 1999/XXXI11 ohranjajo tujko Manager ali pa ponudijo dru¬ ge prevedke, npr. leitender Angestellter (eines Untemehmens), Geschaftsfuhrer, Leiter, Vor- steher ( predstojnik ), Fiihrungskraft, Verwalter (upravnik), Betriebsleiter, Betriebsfuhrer, Un- temehmensleiter in podobno (očitno z večjim poudarkom na vodenj u). Zavedam se, da s tem posegam v izho¬ diščno strokovno trditev današnjega posveto¬ vanja, da odločanju o lastnini oziroma njeni uporabi pravimo upravljanje (prof. Rozman). Naj mi bo oproščeno, vendar pod upravlja¬ njem razumem tudi vse tiste vmesne stopnje konkretnega delovanja v korist lastnine, o ka¬ terem danes lastniki (skupščina delničarjev) komajda kaj vedo, zastopniki njihovih intere¬ sov (nadzorni sveti), ki jim včasih tudi pravijo kar upravljavci (Board of Directors - upravni odbor ?), pa so navadno sicer bolje obveščeni in tudi sprejemajo pomembnejše odločitve - vendar praviloma na podlagi ustrezno pri¬ pravljenega predloga uprave. In vse dokler se lastnina ohranja ali povečuje svojo vrednost, so vsi zadovoljni in lastniki ne kažejo prav nobenih posebnih želja po upravljanju. Zato bi morda — teoriji in znanstvenim spoznanjem navkljub - kazalo »obrniti ploščo« in ne vztrajati pri ponovni uvedbi sta¬ rih izrazov ravna(teljeva)nje in ravnatelj, ki sta tako ali drugače preživela svoj vek in ima¬ ta danes nekoliko neprijetno konotacijo preti¬ rano podrejenega položaja, ki ne omogoča dovolj prostih rok in široke palete obvlado¬ vanja vseh dejavnikov delovnega procesa z organizacijo in trgom vred, skratka doseganje ciljev organizacije (ali lastnikov) z ljudmi in vsemi drugimi viri, kar angleški izraz mana- gement, ki je najširša poslovodna funkcija, dejansko pomeni. Še veliko bolj vprašljiv, če ne kar nesprejemljiv, pa se mi zdi izraz rav- nalci ali ravnatniki za middle management, za kar bi morda vendarle lahko uporabili izraz vodstveni sodelavci ali — če že mora biti - za¬ poslenci na vodstvenih delovnih mestih ali kar najpreprosteje vodje oddelkov/progra¬ mov/projektov/služb. Nobenega razloga ne vidim, in nobene pametne utemeljitve, zakaj bi se morali takemu poimenovanju in izrazom vodenje, vodstvo in vodja tako nujno in do¬ sledno izogibati. In če že izraza »upravljanje in/ali vodenje« ter »uprava in/ali vodstvo« de¬ jansko ne bi bila sprejemljiva oziroma bi se ozko omejevala na upravni odbor in nadzorni svet, bi se z veliko lažjim srcem odločila za poslovodstvo in poslovodenje kot za ravna¬ teljstvo in ravnatelj evanje. (Čeprav vidim te¬ žave pri rabi izraza poslovodja, ker seje zanj že uveljavil in ustalil drug in drugačen po¬ men.) Ob uvajanju tujke manager v slovenski prostor v devetdesetih letih je morda vendarle prav, če povemo, da se je to izrazje tudi v Ameriki, od koder izhaja, uveljavljajo vzpo¬ redno s tako imenovano »managerial revolu- tion«, ki označuje dejanski prehod moči od lastnikov (ti so z javno prodajo delnic in pre¬ vlado institucionalnih lastnikov in državnega lastništva postali tako razpršeni, da se je nji¬ hova vloga upravljanja izgubila v formalnost) na sicer najete »zaposlence«, vendar dejan¬ ske upravljavce. Ta izraz s tem dodatnim po¬ menom se je zlasti po zadnji vojni nezadržno širil in so ga številni jeziki prav v tem pome¬ nu vodenja in upravljanja v pomenu celost¬ nega obvladovanja razmer v podjetju in oko¬ lju prevzeli kot tujko. Poleg tega se je prav modno razširil izraz management ne le v po¬ menu vodstva/uprave ali poslovodstva in poslovodenja, ampak tudi v svojem osnov¬ nem pomenu obvladovanja, uspešnega ure¬ janja in na podlagi strokovnih spoznanj us¬ treznega ravnanja s čim (waste manage¬ ment; HRM human resource management - ravnanje z ljudmi pri delu (?)) oziroma smo¬ trnega gospodarjenja s čim ( water manage¬ ment). Gre torej za razmeroma nov izraz ali vsaj za izraz z novim dodatnim pomenom tudi v izvirniku, to pa je razlog več, da ga pri iška- MOSTOVI 1999/XXXIII 63 nju slovenske ustreznice ne bi kazalo prevaja¬ ti z zastarelim izrazom, saj je ta dejansko po¬ menil drugačno razmeije med lastnikom in ti¬ stim, ki samo uravnava delovni proces in vanj kot ravnatelj vnaša razmeroma malo svojih pobud in rešitev ter je pri delu vsekakor veli¬ ko manj samostojen (da ne rečem prepuščen samemu sebi v dobrem in slabem), kot je po¬ slovodja ali (poslovni) vodja ali direktor, ki zato po najboljšem vedenju in sposobnostih »obvladuje« svoje okolje. Če se postavim še v bran slavistom: po¬ stavljeno vprašanje se mi zdi kot tisto o kuri in jajcu. Kdo naj ali lahko za tujko, ki se začne pojavljati, poznavalsko predlaga ustre¬ zen slovenski izraz? Ali bi morebiten predlog slavistov stroka priznala in sprejela? (Kdo je avtor prevedka »svetovni splet«, ki se je lepo prijel?) Menim, da ne bomo ničesar rešili s premetavanjem krivde z enih ramen na druga. Raje se večkrat pošteno in odkrito pogovori¬ mo. Strokovnjaki nam preprosto razložite pra¬ vo vsebino (dajo bomo lahko razumeli) in mi vam bomo s svojim poznavanjem jezika in besedotvorja po najboljših močeh pomagali iskati in najti primeren izraz, ki bo lepo slo¬ vensko zvenel in povedal to, kar hočete in kar v izvirniku pomeni. Zakaj je bil kak izraz v kakem obdobju z lahkoto sprejet - zdaj pa je to tako težko? Zavedati se moramo, da je jezik živ organi¬ zem, ki se hitro odziva na spremembe v oko¬ lju. In da so zlasti poimenovanja organizacij in funkcij ali organizacijskih funkcij, ki so praviloma opredeljene z zakonsko ureditvijo ali aktom o ustanovitvi, še posebej izpostav¬ ljena volji ali dogovoru tistih, ki o tem v ka¬ kem času in okolju odločajo. Zato je nujno ukrepanje stroke in jezikoslovcev že takrat, ko se nova ureditev pripravlja. Nov izraz se najprej uporablja »po sili razmer«, potem se uveljavi in utrdi, ljudje se ga navadijo in vsi ga »z lahkoto« uporabljajo. Ustaljena raba na¬ to prevlada in veliko več truda je treba vložiti v spreminjanje izrazja, če je to sploh še mo¬ goče in smotrno! Ali je bilo pri sprejemanju zakona o gospodarskih družbah kaj drugače? Danes, po petih letih, pa bi si komaj upala v izrazje, ki se je že ustalilo (če je še tako »ne¬ pravilno« ali »neustrezno«), ponovno vnašati zmedo in spremembe, saj to ne bi pomenilo le številnih sprememb zakonskih besedil, ampak tudi spremembe v vseh aktih vseh slovenskih dmžb in ponovno razlaganje partnerjem v svetu, kaj »zdaj« kak izraz pomeni. Preprosto po načelu, da je boljši ustaljen slab izraz (na primer self-management, ki smo ga uspešno tržili v svetu in se je vedelo, kaj pomeni) kot nenehno spreminjanje. Težko bo namreč raz¬ ložiti, da gre samo za spremembo (ali »popra¬ vek«) poimenovanja in ne tudi ali hkrati za dmgačno vsebino. Zato bi si dovolila predlagati, da hitro in dokler je še čas (dokler neustrezna raba še ni zmagala nad pravilnim ali lepim slovenski izrazom) najprej in sproti iščemo in uveljav¬ ljamo rešitve za novo izrazje, na primer: - corporate govemance - upravljanje (in/ali vodenje) podjetja/dmžbe - benchmarking - primerjalno zgledovanje (po boljših) - officers of a company - vodilni sodelavci - controlling - (finančno-poslovnafunkcija) Glede prepuščanja prevajanja zahtevnejših pojmov jezikoslovcem brez sodelovanja stro¬ ke lahko v imenu velike večine prevajalcev tr¬ dim, da si tega prav gotovo ne želimo. Večjo težavo vidimo v tem, da se - če nam tako delo že naložijo - žal pogosto nimamo s kom pos¬ vetovati ali pa si strokovnjaki sami niso edini o ustreznem izrazu. Res pa je, da bi bilo pogo¬ sto v prid lepemu in pravilnemu slovenskemu strokovnemu izrazju, če bi nam bila stroka včasih pripravljena prisluhniti ali nas priteg¬ niti k sodelovanju, ko se v slovenski prostor uvajajo novi pojmi ali novi načini poslovanja (potem bi morda Banka Slovenije nedavno ne uvedla sistema bruto poravnave v realnem 64 MOSTOVI 1999/XXXIII času za medbančne transakcije, ampak raje ureditev sprotnih poravnav posameznih plačil/zneskov v medbančnem poslovanju). Saj tudi prevajalci navsezadnje skrbno poslu¬ šamo in beremo, kaj reče in napiše stroka in kako kaj poimenuje, tako da je izrazje, ki ga uporabljamo v prevodih ali ga novinarji upo¬ rabljajo pri poročanju, pogosto le odsev de¬ janske rabe, pa če je ta s stališča znanstvene razlage še tako napačna. Osebno sem prepričana, daje tesno sodelo¬ vanje med jezikoslovci, poznavalci sloven¬ skega in tujih jezikov ter načel in pravil bese- dotvorja in med strokovnjaki s posameznih strokovnih področij edina prava pot, ki nas bo, če bomo vztrajno hodili po njej, postopo¬ ma - od izraza do izraza - pripeljala do us¬ treznega slovenskega izrazja. Zato so pomem¬ bne terminološke komisije, ki že delujejo ali se ustanavljajo zdaj tudi pri vladi in po mini¬ strstvih (ob pridruževanju Evropi in usklaje¬ vanju zakonodaje je za to gotovo ugoden, če ne že skrajni čas), ter redakcijske skupine za pregled besedil pred objavo v Uradnem listu (in morda še kje). Zavedati se moramo, da de¬ lo terminoloških komisij ni opravljeno z opre¬ delitvijo posameznega izraza - konča se šele, ko tak usklajen najprimernejši izraz najde svoje mesto v večini besedil, v katera sodi, zlasti v zakonih, uredbah itd., od koder se ta¬ ko izrazje prenaša naprej in neopazno preide v splošno rabo. Di J in Kakšen je popoln prevod? Povzetek V starih časih seje zdelo, da popoln prevod ni možen - ali je lep ali zvest. Popolnemu prevodu pa se lahko približamo, če nam ni več cilj enakost besed, temveč enak učinek; tako kot je izvir¬ nik napisan za bralca izvornega jezika, mora biti prevod napisan za bralca prevodnega jezika, pri tem pa je treba čim bolj prenesti duha in vsebino sporočila. Summary Perfection in translation was simply out of the question in the old days. The old saying on the dichotomy betvveen the faithful and the beautiful, facetious as it may sound, actually hit the nail on the head. With the concept of loyalty hitched to a word-for-word equivalence, there was a tyranny of words. No translation could possibly be both stylistically desirable and “faithful”. The principle of equivalent effect has broken that tyranny and made it possible to pursue per¬ fection in translation. The ultimate criterion of loyalty proper, as it is understood now, does not rely on the equivalence of words, but on the equivalence of effect. The target language text has to be stylistically as desirable to the target language reader as the source language text to its reader, while carrying the špirit and contents as closely as possible. That which was impossible when the words were immutable has become a meaningful objective, though stili very hard to achieve. MOSTOVI 1999/XXXI11 65 The establishment of a hard-to-achieve objective may sound exacting and “prescriptive”, but in fact the essence of the new approach is an emancipation of the shackled talents of the transla- tor. One is now free to utilize ali the rich potential of one's own language (the target language, usually). It is indeed a challenge to one's talent and command of linguistic resources. In order to come to a relatively satisfactory result, a fine personal taste is essential. But in ali cases it takes an intensive exertion of one's capabilities, with a rigorous demand on oneself, before one can produce a work which appears effortless enough to be appreciated by one's readers, usually with an element of lenient “openmindedness”. Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi se z do¬ ločenim prevodom prav vsi strinjali in menili, daje popoln, in malo verjetno je, da se bo to kdaj zgodilo. Mar to pomeni, daje vprašanje, ki sem si ga zastavil v naslovu, nesmiselno? Zakaj neki naj bi se potemtakem sploh trudili narediti nekaj, česar ni in kar ne more obsta¬ jati? Če teorijo o »enakem učinku« oklestimo vsega balasta, pomeni poskus, da bi definirali ideal popolnega prevoda, prevoda ki ne obsta¬ ja, ter hkrati raziskali, kako bi se mu v praksi približali, to pa z drugimi besedami pomeni, da bi naredili tak prevod, ki bi se kar najbolj približal idealu. V svojem članku, ki gaje ob¬ javil v eni zadnjih številk publikacije Babel, je gospod Nam Fung Chang analiziral moja načela ter načela uglednih jezikoslovcev Eu- gena A. Nida in Petra Newmarka. Svojo do¬ kaj objektivno študijo končuje s kritično pri¬ pombo, s katero pove vse: »Nidovo načelo di¬ namične enakosti preveč predpisuje in določa ... vendar pa je v primerjavi z Newmarkom in Jinom prav liberalen.« Poziva k »širšemu in odprtemu pristopu«, ki bi prevajalcu dajal »več svobode«. [1] Očitno je prepričan, da moje prizadevanje za ideal še bolj kot Nidovo ovira prevajalčevo svobodo umetniškega izra¬ žanja. Omenjene pripombe so odkrile, kako ver¬ jetno čutijo mnogi prevajalci, ki jim teorija prevajanja ni preveč po volji. Še posebej zani¬ miva pa sta oba strokovna izraza, kiju gospod Chang uporablja v filozofiji slovnice, s kateri¬ ma skuša razložiti položaj. Naš način imenuje »predpisujoč«, sam pa se zavzema za »opi¬ snega«. Opisni način ima pomembno vlogo v raz¬ voju teorije slovnice. Namesto da bi se slov¬ ničarji zanašali na določena predpisana pravi¬ la, iščejo norme v dejanski uporabi jezika. Ta¬ ko je angleški stavek »It’s me« po pravilih, ki jih zagovarja predpisujoči način, nepravilen, kajti zaimek, ki je v povedkovem določilu, bi moral biti v imenovalniku. Na dmgi strani pa slovničarji, ki zagovarjajo opisni način, trdijo, da je tovrstna uporaba pravilna, ker tako go¬ vori velika večina govorcev, ki jim je an¬ gleščina materni jezik. Opisni pristop vsem, ki govorijo angleško, daje svobodo, ki naj bi jo pravzaprav uživali, ter pravico, da uporab¬ ljajo jezikovne oblike, ki so zanje naravne in so za veliko večino ljudi učinkovito sredstvo za komuniciranje. In kaj bi opisni način pomenil za teorijo prevajanja? Verjetno je prav nasproten temu, kar naj bi bilo predpisujoče v načelih enakega učinka, ki ga zagovarjamo mi. Ali bi to pome¬ nilo, da bi morali raziskati resnične izdelke prevajalcev in uporabo le-teh določiti za nor¬ mo? Ali pa bi to pomenilo, daje vse, kar pre¬ vajalec naredi, dobro preprosto zato, ker ob¬ staja in to lahko opišemo, kot je? V teoriji prevajanja ni sklopa predpisu¬ jočih pravil kot nekdaj v starih slovnicah. Kri¬ tiki prevajanja pogosto ocenjujejo, koliko se prevod drži izvirnika, teoretiki pa se navadno ukvarjajo predvsem z merili za dober prevod. Ker prevajanje pomeni prehajanje iz enega je¬ zika v dmgega, nujno delamo primerjave vse- 66 MOSTOVI 1999/XXXI11 lej, kadar o prevajanju razpravljamo. E. Nida je naredil veliko s tem, da se ni več osredo¬ točal na primeijavo dveh besedil, izvirnika in prevoda, ampak je primerjal dva komunika¬ cijska procesa, ki pri tem potekata. Ker je v vsaki komunikaciji sredstvo besedila (pisnega ali ustnega) tisto, ki prenaša sporočilo, nova metoda primeijave ne zanemarja pomembno¬ sti besedila, osredotočanje na oba komunika¬ cijska procesa pa kaže, da moramo upoštevati različne jezikovne in kulturne zaplete, ki lah¬ ko vplivajo na prejemnikovo zaznavanje spo¬ ročila besedila. Sam sem v osnovi priredil Ni- dova načela tako, da sem prilagodil tista, za katera sem odkril, da so izhajala iz verskih in še posebej misijonskih zahtev ter odstranil os¬ tanke stare težnje po »prostem prevajanju«. Po mojem mnenju je oboje oviralo iskanje idealnega prevoda. Verjetno je prav zato gospod Chang dobil vtis, da so moja načela celo bolj »določeval- na« kot Nidova. Sam pa trdim, da pripomore¬ jo k boljšemu razumevanju ideala popolnega prevoda. Še vedno verjamem, da popolnega prevoda ni in ga verjetno tudi nikoli ne bo. Vendar pa nekdaj popolnost sploh ni prišla v poštev, ker je obstajalo večno razhajanje med doslednim in natančnim na eni strani ter le¬ pim na drugi. Prevajalčevo doslednost je ok¬ lepala tiranija besed. Če je prevajalec v teh razmerah hotel ustvariti prijeten prevod, seje moral odreči doslednosti. Z novim koncep¬ tom medjezikovne komunikacije vidimo, da je bila nekdanja zahteva po doslednosti v re¬ snici neutemeljena, kajti t.i. enake leksikalne enote ali skladenjske oblike, ki so bile osnova te trditve, sploh nimajo podobnih učinkov na sprejemnike v različnih jezikih. Če besedilo pušča vtis lepote pri bralcih, ki ga berejo v iz¬ virniku, ga morajo enako občutiti tudi bralci prevoda, če hočemo, da bo prevod dosleden in verodostojen. Z drugimi besedami to po¬ meni, daje sedaj popolnost pri prevajanju teo¬ retično možna, kajti prava doslednost lahko obstaja in v bistvu mora obstajati skupaj s pravo lepoto (pri tem z besedo »lepota« misli¬ mo na umetniške odlike besedila). Zato teorija o enakem učinku pravzaprav razbija tiranijo. Primerjal sem svobodo, ki jo prevajalec s tem pridobi, z Velikim modre¬ cem, legendarno opico - polbogom iz kla¬ sičnega kitajskega romana Xi Yu Ji.[ 2] Naj¬ bolj znana nadčloveška moč tega bajeslovne¬ ga junaka je sposobnost, da se prelevi v kate¬ rokoli obliko, ki si jo zaželi, prevajalec pa, os¬ vobojen tiranije besed, lahko uživa podobno svobodo pri ustvarjanju leksikalnih in skla¬ denjskih ali celo večjih sprememb. [3] Če je pri tej teoriji kaj določevalnega, po¬ tem mora to biti jasno definiran namen te svo¬ bode. Ta svoboda, ki jo sedaj uživa resen pre¬ vajalec, se v temeljih razlikuje od tiste, ki jo ima svoboden prevajalec. Medtem ko je bila zadnja pravzaprav svoboda pred prevodom, ker je bil svoboden prevajalec bolj osredo¬ točen na prizadevanje, da bi ustvaril »lepoto« po svoji lastni meri, kot pa na dosledno preva¬ janje sporočila, oziroma reproduciranja prvot¬ ne »lepote« izvirnika, pa se nova svoboda re¬ snega prevajalca razvija le, če z njo načne bo¬ gate vire jezika, v katerega prevaja, da bi v njem ustvaril takšno besedilo, ki bo vredno izvirnika. Ta odločenost je seveda bolj opisna kot do- ločevalna, kajti le kateri resni prevajalec ne želi ustvariti takega prevoda? Ali ni tako, da vsak resen prevajalec pozdravlja svojo osvo¬ boditev tiranije besed? Prav to je bilo bistveni vzrok, da sem sam tako navdušeno sprejel Ni- dovo teorijo v poznih 70. letih, potem ko sem se že več kot trideset let aktivno ukvarjal s teorijo in prakso prevajanja. Takoj mi je segla v srce, kajti pomenila je pravo luč razsvetlje¬ nja za moje mračne dileme v zvezi s staro teo¬ rijo prevajanja. Še pomembneje pa je, daje teoretična os¬ nova tega novega načina pravzaprav opisna, kajti celotna ideja temelji na empiričnem opa- MOSTOVI 1999/XXXI11 67 zovanju načina, na katerem poteka medjezi- kovna komunikacija. Uspešno uresničevanje te teorije v praksi pa je odvisno tudi od objek¬ tivne primerjave učinkov, ki jih ustvarita obe besedili v tako različnih jezikovnih okoljih. Čeprav je sedaj teoretično možno, pa je za¬ radi izredno zapletene narave medjezikovne komunikacije popoln prevod daljšega besedi¬ la le malo veijeten. Vsak narod ima svoj po¬ sebni sistem komunikacije. V njem so le zanj značilne jezikovne posebnosti. V besedilu je¬ zika, v katerega naj bi besedilo prevedli, so vedno elementi s pomenskimi odtenki, ki jih ni v izvirniku, in narobe. Pa vendar bo preva¬ jalec, kije predan svoji umetnosti, vedno lah¬ ko našel različne poti v prevodu, s katerimi bo dosegel učinke, ki bodo bolj ali manj podobni tistim, ki jih ima izvirnik. Dobro rešitev bo našel takrat, ko bo uporabil vso svojo ustvar¬ jalnost in hkrati izkoristil vse vire, ki so mu na voljo, da bo ustvaril različico, za katero bo menil, daje najbližja izvirniku. Ves proces pa zahteva od prevajalca, da intenzivno uporabi vso svojo umetniško nadarjenost. Je v tem procesu dovoljen prevajalčev osebni okus? Taje ne le dovoljen, ampak tudi pomemben. Književni prevajalec je umetnik in kam bi prišel umetnik, če ne bi imel izo¬ strenega osebnega okusa? Samo v obdobju nasprotja med natančnim in doslednim na eni strani ter lepim na drugi prevajalčev osebni okus ni bil nikoli polno upoštevan in spošto¬ van. Če je hotel biti prevajalec »dosleden« v tem smislu, se je moral ukloniti temu, za kar je njegov zdrav umetniški razum vedel, daje zanič. Sedaj, ko bolje razumemo celoten po¬ ložaj, se lahko zanašamo na svoj dobri okus, ko izkoriščamo vsa možna jezikovna sreds¬ tva, ki so na voljo v jeziku prevoda. Zdrav osebni okus je pravzaprav najpomembnejši samostojen dejavnik tega, kako uspešno se prevajalec približa idealu popolnega prevoda. Sele ko bo prevajalec s svojim osebnim okusom ocenil svoj trud, bo dosegel ta cilj. To seveda ne pomeni, da je lahko sam do sebe popustljiv. Ko je njegovo delo objavljeno in ga bralci sprejmejo - to pa je pravzaprav naj¬ višje priznanje za vsakega prevajalca - bo prevajalec razumel, da bo v bralčevem spo¬ štovanju do njegove umetnosti nujno navzoč tudi kanec uvidevnega »razumevanja«, kajti prevajalec ve bolj kot kdorkoli, da so v bese¬ dilu tudi določeni odtenki jezikovnih poseb¬ nosti, ki jih preprosto ni mogel rešiti in da to čutijo in vedo tudi bralci sami. Zato bo hvale¬ žen, ker bralci ne bodo preveč natančni. A če hoče doseči tak končni rezultat in učinek, bo moral biti sam do sebe najbolj zahteven. Prav to pa v resnici počne vsak resen umetnik pri svojem delu, ne glede na to, ali se na koncu zdi, da se pri svojem delu ni potrudil. Kakr¬ šnakoli njegova brezbrižnost bi samo zmanj¬ šala ali uničila vse možnosti, da to doseže. Opombe 1. Nam Fung Chang: Toward a Better General Theory of Equivalent Effect, Babel, Vol. 42 No. 1 p. 15 2. The Journey to the West, complete transla- tion by Anthony Yu, The University of Chi¬ cago Press 1997 3. Jin Di: The Great Sage in Literary Transla- tion, Babel, Vol. 35 No. 3 p. 158 Prevod: Maja Južnič - Sotlar 68 MOSTOVI 1999/XXXIII Majda Gregorka Nekaj misli ob glosarju Mazanje vozil Povzetek Glosar Mazanje vozil je nastal iž povsem praktičnih potreb. Prodajalci, zastopniki, serviserji, ne nazadnje tudi novinarji so se nemalokrat znašli v težavah, ko so hoteli stranki razložiti, kaj po¬ nujajo. V glosarju je zbranih blizu osemsto splošnih in predvsem strokovnih pojmov, ki se nana¬ šajo na mazanje vozil in so vezani na ponudbo tovrstnih izdelkov, ki prihajajo na slovenski trg iz nemško govorečih držav. Glosar je že nekaj let v redni rabi med uporabniki maziv. Z njegovo objavo želim pomagati kolegom prevajalcem, ki bi imeli težave pri prevajanju tovrstnih besedil. Slovarji in glosarji ne nastajajo iz umetniške ali literarne potrebe. Tehnični še zlasti ne. Na¬ stajajo iz potrebe, da bi ljudje razumeli infor¬ macije, sporočene v drugem jeziku. Bistvo slovarja je, da ponudi popolnoma ustrezen izraz, ki dvema človekoma, ki mislita in go¬ vorita v različnih jezikih, pomeni isto, po možnosti do zadnje podrobnosti. Takšen je se¬ veda idealen prevod tuje besede. V nekaterih enostavnih primerih, zlasti pri poimenovanju predmetov, je to mogoče. Tako brez posebnih težav prevedemo besedo vijak (primeri so iz tehnike, ker prevajam tehnična besedila in pišem tehnične glosaije). Pri dode¬ ljevanju različnih atributov osnovnemu pred¬ metu (denimo šestrobi ali šesterorobi ali s še- stoglato glavo) pa se že pojavijo težave, saj vključuje beseda prevajalčev osebni odnos. Se več težav je s popolnoma abstraktnimi pojmi. Pri takšnih, ki vendarle imajo fizikalni pomen (na primer energija, temperatura), seje lahko sporazumeti oz. najti ustrezen prevod, saj so njihove povezave z dmgimi pojmi v vseh jezikih enake, ker pač izvirajo iz mate¬ rialnih znanosti. Tako beseda temperatura pri vseh vsaj tehnično usmerjenih ljudeh sproži enako predstavo. Ko pa gre za besede, ki imajo v tehniki si¬ cer strogo določen pomen, zunaj tehnične do¬ mene pa več sopomenov, denimo elastičen (tudi prilagodljiv, sprejemljiv za spremembe ...), je nevarnost, da se bosta izvirnik in pre¬ vod razlikovala, spet velika. Predstavljajmo si deset prevajalcev, ki prevajajo iz jezika A v jezik B, in deset drugih, ki prevajajo iz jezika B v jezik A. Prvi prevajalec da svoj prevod iz A v B drugemu prevajalcu, ta ga prevede na¬ zaj iz B v A, da nato tretjemu, da ga spet pre¬ vede iz A v B, in tako do konca. Samo če je šlo za popolnoma jasno definirano informaci¬ jo, se bo morda ohranila do konca, vse, kar je nejasno, neizrazito, dvoumno, pa se bo po¬ stopno preoblikovalo do popolne nespoznav¬ nosti. Posebna težava pri pisanju tehničnega slo- vaija oz. glosarjaje, da imajo nekateri jeziki zaradi daljše tehnične kulture poimenovanje tehničnih predmetov veliko bolj razvito kot drugi. Tako nastajajo v jezikih, povezanih z izredno inovativnostjo, nove besede, ki pač označujejo nove iznajdbe. Zlasti razvoj elek¬ tronike je prinesel pravo eksplozijo anglosak¬ sonskih izrazov (bit, byte, bus). Včasih so poj¬ mi ali predmeti poimenovani zelo pragma¬ tično, na primer vezje boot s trap, in prevaja¬ lec nikakor ne more uganiti, za kaj gre, ker si¬ cer znane besede z napravo nimajo nikakršne zveze. Ker prevajalec praviloma ni strokov¬ njak za vezja, mora najprej poiskati koga, ki stvar pozna, nato pa skuša najti bolj ali manj ustrezen izraz, a bolj zagotovo mu bo uspelo kar s krajšim opisom funkcije takšnega vezja. MOSTOVI 1999/XXXIII 69 K opisu, včasih celo z odvisniki, se je treba zateči tudi, ko prevajamo iz jezikov, ki imajo možnost zelo natančnega izražanja s sestav¬ ljanjem posameznih besed, na primer Feder- speicherschnelllosevorrichtung (naprava za hitro popuščanje vzmetnega zbiralnika parkir¬ ne zavore). Posebna past tiči v tem, da imajo nekateri jeziki neprimerno večji besedni zaklad kot drugi. Tako mora biti pisec slovarja izjemno pozoren na pomenske razlike. Nemško bese¬ do Leichtlaufol celo strokovna literatura naj¬ večkrat prevaja kot lahkotekoče olje, vendar je to napačno, kajti olje sicer teče, ampak po nemško se temu reče fliefit, za motor, ki tudi teče, pa lauft - torej olje za lahek tek mo¬ torjev. Posebno poglavje so kratice. Prevajalec lahko najpogosteje le domneva, za kaj gre. Samo v različnih besedilih iz avtomobilske stroke sem naletela na KW namesto Kurbel- welle, Kurzwelle, Kiihlvvasser, Kurbelwinkel, Kraftwerk in - pisano napačno - za Kilowatt. Ob vseh naštetih težavah bi si prevajalec oz. pisec slovarja želel pomoči najbolj poob¬ laščenih institucij (Inštitut za slovenski jezik pri SAZU, Univerza). Moje izkušnje z njimi niso dobre. Če že, potem sem dobila odgovor šele po kakšnem mesecu. Pri pisanju glosar- jev mi najbolj pomagajo razgledani strokov¬ njaki z različnih področij. Področja se med sa¬ bo prekrivajo in pri prevajanju celo tako zelo ozke teme, kot je, denimo, motor z notranjim izgorevanjem, neizogibno naletim na pojme, ki ne sodijo v domeno strojništva (kemija: maziva, goriva, hladilna sredstva, aditivi; elektronika: vžig, merjenje izpušnih plinov; informatika: podatkovna vodila, samodiagno- stika, samonastavitve itd.). Glosar Mazanje vozil je nastal iz povsem praktičnih potreb. Prodajalci, zastopniki, ser¬ viserji, ne nazadnje novinarji so se nemalo¬ krat znašli v težavah, ko so hoteli stranki raz¬ ložiti, kaj ponujajo. Pojmi so vezani na po¬ nudbo enega od slovenskih podjetij, zastopni¬ kov za maziva in dmge tovrstne izdelke, uvo¬ žene iz nemško govorečih držav. Namen glo- sarja je predvsem ponuditi slovenske splošne in strokovne izraze, ki se nanašajo na mazanje vozil. Pri njegovem nastajanju je sodelovalo več ljudi, predstavnikov različnih strok. Slo¬ venski izrazi so nastali sporazumno. Nekatere stvari bi morda posamezen predstavnik kake stroke poimenoval dmgače, vendar smo se sporazumeli, da je za namene, za katere je glosar nastal, potreben kompromis. Tuje bese¬ de so prevedene verodostojno in preprosto; tam, kjer smo imeli na izbiro npr. tri zelo spe¬ cifične pomene, smo se raje odločili za splo¬ šnejšega, ki pa seveda zajema vse tri speci¬ fične. Glosar je že nekaj let v redni rabi med upo¬ rabniki maziv. Z njegovo objavo želim poma¬ gati kolegom prevajalcem, ki bi naleteli na te¬ žave pri prevajanju tovrstnih besedil, in jih spodbuditi, da bi morda še kdo objavil glosar s svojega specifičnega delovnega področja. Opomba uredništva: slovensko-nemški glosar Mazanje vozil bomo objavili v nasled¬ nji številki Mostov. A Abbaubarkeit razgradljivost abbaufahig razgradljiv Abdichtung zatesnjenost, zatesnitev; tesnilo, tesnjenje Abfliefien odtekanje Abgasrikkfiihrsystem sistem za povratno vodenje izpušnih plinov Abgassauberkeit čistost izpušnih plinov Abgasturbolader turbinski polnilnik Abkiihlung ohladitev Ablagerung usedlina Abscheidungsfreiheit odpornost proti iz¬ ločanju sestavin Abschleudern centrifugiranje Abschmierfett mast za mazanje Abtrennung ločitev, odcepitev; izločanje 70 MOSTOVI 1999/XXXIII Abtropfen odcejanje Acetylen acetilen Achslagerfett mast za osne ležaje Additiv aditiv, dodatek Aliphat alifat Alkadien alkadien alkalisch alkalen Alkalitat alkalnost Alkan alkan Alken alken Alkin alkin Alterung staranje Alterungsbestandigkeit odpornost proti sta¬ ranju Alterungsschutzadditiv dodatek proti stara¬ nju Alterungsstabilitat odpornost proti staranju Al tol staro olje Alu-Silikat aluminijev silikat Aluminiumkomplex-Schmierstoff mazalna mast na osnovi aluminijevih kompleksov Aluminiumseifen-Schmierfett mast na os¬ novi aluminijevih mil Anstieg povečanje, naraščanje, zvišanje, po¬ rast, vzpon Antioxidant antioksidant Antischaumzusatz dodatek proti penjenju API-Klasse fur Getriebeole razred API za olja za menjalnike in diferenciale API-Klasse fur Motorole razred API za mo¬ toma olja API-KIassifikation klasifikacija API Araometer areometer Aromat aromat Asphalt asfalt Asphaltanstrich asfaltni premaz Asphaltlack asfaltni lak ATF-Ol olje ATF Athan etan Athylen etilen atmospharische Destillation atmosferska destilacija Aufbereitung priprava, pridobivanje, prede¬ lava Auffangsbehalter prestrezni rezervoar, lo¬ vilna posoda Ausgleichsbegrenzung omejitev izravnave Automatenol olje za avtomate Automatik-Getriebeol olje za samodejne menjalnike Automobilschmierstoff avtomobilsko mazi¬ vo automotive Schmierung mazanje vozil Autotreibstoff avtomobilsko gorivo azyklisch acikličen B Baader-Test Baadeijev test Bakterienbefall pojav bakterij Bakterienschutz zaščita pred bakterijami Bariumseifen-Schmierfett mast na osnovi barijevih mil Basenzahl alkalno število Basisol bazno olje Batschol olje za omastitev tekstila Bauteilvertraglichkeit ujemanje s konstruk¬ cijskimi deli Beanspruchung obremenjenost, obremeni¬ tev Belastung obremenitev, obremenjenost Bentonit bentonit Bentonitfett bentonitna mast Benzol benzen Beriihrungsflache stična ploskev, stična po¬ vršina Beschleunigung pospeševanje Bestandigkeit obstojnost, trajnost Betonschalungsol olje za betonske opaže Betriebstemperatur delovna temperatura, obratovalna temperatura Bezugstreibstoff primerjalno gorivo biologische Abbaubarkeit biološka razgra¬ dljivost Blankharteol kabino olje za redukcijsko at¬ mosfero Bleiseifenfett mast na osnovi svinčenih mil Bleitetraathylen svinčev tetraetilen Bohr61 vrtalno olje MOSTOVI 1999/XXXIII 71 Bremsfliissigkeit zavorna tekočina Bremsfliissigkeit-Testgerate naprave za te¬ stiranje zavornih tekočin Bremshydraulik zavorna hidravlika Brennpunkt gorišče Brennraum gorilna komora Brunierol olje za bruniranje C Cetanzahl cetansko število Chassisfett mast za šasije chemisch wirkendes Additiv aditiv s ke¬ mičnim delovanjem Cloudpoint točka zmotnitve Conradsontest Conradsonov test Crack-Temperatur temperatura krekiranja Cracken krekiranje Cycloparaffin ciklični parafin, cikloparafm Cykloalkan cikloalkan D Dampfblasenbildungspunkt točka nastanka parnih mehurčkov Dampf para, hlapi Dampf-Luft-Gemisch mešanica hlapov in zraka Dampfdruck parni tlak Dampfturbinenol olje za parne turbine Dauerunterbodenschutz trajna zaščita dna vozila Dauertemperatur trajna temperatura Destillationsanlage destilacijska naprava Detergent detergent Detergentvvirkung detergentno delovanje Di-Carbonsaure-Ester ester dikarbonske ki¬ sline Dichte gostota dickfliissig gosto tekoč Dickungsmittel zgoščevalna snov Dieselkraftstoff dizelsko gorivo Dieseltreibstoff dizelsko pogonsko gorivo Diolephin diolefin Dispergiervermogen sposobnost dispergira- nja Dispersant disperzant Druckbelastbarkeit odpornost proti tlačnim obremenitvam, tlačna obremenljivost Druckbelastung tlačna obremenitev Druckeinwirkung vpliv pritiska, tlaka Druckfestigkeit obstojnost pod pritiskom, tlačna trdnost Druckumlaufsystem tlačni obtočni sistem Dunkelfarbung temnejše obarvanje, temno obarvanje diinnflussig redko tekoč Durchblasegas izplakovalni plin Diisenmotor turbinski motor Dusenmotor-Treibstoff gorivo za turbinske motorje, kerozin Diisentreibstoff gorivo za turbinske motorje, kerozin dynamische Viskositat dinamična viskoz¬ nost E Einbereichsmotorol monogradno, enogra- dacijsko motorno olje Einfahren utekanje Einfahr-Motorol motorno olje za utekanje Einfahrol olje za utekanje Einfahrvorgang potek utekanja Einfahrvorschrift navodilo za utekanje Einlaufol olje za utekanje Einsatzdauer rok uporabe Eisenoxidhydrat železov oksidhidrat, rja Emulgator emulgator Emulgierbarkeit sposobnost emulgiranja Emulgierfestigkeit odpornost proti emulgi- ranju Emulsion emulzija Emulsionsstabilisator stabilizator emulzije Engler-Grad stopinja Englerja Engler-Topf Englerjeva posodica Entfernung odstranitev Entliiftungsoffnung odprtina za odzračeva- nje Entparaffinierung izločanje parafina EP-Getriebeol olje EP za menjalnike in dife- 72 MOSTOVI 1999/XXXIII renciale Erdgas zemeljski plin Erdol nafta Erdolbohrung naftna vrtina Erdollagerstatte nahajališče nafte Erdpech zemeljska smola, asfalt Erstbetriebsol olje za utekanje, olje za prvo polnitev, olje za prvi pogon Eruptivfbrderung eruptivno črpanje Ester ester Esterol estrskoolje Explosivitat eksplozivnost Extraktion ekstrakcija F Fahrzeug-Motorol motorno olje za vozila Fahrzeugschmierstoff mazivo zavozila Farbindikator barvni indikator Faserstoff-Filter filter iz vlaknastih snovi Feinstfilter najfinejši filter fester Fremdstoff trdna primes Festigkeitseigenschaft trdnostna lastnost Festschmierstoff trdno mazivo Feststoff trdna snov Feststoffteilchen trdni delec Festwerden strjevanje Fettsaure maščobna kislina Feuergefahrlichkeit nevarnost požara Flachenbelastung ploskovna obremenitev Flammpunkt plamenišče FlieBfett tekoča mast FlieOpunkt točka prehoda iz trdnega v te¬ koče stanje (temperatura) FlieBverhalten tekočnost Fliichtigkeit hlapnost Flugmotorol letalsko motorno olje Fliissigkeitsreibung tekočinsko trenje Forderpumpe prečrpovalna črpalka Forderung črpanje Formenol olje za kalupe Fraktion frakcija Fraktionierung frakcioniranje Fremdziindung nekontrolirani vžig Fressen zaribanje FreBverhinderung preprečevanje zaribava- nja Frischol sveže olje Frischolschmierung mazanje s stalno sve¬ žim oljem Furfurol-Extraktion ekstrakcija s furfiiro- lom G Gas-Chromatographie plinska kromatogra¬ fija gasfbrmig plinast Gasol plinsko olje Gebrauchtol rabljeno olje Gebrauchtoluntersuchung preiskava rab¬ ljenega olja Gefahrenklasse nevarnostni razred Getrenntschmierung mazanje z ločenim do¬ dajanjem olja Getriebefett mast za gonila, mast za menjal¬ nike in diferenciale Getriebeol olje za gonila, olje za menjalnike in diferenciale Getriebeol-Zusatz dodatek za olja za me¬ njalnike in diferenciale Gewindeschneidol olje za rezanje navojev Gleitgeschwindigkeit hitrost drsenja Gleitlagerfett mast za drsne ležaje Gleitreibungskoeffizient drsni koeficient trenja Glykol glikol Glykolather glikoleter Glykolather-Bremsfliissigkeit zavorna te¬ kočina na osnovi glikoletra Graphit grafit Graphitfett grafitna mast Grenzpumptemperatur mejna temperatura črpanja Grenzreibung mejno trenje Grenzschmierung mejno mazanje Grundol osnovno olje H Haftfahigkeit oprijemanje MOSTOVI 1999/XXXIII 73 Haftreibungskoeffizient stični koeficient trenja Haftvermogen sposobnost oprijemanja halbfest poltrd Hart-Paraffin trdi parafin Harteol kalilnoolje Harz smola HD-Motorol motorno olje HD HeiBlager vroči ležaj HeiBlagerfett mast za vroče ležaje Heizol kurilno olje Hochdruck-Schmiermittel mazivo za viso¬ ke tlake Hochleistungsschmierstoff visokozmoglji¬ vo mazivo hochraffiniert visokorafiniran Hochstleistungs-Dieselmotorol visokoz¬ mogljivo dizelsko motorno olje Hochtemperatur-Oxidation oksidacija pri visokih temperaturah Hochtemperaturbereich območje visokih temperatur Hochtemperaturfett mast za visoke tempe¬ rature Hohlraumkonservierung konzerviranje votlih delov Hondi olje za honanje Hydraulikol hidravlično olje Hydraulikpumpe hidravlična črpalka Hydraulikschmierfett mazalna mast za hi¬ dravliko Hydrauliksystem hidravlični sistem hydrierende Raffination hidrimarafinacija Hydrierung hidriranje Hydrocrackol hidrokrekirano olje Hypoidantrieb hipoidni pogon Hypoidol hipoidno olje Hypoidverzahnung hipoidno ozobje I Industrie-Schmierol industrijsko mazalno olje Inhibitor inhibitor ISO-Viskositatsklassen razredi viskoznosti ISO Isoalkan izoalkan Isolierol izolacijsko olje Isoparaffin izoparafin K Kabelol olje za kable Kalilauge kalijev lug Kalkseifenschmierfett mast na osnovi kalci¬ jevih mil Kaltemaschinenol olje za hladilne stroje Kaltreiniger sredstvo za hladno čiščenje Kaltschlamm mulj, ki nastaja pri delovanju hladnega motorja Kaltschlammverhalten nastajanje mulja v hladnem Kaltwalzen-Schmierfett mast za hladno va¬ ljanje Kapillarviskosimeter kapilarni viskozime- ter Kernol olje za jedra Kerosin kerozin Kieselgel kremenčev gel kinematische Viskositat kinematična vi¬ skoznost Klassifikation klasifikacija Klassif!kation-System klasifikacijski sistem Klopfen klenkanje Klopffestigkeit odpornost proti klenkanju Kobalt kobalt Kolbensauberkeit čistost batov Kondenswasser kondenzna voda, kondenzat Konsistenz konsistenca Korrosionsinhibitor inhibitor korozije Korrosionsschutz zaščita pred korozijo Korrosionsschutzadditiv protikorozijski aditiv, dodatek proti koroziji Korrosionsschutz-Motorol motorno olje za zaščito pred korozijo korrosiver VerschleiB korozivna obraba Kraftstoff gorivo Kraftstoffbehalter rezervoar za gorivo Kraftstoffmischbarkeit mešljivost goriv Kraftstoffqualitat kakovost goriva 74 MOSTOVI 1999/XXXIII kraftstoffsparender Motor motor z varčno porabo goriva Kraftstoffverbrauch poraba goriva Kraftiibertragung prenos moči, sile Kugelfallviskosimeter viskozimeter s pada¬ jočo kroglico Kugelumlauflenkung krmilo z obtočnimi kroglicami Kiihlen hlajenje Kiihlerfrostschutzmittel sredstvo za zaščito hladilnika pred zmrzovanjem KUhlmittel hladilna tekočina (motor), hla¬ dilno sredstvo (klimatska naprava) Kiihlol hladilno olje Kiihlschmierstoff sredstvo za hlajenje in mazanje Kurbelfett mast za ročice L Lagerfressen zaribanje ležajev Langlauf-Motorol motorno olje za dolgo¬ trajen tek motorja pod polno obremenitvijo Langlaufeigenschaft lastnost pri dolgotrajni polni obremenitvi Langlauftest (= Dauertest) testiranje (npr. naprave) pri dolgotrajni polni obremenitvi Langzeitol olje z dolgotrajnim delovanjem, dolgotrajno olje Langzeitschmierfett mast z dolgotrajnim delovanjem, dolgotrajna mast Laufstrecke des Motors življenjska doba motorja Lauge lug legierter Schmierstoff legirano mazivo Leichtbenzin lahki bencin leichtfliissig lahko tekoč Leichtlauf-Motorol motorno olje za lahek tek motorja Leistung zmogljivost; moč Leistungsbestandigkeit obstojnost glede zmogljivosti Leistungsklasse razred zmogljivosti Leuchtpetroleum svetilni petrolej Limited-Slip-Ol olje Limited-Slip Literleistung litrska moč Lithium-Komplex-Schmierfett mazalna mast na osnovi litijevih kompleksov Lithium-Schmierfett litijeva mazalna mast Loslichkeitsgrenze meja topnosti Losung raztopina Losungsmittel topilo Losungsmittelraffination rafmacija s topili Losungsvermittler dodatek za raztapljanje Luft/Kraftstoffgemisch mešanica zraka in goriva Luftabgabevermogen sposobnost izločanja zraka Luftfeuchtigkeit zračna vlaga Luftaufnahme vsrkanje zraka M Mangelschmierung pomanjkljivo mazanje Marine-Ol olje za ladjarstvo Maschinenol strojno olje Mayonnaisebildung nastajanje “majoneze” mechanischer Verschleifi mehanska obraba Mehrbereichsmotorol multigradno, večgra- dacijsko motorno olje Mehrventiltechnik večventilska tehnika Mehrzweckgetriebeol večnamensko olje za gonila Metallbearbeitungsol olje za obdelavo ko¬ vin Metallseife kovinsko milo Methanol metanol Microwachs mikrovosek mineralisches Ol mineralno olje Mischbarkeit sposobnost mešanja, mešlji- vost Mischreibung mešano trenje Mischungsverhaltnis mešalno razmerje Mitteldestillat srednji destiltat Molvbdandissulfid molibdenov disulfid Molybdan molibden Motor-Oktanzahl motorno oktansko število Motorbelastung obremenitev motoija Motorol motorno olje Motordl-Kreislauf kroženje, obtok motor- MOSTOVI 1999/XXXI11 75 nega olja Motorol-Zusatz dodatek za motoma olja Motorolqualitat kakovost motornega olja Motorol-Eindickung zgoščanje motornega olja Motorol-Filterung filtriranje motornega olja Motorol-Verdiinnung redčenje motornega olja Motorreibung trenje v motoiju Motorsauberkeit čistost motorja Motorschutzol zaščitno motorno olje N Naphtalen naftalen Naphthen naften Naphthensaure naftenska kislina nasser Motor vlažen motor Nafisiedepunkt vrelišče v vlažnem stanju Netzvermogen sposobnost omakanja Neutralisationszahl nevtralizacijsko število Neutralisationsvermogen sposobnost nev- traliziranja Neutralol nevtralno olje Nickel nikelj NockenverschleilJschutz zaščita pred obra¬ bo odmične gredi Normalparaffin normalni parafin Nut utor 0 oberflachenaktiver Stoff površinsko aktiv¬ na snov Oberflachenspannung površinska napetost Oktanzahl oktansko število 01 olje OlablaBschraube izpustni čep za olje Olabscheider oljni lovilnik Olbad oljna kopel Oldichtheit tesnjenje olja Oldruck oljni tlak Oldruck-Kontrolle kontrola oljnega tlaka Olefin olefm Olein olein Oleindickung zgoščanje olja Olfilter oljni filter Olfleck oljni madež Olfiillmenge količina oljne polnitve Olfullung oljna polnitev Oligomerisation oligomerizacija Olkohle oljni koks Olkreislauf oljni obtok, kroženje olja Olkreislauf-Reinigung čiščenje oljnega ob¬ toka Olkiihler oljni hladilnik olloslich topen v olju Olpeilstab oljna merilna palica Olpumpe oljna črpalka Olreinigung čiščenje olja Olschaum oljna pena Olschlamm oljna usedlina, oljni mulj Olsieb oljno sito Oltropflein oljna kapljica OliiberschuB presežek olja Olumlauf oljni obtok, kroženje olja olunlosliche Riickstande netopni ostanki v olju Olverbrauch poraba olja Člverdiinnung razredčenje olja Olverkokung koksanje olja Olversorgung dovod olja Člwanne oljno korito 01wanneninhalt prostornina oljnega korita Ohvechsel menjava olja 6lwechselinterval rok menjave olja Ohvechselfristen roki menjave olja Olzusammensetzung sestava olja Oxidationsbestandigkeit oksidacijska ob¬ stojnost Oxidationsstabilitat oksidacijska obstojnost Oxidationstest oksidacijskitest P Papierfdter papirnati filter Papierisolation papirnata izolacija Paraffin parafin Paraffin-Stockpunkt strdišče parafina Paraffinol parafinsko olje Peilstab merilna palica 76 MOSTOVI 1999/XXXIII Peilstabmessung merjenje z merilno palico Petroleum petrolej pH-VVert vrednost pH Phenol fenol Phosphor fosfor Phosphorgehalt vsebnost fosforja Phosphorsaure-Ester ester fosforne kisline physikalisch-wirkendes Additiv aditiv s fi¬ zikalnim delovanjem Poly-Alfa-Olephin polialfaolefin Polyglykol poliglikol Polymerisation polimerizacija Polyphenylather polifenileter Pourpoint najnižja temperatura, pri kateri ol¬ je ravno še teče Premiumol olje Premium PreGlast tlačna obremenitev Propan propan Pumpfbrderung pridobivanje s črpanjem Q Quellmittel sredstvo za nabrekanje Quellung nabrekanje R Raffinat rafinat Raffination rafinacija Redwood-Sekunde Redwoodova sekunda Regenerat regenerat Regenerierung regeneracija Regular-Ol oljeRegular Reibpartner torni partner Reibung trenje Reibungskoeffizient koeficient trenja Reibungswarme toplota, ki nastaja pri trenju Reibungsverlust izguba zaradi trenja Reinheitsgrad stopnja čistosti Reinigungsmittel čistilno sredstvo, čistilo Rennol dirkalno olje Richtungsweisung usmerjanje Rizinusbasis-Rennmotorol dirkalno motor¬ no olje na ricinusovi osnovi Rizinusol ricinusovo olje Rohbenzin surovi bencin Rohol nafta, surovo olje Rostschutz zaščita pred rjavenjem Rostschutzadditiv dodatek proti ijavenju Rotationsviskosimeter rotacijski viskozime- ter Riihren mešanje S SAE-Viskositatsklasse fiir Fahrzeug-Ge- triebeole razred viskoznosti SAE za olja za menjalnike in diferenciale SAE-Viskositatsklasse fiir Motoren- Schmierole razred viskoznosti SAE za motoma mazalna olja Salzbildung tvorba soli, nastajanje soli Sammelbahalter zbiralni rezervoar, zbiralna posoda Sauerstoffanlagerung vezava kisika Sauerstoffverbindung kisikova spojina Saugdieselmotor sesalni dizelski motor Saureraffination kislinska rafinacija Saybolt-Universal-Sekunde univerzalna Sayboltova sekunda Schadstoff škodljiva snov schadstoffarmer Betrieb delovanje z malo škodljivih snovi Schalungsol olje za opaže Schaumbildung nastajanje pene Schaumverhinderung preprečevanje penje¬ nja Scherfestigkeit strižna trdnost Schergefalle strižni gradient Scherstabilitat strižna obstojnost Scherverlust strižna izguba Schlammablagerung posedanje mulja Schlammbildung nastajanje mulja Schlammgehalt vsebnost mulja Schlammschutz zaščita pred nastajanjem mulja Schlammtragvermogen sposobnost navze- manja mulja Schleifol olje za brušenje Schlupf zdrs schmelzbar taljiv MOSTOVI 1999/XXXI11 77 Schmelzpunkt tališče Schmierfahigkeit mazalna sposobnost Schmierfett mazalna mast Schmierfilm mazalni film Schmiermittel mazivo Schmiermittelkreislaufverfahren postopek obtoka maziva Schmierol mazalno olje, olje za mazanje Schmierol-Zufuhr dovod mazalnega olja Schmierspalt mazalna reža Schmierstelle mazalno mesto Schmierstoff mazivo Schmierung mazanje Schmierwert mazalna vrednost Schneidol rezilno olje Schutzstoff zaščitna snov Schwarzschlamm čmi mulj Schwefeldioxid žveplov dioksid Schwefelsaure žveplova kislina Schwerbenzin težki bencin schweres Heizol težko kurilno olje Schwerol težko olje Siedebereich območje vrenja Siedepunkt vrelišče Silikatgel silikatni gel Silikon-Bremsflussigkeit silikonska zavor¬ na tekočina Silikonfett silikonska mast Silizium-Oxid silicijev oksid Solvent-Raffinat solventni rafinat Solvent-Raffination solventna rafinacija, ra- finacija s topili Sonderol posebno olje Spaltung cepljenje Sperrdifferential-Getriebeol olje za samo- zapome diferenciale spezielles Ol posebno, specialno olje Spiegelflachenbildung nastajanje zrcalastih površin Spindelol vretensko olje Spitzentemperatur navišja temperatura springhart zelo trd Spriihdiise razpršilna šoba Spiilen izpiranje Spiilol olje za izpiranje Stickoxidbelastung obremenitev z dušikovi¬ mi oksidi Stockpunkt strdišče Stockpunkterniedriger dodatek za znižanje strdišča Sulfatasche sulfatni pepel Sulfonsaure sulfonska kislina Synchronring sinhronski obroček synthetisches Ol sintetično olje Synthesefett sintetična mast Syntheseol sintetično olje T Tank posoda za gorivo Tauchspindel potopno vreteno Teilschmierung delno mazanje Testzeugnis testno spričevalo thermische Stabilitat toplotna obstojnost Thixotropie tiksotropija Titration titracija Toluol toluen Totalabbau popolni razkroj Tragfahigkeit nosilna sposobnost, nosilnost, vzgon Traktor-Universalol univerzalno olje za traktorje Transaxle-Getriebe sklop menjalnika in di¬ ferenciala Treibstoff-Zusatz dodatek h gorivu Treibstoff/Ol-Gemisch mešanica pogonske¬ ga goriva in olja Trennschicht ločilni sloj Trimerisation trimerizacija Trockenlauf tek na suho Trockenreibung suho trenje Trockensumpfschmierung mazanje s suhim koritom Triibung motnost, zmotnitev, kalnost, skali¬ tev Triibungspunkt točka zmotnitve, motnišče U Uberdruck nadtlak 78 MOSTOVI 1999/XXXIII Uberfiillung prenapolnitev Uberlastung preobremenitev Umfangsgeschwindigkeit obodna hitrost Umlauf obtok Umlaufschmierung obtočno mazanje Umlaufsystem obtočni sistem Ungiftigkeit nestrupenost Unterbodenschutz zaščita dna vozila V Vakuum-Destillation vakuumska destilacija Vakuumdestillat vakuumski destilat Vakuumriickstand vakuumski ostanek Verbindung spojina; povezava, zveza Verbrennungsraum zgorevalni prostor Verbrennungsriickstand ostanek zgoreva¬ nja Verbrennungssaure kislina, ki nastane pri zgorevanju Verbrennungswasser voda, ki nastane pri zgorevanju Verdampfung uparjanje, uplinjanje, izhlape¬ vanje Verdampfungsneigung nagnjenje k izhlape¬ vanju Verdampfungsverlust izguba zaradi izhla¬ pevanja Verdichter kompresor Verdichtung zgoščanje, kompresija Verdichtungsverhaltnis kompresijsko raz¬ merje Vergaservereisung zaledenitev uplinjača Verkokung koksanje Verschlammung zamuljenje VerschleiBschaden poškodbe zaradi obrabe VerschleiBschutz zaščita pred obrabo Versorgungssystem dovodni sistem Verspriihen pršenje Verstopfung zamašitev Vertraglichkeit ujemanje, dobro prenašanje Vertraglichkeit mit Dichtungen ujemanje s tesnili Verunreinigung nečistoča Vl-Verbesserer dodatek za izboljšanje in¬ deksa viskoznosti Vierkugelapparat aparat s štirimi kroglami Viskosimeter viskozimeter Viskositat viskoznost Viskositat-Druck-Verhalten odvisnost vi¬ skoznosti od tlaka Viskositatsindex indeks viskoznosti Viskositatsmafieinheit merska enota za vi¬ skoznost Viskositatsanstieg povečanje viskoznosti Viskositatsklassifikation klasifikacija vi¬ skoznosti Viskositatskurve krivulja viskoznosti Viskositat-Temperatur-Verhalten odvi¬ snost viskoznosti od temperature Vollastbetrieb delovanje pod polno obreme¬ nitvijo Vollschmierung polno mazanje, popolno mazanje Vorratsbehalter rezervoar, posoda W Wachs vosek Walzlagerfett mast za valjčne ležaje Warmeabfuhr odvajanje toplote Warmeeinwirkung vpliv toplote Warmeenergie toplotna energija Warnietragerol olje za prenos toplote Waschpetroleum petrolej za pranje Waschwirkung učinek pranja Wasserabscheidevermogen sposobnost iz¬ ločanja vode wasserabweisendes Schmierfett mazalna mast, ki odbija vodo Wasserabweisung odbijanje vode Wasserbestandigkeit obstojnost v vodi Wasserempfindlichkeit občutljivost za vo¬ do Wassergehalt vsebnost vode vvasserloslich topen v vodi Wasserpumpenfett mast za vodne črpalke Wasserturbinenol olje za vodne turbine Webstuhlol olje za statve Weich-Paraffin mehki parafin MOSTOVI 1999/XXXIII 79 Weichmacher mehčalo WeiBol belo olje Werkzeugmaschine obdelovalni stroj Wirkstoff učinkovina, učinkovita snov VVirkungsgrad izkoristek wirtschaftliche Arbeitsweise gospodarno delovanje Wolframdisulfid volffamov disulfid Wollfett lanolin Z Zahigkeit židkost Zahnradfett mast za zobnike Ziindsystem sistem za vžig Ziindwilligkeit vnetljivost, vžigljivost Zusatze dodatki Zweitakt-Motorol motorno olje za dvotakt¬ ne motoije Zweitraffinat sekundami, stranski rafinat zyklisch cikličen Zylinderlaufbahn tekalna površina valja Zylinderol cilindrsko olje, olje za valje Zylinderschmierung mazanje valjev Marjan Golobič Veliki moderni poslovni, angleško-slovenski slovar pod drobnogledom Summary The Great Modem English-Slovene Business Dictionary was compiled by Lidija Sega and pub- lished in 1997. Since then, the author has successfully deflected several rather unflattering criti- cal reviews. Most of them discussed the above dictionary in general terms, but the present cri- tique takes a closer look at the specifics of this lexicographical publication. Uvod Imenovani slovaropisni izdelek je zagledal luč sveta leta 1997 in je od takrat naletel na mnogo ugodnih kritik, pa tudi na nekaj manj ugodnih, ki pa jih je avtorica uspešno odbila. Sloje pred¬ vsem za posplošene ocene, pričujoči sestavek pa bolj podrobno obravnava to slovaropisno delo. Str. Veliki moderni poslovni, angleško-slovenski slovar (citati) 21 Srako vna literatura 26 Plače of abode, fixed/permanent abode 26 Keep abreast with development 28 Accept a decision - sprejeti sklep 29 Access card - vstopnica 29 Accession of wealth - kopičenj e bogastva Popravki in izboljšave Strokovna literatura Plače of residence, fixed/permanent residence Keep abreast of development Adopt a decision - sprejeti sklep Access card - Prepustnica Accumulation of vvealth - kopičenje bogastva MOSTOVI 1999/XXXI11 81 73 The availability of this air ticket is 90 days. Ta letalska vozovnica velja 90 dni. 73 The last three months’ average of sales was very good. 76 B. A. - diplomant (prve stopnj e) filozofske/družboslovne fakultete 76 Academical background 83 Gold in bars 84 They agreed a deal to barter cars for com- puters. 85 The sales manager signed batch of in- voices. 87 Tumover increased by 20%, but starting from a high base. 88 I ordered my stockbroker to buy/sell at best. 89 The trade fair is biennial. 92 The award is final and binding for both parties. 94 Block of flats - večstanovanj ska hiša, 94 Writing block 95 The company decided about an across- the-board wage increase. 103 The bad harvest broke him. 103 The company was broken up in several divisions. 107 We have built 10% for contingencies in our cost forecast. 109 Go aboard a bus 109 Lets get down to do business. 116 We ask the reps to call in twice a month to report the sales. 117 We have canvassed the staff about organ- ising regular meals in the staff restaurant. 118 She is capable ofvery quick calculating. 125 The bank was closed so I got some money out of the cashpoint. 126 With every £20 ofpurchases, the customer gets a cash voucher to the value of £2. 127 We deal only in the most expensive cat- egories of camerass. 127 The recession caused many ofbankrupt- This air ticket is valid 90 days. Ta letalska vozovnica velja 90 dni. The average of the last three months’ sales was very good. B.A. - diplomant druge stopnje filozofske/ dmžboslovne fakultete Academic background Gold bars They agreed to barter cars for computers. The sales manager signed a batch of invoices. The tumover increased by 20%, but it started from a high base. I instructed my stockbroker to buy/sell at best. The trade fair is held biennially. The award is final and binding on both par¬ ties. Block of flats - stanovanjski blok Writing pad The company decided for an across-the-board wage increase. The poor harvest broke him. The company was broken up into several di¬ visions. We have built 10% into our cost forecast for contingencies. Board the bus Let’s get down to business. We ask the reps to call in twice a month to re¬ port on the sales. We have canvassed the staff about organising regular meals in the staff cafeteria/canteen. She is capable of performing very quick cal- culations. The bank was closed so I got some money from the cashpoint. The customer receives a £2 voucher for every £20 purchase. We deal only in the most expensive categories of cameras. The recession caused many bankmptcies. cies. 82 MOSTOVI 1999/XXXI11 132 The chances are against a profitable out- come. 135 Repairs are chargeable to the occupiers. 13 9 They choose us from a large number of candidates. 160 How do the sales this year compare with last year’s? 180 Falling exchange rates have been a con- tributory factor in/to the company’s loss of profits. 188 We cannot do the costing until we have details of ali the production expenditures. 189 Purchases are paid for at the counter. 189 European Council - Evropski svet, Svet Evropske unije 194 Credit line - kreditna linij a 200 Many withdrew their custom ofhis shop. 202 Fle introduces new customers and get’s a cut of the salesman’s commission. 207 He has made a (great) deal ofmoney. 207 They agreed a package deal including hardware and softvvare. 211 The value of dollar has decreased by 5%. 215 The model has been deleted and is no longer available. 216 We sent the documents by recorded de¬ livec 216 The work is highly skilled and demands long training. 217 This article continues in demand. 221 He is derelict in his duty. 232 His knowledge of the market is to pre- cious to be dispensed with. 234 Profits were distributed by the way of dividends. 243 The $ 100 was a dud. 246 Be derelict in one’s duty 249 It is hardly economic for the company to run its own warehouse. 257 Bill maturing at the end of month 259 These shares are much enquired for. 263 Production this month has equalled the month before. The chances are against a favourable out- come. Repairs are chargeable to the occupants. They chose us from a large number of candi¬ dates. How do this year’s sales compare with last year’s? Falling exchange rates have been a contribut- ing factor in/to the company’s loss of profits. We cannot do the costing until we have ali the details of production expenditures. Purchases are paid at the counter. European Council - Evropski svet Credit line - bančni limit Many withdrew their custom from his shop. He introduces new customers, and gets a cut of the salesman’s commission. He has made a great deal of money. They agreed on a package deal including hardware and software. The value of the dollar has decreased by 5%. The model has been discontinued and is no longer available. We sent the documents by registered delivery. The work requires a high škili level and many years of training. This article continues to be in demand. He neglects his duties. His knowledge of the market is too precious to be dispensed with. Profits were distributed by way of dividends. The $ 100 bili was a dud. Neglect one’s duties It is hardly economical for the company to run its own warehouse. Bill maturing at the end of the month These shares are in great demand. This month’s production has equalled last month’s production. MOSTOVI 1999/XXXI11 83 266 Three firms put in estimates for the fitting of the office. 266 It is not etiquette to ask a man about his income. 270 The customs officials asked to examine the inside of the car. 272 The main use of money is as a medium of exchange. 278 The company experienced a period of real bad sales. 281 Our Capital resources are extended. 281 We seli to less developed countries on ex- tended credit. 285 Failing prompt settlement ofyour ac- count we shall stop supplies. 291 Fidelity is essential for a branch manager. 293 Where shall we get the necessary finance for the project? 297 Fixed abode 308 Most airlines give business class the same ffee allowance as the flrst class. 320 She bought the blouse with a gift voucher for £10. 322 Her boutique shop is a little goldmine. 323 Goods selling like hotdogs 329 Your salary will be £32,000 gross. 333 Hague 340 Hereafter referred to as X 346 You cannot get money out of a bank out- side banking hours. 359 Expenses of the company have increased faster than the increase in the rate of in- flation. 360 The increment of increase in priče is less than was anticipated. 362 Our sales for 1991 indicate a move from the home market to exports. 363 They offered him pay increase as an in- ducement to stay. 369 Injuries that arise out and in the course of employment 370 These shares are much inquired for. 3 91 Unfavourable issue of a lawsuit Three firms put in estimates for the fitting out of the office. It is poor etiquette to ask a man about his in¬ come. The customs officials wanted to search the car’s interior. Money is mainly used as a medium of ex- change. The company experienced a period of very poor sales. Our capital resources are exhausted. We seli to developing countries on extended credit. We shall stop supplies, if you fail to settle your account promptly. Loyalty is essential for a branch manager. Where shall we find the necessary fmances for the project? Fixed residence Most airlines give business class and first class the same baggage allowance. She bought the blouse with a £10 gift voucher. Her boutique is a little goldmine. Goods selling like hotcakes Your gross salary will be £32,000. The Hague Hereinafter referred to as X You cannot withdraw money from a bank out- side banking hours. Company expenses have increased faster than the rate of inflation. The increment of priče increase is less than anticipated^ Our 1991 sales indicate a move from the home market towards exports. They offered him a pay increase as an induce- ment to stay on. Injuries that arise from and in the course of employment These shares are in great demand. Unfavourable outcome of a lawsuit MOSTOVI 1999/XXXIII 84 406 The decision has been put back for lack of up-to-date information. 409 Last year’s figures were bad, but they were an improvement on those of the year before last. 414 Leasing - zakup z obročnim ... 434 The terms of the loan are 8 years with an interestrateof9%. 434 The warehouse is located near to the mo- torway. 439 We hope to achieve better prices with no lovvering of quality. 444 This is a well-known make of camera. To je dobra/znana znamka kamer. 451 Ali computers -10% off the manufactur- er’s recommended priče. 453 Dollar dropped below 1.50 German marks - a benchmark with economic sig- nificance. 457 We are getting out of real estate market. 457 She goes marketing twice a week. 459 M. A. diplomant druge stopnje filozofske/ družboslovne fakultete 462 Air ffeight is the fastest means of getting stock to South Africa. 464 The main use of money is as a medium of exchange. 472 I insist that to be minuted. 473 Miss Smith is our marketing directrice. 474 The union was forced to moderate its claims. 481 Costs are mounting up. 482 So much for our future cooperation. Toliko (sem hotel reči) o našem bodočem sodelovanju. 492 Give up a newspaper 500 Take a car’s number 501 He wrote an objective account of what happened. 501 Attain one ’s obj ect 503 Expenditure occasioned to sb. 523 He works for some designers’ outfit. Dela za nekakšno/neko projektantsko firmo. The decision has been postponed due to a lack of up-to-date information. Last year’s figures were unfavourable, but they were an improvement on those of the year before last. Purchase-hire contract - zakup z obročnim ... The loan is for an 8-year period at a 9% inter- est rate. The warehouse is located near the motorway. We hope to attain higher prices with no reduc- tion in quality. This is a well-known make of camera. To je dobra/znana znamka fotoaparatov. Ali computers are 10% off the manufacturer’s recommended priče. The dollar dropped below 1.50 German marks, which is an economically significant benchmark. We are getting out of the real estate market. She goes shopping tvvice a week. M. A. magister filozofske/družboslovne fakultete Air transport is the fastest way of delivering stock to South Africa. Money is mainly used as a medium of ex- change. I insist that this be included in the minutes. Miss Smith is our marketing manager. The trade union was forced to moderate its demands. Costs are mounting. So much for our future cooperation. Z našim bodočim sodelovanjem ne bo torej nič. Cancel the subscription to a newspaper Take down the number of a car He gave an objective account of vvhat had happened. Attain one’s objective Expenditure occasioned by sb. He vvorks for a project design outfit. Dela za nekakšno/neko projektantsko firmo. MOSTOVI 1999/XXXI11 85 527 With the present over-capacity situation in the airline industry the discounting of tickets is widespread. 528 Unabsorbed overheads contributed to the companies collapse. 532 They agreed a package deal, which in- volves the installation of the equipment, training of staff and maintenance. 542 Join with someone to form a partnership 544 He passed on his discoveries to his em- ployer. 545 Exhibit one's passport 549 He paid £50 down and the rest in month instalments. 555 1'like a pennyworth of candies, please. 556 Coloured people. pripadniki drugih ras 556 We need an average £25,000 per head per anum. 561 Perpetrator of an attempt on a person’s life - atentator 563 He has the right personality for this diffi- cult post. 569 Complaints are piling up about the after- sales Service. 573 The plea is guilty. Obtoženec izjavi, daje kriv. 581 Immission of pollutants 604 Our pricing policy aims at producing maximum profits. 612 We cannot do the costing until we have details of ali the production expenditure. 627 The costs of the čase will be bom by the prosecution. 630 The onus ofproving... 644 Queer - čuden, sumljiv, na slabem glasu, queer transaction, be in queer Street 644 Open-end question 646 When complaining please quote the serial number printed on the box. 650 The family raises beans, wheat and sugar beet. 650 A company with worldwide ramifications - dmžba s po vsem svetu razširjenim omrežjem podružnic Ticket discounting is widespread due to the current over-capacity situation in the airline industry. Unabsorbed overheads contributed to the company’s collapse. They agreed on a package deal which in- cludes equipment installation and mainte¬ nance as well as staff training. Joint someone in a partnership He passed his discoveries on to his employer. Show/present one's passport He paid £50 down and the rest in monthly in¬ stalments. I'd like a pennyworth of candies, please. Persons of mixed race We need an average of £25,000 per head per annum. Assassin - atentator He has the right personality for this demand- ing post. Complaints about the after-sales service are piling up. The defendant pleads guilty. Obtoženec izjavi, daje kriv. Emission of pollutants Our pricing policy is aimed at producing maximum profits. We cannot do the costing until we have ali the details of production expenditures. The costs of the čase will be borne by the prosecution. the onus ofproof... / open-ended question When filing a complaint, please quote the se¬ rial number printed on the box. The family grows beans, wheat and sugar beets. A company with branches worldwide - dmžba s podružnicami po vsem Svetu 86 MOSTOVI 1999/XXXIII 664 Be glad to reciprocate in similar kind 665 We find from our records that our invoice number 1234 has not been paid. 666 We sent the documents by recorded de¬ livec 672 Under the terms ofreference of the com- mittee, it can not investigate complaints ffom the public. 681 His estate was left to his wife with re- mainder to his son. 682 Please kindly remit by check. 694 The meeting resolved that a minimum should be paid. 697 The membership of a private company is restricted to 50. 700 We can any time retrieve our sales figures from the Computer. 710 Prices have rocketed. 714 Rule a possibility out 716 The workers were sacked because they went on strike. 720 Newspapers are on šale everywhere. 727 Start from the scratch 743 The parties agree to settle ali disputes arising out of this agreement in an amica- ble way. 744 There are two altematives with shadings inbetween. 749 The lorry has shed its load on the road. 751 Shipment is the cheapest form of trans¬ port. 759 Šink in the social scale 760 The situation has aggravated. 761 Slaughter - 1 AGR klanje 762 Slip of tongue 766 Soil - 1 umazanija 767 (magnetic) sound recorder -TEH magnetofon 769 Speak off the records 770 Special school for educationally subnor- mal children 770 The company’s area of specialization is Computer programs. 771 Liberty of speech be glad to reciprocate According to our records, our invoice number 1234 has not been paid. The documents were sent by registered deliv- ery. Under its terms of reference, the committee cannot investigate complaints ffom the pub¬ lic. His estate was left to his wife with the re- mainder going to his son. Please remit payment by check. It was resolved at the meeting that a minimum should be paid. Membership in a private company is re¬ stricted to 50. The sales figures can be retrieved from the Computer at any time. Prices have skyrocketed. Rule out a possibility. The workers were sacked because they had gone on strike. Newspapers are sold everywhere. Start ffom scratch The parties agree to settle ali disputes arising from this agreement in an amicable way. There are two altematives with shadings in between. The lorry spilled its load on the road. Shipment by water is the cheapest. Decline in social status The situation has been aggravated. Slaughter- 1 AGR zakol Slip of the tongue Soil — 1 zemlja Tape recorder - TEH magnetofon Speak off the record School for intellectually challenged children The company’s area of specialization is soft- ware. Freedom of speech MOSTOVI 1999/XXXI11 88 899 Investing in a unit trust reduces risks of small investors. 901 Unlisted telephone AM - zasebni telefonski priključek 902 The company has already eliminated a number of unprofitable product lines. 905 He was upgraded. - Napredoval je. 908 Utilization of waste products - reciklaža 914 There are too many uncontrollable vari- ables for any real plannings. 914 The invoice includes VAT at 11%. 915 People should not look upon the Institute as a vehicle for introducing Westem tech- nology. 923 With every $20 of purchases, the cus- tomer gets a cash voucher to the value of $ 2 . 926 Station wagon - kombi 930 The warranty covers the exchange ofde- fective parts but not labour costs. 950 Bread is wrapped in plastic wrappers. Investing in a unit trust reduces the risks of small investors. Unlisted telephone number AM - zasebni telefonski priključek The company has already discontiriued a number of unprofitable product lines. He was promoted/upgraded. -Napredoval je. Recycling - reciklaža There are too many unpredictable variables for any realistic planning. The invoice includes 11% VAT. The Institute should not be considered as a vehicle of Westem technology. The customer receives a $2 voucher for every $20 purchase. Station wagon - karavan The warranty covers the replacement of de- fective parts but not labour costs. Bread is packaged in plastic wrappers. Lidija Šega Popravki slovarja za Mostove Resnično sem vesela, da sije Marjan Golobič vzel čas in podrobneje pregledal besedišče mojega poslovnega slovarja ter predlagal vr¬ sto popravkov in koristnih izboljšav. Še bolj vesela sem, da so zdaj objavljeni v Mostovih; prvič zato, ker so prevajalci pomemben upo¬ rabnik tega slovarja in je že med kolegi prav, da so prvi seznanjeni tudi z izboljšavami, in drugič zato, ker je to lepa spodbuda in še en poziv vsem drugim, da opozorijo na napake, ki sojih pri svojem delu gotovo našli, in pred¬ lagajo izboljšave. Ne bi sicer rada polemizirala z Marjanovo trditvijo, da »uspešno odbijam manj ugodne kritike«, pa vendarle naj mi bo dovoljeno reči k njegovim izboljšavam nekaj besed v poja¬ snilo. Vsem napakam v slovarju se res ni bilo mogoče izogniti, čeprav nas je bilo pod vods¬ tvom urednice Mojce Hočevar kar nekaj, ki smo ga nekajkrat »prečesali« in vsakokrat še kaj odkrili. Napake še iščemo in popravljamo in res hvala za vsako opozorilo nanje. Drugače je s samo izbiro besedišča in be¬ sednih zvez. Ne kot izgovor za napake, ki so se prikradle v angleško besedilo, ampak v po- MOSTOVI 1999/XXXIII 89 jasnilo naj še enkrat povem, da sem »angleško stran« slovarja izbirala praviloma iz izvirnih besedil in delno seveda tudi iz dmgih refe¬ renčnih virov - očitno z napakami vred, kak¬ šno sem v svoji površnosti pri prepisovanju verjetno sama dodala! Res pa je, da sem - zlasti med primeri, a tudi sicer - namerno vključevala v slovar manj običajna ubesedo¬ vanja, preprosto zato, ker jih je težje razumeti, zlasti če se opiramo samo na splošne slovarje. V besedilih pa se pojavljajo. Tak izraz je na primer formalno-pravni abode (s kvalifikator¬ jem JUR) ali besedna zveza accession of wealth/gold (The New Oxford Dictionary of English: an amount added to an existing quantity of something) in ne nazadnje primer The dollarhas appreciated in terms of ... (Pe¬ ter Collin, Dictionary of Accounting). Naj bo to vse, ker nikakor ne bi želela ta¬ kole pisno razpravljati o posameznih geslih, pa najsi bodo bolj ali manj pravilna. Prav je, da so vse pripombe objavljene in naj bodo v izziv in razmislek. Naj le dodam, da se z vse¬ mi Marjanovimi »izboljšavami« ne strinjam, in gotovo bi se bilo o nekaterih vredno pogo¬ voriti kak četrtek na prevajalskih večerih. Morda bo takrat še kateri od bralcev Mostov kaj dodal. Rada pa bi izkoristila to priložnost, da v podobni obliki opozorim še na nekaj dmgih popravkov in izboljšav. Str. Popravek, dopolnilo, sprememba 25 A 3 razreda/vrste A klasifikacija 'A' (ordinary) shares navadne delnice razreda A abandon an appeal umakniti pritožbo abandon a claim odstopiti od (odškod¬ ninskega) zahtevka product abandonment opustitev (proi¬ zvodnje/prodaje) izdelka smog abatement zmanjševanje smoga abbreviated address kratki naslov firme 26 abolition of duties (ne customs) odprava carin 27 resident abroad s stalnim prebivališčem v tujini 29 on acceptance po/ob prevzemu 30 accessory advertising spremljajoče og¬ laševanje overnight accommodation BANČ, BORZ posojilo do naslednjega jutra accompany 2 biti poslan skupaj (z): ... 31 accordingly (temu) ustrezno accounts receivable nezavarovane terja¬ tve (do kupcev) account rendered predloženi račun Capital account konto/račun dolgoročnih naložb 32 notes on the account pojasnila k računo¬ vodskemu izkazu public account račun sredstev javne po¬ rabe 33 advance an account nakazati sredstva na odobreni/odprti kreditni račun accountancy conventions (dogovoijena) računovodska načela 34 accounting rate of return računovodska donosnost accounting statements računovodski iz¬ kazi wages accounting obračun plač 35 acid test ratio hitri/pospešeni koeficient 36 act offormation ustanovitev act according to sb's instructions, act on sb's instructions delati/ravnati po na¬ vodilih, držati se navodil act as chairman predsedovati action plan akcijski načrt, načrt ukrepa¬ nja 37 financing of activities financiranje (po¬ sameznih) aktivnosti/nalog Professional activity strokovna dejav¬ nost sphere of activity področje dela actual pay realna plača actuarial assumptions aktuarske pred¬ postavke 90 MOSTOVI 1999/XXXI11 38 ad agency oglaševalska agencija ad man referent za oglaševanje, obliko¬ valec oglasov additional premilim for short period cover dodatek za kratkoročno zavarova¬ nje abbreviated address kratki naslov firme permanent address stalno prebivališče 40 adman referent za oglaševanje, obliko¬ valec oglasov admass I pod vplivom oglaševanja II1 vplivanje na potrošnike z oglaševanjem 2 potrošniki/kupci, ki se odzivajo na oglase administered priče nadzorovana cena tax administration davčna uprava administrative board upravni odbor administrative control upravni nadzor administrative council upravni svet (sklad Sveta Evrope) 41 advance 5 napredek, razvoj, izboljšanje advance of civilization civilizacijski na¬ predek/razvoj advance pay akontacija na plačo 42 scientific advance znanstveni napredek, razvoj znanosti seasonal advances sezonska (premosti¬ tvena) posojila advance an account BANČ, FIN naka¬ zati sredstva na odobreni/odprti kreditni račun comparative advantage primerjalna prednost advertise oglaševati (in ne več 'reklami¬ rati' ali 'propagirati') display advertisement učinkovito/pre¬ gledno oblikovan oglas small advertisement majhen oglas (po velikosti in ne 'mali' oglas) advertising oglaševanje (in ne več 'rekla¬ miranje' ali 'ekonomska propaganda' - podobno tudi v drugih besednih zvezah) 43 advertising spot oglaševalni vložek aerial view pogled iz ptičje perspektive 44 affix a seal tudi zapečatiti affix a stamp ffankirati, kolkovati 45 agency loan posredno posojilo EIB 46 bargaining agent pogajalec delojemal¬ cev aggrevated risk povečano tveganje agreed wage (zagotovljena) minimalna plača 47 adhesion agreement adhezijska pogodba working agreement delovni dogovor make an agreement skleniti pogodbo agricultural area kmetijsko območje 48 agricultural products kmetijski izdelki furnish/render aid zagotoviti/dati po¬ moč, pomagati 50 vacation time allotment razpored dopu¬ stov 51 valuation allowance R-KNJ popravek vrednosti writing-down al!owance delni odpis vrednosti 52 alternative drag možen 53 amount due dolgovani znesek 54 venture analysis analiza (naložbenega) tveganja 57 Apexticket letalska/železniška vozovni¬ ca po ugodni ceni (za vnaprej rezervirano in plačano potovanje) appeal 3 poziv (na pomoč) 60 appraisal 1 ocenjevanje, ocena 2 ZAV cenitev 61 advertising appropriation sredstva za oglaševanje 62 arable crops poljščine administrative area upravno območje 63 congested area gosto naseljeno območje 64 transitory arrangement prehodna ure¬ ditev arrive at an agreement dogovoriti/spo¬ razumeti se 65 ascertain interest izračunati/določiti obresti 66 assess the duty določiti/odmeriti carino 67 assignment of rights odstop pravic assisted areas (manj razvita) območja, ki MOSTOVI 1999/XXXIII 91 prejemajo pomoč 68 technical assistance strokovna pomoč associate(d) companies povezane druž¬ be bar association odvetniška zbornica 69 atomic energy jedrska energija 70 attention value učinek oglaševanja 71 auditing company revizijska družba auditee revidiranec 72 authorization 3 TRANS dovolilnica authorized Capital osnovni kapital (del¬ niške) družbe autonomous investment strateška nalož¬ ba 75 ex parte award razsodba brez prisotnosti ene od strank In tako dalje in tako dalje. Vendar naj tu končam, da ne bom preveč izkoriščala Mo¬ stov. Vsi ti popravki - in vsi tisti, za katere se ponovno toplo priporočam, bodo vključeni v novo, popravljeno in razširjeno izdajo. Ta pa bo, kot obljubljajo v Cankarjevi založbi, tudi v elektronski obliki. Anton Omerza Slovenski pravni leksikon Približujemo se zadnjemu obdobju priprave Slovenskega pravnega leksikona, saj izid na¬ črtujemo za začetek oktobra 1999. Dr. Pavel Apovnik iz Avstrije je glavni avtor leksikona - pripravil je okrog dva tisoč gesel in podge- sel, opis le-teh in nemške ustreznice gesel, ki so v uporabi v Avstriji in Nemčiji. Advokata iz Gorice v Italiji, dr. Karlo Primožič in nje¬ gov asistent dr. Aleksander Feri, sta pripravila italijanske ustreznice gesel, strokovno recen¬ zijo pa sta opravila mag. Mile Dolenc, sodnik višjega sodišča v Ljubljani, in dr. Drago Pe¬ tro vec, sodelavec Inštituta za kriminalistiko na Pravni fakulteti v Ljubljani. Založnik lek¬ sikona je OST - Svetovalne storitve v sodelo¬ vanju z Društvom znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, kije pokrilo stroške za avtorske honorarje (približno dve tretjini pro¬ izvodnih stroškov leksikona). Uradno predstavitev leksikona za medije in strokovno občinstvo bosta takoj po izidu pripravila OST in DZTPS. Slovenski pravni leksikon je namenjen strokovnim prevajalcem in tolmačem ter nepravnikom, ki delajo v sodstvu, državni upravi in gospodarstvu. Za vse te je pomembno, da razumejo pomen po¬ sameznega gesla in se šele nato lotijo uporabe pravilne ustreznice v nemškem ali italijan¬ skem jeziku. Pravniki in advokati ga bodo verjetno bolj uporabljali kot trijezični glosar izbranih pojmov, leksikon v celotnem obsegu pa je namenjen predvsem sodnim tolmačem. Pa naj o namenu leksikona nekaj pove kar avtor dr. Pavel Apovnik: - Gre za kratek oris pravne ureditve do¬ ločenih razmerij v obliki vsebinske pravne informacije; njen namen pa ni v tem, da bi nadomestil pravnika in pravni študij. - Pomembna je vgrajenost posameznih poj¬ mov v sistem nadrejenih, podrejenih in pri¬ rejenih pojmov, torej v pojmovna polja, ki omogočajo vpogled v sistemizacijo prava. - Večpomenskost številnih pojmov - opozo¬ rilo nanjo in razmejitev pomenov - bo olaj- 92 MOSTOVI 1999/XXXIII šala delo zlasti pri prevajanju in tolmačen¬ ju. Večpomenskost se kaže tudi pri tujeje¬ zičnih ustreznicah. - Prikaz jezika zakonodajalca s citiranjem za¬ konov je oblikovan tako, da ga razume tudi nepravnik. Gre tudi za prikaz pravnega jezi¬ ka in nastavke jezika pravne doktrine. - Nastavki primerjalnega prava v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Italiji; temu so name¬ njena opozorila v geselskih člankih in izbi¬ ra gesel s kvalifikatorjem: v Avstriji in Nemčiji ter ustreznice in pripombe k njim. - Geselske članke in ustreznice je treba razu¬ meti kot celoto, saj so ustreznice v povezavi z geselskim člankom laže razumljive. Opo¬ zarjajo tudi na razlike v miselnem pristopu k pravnemu izražanju: primer - »prodajna pogodba« = »Kaufvertrag«. Priprava leksikona je trajala tri leta. Dobro se bomo pripravili tudi za predstavitve leksi¬ kona in začetek prodaje. V septembru in okto¬ bru bo v prednaročniški prodaji zagotovljen desetodstotni popust, kasneje pa ga bo moč kupiti v DZTPS, na OST, na seminaijih za prevajalce in v večjih knjigarnah po Sloveniji. Načrtujemo tudi prodajo v zamejstvu, v Av¬ striji in Italiji. Upamo, da ga bo ministrstvo za pravosodje uvrstilo v seznam obveznega gra¬ diva za kandidate, ki bodo opravljali izpit za stalnega sodnega tolmača nemškega in itali¬ janskega jezika. Po mnenju sodelavcev pri tem projektu je Slovenski pravni leksikon pionirsko delo, ta¬ ko glede na odločitev za ožje pravno po¬ dročje, kot glede na povezavo leksikona in slovarja. Še več, prosili smo nekaj najbolj de¬ javnih sodnih tolmačev za predloge dodatnih gesel in jih tudi vključili v leksikon. Če pove¬ mo še to, da smo začeli tako, da smo vzorčna gesla testirali pri sodnih tolmačih in pravni¬ kih, lahko zatrdimo, da smo se ves čas trudili gledati nanj s stališča uporabnikov, zlasti sod¬ nih tolmačev. Ne nazadnje so avtorji leksiko¬ na tudi sami sodni tolmači, poleg tega so po stroki pravniki. NAROČILNICA Naročam _ izvod(ov) SLOVENSKEGA PRAVNEGA LEKSIKONA po prednaročniški ceni. Kupnino v znesku 8.500 sit (vključuje stroške za dostavo po pošti) bom nakazal(a) na žiro račun OST št. 50100-620-133-05-1059114-151378 z oznako »leksikon«. Ime in priimek: _ Naslov: Telefon:_ Če bom med prvimi desetimi naročniki, mi pošljite a) nemško gradivo b) italijansko gradivo. Leksikon mi pošljite: a) po pošti b) bom prevzel(a) na DZTPS. Naročilnico pošljite na naslov: OST-Svetovalne storitve, F. Mlakarja 40, 1000 Ljubljana, po telefaksu št. 061-1591-101, ali po elektronski pošti: ost.omerza@siol.net. Kupnino 8.500 tolarjev nakažite na žiroračun OST. Leksikon vam bomo poslali v treh dneh po izidu. MOSTOVI 1999/XXXI11 93 OST - Svetovalne storitve v sodelovanju z DZTPS dr. Pavel Apovnik dr. Karlo Primožič, dr. Aleksander Feri SLOVENSKI PRAVNI LEKSIKON razlaga pravnih pojmov z nemškimi in italijanskimi ustreznicami 2000 gesel in podgesel v slovenščini, nemščini in italijanščini ter opisi gesel v slovenskem jeziku LEKSIKON IZIDE V ZAČETKU OKTOBRA 1999 PREDNAROČNIŠKA CENA 8.500 TOLARJEV VELJA OD L 9. DO 31.10. 1999 V redni prodaji bo cena leksikona 9.400 tolaijev. ZALOŽNIK OST - SVETOVALNE STORITVE Prvih 10 naročnikov leksikona v predprodaji bo prejelo izvod gradiva z nemškega ali italijanskega seminarja OST. Izžrebali bomo tudi enega, ki bo gost OST na jesenskem nemškem seminarju. LEKSIKON BOSTE LAHKO PREVZELI TUDI NA SEDEŽU DZTPS. 94 MOSTOVI 1999/XXXI11 Malo za šalo, malo zares Glosarček za lažje razumevanje znanstvenih člankov Prevajalcem, ki prevajajo znanstvena dela in članke, bo za boljše razumevanje besedil koristil tale glosarček. Napisano je Že dolgo je znano, da ... ... ima veliko teoretično in praktično vrednost Na ta vprašanja sicer ni bilo mogoče najti do¬ končnih odgovorov... Sistem W-Pb smo izbrali, ker posebno dobro napove dogajanje. Visoka čistost... Zelo visoka čistost... Izredno visoka čistost... Skrajno visoka čistost... Spektroskopska čistost... Začetno delo Tri vzorce smo izbrali za podrobnejšo analizo ... med poskusi smo z njimi ravnali zelo pre¬ vidno. Tipični rezultati so prikazani... Čeprav se pri reprodukciji izgubijo nekatere podrobnosti, je iz originalne slike mogoče razbrati, da... Predvidevamo, da bi v daljšem časovnem ob¬ dobju ... Skladnost s predvideno krivuljo je: odlična dobra zadovoljiva opazna ... tako dobra, kot je bilo pričakovano Pomeni Ni se mi ljubilo preveriti glavnega vira. ...mezanima... Poskusi so povsem spodleteli, vendar upam, da mi bodo vsaj objavili ta članek. Kolega v sosednjem laboratoriju je imel že pripravljen model. Sestava je neznana, na voljo so le napihnjeni reklamni podatki izdelovalca. Počečkani listi papiija Drugi izsledki so bili nesmiselni in smo jih zanemarili ... ... uspelo nam je, da nam niso padli na tla. Najboljši rezultati so prikazani... Iz originalne slike je nemogoče razbrati kar¬ koli. Ne ljubi se mi čakati in delati tako dolgo ... opazna slaba dvomljiva zgolj navidezna je ni MOSTOVI 1999/XXXI11 95 O izidih bomo poročali kasneje. Najbolj zanesljive rezultate je dobil Jones. Predvidevamo, da... Verjamemo, da... Dom¬ nevamo, da ... Čeprav ljudje na splošno mislijo, da... Jasno je, da bo potrebnega še veliko dela, pre¬ den bomo v celoti razumeli... Zal ni bila razvita kvantitativna teorija, ki bi razložila ta pojav. Pravilna znotraj reda velikosti Upamo, da bo naše delo spodbudilo nadaljnje raziskave na tem področju. Zahvaljujem se Tomu Glotzu za pomoč pri poskusih in Johnu Doeu za koristne razprave. Morda se bom kdaj lotil tega. On je bil moj študent. Jaz mislim, da... V zvezi s tem imam tako dober protiargu¬ ment, da ga bom zdaj napisal. Tega ne razumem... ... in drugi tudi ne. Napačna Ta članek sicer ni kaj prida, ampak na tem ne¬ srečnem področju tudi drugi niso nič boljši. Glotz je opravil poskuse in Doe je pojasnil, kaj pomenijo izsledki poskusov. Zadeva se bere zelo sodobno, čeprav je stara več kot 40 let (vir: C. D. Graham Jr., Metal Pro- gress, 71, str. 75 (1957)). Olga Shrestha Z zbornico nad črni trg prevajalcev Kdo vse se danes pri nas ukvarja s prevaja¬ njem in čemu? To vprašanje je vse prej kot preprosto. Pre¬ vajanje je od nekdaj veljalo za nekakšno »po¬ možno« dejavnost, ki je sicer neizogibno po¬ trebna, vendar bi morala ostati kar se da neo¬ pazna. Kot slušni aparat: nihče naj ne bi opa¬ zil, da ga uporabljamo, obenem pa od njega pričakujemo brezhibno delovanje. In morda je prav ta vsiljena anonimnost kriva, da danda¬ nes pravzaprav nihče nima zanesljivih podat¬ kov o tem, koliko ljudi se občasno ali redno ukvarja s prevajanjem. »Uradno registrirani« prevajalci iščejo svoj prostor pod soncem v okviru združenj, kot so Društvo znanstvenih in tehniških pre¬ vajalcev Slovenije (DZTPS), Društvo knji¬ ževnih prevajalcev, Združenje konferenčnih tolmačev ter nedavno ustanovljeno Društvo prevajalcev v Mariboru. »Uradno registrira¬ ni« sem postavila med navednice zato, ker članstvo v katerem od navedenih združenj še zdaleč ne zagotavlja članom legitimnega sta¬ tusa. To najbolje vedo t.i. svobodni prevajalci, ki se za priznanje svojega statusa vsak dan spopadajo z državno birokracijo in pri tem 96 MOSTOVI 1999/XXXIII ugotavljajo, da je veliko bolj kot članska iz¬ kaznica DZTPS pomembno, v kateri občini prebivaš. Glede na to, da v razvidu dejavnosti svobodnih poklicev poklica prevajalca ni (!), si vsaka občina razlaga reči po svoje: medtem ko majhnemu številu izbrancev, ki imajo to srečo, da živijo v krajih, kjer je občinska ob¬ last bolj širokosrčna, za registracijo in zavaro¬ vanje zadošča potrdilo o članstvu v DZTPS, pa se morajo drugi na vse kriplje truditi, da bi dokazali, da niso oz. ne želijo biti samostojni podjetniki, dokler nazadnje ne obupajo in se razglasijo za - občane ali pa se prijavijo na zavod za zaposlovanje... Vse povedano se se¬ veda nanaša na ljudi, ki so se za prevajanje ustrezno usposabljali in opravljajo to dejav¬ nost kot svoj osnovni poklic. Koliko pa je ti¬ stih drugih, ki so brez ustrezne kvalifikacije in se ukvaijajo s prevajanjem preprosto zato, ker je to »donosen posel« ali pa so se morali ne¬ kako znajti, potem ko so jih npr. razglasili za »tehnološki presežek« ali so se po več letih bivanja v tujini vrnili v domovino. Neurejeno stanje na tem področju pa so idealne razmere, da se tak čmi prevajalski trg naprej nekontro¬ lirano širi in ima številne zagovornike celo pri posameznikih in ustanovah, katerih dejavnost je odvisna prav od prevajanja. Še vedno na¬ mreč velja prepričanje, da »papir vse prene¬ se« in da zaradi malo bolj okornega jezika ali prevajalske napake v kakih navodilih za upo¬ rabo gospodinjskega aparata »ne bo nikogar konec«, ali pač? Je že kateri od tistih, ki tako zagovarjajo obstoj konkurenčnega črnega trga v prevajanju kdaj pomislil, da lahko ima slab ali napačen prevod usodne finančne, pravno- legalne ali celo fizične posledice? Ne želim, da bi moj prispevek izzvenel kot poveličeva¬ nje pomembnosti znanstveno-tehniškega pre¬ vajanja, oziroma ga razglasiti za pomembnej¬ še od prevajanja književnosti, vendar je prav znanstveno-tehniško prevajanje tisto, na kate¬ rem je največja anarhija, obenem pa od njega (glede na težnje in željo po hitrem približeva¬ nju Evropski uniji) največ pričakujemo. Za prevajanje zakonodaje EU bo potrebno ogromno število usposobljenih in preverjenih (!) prevajalcev, da bodo opravili ta posel. Pre¬ vajalci bodo izbrani prek javnega razpisa, to pa pomeni, da se lahko prijavi vsakdo, ki me¬ ni, da izpolnjuje v razpisu navedene pogoje in je sposoben opraviti razpisano delo. Kdo pa bo lahko preverjal, ali kandidat ustreza osnov¬ nim normativom za opravljanje prevajalskega poklica, če ta niso bila nikoli uradno do¬ ločena? Bojim se, da osebna priporočila in predhodne izkušnje tu ne bodo več zadoščale. Vso to množico prevajalcev in »prevajalcev« bo treba nekako presejati in na podlagi na¬ tančno opredeljenih objektivnih kriterijev raz¬ vrstiti, poleg tega pa še porazdeliti v skupine, ki bodo najbolj usposobljene za prevajanje besedil z določenega strokovnega področja. V Društvu znanstvenih in tehniških preva¬ jalcev, ki je s skoraj 800 člani najmočnejše v Sloveniji, smo spoznali, da tej problematiki sami ne bomo kos. Zato smo že pred leti spro¬ žili pobudo za ustanovitev prevajalske zborni¬ ce Slovenije, resneje pa smo se lotili tega pro¬ jekta lani. Razveseljujoče je, da so nas pri tem tako moralno kot formalno podprla tudi vsa druga prevajalska združenja v Sloveniji, kijih pestijo enaki problemi. Prepričani smo, da bi se le taka močna krovna organizacija lahko uspešno spopadla z reševanjem problema sta¬ tusa prevajalcev v Sloveniji, zakoličila osnov¬ ne normative in pogoje, ki jih mora izpolnje¬ vati posameznik ali agencija, ki se želi ukvar¬ jati s to dejavnostjo in s podeljevanjem kon¬ cesij registriranim prevajalcem vsaj »uradno« odpravila čmi trg. Končno pa bi bilo poskrb¬ ljeno tudi za zaščito naročnikov prevodov, saj bi zbornica imela ustrezne mehanizme, da bi lahko posredovala ob morebitnih reklamaci¬ jah ali sporih med naročnikom in prevajal¬ cem. Ker pa na prevajanje kot dejavnost pri sestavljanju registra svobodnih poklicev ni nihče pomislil, tudi obstoja prevajalske zbor- MOSTOVI 1999/XXXIII 97 niče naša obstoječa zakonodaja ne predvide¬ va. Napisati bo treba torej predlog oz. osnutek takega zakona in ga ponuditi v obravnavo dr¬ žavnemu zboru - in seveda upati, da bo vsaj nekaterim od poslancev, ki se bodo odločali za ali proti , postalo jasno, zakaj tako krovno organizacijo vsi prevajalci v Sloveniji nujno potrebujemo - sedaj, ko trkamo na vrata Evropske unije. (Članek je bil objavljen v časopisu Večer 24. februarja 1999) Anton Omerza Konferenca prevajalcev v Dubrovniku V Dubrovniku je bil 4. in 5. decembra 1998 kongres z naslovom Vloga prevajalcev in tol¬ mačev pri združevanju Evrope. Pripravila sta ga Evropski dom Dubrovnik in Prevoditelj, združenje prevajalcev iz Dubrovnika pod po¬ kroviteljstvom ministrstva za znanost in teh¬ nologijo in urada za evropske integracije. To je bilo prvo srečanje prevajalcev po letu 1992. Okrog 50 navzočih je poslušalo 19 re¬ feratov iz desetih držav. Med pomembnimi osebnostmi konference naj navedem gospo Liese Katschinka, sekretarko FIT za Evropo z Dunaja, dr. Mirka Gojmerca, dekana, in dr. Vladimira Ivirja, profesorja s fdozofske fa¬ kultete v Zagrebu ter gospoda Patricka Denni- ja, kulturnega atašeja francoskega veleposla¬ ništva v Zagrebu. Slovenci smo bili štirje, dve profesorici z visoke šole za management iz Kopra, Alan Duff in jaz, ki sva imela referat. Duffov refe¬ rat je imel naslov Pride or Prejudice: You speak my language, so I don 't need to speak yours (objavljen tudi v teh Mostovih), jaz pa sem na željo organizatorjev konference pri¬ pravil poročilo, ki sem mu dal naslov Pripra¬ va za Evropo - izkušnje slovenskih prevajal¬ cev. V nadaljevanju podajam svoj referat v skrajšani obliki. Priprava za Evropo - izkušnje slovenskih prevajalcev Opisal bom razmere, v katerih delujejo slo¬ venski strokovni prevajalci. Najprej bom obravnaval izobraževanje prevajalcev, nato njihovo praktično delovanje, na koncu pa bom opisal njihove priprave pri prevajanju za Evropsko unijo. Izobraževanje V Sloveniji je v šolskem letu 1997/98 začel delovati oddelek za študij prevajanja in tol¬ mačenja. Lani se je vpisalo 80, letos pa kar 150 študentov. Študijska smer je nova, zato še ni diplomantov, srečujejo pa se s prostorskimi težavami in potrebujejo veliko zunanjih sode¬ lavcev, ki so strokovnjaki za specializirana področja prevajanja in tolmačenja (za jezike strok). Pokazalo seje, da imajo študenti še ve¬ liko težav s samimi tujimi jeziki, zato jih je tudi težko uvesti v jezike strok. Primanjkuje jim ustreznih slovarjev, priročnikov in leksi¬ konov v slovenščini, to pa močno otežuje nji¬ hovo delo. Na povsem drugi strani deluje zasebna izo¬ braževalna ustanova OST. Vodi jo Anton Omerza, pomaga pa mu vsaj še pet uglednih prevajalskih strokovnjakov. Vsako leto pri- 98 MOSTOVI 1999/XXXIII pravi 15 do 18 seminarjev, posvečenim posa¬ meznim segmentom jezikov strok - največ pravu in ekonomiji, oziroma angleškemu in nemškemu jeziku. OST neguje tudi založništvo. Osnovni cilj pri tem je prizadevanje, da bi bilo gradivo za seminarje pripravljeno tako, da bi ga koristno uporabljali tudi prevajalci, ki na seminarju ni¬ so bili navzoči. Vsako gradivo vsebuje novo terminološko znanje, saj predstavlja vez med dvema jezikoma in delom določene stroke, zato so seminarji dobro obiskani in je tudi za¬ nimanje za gradiva veliko. Razlika med Filozofsko fakulteto in OST je morda v tem, da je študij na fakulteti us¬ merjen bolj v teoretične osnove prevajanja, analizo besedil in širše ukvarjanje z različnimi besedili, OST pa je usmerjen v prakso ter strokovno terminologijo, ki jo prevajalci po¬ trebujejo šele takrat, ko že prevajajo, ko so že zaposleni. Pomembno za OST je, da se skoraj ob vsakem seminarju razvije povsem novo znanje iz jezikov strok, zato so gradiva s se- minaijev zelo iskana, še posebej taka, ki vse¬ bujejo kratke dvojezične glosarje. Prevajalska praksa V Sloveniji deluje okrog 1500 strokovnih prevajalcev, od teh je polovica vključena v Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, zanimivo pa je, da jih v svobodnem poklicu deluje okrog 300 - in da se število vsak dan povečuje. Pri tem je za strokovne prevajalce zelo koristno, da so se cene, kijih priporoča DZTPS, na tržišču dobro uveljavi¬ le. Velika pomanjkljivost pa je strokovna lite¬ ratura, saj je zaradi majhnosti dežele in jezika ter zaradi vpliva srbske in hrvaške literature v preteklosti v Sloveniji izšlo malo specializira¬ nih slovarjev in glosarjev, primernih za preva¬ jalce. Tako se mora vsak prevajalec znajti po svoje - in v tem je tudi odgovor na vprašanje, zakaj hodijo na seminarje in kupujejo gradiva. Prevajanje za Evropsko unijo V okviru Službe Vlade za evropske zadeve deluje oddelek za prevajanje. Prevajanje bese¬ dil za Evropsko unijo ima tri stopnje: i) najprej prevajalec besedilo prevede do stop¬ nje, ki jo zmore; ob tem pripravi delovni an- gleško-slovenski glosar novih terminov; ii) na drugi stopnji njegovo besedilo »obdelu¬ jeta« strokovnjak za tisto področje in lektor za slovenski jezik; iii) na tretji stopnji strokovna komisija do¬ končno potrdi prevod in uradno potrdi pri¬ ročni glosar, to pa pomeni, da dokončno do¬ loči, kateri slovenski izraz ustreza angleške¬ mu. Slovenski termin, ki ga potrdi ta komisi¬ ja, je splošno veljaven. Tega, da bo nastal osrednji informacijsko- dokumentacijski center, ni treba posebej ome¬ njati. Bolj zanimivo je, daje treba ob prevaja¬ nju dokumentacije Evropske unije sproti pri¬ pravljati tudi terminološke priročnike. Podal sem pregled slovenskega strokovne¬ ga prevajanja v novembru 1998. Zdi se mi, da ste kongres pripravili prezgodaj, saj bi vam lahko Slovenci ob prelomu tisočletja postregli s precej drugačnimi izkušnjami. MOSTOVI 1999/XXXI11 99 Miran Željko Navodila avtorjem za pripravo člankov Ljudje, ki še niso pisali v Mostove, imajo v začetku podobna vprašanja, zato se mi zdi pri¬ memo napisati nekaj splošnih navodil. Osnovni napotki Posvetujte se z urednikom Mostov, ali je tema vašega članka ustrezna. Škoda bi bilo izgub¬ ljati čas za to, da ugotovite, da je kdo malo pred vami oddal članek s podobno vsebino. V Mostovih so objavljeni predvsem strokovni prispevki, splošne informativne članke uvr¬ ščamo v Bilten DZTPS. Držite se dogovora glede roka za oddajo članka - če ga oddate prepozno, vam ne moremo zagotoviti, da bo objavljen v naslednji številki Mostov. Vse članke v slovenščini lektoriramo. Če namera¬ vate prevesti tuj članek ali uporabiti večje de¬ le avtorskega dela drugega avtorja, morate prej dobiti pisno potrdilo avtorja in izdajate¬ lja, da se strinjata s prevodom in z objavo v Mostovih. Prispevek, kije bil oddan za obja¬ vo v Mostovih, ne sme biti objavljen v drugi reviji brez dovoljenja uredništva Mostov. Vsebina članka Sestava članka naj bo v splošnem taka: - ime in priimek avtorja (ali avtorjev, če jih je več); - naslov članka v slovenščini in angleščini (naslov naj bo kratek, razumljiv in naj oz¬ načuje vsebino članka); - povzetek v slovenščini in angleščini (vsaj 200 znakov in ne več kot 5 % dolžine članka). Doslej navedeni podatki bodo objavljeni tudi na društvenih straneh na internetu, bese¬ dilo v nadaljevanju pa samo v reviji: - uvod (povod za pisanje članka, obravnavani problemi); - vsebina članka (članek naj bo logično razčlenjen na poglavja; kratice, ki niso splošno znane, ob prvem zapisu pojasnite; slike, risbe ali diagrame uporabite, če je z njimi mogoče bolje pojasniti obravnavano temo kot samo z besedami; ne skačite sem in tja po članku (ne sklicujte se na besedilo, ki ga bralec še ni prebral)); - sklep (kakšne koristi prinaša članek glede na navedbe v uvodu); - viri (avtor, naslov, leto objave (dodatno še poglavje ali številka strani, če se sklicujete na posamezen podatek v publikaciji) ali po¬ poln naslov na internetu). Članku priložite kratek zapis o sebi (100 do 200 znakov) - ta bo objavljen v opisih av- toijev. Če se članek kje precej oddaljuje od os¬ novne teme ali celo od kakršnekoli prevajal¬ ske teme, si uredniški odbor pridržuje pravi¬ co, da tako besedilo ustrezno popravi. Skupni obseg članka naj ne presega 20 obračunskih strani (30.000 znakov). Za vsebino odgovar¬ jajo avtorji. Strokovni prispevek po potrebi vrnemo pis¬ cu, da ga dopolni. Dopolnjeni prispevek je po¬ goj za objavo. Avtor strokovnega prispevka dobi v korekturo poskusni odtis lektoriranega prispevka; v njem sme popraviti le tiskovne in morebitne smiselne napake. Če korekture ne vrne v predpisanem roku, predvidevamo, da ni popravkov, in gre prispevek v taki obliki v tisk. Oblika članka Članek naj bo napisan z enim od urejevalni¬ kov MS Word od različice 2 naprej. Da ne bo¬ mo imeli težav s pretvorbo šumnikov, uporab¬ ljajte eno od standardnih pisav (priporočamo Times New Roman CE) v vzhodnoevropski različici programa MS Windows (kodna tabe- 100 MOSTOVI 1999/XXXI11 la 1250). Poudarjene dele besedila pišite v kurzivi, krepki tisk uporabljajte redkeje (npr. za naslove poglavij), nikoli ne podčrtujte be¬ sedila. Odstavki naj bodo ločeni samo z enim znakom za novo vrsto (tipka Enter). Ne spre¬ minjajte velikosti pisave, če to res ni nujno potrebno. Članek pošljite uredniku po elektronski pošti (miran.zeljko@gov.si ali drustvo-ztps@ drustvo-ztps.si) ali na disketi (DZTPS, Pet- kovškovo nabrežje 57, Ljubljana). Ilustrativ¬ ne priloge k prispevkom nam prav tako pošlji¬ te v elektronski obliki. Avtorjem, ki nam član¬ ka ne bodo poslali v elektronski obliki, bomo stroške za tipkanje in risanje odšteli od hono¬ rarja. Če niste član DZTPS, napišite še podatke, kijih potrebujemo za izplačilo honorarja: - naslov stalnega bivališča, - EMŠO, - številko žiroračuna in banko, kjer imate ta račun, - davčno številko. Tisti bralci in bralke, ki sami ne namerava¬ jo napisati članka, bi nam pa želeli poslati svo¬ je mnenje o Mostovih ali predloge za prihod¬ nje članke, nam to prav tako lahko sporočijo na enega od zgoraj omenjenih naslovov. Ksenija Leban Predstavljamo vam Stanka Klinarja V očeh številnih ljudi so prevajalci knjižni molji, v jezikih podkovane strokovne tajnice, ki pre¬ sajajo besedila ustvarjalnejših ljudi iz maternega jezika v tuji jezik in narobe; prevajalci so tiste osebe, kijih ne potrebujemo zato, ker sami ne znamo jezikov in ker ne znamo prevajati, temveč zato, ker je naš čas preveč dragocen, da bi ga zapravljali z dejavnostjo, za katero je vsak drugi Slovenec z opravljenim tečajem tujega jezika prepričan, da jo obvlada bolje od tistega, ki si je prevajanje izbral za poklic. Le redki vedo, kakšno je pravzaprav prevajalčevo delo in kaj je potrebno, da nekdo postane prevajalec v pravem pomenu besede, še manj jih ve, da so med prevajalci tudi osebe kot dr. Stanko Klinar, ki je s svojim pedagoškim delom pomagal oblikovati generacije slovenskih an¬ glistov, kije s svojimi bogatimi izkušnjami dolga leta usmerjal tiste študente angleškega jezika, ki so se odločili za visokošolski študij na prevajalski smeri, ki mu gre zahvala za več visokošol¬ skih učbenikov in prevajalskih priročnikov, ki je nekatera dela prevedel v angleški jezik, neka¬ tera pa v angleščini kar napisal in je v več delih, napisanih v žlahtni slovenščini, izrazil svojo ljubezen do slovenskih gora in slovenskega jezika. Seznam Vaših prevodov je zelo dolg. S kak¬ šnimi prevodi ste se največ ukvarjali in kakšnih prevodov ste se najraje lotili? Seznam mojih prevodov je vse prej kot iz¬ daten. Četudi številka morda zaudarja po zmerni korpulentnosti, so med njimi - mislim zlasti na knjige Franceta Steleta - zelo poroz¬ ne zadeve, to se pravi, knjiga je videti impre¬ sivna, prevod pa se nanaša na pripise k sli¬ kam, na krajše pesniške vložke, na uvodno in MOSTOVI 1999/XXXIII 101 sklepno besedo, tako da je od celotnih strani knjige prevedena morda desetina. Res pa ob¬ stoje drugi, bolj »masivni« prevodi, npr. Za¬ kladi Slovenije, ta mi je dal veliko veselja in kar nekaj javnega priznanja (Janko Moder me je zaradi njega vtaknil v svoj prevajalski lek¬ sikon), če pa vzamem Vaše vprašanje dobe¬ sedno, se mi odpre pred očmi cela pahljača prevajalskih področij. Najboljši odgovor na vprašanje, s katerimi prevodi sem se največ ukvarjal, je: »Z naročenimi!« Med temi je bila zajetna porcija zemljepisno-turističnih bese¬ dil, pri katerih smo, kot je »priznal« tudi Ali- stair Wood (med drugimi!), Slovenci najšib¬ kejši. Največje bilo dela za Triglavski narod¬ ni park, za celo vrsto slikovnih knjig različnih avtorjev, za turistične prospekte, našla pa seje tudi ena »samostojna« miniaturka - How to Climb Triglav, kije ogrela tudi Janka Goliasa za nekaj toplih besed. V prevajalskih vrstah Vas poznajo kot izvrstnega prevajalca, ki je dela o Sloveniji - posebej kaže omeniti monografije F. Ste¬ leta in Zaklade Slovenije izpod peresa M. Kmecla - predstavil angleško govorečemu bralcu. Vaši prevodi v angleščino so bili večkrat plod tesnega sodelovanja z dr. Margaret Davis. Kako poteka prevajalsko delo v navezi dveh ljudi in kako Vas je so¬ delovanje z Margaret Davis obogatilo? Nimam se za izvrstnega prevajalca. Še ti¬ sto, kar sem prevajal v slovenščino, so čisto običajni, povprečni obrtniški izdelki. (V mi¬ slih imam leposlovje, ne znanstveno-tehniš- kega prevajanja. (Po)ustvarjalne žilice pač ni¬ mam, ali pa premalo.) Toliko bolj sem majav pri prevajanju v nematemi jezik - v mojem primem gre skoraj izključno za angleščino - saj mi docela manjka intuicija domačega go¬ vorca, brez (po)ustvarjalne intuicije pa se je nemogoče lotevati takih iskrivih besedil, kot so Zakladi Slovenije. Vedno pa sem se držal načela, prepovedi: »Ne (jezikovno) sramotiti domovine pred tujci. Ne delati (jezikovno- izobrazbene) antireklame za Slovenijo (in hkrati trditi, kako zelo jo imamo radi)!« Moja drugačnost od takih prevajalcev je le v tem, da si s takim prevodom (svojim izdel¬ kom) nisem drznil kar tako stopiti na plan. Tu je Margaret Davis odigrala odločilno vlogo. Prevodu je dala »final polish« - in to tako si¬ jajno, da kasneje, ko so knjigo Zakladi Slove¬ nije ponatiskovali v Angliji, niso popravili ničesar. Ob najinem skupnem delu so se same od sebe kazale fantastične razlike med jeziko¬ ma, ki niso bile opisane v slovnicah in slovar¬ jih, a naj bi jih Slovenec v svojem boju z an¬ gleščino poznal in premagoval. Iz tega je na eni strani nastajal učinkovitejši metodološki prijem za pouk angleščine, ki seje nadgraje¬ val z nekaterimi razpravami (iz tega sta nasta¬ li tudi njena in moja disertacija) in sijajnimi raziskovalnimi diplomskimi nalogami študen¬ tov, na drugi strani pa se je Margaret Davis ta¬ ko seznanila s slovenščino, daje danes v Slo¬ veniji med najbolj iskanimi prevajalkami in lektorji slovenske angleščine. (Naj se izjava ne sliši kontradiktorno. Če naj namreč Anglež popravi angleški prevod, ki gaje opravil Slo- 102 MOSTOVI 1999/XXXIII venec, je dobro, da zna slovensko, ker se v slovensko-angleški prevajalski relaciji kažejo za to relacijo značilne slabosti/špranje/napa¬ ke, kot se druge značilno kažejo v drugih medjezikovnih relacijah.) Ta dvojna vloga, ki jo je Margaret Davis odigrala v Sloveniji za najširše družbene potrebe in hkrati za študij - sko-anglistične potrebe na Filozofski fakulteti in DZTPS (morda še kje) v zadnjih dvajsetih letih, je po moji oceni premalo opažena, sko¬ rajda krivično neovrednotena, po načelu zida¬ ka, ki samoumevno nosi težo zgradbe, vidi pa ga »nihče«, čeprav zanj vemo »vsi«. Kot dolgoletni predavatelj na Oddelku za germanske jezike in književnosti na Fi¬ lozofski fakulteti v Ljubljani ste svoja spoznanja prenesli mlajšim generacijam. Kakšne izzive prinaša pedagoško delo in kaj želite svoje študente naučiti? Nekoliko sem že odgovoril pri prejšnjem vprašanju, verjetno pa bi lahko svoje pedagoš¬ ko (morda znanstveno) načelo zgostil v izjavo: »Nihče nam slovensko-angleške protistave ne bo prinesel na krožniku, izdelati si jo moramo sami.« Brez protistavnih spoznanj ni učinkovi¬ tega pouka prevajanja. Ko študentje dojamejo to dejstvo, neverjetno poprimejo. Dokler se namreč angleščina pri pouku ukvarja sama s sabo, ostaja na svojem bregu kot resnično tuji jezik (mentalitetno in eo ipso strukturalno tu¬ ji!). Ko gradimo mostove na drugi breg, se prebudi resonanca v slovenskem srcu in stvar postane neverjetno zanimiva. Če nikjer dru¬ god, je dokaz v lepem številu raziskovalnih di¬ plomskih nalog, ki imajo korenine v praksi in redno izkopljejo na dan obče prevajalsko ko¬ ristna spoznanja, tudi neposredne dodatke za slovensko-angleški slovar in zaokrožene član¬ ke za slovensko-angleško protistavo. Mnoge od njih so dobile Prešernovo nagrado. So tako izvirne in na tako visoki ravni, da bi jih bilo treba le še malo poglobiti, oplemenititi z več tujimi spoznanji in bi bile sprejemljive kot ma¬ gistrske in doktorske naloge. A ne gre samo za to izbrušeno študiozno konico. Gre tudi za »ši¬ roke množice«, ki podatke hvaležno sprejema¬ jo in vgrajujejo v sistem svojega znanja. Študenti angleškega jezika in prevodo- slovja bodo vaše ime poznali še dolgo po Vašem odhodu iz pedagoških vrst, saj ste zanje napisali nekaj učbenikov, npr. Eng- Iish vvord-form at ion: with exercises in Gra¬ divo za vaje iz prevajanja v angleščino. Kaj Vas je spodbudilo k pisanju učbenikov? Da bi moje ime poznali še dolgo, ne verja¬ mem. Človek je kot kamen, ki ga vržeš v vo¬ do: ko se valovi (valčki) poležejo, nihče več ne ve, da nekje na dnu leži kamen. Podobno je z učbenikom: stoji in pade z učiteljem. Jaz sem odšel z odra in z mano moji učbeniki. Kaj meje spodbudilo k pisanju učbenikov? Da bi dosegel večjo urejenost učne snovi. Ved¬ no sem imel vtis, daje v naravi moje učne sno¬ vi razdrobljenost. Učil sem največ v zadnjem letniku, ko ni bilo več treba graditi železobe- tonske konstrukcij e jezikovnega sistema, mar¬ več predvsem zadelati fuge sistema, vendar ni bilo vedno takoj očitno, kje te fuge zevajo. Po¬ tem smo pa begali po sistemu sem ter tja. Če k temu dodam še kako svojo neugodno značaj¬ sko lastnost, se me je skoraj lotila panika, da se bo moj pouk izrodil v na vse strani razsut to¬ vor, brez oblike in enovite nazorne pregledno¬ sti. In zanimivo: povratni učinek pisanja učbe¬ nika na učitelja je disciplinsko nadvse ugoden. Niste pomagali le študentom, temveč tu¬ di prevajalcem. Objavili ste številne članke, v katerih obravnavate prevajalsko in proti- stavno tematiko (npr. Slovenska zemljepi¬ sna imena v angleških besedilih in zbornik Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino, ki ste ga uredili in v precejšnji meri tudi napisali). Kakšna so Vaša prak¬ tična in teoretična stališča do prevajanja in za kaj se v svojih prispevkih zavzemate? Če Vas smem dopolniti: kakšno malenkost sem tudi odpredaval. To se mi zdi pomembno povedati zaradi starega prepričanja, da govor- MOSTOVI 1999/XXXIII 103 jena beseda bolj vžge kot pisna. (Kar nekajkrat sem predaval o svojih temah tudi v lingvi¬ stičnem krožku Filozofske fakultete.) Seveda pa je napisana beseda »monumentum aere pe- rennius« (ali »littera scripta manet«) in ima svojo študiozno težo, četudi je nekoliko »mr¬ tva«. Da je »mrtva«, se vidi po tem, da prav omenjena Zemljepisna imena (ki so resda za svojo tematiko še zelo nezadostna) komaj kaj privlačijo prevajalce, čeprav je to problemati¬ ko treba prevajalsko reševati na vsakem kora¬ ku. Ni veliko drugače s Prispevki. Sem težek praktik in se ne znam dvigniti v teoretične vi¬ šave. Ne vem, kaj bi tam počel. Tako so ostali Prispevki na oddelku docela neopaženi (dejs¬ tvo, da si jih študentje nabavijo kot obvezen učbenik, tu ne šteje), v javnosti sta se jih »us¬ milila« Janko Moder v Književnih listih (Delo) in Vital Klabus v Razgledih. Sodita, da so dra¬ gocena knjiga, in v tem smo si seveda soglasni, skupaj z Janezom Orešnikom, ki je Zemljepi¬ sna imena ocenil za vredna magistrske stopnje, moje razprave v Prispevkih pa za vredne dok¬ torske. Hvalevredno se je vedlo DZTPS, ki je Prispevke ob izidu odločilno finančno podprlo. Moja praktična stališča? O njih sem pisal v Mostovih 1995/96. Središčna izjava tistega kar dolgega članka (Protistava kot upanje za večjo učinkovitost pouka prevajanja) utegne biti: »Po dolgoletnem prevajanju in poučeva¬ nju prevajanja sem zaznal - če odmislim rabo členov - nekatere najbolj boleče točke v slo- vensko-angleškem odnosu in izredno nemoč pri premagovanju teh točk.« (Da ne bo nespo¬ razuma: členi so ena najbolj bolečih točk v slovensko-angleškem odnosu in tako sem jih tudi zaznal, nisem pa o njih napisal skoraj nič omembe vrednega, četudi sem o rabi členov veliko predaval.) To je bilo izhodišče za iska¬ nje odgovorov, odgovori so dobili obliko člankov in razprav. In moja teoretična izhodišča? Menda jih sploh nimam. Imam pa močno vero, globoka doživetja. Preučevanje obeh jezikov, zapleta¬ nje v njune idiomatske vozle, utapljanje v za¬ kulisne pomene in namigovanja, pogrezanje z jezikovnim batiskafom v temačne globine človeške podzavesti, to je globinska poezija in psihologija, to je soočanje z iracionalnost¬ jo, ki je »trade mark« vsega človeškega, to je prehajanje v metafiziko, v mistiko religije, ki opreda človeka s svojimi nad- ali zunajčasov- nimi večnostnimi vprašanji. Resnično, ne pre¬ tiravam. Dojemati jezik kot del narave pome¬ ni goreti v mistično religiozni poeziji. Vaša pisateljska žilica je znana tudi lju¬ biteljem gora. Poleg člankov ste npr. napi¬ sali priročnik How to Climb Triglav, vodnik po Karavankah in delo, ki je na knjižnih policah številnih slovenskih domov, Sto slo¬ venskih vrhov. Prevajalci lahko torej ne sa¬ mo prevajajo besedila, ki so jih napisali drugi, temveč jih tudi ustvarjajo? Že zdavnaj sem sklenil, da ne morem biti poročen izključno samo z angleščino, ali celo samo z enim njenim segmentom, recimo slo- vensko-angleško protistavno analizo, kjer sem v svoji osebni anglistiki še najdlje prišel. Celo ogorčen sem (bil), če je kdo videl v meni poosebljeno angleško gramatiko in nič druge¬ ga. Pri vsem bogastvu tega področja sem ven¬ darle na čase čutil, da se tanjšam kot podplat, in sem »podivjal«. Gnalo meje ven, čisto ven, čisto stran, poželel sem nekaj čisto »nekorist¬ nega«, čisto ljubiteljskega. To je fantastična začimba življenja. Seveda to še ni »pisateljs- tvo«, ki ga omenjate. Jaz bi rekel »umetnost«. Ostajam globoko zavisten likovnim umetni¬ kom, glasbenikom in pesnikom - ti so »vrhu gore hrast«, kot je rekel Župančič, »nedosež¬ ni«, bi pristavil jaz. Ob tem pomanjkljivem seznamu Vaših dosežkov se moram vprašati, kako bi se opisali sami. Kdo je Stanko Klinar? Preva¬ jalec, pedagog, pisatelj ali nekaj povsem drugega? Nabrito vprašanje. Takega se domisli samo umetniška duša. Nagajivo oddaja v izpraše- 104 MOSTOVI 1999/XXXIII vanca skrivne valove in prestreza resonance in se hoče odkrito razočarati, če resonance ne bodo večakordne ali če jih sploh ne bo. Naj vrnem z vprašanjem: ali sem tako skrivnosten? Vtis imam, da hodim po svetu kot razgrnjen list, ki ga vsak v hipu prebere od začetka do kraja, ga pozabi in gre naprej brez posebnega vtisa in ne da bi se vprašal, ali je list popisan tudi na drugi strani. Seveda, ni¬ sem Shakespeare. O njem se sprašujejo, kdo neki je bil; je bil Hamlet, je bil Othello, Jago, Macbeth, Falstaff, Kralj Lear? Je v vsakem ali vsaj v katerem od svojih likov pustil del sebe ali pa je z njimi samo menjal gledališke krin¬ ke in obraz njegove duše ostaja za nas nepre¬ poznaven? »Windows to my breast,« je zapi¬ sal v Kralju Learu, in nekoč sem v Stratfordu poslušal učeno predavanje o tej temi, vendar ni dalo odgovora na vprašanje, kdo je bil Shakespeare. Ne vem, s čim sem zaslužil veliko metafi¬ zično vprašanje. Nič šekspirsko globokega, temačnega in presunljivega ni bilo v mojem življenju. Gotovo pa je, da svojemu zaveda¬ nju tudi sam nisem čisto kos. Prijel bi se za roko kakega Freuda, da bi me popeljal skozi zavešene kamrice moje lastne biti, ki jih ni¬ sem še odkril. Dokler tja ne prodrem, je vse samo kamuflaža, je šelesteče listje, ki prekri¬ va sad, je varljiv videz, je naučena vera, in ne vem, »kdo je Stanko Klinar«. (Če je to sploh vredno vedeti, ko nisem Shakespeare.) Videti pa je, da se dmgače kot po zunanjih vzorcih ne znamo in ne moremo pogovarjati. Zato vprašanje, ali sem prevajalec, pedagog, pisa¬ telj. Vse to sem morda na zunaj, »v resnici« pa nekaj povsem drugega. A še zunanji videz je skromen. Kako naj vpričo Antona Sovreta, Andreja Capudra, Vitala Klabusa, Janka Mo¬ dra, Janeza Gradišnika, Rogerja Metcalfa, Alana Duffa, Margaret Davis rečem, da sem prevajalec? Pedagog je imel zame zmeraj ne¬ koliko prisiljen priokus, in tak ne bi bil rad. Ko sem iskal pedagoške vzornike, sem zmeraj nepotešen begal od enega do drugega ali pa razočaran obupal nad sabo, ko sem odkril ne¬ dosegljivo »pravega«. Nekaj strašno človeš¬ kega je na meni, namreč grešno človeškega. Nikoli nisem mogel delati umirjeno kot stroj, zmeraj impulzivno, nepremišljeno, zaletavo. Hudobna ironija se poigrava z mano, kije do¬ pustila, da sem vse življenje igral »pedago¬ ga«, ne da bi ga v sebi zanesljivo oblikoval. Dvomim, da se bo kdo vzoroval po meni. Biti pisatelj pa je bil zame zmeraj previsok cilj. V smislu Schillerjevih besed namreč, ki jih je izrekel, ko seje odvrnil od Kanta in se oklenil Goetheja, češ daje največji filozof v primeri s pesnikom (besednim ustvarjalcem) bedna ka¬ rikatura. Pisatelj (besedni ustvarjalec) ima na¬ mreč tisto božansko iskro, s katero posveti v človeka do zadnjih kotičkov, tudi v prikrite zavešene kamrice (brez Freuda). Pisatelj ima strašno moč, danes bi rekli karizmo, njega se je resnično treba bati. Je predhodnik vesoljne sodbe, nimaš se kam umakniti. Za temi bo¬ žansko poklicanimi, z božansko iskro razžar¬ jenimi zastavonošami, med katere mi je po mojih neleposlovnih knjigah vstop zaprt s sedmerimi apokaliptičnimi pečati, se seveda valijo množice častihlepnežev, »pisateljev za vsako ceno«, ki iz bralne publike delajo sa¬ movšečne vasezagledance, je ne dvigujejo v nova spoznanja in ne plemenitijo, rekel bi, da jo parfumirajo pod nosom kot frizerski po¬ močnik v malo boljšem lokalu. Med te pa, ra¬ zumljivo, nikakor ne bi želel biti prištet. Raje nič. Tisto »nekaj povsem drugega« pa je, mi¬ slim, zelo resnično, le daje zame samega čista skrivnost. Je to stapljanje z naravo, vračanje v maternico kozmične duše, izginjanje v vesolj¬ nem (in vesoljskem) Duhu, je to bivanje pol¬ nosti na kraju, kjer so denar in kariera in ug¬ led manj kot hipna pena, je to cankarjansko hrepenenje iz Lepe Vide po dokončnem on¬ stranstvu, po zunajtelesnosti, po čisti prosoj¬ nosti bivanja? Kdo bi vedel? Jaz sam naj¬ manj. ! Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 197991 rmrn PCtC HH * t? Tt' /