OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXrX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). JULY 10, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 134
Molotov in Byrnes v spopadu glede Nemčije
PARIZ, 9. julija—Danes je prišlo do ostrega spopada med sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom in ameriškim državnim tajnikom By mesom glede ameriškega predloga za 25-letno pogodbo za razoroženje Nemčije. Informirani krogi pravijo, da je po debati Byrnes predlagal, da se imenujejo posebni zastopniki, ki naj bi proučevali 'vse nemške probleme.
Byrnes je vprašal, da naj bi*
taka komisija predložila svoje poročilo prihodnji seji ministr-
24 oseb mrtvih v nesreči armad-nega bombnika
Vojaško letalo se nahajalo na poletu iz Labradorja v državo Massachusetts
skega sveta štirih velesil, ki se ima vršiti enkrat v jeseni.
Francoski in ameriški viri pravijo, da ostali ministri niso na Byrnesov predlog za enkrat podali nikakega odgovora. Tajnik Byrnes je zadevo sprožil na koncu današnje seje ministrskega sveta.
Zapadne sile prelomile sporazum, obtožuje Molotov
Molotov je na Byrnesov predlog, za 25-letno pogodbo glede Nemčije odgovoril v uro dolgem govoru, tekom katerega je proti Britaniji, Zedinjenim državam m Franciji naperil obtožbo, da so prelomile določbe Potsdam-skega sporazuma glede vojne odškodnine, katero je imela Rusija dobiti iz zapadnih delov okupirane Nemčije.
Kakor se je zvedelo iz ameriških virov, je Molotov tudi ožigosal priporočano 25-letno pogodbo za preprečenje nemškega oboroženja kot "docela nezadostno." Byrnesov predlog ne garantira niti demilitarizacije nemške vojne industrije niti politične denacifikacije Nemčije, je izjavil sovjetski zunanji minister.
Molotov je tudi dejal, da je doba 25 let prekratka.
Byrnes odgovoril, da Rusija *&ma krši Fotsdainski pakt
Byrnes je v svojem odgovoru obtožil Rusijo, da je sama kršila I^otsdamski sporazum, s tem, da je izvršila prevelike rekvizi-cije v nemški industriji. Rekel je, da je omenjeni pakt določal, da se reparacije omeje na točko, ki bo Nemčiji-omogočila eksistenco brez zunanje pomoči.
Dalje je Byrnes izjavil, da se je v Potsdamu sporazumelo za upravljanje Nemčije kot ekonomske enote in za svobodno izmenjavo blaga med raznimi okupacijskimi zonami, kar pa je Rusija do danes dosledno ignorirala.
Patterson izpričuje glede kontraktov
WASHINGTON, 9. julija. — Vojni tajnik Patterson je danes pred senatnim odsekom priznal, da je tekom vojne posvetil osebno pozornost pritožbam municij-skih korporacij v Illinoisu, toda je zanikal, da je omenjeni firmi kdaj izkazoval kake "usluge". Patterson je priznal, da je o kontraktih govoril s kongresni-kom May-om.
išče sorodnike
Mr. Ivan Bostjančič, 15800 Holmes Ave., je prejel pismo iz stare domovine, v katerem se ga naproša, da bi poizvedel za naslov Jakoba Kavčiča, Gracijana Kavčiča in njegove sestre Iza-bele, ki so doma iz Kneže pri Grahovem na Tolminskem. Ako sami to čitajo ali pa če kdo ve kje se nahajajo, se prosi, da se sporoči Mr. Bostjančiču.
Novi grobovi
mary korošec
Kot smo poročali, je včeraj zjutraj ob 12:25 uri umrla na svojemu domu Mary Korošec, rojena Urankar. Pokojnica je bila stara 63 let in je stanovala na 14134 Sylvia Ave. Doma je bila iz vasi Krašnje na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ, podr. št. 10 SZZ in Altar-nega društva Marije Vnebovze-te. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, dve hčeri; Mrs. Mary Pierman in Mrs. Frances Davis, tri sinove: Franka, Stan-leya in Cpl. Louisa, ter sestro Mrs. Rose Turk, v stari domovini pa sestro Ivano in brata Josepha. Pogreb se bo vršil v soboto ob 10. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Sve-tek, 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete in nato na Calvary pokopališče.
tony bergoc
V nekem zavodu za onemogle, kjer se je nahajal pet let, je umrl Tony Bergoč. Pogreb oskrbuje Želetov pogrebni zavod, 458 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
SINGER FIRMA JE UPELJALA POKOJNINO
BRIDGEPORT, Conn., 9. julija. — Singer Manufacturing Co. je uvedla starostno pokojnino za vse svoje delavce v vseh svojih podružnicah, katerih je okrog 25,000 v Zedinjenih državah. Delavci, ki stopijo v pokoj ob starosti 65 let, bodo prejemali do konca svojega življenja z všteto socialno zavarovalnino, polovico povprečnega zaslužka v delovni dobi. Načrt je že odobril Bureau of Internal Revenue, in izvajala ga bo Metropolitan Life Insurance družba.
Delavci, ki zaslužijo letno manj kot $3,150, jim v pokojninski sklad ni treba ničesar prispevati; uposlenci, kateri zaslužijo letno več kot gornjo vsoto, imajo na izbiro, da prispevajo v ta sklad, ako hočejo. Vsakdo pa postane avtomatično član "prostega" pokojninskega nač#ta.
Priporoča učenje tujih jezikov
Guy F. Vamer, član učiteljskega štaba Lincoln višje javne šole je pred šolskim odborom podal priporočilo, da se v višje javne šole upelje pouk tujih jezikov in da se ustanavlja med dijaki mednarodne klube, v svr-ho pospešitve mednarodnega prijateljstva in razumevanja, in za svetovni mir. "Narodi sveta gledajo na Zedinjene države za vodstvo v mednarodnih odnoša-jih," je dejal Varner v tozadevnem poročilu šolskemu odboru.
pisma iz domovine
V našem uradu ima dvoje pisem iz Domžal, Joe Klopčič, eno pismo pa Jura j Stakor.
HOLYOKE, Mass., 10. julija —Snoči je treščil v 1,200 visoki hrib Mount Tom armadni bombnik B-17, pri čemur je našlo smrt 24 oseb, moštvo in vsi potniki. Vojaško letalo se je ponesrečilo na poletu iz Labradorja na zrakoplovsko polje v Chico-pee, Massachusetts.

Informacijski urad omenjenega zrakoplova poroča, da so bili ubiti trije člani armadnega mo-
V Culver City, Calif., je Howard Hughes napravil načrt in izdelal največje letalo za prevoz tovora. Zgornja slika kaže ogrodje letala, ki je 220 čevljev dolgo ter največje letalo te vrste na svetu. Deset mest je poleg drugih oddelkov sodelovalo, ko se je ogromno letalo prepeljalo iz tovarne v Terminal Island, kjer štva in 21 potnikov, med kateri- sestavljeno.
mi so se očividno nahajali člani;______
armade in mornarice, in morda %n J	J	J \rw	i/r*
tudi civilisti.	I Vlada podpre proda-; Zmaga v Mmnesoti
Trupla žrtev nesreče strahovito razmesarjena
Kakor se poroča, je letalo plu- j WASHINGTON_Wilson W.
lo nad dve uri nad Holyoke-om, ^yatt, stanovanjski ekpeditor,
predno je treščilo v hrib. Pri tem ^^adno naznanil, da bo vlada
jo "tovarniških" hiš postavila Stassena
v prednjo vrsto
MINNEAPOLIS, 9. julija-
je letalo eksplodiralo in njego: podprla preizkušene, v tovarni f^^ator Henrik Shipstead, 65-
...____1______J _____ Orvrv	\	latm i tz-vI o -Joln r,n 4i r»	_
ve razbite kose se je našlo 200 narejene^hiše, za prodajo, da se jardov daleč naokrog.	'odpomore veteranom v veliki
letni izolacijski senator iz Min-nesote, ki je bil v uradu od 1922,
Nekatere žrtve so
bik tako stanovanjski krizi 1„ sicer do 90' i« P™"	' v!"
__: ____ v	1 v\n r\l ilror^olrir*	o iVi
razmesarjene, da jih ni moč odstotkov regularne prodajne
publikanskih primarnih volit-
spoznati. Kosi trupel so bili razmetani na vse strani* Noga enega izmed ponesrečencev je bila najdena med vejami nekega drevesa.
belgijski vladi izrečena nezaupnica
BRUSELJ, 9. julija. — Belgijska vlada, katero je po nedavnih volitvah organizirala katoliška stranka, je danes nenadoma padla,, ko ji je parlament izrekel nezaupnico s 79 glasovi proti 78.
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
za
,T , v. J , I vah, pri katerih je nominacijo cene. Na ta nacm se upa, da bo v , . • -u ■ J -u' senatorja dobil governer Ed se letos narejenih m prodanih ■ „ ^ ^ rm___
četrt milijona hiš, 600,000 pa v
ward J. Thye.
letu 1947.
Prodaja tovrstnih hiš je do sedaj še na nizki stopinji radi raznih ovir in predpisov.
Pričakuje se, da bodo med prosilci za vladno pomoč tudi izdelovalci nove vrste cementnih hiš. Neka firma je iznašla metodo, po kateri se hiše vliva iz cementa na položen model; druga pa izdeluje lahke cementne stene, s katerimi se postopa kot z lesom.	^
Kitajska zlorablja pomoč UNRRA-e za politične svrhe
Štab pomožne akcije vsled tega priporoča, da se pomoč pošilja drugam
ŠANGHAJ, 9. julija—Danes se je zvedelo, da je štab UNRRA-e na Kitajskem odkril, da kitajska vlada dosledno zlorablja pomoč, katero je UNRRA poslala na Kitajsko, za politične in druge namene, vsled česar je bilo direktorju Fiorello La Guardia dano priporočilo, da se živež in blago, namenjeno za Kitajsko, poslej pošilja v druge dežele.
štab UNRRA-e je poslal direktorju La Guardia omenjeno drastično priporočilo, ko je kitajska vlada sporočila Zed. državam, da je J. Franklin Ray, direktor UNRRA-e na Kitajskem, "nezaželjiva oseba", ker je kritiziral zlorabe UNRRA-inega materijala.
To je že drugi konflikt med unrra o in kitajsko vlado
Ray je že drugi šef UNRRA-e na Kitajskem, ki je prišel v nesoglasje s kitajsko vlado. Njegov prednik Benjamin Kerr je položil ostavko pod enakimi okolščinami.
Kakor se razume, se bo Ray najbrže vrnil v Zed. države in iznova prevzel urad šefa za UNRRA-ine posle na Daljnem vzhodu.
» Izjava, katero je podpisalo 300 članov UNRRA-e, pravi, da je na rokah dokumentarna evidenca o zlorabah UNRRA-inega blaga. Med drugim je rečeno, da kitajska vlada v mnogih pokra
jinah ni preskrbela sredstev za izvajanje programa za pomoč in obnovo in s tem ohromila delovanje UNRRA-e.
Blago propada v skladiščih, medtem ko ljudje stradajo
Izjava pravi dalje, da se navzlic ponovnim protestom od strani urada UNRRA-e na Kitajskem zaloge v mnogih okrožjih niso razdelile vsled političnih vzrokov, in da se pomožna akcija UNRRA-e na Kitajskem rabi kot politično orožje.
Posledica tega je, pravi brzojavno poročilo, da se v skladiščih kopičijo dragocene zaloge blaga, ki se tratijo bodisi vsled propadanja ali tatvin, medtem ko lačni še vedno stradajo in ljudstvo, ki nujno potrebuje pomoči, ne dobi ničesar.
Uradniki UNRRA-e obtožujejo, da nista niti dva procenta od vsega blaga, kar je bilo poslanega na Kitajsko, dospela v pokrajine, ki se nahajajo pod kontrolo kitajskih komunistov.
Thye je šel v kampanjo s podporo bivšega governer ja Har-olda E. Stassena, ki je s tem izvojeval odlično politično zmago, katera mu bo dobro služila v kampanji za predsedniško nominacijo republikanske stranke.
Mladi bivši governer, kT sledi političnim stopinjam pokojnega Wendella Willkie-ja, je izšel kot absoluten gospodar politične situacije v Minnesoti, kajti pri primarnih volitvah je prodrl tudi njegov governerski kandidat Luther W. Youngdahl, ki je porazil svojega proti-kandidata Hjelmarja Petersona.
Xaftove prilike za nominacijo znatno padle
Peterson je vodil izredno vi-triolično kampanjo proti administraciji bivšega governerja in proti Thye-u.
Vodilno vprašanje v kampanji je bilo, kakšno stališče naj
Senat glasoval proti kontroli cen za meso, perutnino in jajca
Hud udarec za administracijo; pričakuje se, da bo predsednik Truman predlogo zopet vetiral
WASHINGTON, 9. julija—Administracija je nocoj doživela silen udarec, ko je senatna zbornica v bitki za obnovo OPA z 49 glasovi proti 26 odglasovala proti vsaki bodoči kontroli nad cenami za meso, perutnino, jajca in vse živežne izdelke, pri katerih se rabi katero koli izmed omenjenih hran.
S tem je senat napravil glo-*	:
boko luknjo v kompromisnem	Živllonio
zakonskem načrtu administraci-	^	' '
je za obnovo OPA kontrole za aiTIGrisklh SIOVOHCOV dobo enega leta.
Mnogo senatorjev je nocoj prerokovalo, da bo predsednik Truman vetiral tudi to OPA predlogo, ako se nocoj sprejete določbe glede mesa, kuretnine in jajec ne bo na kak zadovoljiv način spremenilo.
Predlog za prepoved kontrole nad cenami omenjenih živežev je stavil republikanski senator Wherry iz Nebraske. Proti njemu ni glasoval niti eden republikanec, med njimi tudi Robert Taft iz Ohio, medtem ko je ohij-ski demokratski senator James W. Huffman glasoval proti predlogu.
Senat je poprej z 51 glasovi proti 25 porazil predlog senatorja Thomasa, demokrata iz Okla-home, glasom katere bi se prepovedala bodoča kontrola cen za živino, prašiče in kuretnino ter za vse slične živežne produkte.
licence za ribolov v kanadi
Taka licenca v Kanadi za posameznega ameriškega državljana stane $5.50. Izdajajo pa se tudi posebne licence za vso družino, ki stanejo po $8.00.
Rock Springs, Wyo. — Tukaj je bil od avtomobila ubit Tom Čadež, doma nekje od Polja nad Škof jo Loko, star okrog 60 let. Bil je član ABZ in SNPJ preko 40 let, toda ni bil nikdar bolan.
Champaign, 111. — Neki avtomobil je na cesti povozil šestletno Judith L. Blazine, ki je drugi dan v bolnišnici podlegla poškodbam. Pokopana je bila v Chicagu, kjer žive starši njene mame, namreč družina John Ze-fran.
Posetniki zahtevajo zvišanje reniov
Hišni posestniki, ki so organizirani v Apartment House Owners Association v Clevelan-du so vprašali gov. Lauscheta in župana Burkeja, da se jim dovoli povišati najemnine n a zavzame Amerika v mednarodni i splošno za 15 odstotkov, kot se politiki. Poraženi Shipstead je j je dovolilo posestnikom v Los
bil eden najbolj zagrizenih izo-lacionistov. Bil je eden izmed dveh članov senata, ki sta glasovala proti ratifikaciji čarterja Združenih narodov. Drugi je bil senator William Langer iz North Dakote.
Prilike ohijskega senatorja Tafta za predsedniško nominacijo republikanske stranke čez dve leti so se z veliko politično zmago, katero je izvojeval Stas-sen, znatno zmanjšale.
Thye je v svoji kampanji zagovarjal podporo Združenih narodov in mednarodno sodelovanje.
Angeles in San Francisco, Cal., v slučaju, da se sprejme kakšne postave v nadomestilo propadle OPA kontrole. Pravijo, da tak po višek najemnine bi bil za državo Ohio popolnoma na mestu.
poroka
V Fontana, Calif., se bosta v soboto poročila Miss Frances Margaret Železnikar, hčerka Mrs. Mary Železnikar, preje bivajoča v Barbertonu, Ohio, in Mr. Daniel J. Pasek.
lepotilni salon zaprt
Mrs. Bohar, lastnica Bohar's Beauty salon, 6407 St. Clair Ave., sporoča, da bodo prostori zaprti vsako sredo celi dan tekom julija in avgusta meseca.
iz floride
Mrs. Frances Grbec je prišla iz New Smyrna Beach, Fla., na obisk k bratu in njegovi družini, Mr. in Mrs. Anton Černe, 22675 Ivan Ave., kjer bo ostala za dva tedna. Mr. in Mrs. Čeme se bosta v kratkem preselila v Florido, kjer sta si kupila dom. Prijateljice in znanci Mrs. Grbec jo lahko obiščejo na domu brata.
posojilo kot orožje proti sovjetski uniji
WASHINGTON, 9. julija. — Rep. kongresnik Eaton iz New Jersey je danes zagovarjal odobritev posojila Veliki Britaniji z motivacijo, da morata Amerika in Anglija stati skupaj v naporu, da se ustavi prodiranje Rusije v Evropi. Splošen vtis je, da bo posojilo v poslanski zbornici odobreno, ampak z jako pičlo večino.
NAJDEBELEJŠI FANT NA SVETU UMRL; PODLEGEL JE PLJUČNICI
CRAFTON, N. D.—Nedavho je tukaj umrl Jimmy Janousek, star 19 let, ki je tehtal 600 funtov in je bil smatran za najde-belejšega fanta na svetu.
Janousek je bil najden po Robert Ripleyu, ko je bil star sedem let in je bil kazan v cirkusih "Believe It Or Not."
Umrl je za pljučnico po par-dnevni bolezni. Ko je bil star sedem let, je tehtal 235 funtov.
na obisku
Iz Brooklyna, N. Y., so prišli ' na obisk k sorodnikom in prijateljem Mr. in Mrs. John in Mary Svetlin ter hčerki Mary in Dorothy. Tu se za časa obiska nahajajo pri družini Ciril Svetlin, 1221 E. 170 St., ki je brat Johna, ki je pred leti živel v Clevelandu in je bil aktiven pri pevskem zboru Jadran. To je bil prvi obisk slovenske metropole za Mrs. Svetlin in njeni hčerki. Upamo, da se dobro zabavajo !
Počakajte za policijsko ambulanco!
Policijski department v Clevelandu opozarja avtomobiliste, naj nikar ne vozijo v prometnih nesrečah poškodovanih ljudi v svojih avtomobilih v bolnišnice. Transportacija pobitih ljudi se mora izvesti pravilno samo potom izvežbanih mož, ka-koršni so v policijskih rešilnih vozovih. Zato v slučaju nesreče počakajte, da pride policijski rešilni voz ali ambulanca, ki prepelje ponesrečenca na pravo mesto.
najvišje ceste v zedinjenih državah
Cesti, ki peljeta po najvišjem svetu v Zed. državah, sta Mt. Evans in Pike's Peak v Colora-di. Mt. Evans cesta se 50 milj od Denverja vzpne na 14,240 čevljev nad morsko gladino, druga cesta pa približno 100 čevljev manj.
flmna
ENAKOPRAVNOST
10. julija, 1948,
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #23) iT CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)____________
For Half Year—(Za pol leta)____
For 3 Months—(Za 3 mesece)---
.$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)----
For Half Year—(Za pol leta)--------
For 3 Months—(Za 3 mesece)---
-$3.00
-	4.50
-	2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
-$9.00 . 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
UREDNIKOVA POŠTA
DELO UNRRA-e V JUCOSLAVUI
Ob obletnici početka dela misije UNRRA-e v Jugoslaviji je bil prečitan na beograjskem radiju govor Mi-hajla Sergejčika, šefa misij eUNRRA-e za Jugoslavijo. V tem govoru je Sergejčik med drugim izjavil;
Ko so člani misije UNRRA-e prispeli v Jugoslavijo, so jo našli opustošeno zaradi vojne, opustošeno zaradi uničenja, ki ga je povzročila kruta okupacija štiridesetih sovražnih divizij med vojno in ogorčeni boji oboroženih sil jugoslovanskih narodov, ki so se dvignili proti okupatorju. Jugoslavija je bila porušena kakor skoro nobena druga zavezniška dežela. Glavne prometne zveze so bile skoro popolnoma uničene, industrija porušena, kmetijski stroji uničeni ali odpeljani po fašistični vojski, gospodarstvo v velikem delu države skoraj popolnoma uničeno in skoro 2 milijona ljudi pobitih. V takšnem opustošenju sta morala vlada in narod pričeti korak za korakom graditi novo Jugoslavijo.
Ko so prvi člafni misije prispeli v Beograd, so bili veliki deli države, še vedno okupirani po sovražnih četah. Lahko so z lastnimi očmi videli, kako so si narodi Jugoslavije pri delu za obnovo prav tako prizadevali kakor v borbi s sovražnikom. Celo več—v osvobojenih krajih, za fronto, še vedno obkoljeni od sovražnikove vojske, so pričeli graditi in obnavljati deželo.
Misija UNRRA-e, ki dela 12 mesecev v Jugoslaviji, je mednarodna komisija in zvest izraz ciljev Združenih narodov, ki so se odločili osnovati UNRRA-o. V naši misiji delajo pripadniki 18 narodov vključno z Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo, Združenimi ameriškimi državami. Veliko Britanijo, Francijo, Ukrajinsko SSR, Avstralijo, Egiptom, Češkoslovaško, Poljsko, Grčijo, Kostariko, Kanado, Novo Zelandijo, Belgijo, Ekvadorjem, Palestino in Libanonom. Jugoslovani, ki delajo v naši misiji so mnogo pripomogli k uspehu in učinkovitosti UNRRA-inega dela in smo zelo srečni, ker sodelujemo z njimi. Naša misija, katere centrala je v Beogradu, ima federalne urade v glavnih mestih šestih federalnih republik Jugoslavije in osebje, ki opazuje razdeljevanje UNRRA-inih dobav Jugoslaviji. Srečen sem, ker lahko izjavim, da vsi predstavniki misije v teh pokrajinah stalno poročajo, da se razdeljujejo UNRRA-ine dobave v Jugoslaviji pravilno in da se uporablja ta material na najboljši način za obnovo delavnosti v Jugoslaviji.
UNRRA ni tvorba enega naroda ali ene države, temveč je ustanova, ki jo je formirala organizacija Združenih narodov, ki jo sestavlja 48 držav raznih celini. Dohodki UNRRA-e niso odvisni od ene države, temveč predstavljajo 1 odstotek nacionalnega dohodka vsake izmed teh 48 držav članic organizacije Združenih narodov.
V	času 12 mesečnega delovanja v Jugoslaviji je jugoslovanska misija UNRRA-e izročila Jugoslaviji okoli 1,-400,000 ton blaga in hrane, medicinskih potrebščin, traktorjev, kamionov, kmetijskih strojev, obleke, surove volne, bombaža in raznega drugega blaga.
UNRRA je poslala Jugoslaviji do 15. aprila t. 1. 1,380,-370 ton blaga. Na hrano (mleko itd.) odpade 980,000 ton, na obleko 58,000 ton. Medicinskega materiala je bilo poslanega pet tisoč ton, poljedelskega 82,700 ton, materiala za industrijo in obnovo 248 tisoč ton.
Dobro vemo, da to blago ne zadostuje za potrebe Jugoslavije in ne more nadomestiti ogromnih izgub iz vojne ter celo ne more zadovoljiti mnoge neodložljive potrebe ljudstva, toda zadovoljni smo, ker je to blago—kakor so ga uporabljali jugoslovanski narodi in vlada,—v veliki meri pomagalo pri obnovi dežele.
V	mnogih govorih in člankih so vodilne osebnosti jugoslovanske vlade izrazile svoje zadovoljstvo glede delovanja UNRRA-e. V zadnjih tednih sta maršal Tito, predsednik zvezne vlade Jugoslavije in g. Kairdelj, podpredsednik vlade, z jasnimi besedami izrazila hvaležnost jugoslovanskih narodov za pomoč, ki so jo dali Združeni narodi preko misije UNRRA-e Jugoslaviji.
(Konec prihodnjič.)
Vabilo na važno sejo in sodelovanje
Cleveland, O. — V soboto 13. julija se bo vršila seja Kluba za postavitev spomenika našim fantom in dekletam na vrtu S. D. Doma na Waterloo Rd. Na to sejo vabimo vse zastopnike društev, da se iste gotovo udeležite. Vsakdo naj se zaveda, da kadar prevzame kakšno delo, da istega tudi izvrši.
Sedaj je vsakega zastopnika in posameznikov dolžnost, da nam priskočite na pomoč, ker sedaj je malo časa do naše slav-nosti. Dne 25. avgusta se bo vršilo odkritje tega spomenika. To je velikega pomena za collin-woodsko naselbino.
Tozadevno smo že poslali pisma na vsa lokalna društva, da bi- z nami sodelovali in da bi nam šli na roke. Ponovno se prosi vsa društva v imenu našega Kluba, da bi se korpora-tivno udeležili naše proslave. Društva, katera imate svoje zastave, pokažite se z njimi na tisti dan v znak ljubezni in simpatije za naše fante in dekleta, ki so se borili v drugi svetovni vojni.
Seveda, naši fantje so vsega tega že dovolj imeli, korakanja, pa jih tudi sedaj vseeno vabimo, da kolikor je mogoče, da bi se udeležili proslave vseh fantov in deklet, ki so bili v armadi.
Izza naše redne seje smo imeli Ž3 dve izredni seji, ker jo dosti za ukrepati zaradi proslave Zato vas resno vabimo, da S3 več kot je mogoče udeležite naš: seje za korist tega podvzetja in da nam sedaj pomagate v vseh ozirih.
Omenim, da še vedno pobiramo prostovoljne prispevke, ker vsota še ni zadostna. Upamo, da ko se bo vršila proslava, da bomo z dohodki takrat pokrili naše stroške. O vsem bomo še več poročali. Prosim vas vse, dajmo delati pri tem roka v roki, ker je dolžnost cele naselbine delovati z odborom. Pozdrav in na svidenje!
Antonia Tomle, predsednica.
Starišem in otrokom
Kakor je znarfo, se je pričelo z rednimi pevskimi vajami Mlad. pevskega zbora na Waterloo Rd. Vaje se vrše vsak četrtek večer ob 7. uri in petje poučuje poznani pevovodja Frank Vau-ter.
Vse starše opominja, da pošljejo svoj otroke na vaje, da se pripravijo za jesensko predstavo. V četrtek, 11. julija se bo po vaji tudi razmotrivalo glede izleta, ki se ga namerava napraviti za mlade pavce. Pridite v četrtek in pripeljite tudi druge otroke, da pristopite k zboru.
John Terlep, predsednik.
Poročilo podružnice 39 SANSa
V zadnjem in predzadnjem poročilu so bile neljube pomote, pravilno se glasi; John Savrič in John Lenarsič Cafe sta izročila. $100 a ne 25.00. Miss Catherine Yurman tudi $100, katere ime je bilo izpuščeno v zadnjem poročilu. Pri Yurmanovih so trije v družini in je vsak prispeval po en stotak v sklad otroške bolnišnice.
Nabiralci Krist Stokel, Joseph Okorn, Tončka Simčič, Joseph Šircel iu Ludvik Medvešek, darovali so:
Društvo Lunder Adamič št. 28 SNPJ $300.
Frank in Louis A. Ziherl $125. Po $100: Pevski zbor Zarja, društvo Comrades 566 SNPJ, Joseph Mrhar in društvo Novi Dom št. 7 SDZ. Po $50: Društvo Lipa 129 SNPJ, John Poto-kar lastnik Double Eagle Bottling. Po $25: Bertha's Cafe John Sivic Neff Rd. Mr. in Mrs. Louis Žele. Po $20: Mary J. Stefanič, Agnes C. Jeric, lastnici ženske
krojačnice v SND. Joseph Kne $15. Po $10: Frank Breskvar, Mike Ludvik, August Malenšek, Valentin Sever in Victor Inti-har E. 176 St.
Po $5: Victor in Richard In-tihar E. 176 St., raznašalca Enakopravnosti sta darovala svojo plačo, Prijatel, lastnik Radio Center, Bartunek, lastnik Ken's Bar, Joseph Trebeč, E. 61 St., Mrs. Theresa Ziherl, Frank Tri-lar, John Pire, Frank Wess, Joseph Sustersič, Victor Schell. Po $3: St. Clair Hosiery Center.
Po $2: Ursula Zakrajšek Paulina Znidarsič in Joseph. Mohar.
V uradu Enakopravnosti izročeno po Mrs. Julia Pire. Po $100: Pev. zbor Sloga. Po $10: Joseph Dovich W. 58 St., John Siskovich, John Star, Ashtabula, O., M. M. Mr. in Mrs. John Zaje W. 105 St. Louis Srzel, Painesville, O., Mr. in Mrs. Fr. Čebul E. 143 St., družina Joseph Okorn mesto venca za pokojnim John Gornik.
Po $5: Mr. in Mrs. Krist Pe-ternel, Carl Ave., in John Hro-vati« Saranac Rd., oba mesto venca za umrlim Kutcher, Victor Wood in Urban Zakrajšek E. 63 St., Neimenovan $2, Frank Žibema $1.00.
Rose Racher '2205 Burton St. Warren, O. je poslala $20. Darovali so: Društvo Bratska Sloga 32 SDZ $5, Mary Zakrajšek $2. Po $1: Rose Racher, Frank Racher, Vincent Habich, Millie Hab'ch, Frank Strukel, Jakob Peršin, Margaret Racher, Jo3 Klančar, Brigita Gliha, Joe Gla-van, Hermina Glavach, Anton Sajn, John Riffle, Stefan Dolgan, Anton Gorenc, Andy Kne-j zevich, Jennie Stanich, Mary! Waltke, Angela Petrich.	i
Nabiralka Josephine Tratnik i darovali so: Frank Tratnik $25,! Mr. in Mrs. Wapotich $10. Po $5: John in Anna Sustar, Mr. in Mrs. David. Quackenbush, A Friend, Frank in Marie Shube-nik, Frank in Jennie Meserko in Marian Adams $3.
Nabiralka Anna Erbežnik: Društvo Sv. Ana 4, SDZ $100, Dorothy A. Paliska $10. Po $5: Anna Erbežnik, Frances Shenk. Frank in Anna Žerovnik $3, John Urbas $2. Frank Wirant $25. Stanko Dolence $10; društvo Sv. Katarine 29 ZSZ $5.
Maple Heights, O. nabiralci: Andy Hočevar, Frank Hočevar, Frank Vrček, Andy Rezin in Anton Gorenc. Darovali so sledeči: Po $25: Pevski zbor Planina, Mr. in Mrs. Frank Želez-nik, Frank Verček, 5077 Miller Ave., Mr. in Mrs. Andy Hočevar 5135 Stanley Ave. Mr in Mrs. Anton Gorenc 5159 Miller Ave., $20. Mr. in Mrs. Frapk Skrlj $15. Po $10: društvo Dom 25 SDZ; Mr. in Mrs. Mike Plut, Mr. in Mrs. A. Perusek, Mr. in Mrs. Joe Gregorič, Mr. .in Mrs. John Hočevar. Po $5: Mr. in Mrs. Louis Bisnar, Mr. in Mrs. Frank Boh, Mr. in Mrs. Joseph Orehove, Mr. in Mrs. Joseph Br-ne, Miss Mary C. Bates, Mrs. Frances Firm, Mr. Mrs. L. Verček, Philip Furlan, Mr. in Mrs. V. Zimšek, Mr. in Mrs. A. Rezin, Mr." in Mrs. F. Samrov.
Po $3: Frank Pugel, Mr. in Mrs. R. Cergol in Albert Verček. Po $2: Frank Žiberna, F. Sever, Mr. Segulin, Mr. Fig at, F. Fileps, L. Simončič, R. Fra-netič, J. Zakrajšek, L. Fink, F. Legan in A. UlepiČ.
Po $1: Joseph šircel. Frank Stemberger, Ralph Stembsrger, Joseph Molek, Joseph Glivar, Martin Koprivnik, Joseph Ka-stelec, Joe Stavec, Louis K%ste-lec, G. Hribar, L. Zupančič. Joseph Cesnik, ■ L. Pejskar, J. Mauer, J, Urbančič.
Po 50c: A. Barbič in Mrs. M. Pejskar.
Na priredbi koncerta Glasbene Matice. Zarje in Planine 30. maja se je nabralo prostovoljnih darov ^ svoti $1,107.00. Darovali so: Anton Janša $280.00, Ženski odsek SND na St. Clair
Ave. $200, Po $50: August Kol-lander, društvo Carniola Tent 1288, Maccabees. Po $30: Peč-larski klub. Po $25: Frank Pen-
beth Matko, Valentin Pakis, Mr. in Mrs. Frank Miller, Jennie Krashovec Tracy Ave., Mary Bizjak Yale Ave. Joseph Bo-
ca in družina, Maggie Tancek, i mrak E. 141 St., John Prudič, Joseph Stefanich, Karl in Ella Willoughby, O., John Arko, Fr.
Samanich. Po $20: John in Jo-sie Petrič, Frank Kačar, Frank Kmc, Joseph Sušnik, Mr. in Mrs. Karl Vrtovšnik, Mr. in Mrs. John Samsa. Po $15: Fr. in Agnes Makarovic.
Po $10: Frank Škrjanc, Fr. in Vera Slejko, Louis in Mary Pečenko, John Kaučič, Anton Zupan, John Mihelich, Joseph Opeka, Peter Valenčič, Anton Eppich, Frank Fatur, Steve Lunder, Frank Majcen, Mary Bradač, Mr. in Mrs. Anthony Železnik, Louis Dular.
Po $5: Matt in Josephine Bizjak, Frank Spelich, Tony Podobnik, John Samsa, Anton Brodnik, Tony Delost, Mrs. Je-lusič, Frank in Jennie Glažar, John Simončič, John Markič, Mary Gornik, John Trenta, Tony Kukovec, Anton Železnik, John Grilc, Minie Perse, John Grill, John Krševič, Joseph Tom-sich, Louis Kocjan, Karl Poljane, in nekdo ko se v naglici ni vzelo imena.
Po $1: Frank Gatrža in Josephine Slipnik.
V imenu odbora SANSa 39, najtoplejša zahvala vsem darovalcem kakor tudi nabiralcem in nabiralkam.
John Pollock, blagajnik.
n	^
Za otroško bolnišnico so prispevali v juniju sledeči: Jože Seme nabiralec, John Centa načelnik. $25 John Seme. Po $10: Jože Seme, Margaret Maurin, Joe Stemac, Tony Movlja $5 in Joh. Mihelich $1.00..
John Conta nabiralec. Mr. ir Mrs. John Centa $50. John Ku man $10. Po $5: Ohio Distributing Co. in John Zaje. Po $2: M. Želodec in Peter Ssgulin. Po $1. Rose Jakos, Marian Wolf, in Cecilia Hientz. Janko N. Rogelj izročil na njega poslano od Mrs. Mary Kershisnik, Rock Springs, Wy., $50. od Mrs. Mary Stucin Los Angeles, Calif., $25. in od Mr. in Mrs. Frank Arko, Madison, Ohio $10.
Mrs. Anthony Zakrajšek, Cornelia av. je izročila za Anthony in Josie Zakrajšek $25., po $5. za John Lokar, Dibble av., Josephine Krall, E. 67 St. in za eno neimenovano, $1. za Thereso Navoda.
Načelnica za nabiranje prispevkov za otroško bolnišnico od Progresivnih Slovenk Cecilia Subel, nabiralka Amalia Bože glav: Po $5: Mary Sankovich, John Rolich, Anton Gobec.
Po $.^: Ivan Tome, John For-tuna. Po $1: Frances Debeljak, Kathryn Kerschnick, Roso Cesnik, John Verhovnik, Angela Verhovnik, Mary Hrastar Valentine Tomazic, Anna Pavlovič, Anna Gornik in pet oseb po 50c.
Mary Kushlan Somrak je darovala $25. Milka Slabe pa je izročila $10 za Jerry Slabo 3404 W. 158 St., Anna Ažman pa jo nabrala od Jakob Trojer Maga-dore, Ohio $5. Po $1: od Louis, Frank, Edward in Wm. Ažman in Ann Petkovšek. V uradu Enakopravnosti pa je Mrs. Julia Pire nabrala sledeče prispevke:
Pevski zbor Glasbene Matice $100. Po $25 Anton Korenchan, Frank B/ate, Mr. in Mrs. F. Gabriel, Mrs.» Matilda Petchnik, Enumclaw, Wash. Po $20: Martin Jakulin in Viktor Petorca, Grovewood. $15 John Zgonc, Tracy Ave/K^l: Miss Frances Brate Sylvia Ave., Mr. in Mrs. Joe Zimmerman, Louis Tomšič E. 237 St., Mr. in Mrs. Martin Marine, Mr. in Mrs. Joe
Guzeli, Mary Guzeli E. 66 St., Mrs. Mary Dekleva, Salt Lake City, Utah, Mr. in Mrs. Valentin Petač Beech Grove. $3 Matt Sustarsič in Tony Lovko $2.
Prostovoljni darovi na proslavi 23. junija sprejeti po Joseph Okornu: jTomas Krašovec 50c. .Po $10: AiTSy Unetič, Louis Hofart, Anton Zimmerman, Anthony Smith, Frank Podboršek, John Pauli, Math Bizjak. Po $5: John Smuk, Hovard Černe, Bertha Černe Walden, Eleanor Černe Pavey, Louis Kozlevčar, Anton Stanonik, Frank Volkar in družina, Louis Lipanje, Frank Slibar, Julia Jenko, John Ciper-lo, Andy Zalaznik, Mary Mavec, Martin Valetich, Mr. in Mrs. John Jalen, Frank Ludvik in družina, John Lokar Sr. Po $1 Anton Mlač in Frank Kurnik. Camilius Zarnik je izročil $20.50 nabrano med člani društev SNPJ št. 135, 554 in 742.
Nadalje so prispevali: Mrs. Terezija Žele $100, Mr. in Mrs. Frank Cigoj $50, Jack Obed E. 45. in St. Clair Ave. $60. Po $25: Samostojno društvo Kranj, Slov. nar. dom, Mrs. E. Filipič Coit Rd., Anton Pogačar E. 168 St. $15: društvo Commodores 742 SNPJ in Mrs. Josephine He-nikman, Ormiston. Po $10: Joe in Frances Kurrent, Anton Logar E. 67 St., Joseph in Johana Pretnar, Mrs. Frances Garly Red House N. Y., National Beverage Inc., Pulz, lastnik, Anthony Touzel E. 66 St. Po $5: Steve Pirnat, Joe in Mary Za-lar, John in Jonnie Medvešek, Mrs. Mary Obreza in Mrs. Rose Frank.	- '
Po $1: Louis Koz j an in Jennie Kotnik.
Za podružnico 20 v West Park je Mrs. Cecilia Brodnik izročila $300. Nabiralka Cecilia Brodnik, Mary Makse in Alice Mirtich, darovali so po $12 John in Mary Krizmančič.
Po $10: Frank in Anna Ko-šak, John in Frances Tomažin, Frank in Mary Makse, Andrew in Alice Mirtich, Steve in Cecilia Brodnik, Anton in Rose Jo-zeL Joseph in Josephine Gabriel, Matt in Josephine Bizjak, Steve in Albina Brodnik, Frank in Rose Mlakar, John Strekalj, Lenart in Josephine Brodnik, Elizabeth Gabriel, Joseph in Anna Klun.
Po $5: Frank Sesek, Joseph Maren, Joseph Papež Frank in Mary Knafelc, Ljubomir in Anna Maletič, George in Christina Santa, Jack in Anna Vidmar, Frances Koželj, John in Anna Palčič, John Skully, Luke in Mary žnidaršič, Anton Peterle, John in Anna Šinkovec, Joseph in Agnes Tisovec, Louis in Mary Šinkovec, Frank in Frances Blatnik, Agnes Prijatelj, Joseph in Lillian Lunder.
Po $3: John in Mary Zrnel, Lawrence in Teresa Kožuh, Roza Kovač, John in Angela Prišel.
Po $2: Mary Jesenovec, Nick in Celia Kathrein, Paulina Zupan, Joe in Mary Augustine, Mary Papež, Mike in Jennie Bol-ta, Mž&ia Rahne, Joseph in Mary Sinjur, George Travnikar,
Po $1. John in Mary Mišmaš, Jack in Mary Gustinčič, George in Anna Intihar, Leo in Josephine Zupan, Matt in Mary Hočevar, Dorothy Zaitz, Anton in Anna Augustine, Michael Kizak, James in Sopri Tomažič, Frances Bolta, Joseph in Mary Cu-kanje, Marie Phillips, Mike in frances Flis, Louis in Christine Lunder, Rudolph in Frances
Smuk, Joseph Jauch, Ignac Ru-gel.
V	tem mesecu se je zopet na gl. urad SANSa poslalo $3,000 za otroško bolnišnico, preje pa 20 tisoč, torej v tem letu skupaj 23 tisočakov.
V	kratkem bodo priobčeni računi od zadnjega koncerta. Prosi se vse, kateri imate še vstopnice, da iste nemudoma vrnete, če imate pa prodane pa za iste pošljite denar, tako da se računi uredijo in priobčijo.
Iskrena hvala vsem, kateri ste se do sedaj tako velikodušno odzvali veliko pa je še trdih src, med nami bi pač ne smelo biti Nikogar nedamnič.
Vsak naj stori kar storiti je dolžan. Bodite vpisani v knjigi darovalcev za otroško bolnišnico v Sloveniji.
Za odbor št. 39 SANS
John Pollock, blagajnik.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Chicago. — V soboto sta se poročila Michael Trinko ml. in Mary Pintar, kakor tudi Robert Gausland, mornarični častnik, in Genevive C. Korenchan. — V učiteljišču DeKalb je napravila izpit za srednješolsko učiteljico miss Helen J. Fabian in prejela red "Bachelor of Science in Education." Prej je učila že 11 let v osnovni šoli.
Johnston City, 111. — Dne 26. junija je po petmesečni bolezni umrla Antonia Kosanovich, stara 57 let rojena v Slančvrhu pri Škocjanu, Dolenjsko. V Ameriko je prišla leta 1907 z materjo, sestro in bratom v La Salle, 111., se leta 1908 poročila z Johnom Staretoni in od takrat živela v West Frankfortu in Johnston Cityu. Tukaj zapušča moža in dve poročeni hčeri, v La Salle brata Antona Udovich, v starem kraju pa sestro.
Misic, Fred Sever mesto venca,.
, .	Flandera, Anna Zaman, Victor
-a umrlo Josephme Zupandgj. ^	. , .
*	^	m Jnapiininp Knsin Anrnn An-
in Josephine Kosič, Anton Augustine.
Po $5: Mr. in Mrs. Anton Skok in Mr. in Mrs. Anton Raco mesto venca za pok. Matt Kutcher, j članarino za SANS so obno-Frank Shiffrer mesto venca za i vili sledeči po $3: Stanley Do-pokojnim Ivan Žlindra, Frank; lence, E. Zorko, John Markič, in Jennie Glažar mesto venca za I Frank Mahorčič, Frank Janša, pokojnim Frank Kapel, Joseph,John Lazar, John Filipič, Anin Mary \A^ugustin, Frances Je-1 ton Janša, Joseph Trebeč, An-lenc. Parry, O., Anton Gai bas, jton Žnidaršič, Dominik Lusin, Linwood Ave,, Joe Može, Eliza- John Zaje, Urška Mulej, John
Kako je s tisto, parcelo. ^ je čista?
Ali se poleg vašega doma nahaja prazna lota ali parcela zemlje, katere nihče ne čisti in je takorekoč pozabljen svet? Izplača se tisto počistiti. Varnostni direktor Frank D. Celebrezze poroča, da je vsako leto veliko požarov na teh praznih parcelah, katere zanetijo dečki. Suha trava in dračje na teh parcelah resno ogroža sosednje hiše in garaže. Navadno je v poletnem času stara trava tako suha, da se zelo rada vzame. Odstranite staro listje, odlomi jene veje, pa-I pir in travo iz tiste parcele. Se-! žgite tisto v manjših kupčkih, : ne vse naenkrat, ampak polago-' ma.
i Ko je parcela očiščena, pose-I jajte seme dobre trave, kar ne stane veliko in bo tam nastal čeden vrt, kjer bo .zdrav prostor za igrišče otrokom.
Pomnite da zanemarjena parcela, ni samo nevaima radi og-jnja, pač pa-je tudi nevarna zdravju. V jamah se zna zbira-i ti voda, kjer se redijo komarji, ki vas bodo nadlegovali vse po-I letje. Večina teh praznih parcel ! ima najmanj eno ali dve kotlini. I Zakaj ne bi teh kotlin napolnili ! s čim ali vsaj preprečili rejenje komarjev. Napolnite dva galona k an t o z izrabljenim oljem od avtomobila. Kanta naj ima luknjico pri tleh ill na vrhu, tako da olje počasi odtaka iz kante. Položite tako posodo v kotlino, kjer zastaja voda. Olje bo pokrilo površino vode v luži in umorilo vse komarje. Ta način je uspešen in ne stane nič, pa Veliko pomaga, da se uniči zalega komarjev.
Ako naredite tako, kot je tukaj svetovano, boste deležni velike nagrade v obliki zdravja in udobnosti skozi j)oletne mesece. I Imeli boste zavest, da ste storili ' nekaj koristnega za vašo soseščino, za mesto in samemu sebi.
Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
10. julija, 1946.
ENAKOPRAVNOST
BTRAN 3
a;
BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
(Nadaljevanje)
— Če je temu tako, je zakli-cal z odločnim glasom, bo imel vrag opraviti z menoj! Kdor je mož, naj mi sledi!
Pustolovci so se spogledovali. Kennedy je spoznal, da je prišel odločilni trenutek.
In z browningom v roki je skočil v odprtino. Vsi, celo obo-tavljajoči se Andres in prazno-verni Ignazio, so hiteli za njim.
Šesto poglavje Na žrtvenika Histerija se je nahajala v sanjavi otrplosti, ko sta vstopila dva Indijanca in jo odvezala od kola, na katerega pritrjena je prebila vso noč. Potem sta JO. ne da bi spregovorila besedico, nesla skozi nebroj temnih hodnikov in stopnjišč. Sama se 3e čudila miru, s katerim je motrila svoj strašni položaj. Njen duh je bil popolnoma jasen in ^jeno srce ni bilo hitreje, kot če se nahajala v salonu Yacht-kluba v San Franciscu. Naen-krat pa je zaprla oči, ker se ji je zableščala silna luč nasproti.
Rablja sta jo prinesla v ve-liko svetišče. Čudovita slika, ki ji je nudila, je takoj vzbudila vso njeno pozornost. Položili so jo z zvezanimi rokami in žogami na žrtvenik, sestoj(^č iz Velikega kamna, monolita, odkoder se ji je nudil razgled po vsej ogromni dvorani. Nad njo, na ^estu, kjer se po cerkvah nahaja oltar, se je dvigal velikanski malik. Očakovsko je sedel na slojih prekrižanih nogah in se zadovoljno smehljal. Med mali-kom in žrtvenikom sta stala dva svečenika, oblečena v črne ha-jje, in mlada Indijanka. Njeno izredno lepoto sta le še poveča-diadem iz pisanih ptičjih pe-in škrlatnordeča tunika. Histerija si ni vedela razložiti, ko je opazila kacikovo hčerko, zakaj sta jo navdala sovraštvo in jeza. Pazljivo, a izzivajo-jezno in prezirajoče je gledala Naolo.
Potem je obrnila svoj pogled ^oti ogromni, pozorni množici.
Uso stali glavarji v svetlopi-®^nih bombažnih plaščih, lovci, odeti v okrvavljene kože in ri-ki niso imeli drugega na Sebi kot ozke hlačice. Žene so iiosile težke srebrne in zlate ovratnice, dekleta so kazala ®^oja krasna telesa: bila so po-J^nta samo z malim predpasni-^om in imela so lase okrašene s Metlicami. Z otroško nesram-^ostjo so kazale svoje male grudi s črnimi konicami, ki so bile pozlačene kot havanske smotke. Med verniki so bile tudi stare ^atrone, okrašene z več vrsta-ovratnic iz koral, biserov ali stekla. Histerijo je to za treno-k zanimalo, toda takoj je v ^^rtnem strahu opazila, da ima ta množica vanjo uprte oči.
^ližajoča se daritev je vžgala ^Voločno veselje v teh temnih
Pogledih.
^ila je na koncu svojih moči; ^avidezna energija, ki jo je dr-^^ia pokonci do sedaj, jo je za-P^stila in omahnila je na ka-"^en. Mrzel pot jo je oblival. Na ^^ak, ki ga je dal kacik Yoppan, ®o začeli godbeniki igrati mrt-^^ško melodijo: bilo je nekaj ^ozno veličastnega in mogočno J® godba odmevala od obokov.
Znano je, da so se prvi konk-^'sdatorji silno čudili podobnosti verskih obredov Indijancev katoličanov. Inke so poznali spoved in obhajilo, verovali so ^ ttebesa in pekel. Nekateri teo-°gi so celo trdili, da je sv. To-apostol Indije, širil kato-isko vero tudi v Ameriki.
Naenkrat je petje prenehalo, , &cik Yappan je stopil k vznož-malikovega kipa in začel go-^OTiti vernikom. Misterija ni po-''^ala indijanskega jezika, toda oraj je razumela, kar je govo-po naglasu, po divjih kret-in po izrazu njegovega su-
hega in divjega obličja. Podoben je bil inkvizitorju.
Njegov govor se je dvignil iz najtemnejšega obupa do najbolj divjega -veselja. Množica je začela mrmra je izražati priznanje, potem se je znova oglasila godba in petje, toda to pot z bučnim veseljem, kakor bi bil na "Dies irae" sledil "Te Deum". Vsi pogledi so se znova obrnili na Histerijo, ki je ležala že skoraj nezavestna. V divjem veselju je zatulila množica, da je odmevalo od obokov, ki je kacik slovesno naznanil, da je prišla ura darovanja.
Obrnil se je k Naoli, ki je bila bolj mrtva kot živa in se tresla od groze v svojem starinskem svečeniškem oblačilu, ter ji s poveljujočo kretnjo, ne da bi zinil besede, pomolil sVSti nož. To je bilo masivno orožje, izrezano iz enega samega kosa obsidijana.
Obsidijan je naravno steklo ognjeniškega izvora, in Azteki so ga umeli izborno obdelovati. Žrtvovalec je moral ta nož prijeti z obema rokama, ga dvigniti tako Visoko, kot le mogoče in ga z vso silo zapičiti v sredo prsi ter predreti mesto, koder se mehkejši del reber združuje s prsno kostjo. Potem je potegnil z nožem navzdol in tako ure-zal veliko odprtino, ki je šla od rame do želodca in preklala prsni koš na dvoje. V to zevajočo rano je žrtvovalec segel z rokami, prijel za srce zvijajoče se žrtve, naglo prerezal žile in ga položil še toplo in utripajoče na žareče oglje, na katerem se je smodilo različno kadilo. Naposled je duhovnik pokropil s krvjo stene svetišča in obraze vernikov.
To je bil strašen obred, pri katerem bi bila morala Naola igrati glavno vlogo. Vsa dekletova plemenita čustva so se upirala že pri sami misli na tako mesar jen je. Ko ji je kacik Yappan pomolil sveti nož, je v grozi pahnila njegovo roko proč.
—	Oče, je zajecljala, prosim vas, ne silite me k takemu zločinu.
—	Jaz hočem to! Poglej, verniki že čudno gledajo, zakaj nisi prijela za nož. Pazi se, da te ne dohiti ista usoda kot tvojo mater. Tudi ona mi je hotela kljubovati.
Naola se je zravnala in oči so ji žarele.
—	Jaz ne morem umoriti te ženske! je zakričala na glas, ne da bi se brigala za množico vernikov, in jaz je tudi nočem. Pa umorite še mene, kakor ste umorili mojo mater! . . .
Množica je začela jezno mrmrati. Kacik Yappan je bil ves obupan.
Zadnjič ti rečem: slušaj! je dejal s hripavim glasom in stiskal zobe.
—	Ne in ne! je ponavljala Naola še bolj svojeglaVno.
Kacikova jeza se je naenkrat spremenila v globok obup in žalost.
—	Rotim te, otrok moj, je jecljal s ponižnim in prosečim glasom. Ali naj te s silo pripravim do pokorščine napram večnim bogovom?
Množica se je čezdalje bolj vznemirjala in kacik je spoznal, da ta položaj ne more trajati delj časa.
— Naj se godi po tvoji volji, je dejal Naoli z grozečim glasom. Jaz torej mesto tebe opravim daritev; toda prisegam ti, da bo tvoja kazen strašna! , . .
(Dalje prihodnjič)
Letalski posli
o letalstvu mislimo dandanes v glavnem le kot o transportnem
sredstvu za prenos potnikov, po- „ , ,	^
v, . ,	^ _ ' j; . mena trav, detelje m dreves. Po
ste m drugih tovorov. Po vecim ,v.	, .
. , . v 1 4. T m J obširni indijanski rezervaciji so to res glavni posli letal. Toda	''
moštvo na primerne kraje. V primerih velikih poplav letalci rešujejo po vodi obkrožene ljudi ali jim dostavljajo živila in zdravniško pomoč. V krajih, kjer se v velikih močvirjih plodijo komarji, ki razširjajo malarijo, posebno prirejena letala trosijo na vode strupeni prah, da uniči komarjevo zalego.
Zadnje čase so začeli letala uporabljati tudi za posetev obširnih pokrajin z raznimi semenjem. Na primer, na velika gozdna pogorišča sejejo letala se-
letala posegajo tudi na druge načine v narodno gospodarstvo.
Na primer, živinorejci iščejo z letali izgubljene ovce in govedo in včasih zasledujejo roparske živali. Pazniki v gozdnih rezervacijah zasledujejo z letali gozdne požare in po potrebi dostavljajo gasilne priprave in
rodu Papago v Arizoni so to pomlad z letali posejali neke vrste ! puščavsko travo, ki uspeva tudi v znatni suši. Semena trave so bila pred posetvijo ovita z malimi količinami nekega gnojila, da imajo kar s seboj živež za začetek.
—"Nova Doha," glasilo ABZ.
Kolonizacija ali odprta zaščita otrok
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Vojna nam je poleg opustoše-nih gmotnih dobrin zapustila mnogo otrok, ki so jim roditelji padli kot partizani ali kot žrtve fašističnega terorja. Tako je bila ljudska oblast po osvobojen ju pred težko in odgovorno nalogo, kako naj vse te sirote ne samo preživi ali vzredi, ampak tudi vzgoji.
Nad 200,000 je bilo takih in še drugih, socialne zaščite potrebnih otrok. Starokopitni načini vzgoje otrok v zastarelih sirotišnicah že davno niso več ustrezali. Zato je ljudska oblast po osvobojenju pričela po načrtu obnavljati otroške domove, vzgajališča in druge zavode za sirote brezdomce.
Ker pa je zaprta zaščita in oskrba otrok draga in zahteva mnogo strokovno izšolanih vzgojnih moči, ki jih sedaj ni na razpolago, je bilo treba k sodelovanju pritegniti vse zdrave sile ljudskih množic za tSiko imenovano odprto zaščito otroško kolonizacijo.
"Otroška kolonija" ali "naselbina" sprejema otroke od tri do 14 let. Kolonij je več vrst; za predšolsko, osnovnošolsko, sred-
nješolsko (ali vajeniško), za slabotno in bolehno deco. Vanje sprej^niajo predvsem otroke padlih partizanov, borcev JA, žrtev fašističhega terorja in tudi sirote brez sorodnikov, ki bi jih po zakonu morali oskrbovati.
Nadalje sprejemajo tudi otro-
OPA PLATFORM . , . Mrs. Mar-cella F. Killen, progressive liberal Republican candidate for congress from the 5th congressional district in Minneapolis. Platform calls for continued OPA without crippling amendments.
1
mrna

......

ZAHVALA
Tem potom se iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem in znancem, ki so nama poslali karte, cvetlice in darila ob priliki najine 25-letnice zakonskega življenja, dne 2. julija.
Mr. in Mrs. Frank Poropat.
ZA POPRAVILA
na radio aparatih, ledenicah in električnih predmetih, pokličite PARK RADIO 7220 St. Clair Ave., EX 5922 Imamo tudi plošče
Proda se
kuhinjski set, v prav dobrem stanju. Za podrobnosti pokličite KE. 5235.
FIFTY YEARS AT SAME KEYBOARD . . . Half century playing the organ at St. Hedwig's Catholic church is the record established by Emil Wiedemann, 84, shown above. His long service will be honored at a banquet in Parish hall, Chicago. The veteran organist eame to America from Poland in 1882 when only six years old. He became organist at St. Hedwig's when 34 and has remained since that time.
FISH WORTH $6,351.40 ... Minnesota Conservation department tagged 1000 fish and turned them loose in Minnesota's lakes. Those who catch the tagged fish are given prizes. Total prizes amount to $567,000. In photo is shown Chester S. Wilson with walleyed pike which brough more than $1,000 a pound in prizes and prize money. It was caught by Elmer C. Ilauge, Fequot Lakes, Minn., who ic shown in center.
ke invalidov in takih družin, ki otrok ne morejo imeti pri sebi ali pa bi bila njih vzgoja za otroke kvarna. Iz kolonije se otrok odpusti, ko preneha vzrok sprejema ali ko dopolni 14 leto, od-nosno postane sposoben za samostojno življenje.
Za vodstvo kolonije skiti kot organ krajevnega ljudskega odbora vartih, ki mora predvsem skrbeti, da družine, pri katerih so nastanjeni otroci, izpolnjujejo vse svoje obveznosti. Varuh pa večkrat obiskuje otroke, nadzira njih razvoj, zdravje in vzgojo. Daje navodila za higieno, prehrano in vzgojo otrok in vodi administracijo naselbine. Pri tem mu pomaga poseben odbor predstavnikov množničnih organizacij (zlasti AFŽ in ZMS) do-tičnega kraja in predstavnikov zdravstva in prosvete. Z njimi se varuh večkrat sestaja, obravnava prodrobnosti in mesečno poroča vse upravniku.
Upravnik, ki vodi večje število (skupino) kolonij kot organ okrožnega ljudskega odbora skupno z varstvenim odborom vodi vse delo preko opisanih varuhov in odborov: rešuje vprašanje sprejemanja otrok v kolonije, jih razoreja, izbira družine, vodi kartoteko, odreja višino prispevkov roditeljev, vodi prehodne domove in predlaga kraje za ustanovitev novih kolonij. Pred sprejemom v kolonijo mora biti otrok tri tedne v prehodnem domu, da prestane karanteno in se pripravi na kolonizacijo.
Otroka izročijo družini v oskrbo na prostovoljno in soglasno izjavo obeh zakoncev in z obojenstransko podpisano pogodbo, s katero potrdijo pravice otroka, obveznosti družine in ljudske oblasti, čas trajanja oskrbe in razloge ^dpusta iz kolonije. Družina mora dajati otroku zdravstvenim načelom ustrezajoČQ hrano in stanovanje, postopati z njim kot s svojim lastnim, varovati ga vseh kvarnih vplivov, pošiljati ga v šolo in skrbeti za njegovo zdravje.
Ljudska oblast pa nabavi otroku po eno obleko in obutev letno, skrbi za brezplačno zdravljenje in zdravila ter dfeje družinam po potrebi mesečni prispevek do 500 dinarjev.
V Ljudski republiki Sloveniji je skupno 16,140 sirot. Od teh jih vzdržujejo v socialnih zavodih 1.073. Koloniziranih pa je 4,772 sirot in to: v okrožju Ljubljana okolica 569, v okrožju Maribor 763, v okrožju Celje 1,883, v okrožju Novo mesto 93S.
Med te ne štejemo tiste sirote, ki so pri sorodnikih in otroke pogrešanih. Naloga socialnega skrbstva bo, da vse slabo preskrbljene, zanemarjene in socialno ogrožene sirote nastanijo v domovih ali jih kolonizirajo.
Vprašanje kolonizacije se je v posebno nujni O'bliki pojavilo lansko jesen, ko je morala Ljudska republika Bosna in Hercegovina preskrbeti 120,000 vojnih sirot. Ker je vojna te kraje gospodarsko skoraj docela uničila in obnova do takrat še ni toliko napredovala, bi bili ti otroci, sirote borcev, pa^dlih v narodno osvobodilni vojnij izpostavljeni smrti od gladu in mraza. Takrat se je Ljudska republika Slovenije rada odzvala in je s prevzemom 5,000 otrok pokazala hvaležnost do padlih borcev za svobodo in bratstvo jugoslovanskih narodov.
Ko so v jeseni začeli prihajati transporti bosanskih otrok v Slovenijo, je baza v Kamniku sprejela šest, baza v Mariboru pa štiri transporte. Poleg "Odbora za preskrbo otrok iz Bosne Hercegovine," sestavljenega iz zastopnikov raznih ministrstev, so se z njih kolonizacijo pečali še odbori na okrožjih in okrajih, ki so bili neposredno povezani s kolonizirano mladino po obiskovalkah (članicah AFŽ). Posebne okrajne prehodne baze so od-
dajale otroke neposredno rejnikom.
Ljudstvo je ob tej priliki pokazalo močno zavednost. Tako je bila večina teh otrok dodeljena posameznim družinam, zaradi bolezni posebne oskrbe potrebni otroci pa so bili oddani v bolnišnice ali v ustrezajoče dečje domove. V domovih jim poteka življenje izpolnjeno s učenjem, z udejstvovanjem v fizkultumi in v mladinskih organizacijah. Dovzetni so za dobre vplive politične vzgoje in v mnogih primerih so bili izvoljeni že za funkcionarje ZMS.
V	družinah so v splošnem ravnali z njimi pravilno. Bosančki so zelo ukaželjni in tudi nadarjeni. Razumljivo je, da je vzgojno delo moralo premagovati marsikatere težave, kajti pred seboj smo imeli otroka, ki je prehitro dozorel. Toda prilagodili so se naglo in tako napredovali, da se danes skoraj ne ločijo od naših otrok.
V	začetku je bilo tudi vprašanje preskrbe z obleko zelo težavno, toda tudi to se je uredilo. Skoraj vsi otroci so bili ob prihodu tudi bolni (skabies) in ušivi in mnogo je bilo bolnih tudi na pljučih, če primerjamo tedanje zdravstveno stanje teh otrok s sedanjim, moramo ugotoviti prav udarniški uspeh našega zdravstva. Prav tako je tudi v prosvetnem oziru.
Glede zavednosti pa so Bosančki lahko za vzgled našim otrokom. Iz poročil obiskovalk, ki so za kontrolo obiskovale družine, povzemamo, da najbolj požrtvovalno skrbijo za Bosan-čke družine, ki živijo v skromnih razmerah.
V	zvezi s kolonizacijo bosanskih otrok moramo objasniti še tole: Nekaterim družinam so se Bosančki tako priljubili, da bi jih radi obdržali, posvojili. To pa bo tudi še potem, ko bo poseben zakon o posvojitvi vojnih sirot že izšel, zvezano z raznimi okolnostmi. Za posvojitev bodo prišle v poštev samo tiste obojestranske sirote, glede katerih se bo dokončno izkazalo, da sta jim oba roditelja padla ali umrla in da nimajo v domovini nobenih sorodnikov, ki bi bili dolžni ali ki bi hoteli zanje skrbeti.
Nadalje bo mnogo primerov, da se bodo socialne razmere staršev ali svojcev toliko izboljšale, da bodo mogli sami vzdrževati otroka. Upoštevati pa je tudi treba, da bosta izredčena Bc«na in Hercegovina potrebovali novih kadrov. Zato bo pri posvojitvi bosanskega otroka treba doseči soglasje s tamoš-njo vlado ali preko nje s starši ali svojci.
Vse družine, ki nameravajo posvojiti bosanske otroke, naj vložijo prošnjo na krajevne ali četrtne ljudske odbore, ki bodo preiskali, če prosilci ustrezajo pogojem. O rešitvi bodo obveščeni. V glavnem se bodo otroci zopet vračali v Bosno. Prav te dni že odhajajo prve skupine, a odhodi se bodo zavlekli nekako do jeseni.
V	okvirju prvomajskega tekmovanja je Slovenija sprejela tudi večje število vojnih sirot iz
Slovenskega Prinaorja in jih kolonizirala v večjih krajih, kjer bodo imeli možnost šolske in politične vzgoje. Prva skupina 41 otrok je že prispela v Ljubljano 25. aprila, druga z 49 otroci pa 3. maja. Te otroke so prevzele v brezplačno oskrbo predvsem pri«, morske družine v Ljubljani, nekaj jih je pa nastanjenih v Mladinskem domu v Kranju. V načrtu je, da se bo kolonizacija primorskih otrok nadaljevala.
Naše ljudstvo se zaveda, da je Slovensko Primorje potrebno naše posebne pozornosti. Zaveda se, kako velik je naš dolg do sirot padlih primorskih partizanov. S tem, da bomo poskrbel: za njihove otroke, se jim l5omo vsaj malo oddolžili za njihove velike žrtve. Med temi otroci so tudi otroci italijanskih padlih protifašistov. Tudi ti so otroci tistih delovnih množic italijanskega naroda, ki so se z nami borile proti fašističnemu nasilju.
Strnilo nas je bratstvo, skovano v borbi proti fašizmu; in to bratstvo bomo tudi poglabljali. Ti otroci morajo najti v Sloveniji svoje druge starše. Dejstvo pa, da se je prijavilo tolikšno število rejnikov, dokazuje, da se naša javnost v polni meri zaveda svoje nacionalne in socialne odgovornosti.
Lahko rečemo, da je socialno skrbstvo skoraj že zadovoljivo rešilo eno izmed svojih najtežjih nalog po osvobojenju, to je preskrbo otrok žrtev fašističnega nasilja. Odprta zaščita je tre-notno ena izmed najuspešnejših rešitev tega vprašanja.
Jedro uspeha je iniciativa socialnega skrbstva ljudske oblasti, ki ji daje silo in polet neizčrpna aktivnost množičnih, zlasti ženskih in mladinskih organizacij. Čeprav socialno skrbstvo nima še delovne tradicije, je doseglo uspehe z racionalizacijo, načrtnostjo in popularizacijo svojih akcij. Število socialno nepreskrbljenih se stalno znižuje.
Predvsem smo morali poskrbeti za sirote naših padlih borcev in sploh za žrtve fašističnega nasilja. Pri tem pa tudi drugih sirot in socialno ogroženih nismo zanemarili. Da tisti dan, ko nepreskrbljenih otrok ne bo več, ni več daleč, nam jamči poleg socialnega skrbstva napredek obnove in osredotočenje vsega gospodarskega življenja na gospodarskem in zadružnem sektorju.
KADAR RABITE
zobozdravniško oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
V pMlopju North American banke VHOD NA STRANI E. 62 ST.
ZAVAROVALNINO
proti >
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
^	preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
♦ ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
10. julija, 1946.
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Grozno trpljenje v italijanskih taboriščih
Mrs. Helena Somrak, 20260 Tracy Ave., Euclid, O., je prejela sledeče pismo od svojega najmlajšega nečaka Vinko Tur-šiča iz Rožne doline, Ljubljana.
"Draga teta in stric!
"Ponovno Vama pišem iz osvobojene, na novo se prebujajoče domovine. Domovine od Trsta, Triglava, pa vse tja do Bi-tolja in Skoplja, Vas pozdravlja in pošilja prisrčne, plamte-če pozdrave vsem Vam, kateri se nahajate daleč od nje, a še vedno mislite in gojite zanjo.
"Pisal sem Vam že več pisem in poslal fotografije; toda kakor se mi zdi niste prav ničesar prejeli. Nadaljujem Vam pisati nekaj odlomkov iz mojega precej trpečega življenja, izza časa 2000-letne italijanske in nemške kulture, katero so nam vsiljevali okupatorji.
"Bil sem še zelo mlad, komaj 17 let star leta 1941, ko so se začeli zgrinjati in nam groziti temni oblaki. Vojna nas je dohitela nepripravljene in razcepljene. O propadu in naši sramoti ste gotovo čitali v Vaših časopisih. Bili smo predani na milost in nemilost krvnikom, kateri so nam takoj prve dneve pokazali, kaj se pravi biti suženj.
"Italijani so nam vsiljevali njihovo sramotno kulturo, njihov jezik ter-vso umazanijo, uboje, požige in rop. Teror je postajal iz dneva v dan večji. Po dveh mesecih se je naš narod že združil okoli Osvobodilne fronte. Vsi zavedni Slovenci od žena pa do otrok so mrzlično pa neprestano riskirali svoja življenja, da se osvobodimo prokle« tega tiranstva in ubojev, V s i smo se tajno organizirali, se med seboj podpirali in udarjali na sovraga, kjerkoli smo mogli. Vršili smo sabotažne akcije, napade na patrole, včasih tudi brez orožja, kar z golimi rokami in ob belem dnevu.
"Italijani so množično streljali naše ljudi in pošiljali v inter-np^cijo ter veliko požigali. Narod pa ni popustil. Takšna je bila slika prvih mesecev okupacije.
"Bilo nas je šest tovarišev, kateri smo osnovali svojo celino ter si prisegli, da ne bomo klonili do smrti in če nas pač dobe, da ne izdamo prav ničesar. Naše delo je bilo plodonos-no. Izvršili smo precej uspešnih akcij in napadov. Nevarno je bilo zlasti prenašanje ilegalnih naših časopisov, obešanje zastav, pisanje po hišah, listkov-nih akcij po ulicah, vtikanje naših časopisov (Slovenskega poročevalca) v žepe italijanskih vojakov in zbiranje, da delamo za narod, za trpeče in mučene.
"Toda 20. novembra 1941 leta so naju s tovarišem na neki akciji ulovili in začel se je pekel in trpljenje. Italijanski krvniki niso poznali usmiljenja. V zaporih, kamor so naju zaprli, 80 bili prenapolnjeni. Zasliševali so dan za dnem in pretepali ter mučili na razne načine. Hrana je bila pretežno samo voda. Ker pa smo propadali vsak dan huje, smo organizirali stavko in tudi uspeli. Res je, da smo tiste dni, ko smo štrajkali, precej trpeli, vendar pa smo uspeli. Nagajali smo italijanskim krvnikom povsod. Edina uteha nam je bilo — petje.
"Prepevali smo naše bojne pesmi, jih zato večkrat dobili po glavi, a nismo odnehali. Vpak večer so katerega odpeljali. Pozneje smo zvedeli, da je bil ubit. Na policiji pa je dan za dnem, zlasti ponoči ob veselih pesmih radia, odmevalo obupno vpitje Slovencev in Slovenk, katere so mučili, da bi priznali svojo zvezo s Partizani.
"Moji tovariši, ko so zvedeli za mojo nesrečo, so zbežali v gozd. Izpolninli so to, kar sam nisem mogel, da so odšli v svobodne gozdove s puško se bori-
ti proti sovragu. Po trpljenju na policiji, sem prišel pred sodišče. Radi mladoletnosti sem dobil dve leti. V februarju 1942 leta so nas odpeljali 18 Slovencev uklenjene in pretepane na transport. Od tega dne se je pričelo moje mučno potovanje po Italiji. Vozili so nas preko naše lepe Primorske, preko našega Trsta v Padovanske zapore. Tu smo šele občutili, kaj se pravi biti brezpraven človek. Postopali so z nami kakor z razbojniki, kakor s sužnji. Uši, stenice, teh je bilo toliko, da nisi vedel kaj bi počel. Večkrat sem mislil, da bom znorej. Bili smo zaprti v kleteh, da nisem vedel kdaj je dan ali noč, ker so vedno svetile samo električne žarnice.
"Hrana je bila obupna, vesti nikakih od domačih, ječarji pa so nam upogibali hrbet. Na vsa njihova hudodelstva pa smo jim odgovarjali s petjem in smehom na ustnicah. Samo 18 nas je bilo Slovencev, v daljni sovražni deželi, a zavest, da se doma v gozdovih bore za nas in polagajo življenja na oltar domovine naši tovariši partizani, nam je dajala poguma, da nismo klonili in obupali.
"Po nekaj mesecih so nas ponovno uklenili v verige, kot razbojnike in marš "ribelli schiavi" na transport, novim dogodkom nasproti. Te vožnje v transportih so bile obupne. Vsak vagon je bil iz pleha, v notranjosti pa je imel celice za 4 osebe. Mi pa smo bili uklenjenih rok in skozi naše roke pa se je vlekla dolga veriga.
"Ko danes premišljujem to naše gorje, se mi zdi, da smo doživljali to, kar so doživljali pred. 100 leti sužnji na plantažah pri Vas v Ameriki. Ker so bili vagoni iz pleha; bilo je poletje z hudo vročino, smo morali prenašati neznosno žejo. V Bologni so nas prepeljali v zapor, v temne kletne prostore. Ponovila se je ista slika: glad, žeja, uši, stenice in to dan za dnem. Mi smo trpeli po zaporih, na fronti so padali, v domovini so požigali, a v gozdovih so se borili kakor levi—partizani.
"Ponovno nekaj mesecev v Bologni, potem naprej, sužnji. Vozili smo se preko srednje Italije, vroče in pusto, v Ancono. Zopet morje in podivjano italijansko ljudstvo. Na postaji so nam pljuvali v obraz in nas pretepali, ravno tisti italijanski ljudje, katfri se danes potegujejo za naš Trst, za naše Pri-morje.
"Nekaj mesecev v teh zaporih, potem naprej . . . Naša karavana sužnjev je potovala dalje v Bari in potem ... V Bariju je bilo pa preveč nezjiosno. Fašisti so postopali z nami tako, da smo po enem tednu vsi zboleli. Bili smo suhi kot trska, rumeni v obraz in vodenični. Tablete so napravile svoje in ri-cinovo olje. Na razpolago nismo imeli zdravnika, zato smo uvideli edino rešitev pred sužnostjo, zopet štrajk. Bilo nam je vseeno, ker smo videli pred seboj samo še smrt.
"Od lakote izčrpani, pretepeni in od bolezni osušeni, smo naredili edini še nam mogoči korak, to je štrajk. Borili smo se tri dni, ne da bi sprejeli hrane v obliki brozge, katere ne bi naš prašič jedel, vsaj slovenski ne. Obupne dn) smo samo ležali, ker radi izčrpanosti nismo mogli vstati. Zahtevali smo, da nas morajo intervirati, ker smo upali, da bomo torej v lagerju imeli vsaj dovolj zraka. Hvalabogu, uspeli smo!
"Fašisti so morali popustiti. Nametali so nas nezmožne za hojo v vagone in nas peljali v južno Italijo, v Kalabrijo v taborišče Gisticci, blizu Tarante.
Toda komaj smo po dolgi in mučni vožnji prispeli na cilj, smo morali peš hoditi osem kilometrov, Nihče ne more vedeti, kaj smo pretrpeli tiste ure, ko nas niso mogle držati naše obolele noge, izčrpane in izsušene zapornike.
"Med potjo smo planili kot ponorele živali do umazane vode, da smo se žejni napili. Vzrok pa je bil, da so nas med potjo opikali še komarji 'anofeles,' to so malarični komarji in imeli smo malarijo. Ta bolezen me zasleduje še danes.
"V taborišču je bilo že okoli 300 Slovencev, zlasti Primorcev. Skupaj smo trpeli lakoto in zasmehovanje vse do italijanske kapitulacije. V drugem pismu bom nadaljeval.	«
"Če Vam je mogoče, pošljite mi kakšno knjigo od pisatelja Louisa Adamiča v slovenščini, saj drugih stvari vem da ne morete, ker imate vedno dosti zbirk za Jugoslavijo.
"Vas prisrčno pozdravlja in poljublja Vaš najmlajši nečak,
"Vinko Turšič," *
Drugo njegovo pismo se glasi: "Draga teta!
"Gotovo boste ^prejeli pred tem pismom tužno vest, da nam je zatisnila za vedno svoje blage oči naša predraga mama, tr-pinka in Vaša sestra. Ravno na očetov god, to je na sv. Jožefa dan ob 5. uri zjutraj je preminilo njeno zvesto in dobro srce. Težko mi je pisati stvari, ki se nanašajo na predrago mamo. Njena smrt je bila lahka, zadela jo je srčna kap.
"Dan poprej je bila še vse pripravila za očetov god, spe-kla kruh in pospravila hišo. Drugi dan pa nam je pripravila presenečenje. Dolgočasno in pusto je sedaj pri nas, ker to, kar smo izgubili, ne moremo nadomestiti. Pri očetu sva samo še dva, moj starejši brat Drago in jaz. Oče, ki je že precej v letih, ga je smrt zelo potrla.
"Oba do danes še nista poznala ne miru in ne kaj dobrega. Vedna borba za obstanek in skrbi za sinove in hčere so jima nakladale samo delo in muke.
"Vojne vihre je koflec, toda s tem rt! rečeno, da imamo vsega dovolj, kar tudi ne more biti. Danes vršimo borbo za graditev in prenovitev upepeljene domovine. Mnoge stvari nam še manjkajo in precej časa bo potreba, da jih bomo imeli. Danes nadaljujemo boj z naravo, večkrat tudi z golimi rokami, ker se zavedamo, da kar gradimo, je naše, priborjeno s krvjo in žrtvami.
"Mama si je želela svobode in miru ter srečnega življenja. Videla pa je samo svobodo, njene dobrine pa ne. Sedaj na stara leta, ko naj bi uživala podporo vseh nas, pa je zatisnila prebla-ge oči in odšla iskati dobrote in počitka tja, kamor pojdemo vsi brez izjeme. Danes je ni več, ni njenih oči in ne njenih besed, s katerimi nas je vzgojila in nam pokazala pravo pot v življenje. Danes šele v polnem ob-
NAPRODAJ JE
zidano poslopje; ima dvoje stanovanj in dve trgovini. Istotam se proda prešo % tone, na zob-čas ta kolesa (gears) in 8 rjuh, 5'-6"x5'-6". Poizve se podrobnosti na 506 E. 152 St., zgoraj.
SNAŽILKE
za urade v downtown poslopju 6. zv. do polnoči; stalno delo. Zglasite se pri preddelavki (forelady) Rose Bldg., Prospect in E. 9th St., po 6. uri zvečer.
TEŽAKI ZA TOVARNIŠKO DELO
Stalno delo—40 urni teden Dobra plača od ure
VALLEY MOLD & IRON COMPANY 3900 E. 91 St.
segu čutimo, kaj je mati in občutili bomo tudi, kaj je oče.
"Ta vojna pa je osušila oba, jima urezala gube v obraz in izpila kri. Ta vojna, katero smo občutili posebno mi vsi jugoslovanski narodi v polni meri, katere žrtve se nam danes ne priznavajo v mednarodnem svetu. Ker pa smo trpeli in danes izgubljamo svoje najdražje, kateri so žrtvovali vse, samo da bi se rešili trpljenja in izmoz-gavanja, nam danes radi posledic vojne umirajo. Zato ne bomo popustili nikdar in nikoli.
"Tujega nočemo, a svojega ne damo, to so besede našega umnega voditelja, tovariša, maršala Tita in vseh jugoslovanskih in slovanskih narodov. Dovolj je bilo krvi in žrtev, dovolj po-žganih vasi, zbombardiranih mest, dovolj je bilo terorja in tlačenja nas samih. Zato korakamo po našem svetem načelu; 'Narodu svoboda, fašizmu smrt.' Za vse žrtve odgovarjamo, za vsa izzigravanja mednarodne reakcije odgovarjamo: Trst, Primorska in Istra je naša, ker mora biti brez ugovora. Zakaj se izvaja teror nad narodom, ki se je sam osvobodil, sam plačal davek in obresti s krvjo.
"Ali morda naj bi poklonili to napojeno zemljo bogatinom-pa-rasitom ali njenim fašističnim priležencem? Borbo smo odločili mi delavci in kmetje. Naše žrtve pa so prevelike in boleče, da bi mi kdaj popustili ali se izmirili. Zato Vas prosim vse zavedne ameriške Slovence, rojake in rojakinje, da tudi tam v daljnji zemlji tolmačite pravo naše mišljenje, da narod, kateri si je sam priboril svobodo, naj tudi sam ocHpčuje. Mi danes nimamo več strank, ne prepirov, mi poznamo danes samo Osvobodilno fronto, poznamo samo Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo s Trstom, Istro in Primorsko.
"V dtfbi obnove smo, ter smo v tem prekosili vse ostale evropske narode. Tempo našega dela je silovit in poln uspeha. Delamo prav vsi zavedni Jugoslovani in udar naših kladivov in
Uncle Sam Says

Supposing you and your neighbor met at the grocer's and actually did and said the things you see going on in this scene. You probably would say "Quit your kidding. Uncle Sam. They must be two other fellows, not me and Tom." Actually, friend, there are not enough consumer's gQods for the dollars Americans own. There is more need now than ever before for you to save every dollar possible from the buying market. Buy only what you really need. Put every extra dollar into United Slates Savings Bonds.
U. S. Treasury Department
krampov odmeva tudi v ostale v nam nenaklonjene države, katere pričakujejo, da se bo vse naredilo samo. Mi vemo, kdo smo in kaj hočemo. Učimo se na vseh poljih, ker naša mlada, a polna uspehov se prebujajoča država potrebuje dobrih kadrov in zavednih ljudi, kateri bomo znali ceniti svobodo, bomo znali ceniti našo ljudsko oblast in pravico.
"Naše roke imajo polno dela, naše misli so napete in ne poznamo ne miru in ne prestanka, samo zato, ker nam umirajo naši dragi na posledicah izčrpanosti, na posledicah terorja in bičanja. Današnja v boju preka-
Vaš donesek za otroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"!
Ijena mladina se uči, dela samo za obnovo, za Vaš srečen po-vratek v rodno zemljo, da boste tudi Vi lahko čez nekaj let uživali pravo demokracijo in vse ! njene pridobitve. Mi Vas nismo I pozabili, kakor tudi Vi niste nas. Naše bratske vezi so premočni, jeklene, da bi mogli kdaj pozabiti, kar je sveto nam Slovencem in vsem Slovanom.
"Danes smo prejeli tudi Vaš paket. Najlepša hvala. Poslan je bil mami, katera si ga je tako želela dočakati, a nemila usoda ' ji je prekrižala to veselje. Vedno 'je govorila o paketu in vedno se Vas je spominjala. Njene misli so bile često pri Vas, kako živite in ali ste zdravi. Njena ' edina želja je bila, da bi Vas še j enkrat objela, kot sestro dobrot-i nico. Veliko ste nam pomagali I in jaz kot najmlajši njen sin se I Vam zahvaljuje v njenem imenu, ker njena usta ne bodo več spregovorila. Morda se niti ne ! zavedate, kako so nam pomagali j Vaši paketi in denar, kako Vam I je bila hvaležna in molila za Vaše srečno in dolgo življenje.
"Vsaka družina ima kakšnega dobrotnika in to ste bili pri nas Vi, draga teta. Od rane mladosti pa vse do danes se spominjamo Vaših darov, a obenem tudi maminega veselja. Njen pogreb je bil dokazal, kako so jo ljudje cenili, kaj je pomenilo njeno dobro srce sirotam in brezdomcem. Doma je ležala na parah v cvetju. Le njen kot vosek bel obraz je blestel iz njih. Okoli nje I smo bili zbrani vsi, le Poldeta ni bilo. Tudi teta iz Bezuljaka je bila prišla, vsa presunjena, ker jima vojna pet let ni dovolila svidenja.
"Pošiljamo Vam fotografije njenega pogreba in na njih boste tudi spoznali nas vse. Vemo samo to, da žen je veliko, a ma-
ma in oče sta samo po eden.
"Prejmite iskrene pozdrave od nas vseh,
"Vinko Turšič."

NAZNANJAMO
da imamo sedaj velike zaboje za čevlje in obleko, ki jo nameravate poslati v staro domovino. Ako hočete pomagati svojim sorodnikom v stari domovini, obiščite
Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
he 6152
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
Dobra bodočnost
za podjetnega Slovenca ali Hrvata. Grocerijo in mesnico se proda po zmerni ceni; tudi stanovanje bo. Proda se radi bolezni. Kdor bo prvi, tisti dobi priliko.
Poizve se pri
FRANK MACK
6603 ST. CLAIR AVE. EX 1494
Al Levee
SUPERIOR GARAGE
Splošna avtomobilska popravila
5132 SUPERIOR AVE.—EN 0367
POPRAVA UR — V ENEMU TEDNU TED'S JEWELRY SHOP Soba št. 721 — Fidelity Bldg. 1940 E. 6th St.—CH 8429
Prodajamo ludi fine prstane in ure po nizkih cenah
Radio aparati-Hišni predmeti
Mi imamo lepo izbero polk in drugih popularnih plošč
Fonografe posodimo za plese, svatbe in zabave. Popravimo radio aparate, pralne stroje in čistilce. Izurjeno delo.
MALZ ELECTRIC
, 6902 ST. CLAIR AVENUE
PLOŠČE
PLOŠČE
> <
o_
o
o_
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
PRODAJAMO
VSAKOVRSTNO USNJO
za pošiljke v staro domovino za izdelovanje novih čevljev in popravo starih čevljev.
Fino usnjo po nizki ceni
Prodajamo prtljage in denarnice
IMAMO POLNO ZALOGO
M. JAKULIN
čevljar iz starega kraja
12520 SHAW AVE.
ali pa pokličite ob večerih po 9. uri na domu LI 2665

^ .


^ hlag spomin
ob sedmi obletnici kar je umrla naša ljubljena soproga in sestra \
Mary Matjazic
Urhrla je dne 10. julija 1939 leta
že je sedma oblelnica, kar si odšla od nas, draga Mary. Dnevi in leta hite, niso pa ublažila bO" lesti, ki jo nosimo v naših srcih radi Tvoje izgube, in Te vsi bridko pogrešamo. Vedno se T« bomo spominjali z ljubeznijo * naših srcih dokler bodo utripals*
Sanjaj sladko večni sanj!
Žalujoči
soprog FRANK brata JOSEPH in ANTON CINKOLE ^ ter ostali Cleveland, O., dne 10. julija 19^®
Bicikel
se proda prav poceni. Kdor ž®'' naj se zglasi na 1008 East 76tl' St.
DVE HIŠI NAPRODAJ
VSAKA ZA 2 DRUŽINI
Na 6213 Glass Ave. 6 sob sp^"" daj in zgoraj, klet pod vso hiš"' fomez.
Na 6215 Glass Ave., 4 sob® spodaj in zgoraj, klet pod vs" hišo in fomez. Velika lota, ^ Poizve se na 6704 ST. CLAIR AVE.
KEnmore 4963
DVE HIŠI; VSAKA ZA 1 DRUŽINO
samo $12,500. Prilika, d« lastujete dve krasni hiši z vG' like loto, 50x179—30x50; brc urejena lota z vrtom i" cvetjem. Dober dohodek. redno nizka cena. Obe na eni loti. Pogoje se lahk" uredi. Pokličite takoj za d"' govor.
Vprašajte za Mr. Paušič PORATH REALTY
RA 5777—10522 SUPERIOR AVE.^RA
Oblak Mover
Se priporoča, da ga poklič®" te vsak čas, podnevi ali po* noči. Delo garantirano in tra postrežba. Obrnite »e ' vstm zaupanjem na vašeg* atarega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St
HE 2730