SPOŠTOVANE OBCANKE IN OBCANI! P raznicno okrašeni domovi in prešerno decembrsko razpoloženje nas opominja, da se letošnje leto nezadr­žno bliža h koncu. Nekaj prireditev, božic, obdarovanje in že bomo nazdravili novemu letu, novim izzivom in novim ciljem. Tudi na podrocju obcine se bomo soocili z novimi izzivi, novimi zastavljenimi cilji. Še na zadnji letošnji seji bo obcinski svet opravil prvo obravnavo proracuna in v kolikor bo dokument dobil podporo, bo proracun posre­dovan v javno obravnavo, kjer ste pav vsi obcanke in ob­cani vabljeni k posredovanju pripomb in dopolnil. Prora-cun bo zagotavljal sredstva za socialne in druge transferje, sofinanciranje izvajanja nalog javnih zavodov in delovanje društev na podrocju športa, kulture, gasilstva in turizma. Ko pišem te vrstice osnutek proracuna še ni zakljucen, tako da ne morem napovedati, katere investicije bodo uvršce­ne v proracun. Vsekakor pa bo v proracun uvršcena pre­potrebna energetska sanacija osnovne šole. Po zakljucku konkurencnega dialoga in potrditvi sofinanciranja s strani kohezijskega sklada pricakujem, da bomo z izvajanjem del priceli v maju ali juniju prihodnje leto. Prav tako v prora-cun uvršceno sofinanciranje dokoncanja obnove gasilskega doma. Glede na pozitivno odlocitev o sofinanciranju pro-jekta POINT NATURA 2000, ki obsega obnovo objekta Roža, bo potrebno tudi za ta projekt zagotoviti sredstva za sofinanciranje. Obseg uvršcanja ostalih projektov v prora-cun je odvisen od preostalih razpoložljivih sredstev v pro-racunu. Nacrtovanje bi bilo lahko zagotovo bolj smelo in optimisticno, ce bi poslanci potrdili dopolnilo o povišanju povprecnine za financiranje obcin pri sprejemanju držav­nega proracuna. Žal niso prepoznali razvojnih potreb in investicijskega potenciala na strani obcin, saj sem prepri-can, da bi se dodeljena sredstva skozi placila davka na do-dano vrednost in posredno gospodarsko rast hitro vrnila v državni proracun. Tudi pomurski poslanci so, z izjemo Jožefa Horvata, zavrnili dvig povprecnine za obcine, kar bi nas moralo zelo skrbeti, saj so pomurske obcine na ta na-cin izgubile kar 7.972.257 evrov razvojnega denarja, od tega naša obcina 89.900 evrov. Ob takšnem ravnanju težko ver­jamemo, da v parlamentu zastopajo interese okolja, ki jih je izvolilo, ocitno so v ospredju strankarski in osebni interesi. Sicer pa bodo (so) imeli ob vetu državnega sveta še poprav­ni izpit in upam, da se bodo (so se) odrezali bolje. V zadnjem mesecu smo bili v naši obcini prica številnim dogodkom, ki so jih pripravila naša društva in ustanove. Naj naštejem samo tri – letni koncert Folklorne skupine Lešcecek, srecanje potomcev Generala Maistra v Veržeju in praznovanje sedemdesete obletnice vzgojnega doma in petdeset let izgradnje nove šole. Skupni imenovalec vseh dogodkov je odlocna organizacija in izjemen ponos, ki ga lahko izrazimo obcanke in obcani naše obcine. Tudi december bo postregel s kar nekaj dogodki. Božic­na vas Banovci bo imela letos že dvajseto ponovitev. Med dogodki je potrebno omeniti predstavo Božicna noc v iz­vedbi Kulturnega in narodopisnega društva iz Razkrižja, ki bo 22. decembra ob 18.30 uri, v Banovcih. Ob koncu leta, na štefanovo, vabljeni tudi na blagoslovitev konj, kakšno prireditev pa izberite še po svojem okusu. Ob praznicnih dneh, ki prihajajo, Vam spoštovane obcanke in obcani Obcine Veržej, želim blagoslovljene božicne praznike. Naj se Vas dotakne sporocilo Svete noci, ki prinaša mir, upanje in ljubezen. V prihajajocem letu pa Vam želim obilo zdravja, osebnega zadovoljstva ter poslovnih uspehov. Srecno 2020! Slavko Petovar, župan Obcine Veržej ZAPIS S 7. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA OBCINE VERŽEJ V cetrtek, 21. novembra 2019, je potekala 7. redna seja Obcinskega sveta Obcine Veržej, na kateri so clani ob­cinskega sveta razpravljali o devetih vsebinskih tockah. Ravnateljica Osnovne šole Veržej, Marija Ferenc, je predstavila predlog oddelkov vrtca in sistematizacijo delov­nih mest v Vrtcu Veržej za obdobje 1. september 2019 – 31. avgust 2020. Sprememb sistematizacije v predmetnem šol­skem letu ni, na vprašanje glede povišanja ekonomske cene, še v tem trenutku ni mogla podati zanesljivega odgovora. Clani obcinskega sveta so potrdili predlog sistematizacije delovnih mest Vrtca Veržej in sprejeli še dodatni sklep, s katerim so soglašali s povecanjem števila otrok v heterogeni skupini 1-3 let za enega otroka. Pod drugo vsebinsko tocko dnevnega reda je predstav­nik Komunalno stanovanjskega podjetja Ljutomer d. o. o. prisotne seznanil s Programom zbiranja komunalnih od­padkov v obcini Veržej za leto 2020. Izpostavil je spremem­bo frekvence praznjenja ekoloških otokov, in sicer se je le--ta spremenila na 14 dni. Spremenil se je tudi delovni cas Zbirnega centra v Ljutomeru, in sicer do 17. ure, prav tako je zbirni center po novem odprt tudi ob sobotah. Obcinski svet je potrdil Program zbiranja komunalnih odpadkov v obcini Veržej za leto 2020. Peter Jeric, predsednik nadzornega odbora Obcine Ver­žej, je clane obcinskega sveta seznanil s porocilom o pre­gledu delov zakljucnega racuna proracuna Obcine Veržej za leto 2018. Nadzor se je vršil za naslednje proracunske postavke: Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca od pravnih in fizicnih oseb, Razlika med polnim placilom cene programov in placila staršev za vrtec Veržej in zuna­nje vrtce ter za izgradnjo športne infrastrukture - projekt Rekreativno in družabno na prostem. Pri porabi sredstev nepravilnosti odbor ni ugotovil. Zaradi sprememb v prihodkih in odhodkih proracuna v letošnjem letu je Obcina Veržej pristopila k sprejetju re-balansa proracuna Obcine Veržej za leto 2019. Spreminja se višina in struktura prihodkov in odhodkov proracuna. Prihodki so se zmanjšali za 594.575,72 EUR oz. 31,8 % in znašajo 1,276.361,96 EUR, zmanjšali so se tudi odhodki za 31,9 % oz. za 593.688,80 EUR in znašajo 1,269.024,46 EUR. Obcinski svet Obcine Veržej se je seznanil s pripravo osnutka pokrajinske zakonodaje in prišel do zakljucka, da podpira cimprejšnjo regionalizacijo in ustanovitev pokra­jin, da ob takšnem nacrtu regionalizacije soglaša z umesti­tvijo Obcine Veržej v Pomursko regijo, pri cemer je mnenja, da je smiselno ustanoviti manjše število vecjih pokrajin. Prav tako meni, da je eden kljucnih dejavnikov pri vpraša­nju števila pokrajin vsebina pristojnosti, ki se bodo prenesle na pokrajine. Župan je clane obcinskega sveta seznanil še s pobudo o vzpostavitvi sodelovanja z Obcino Bogorje iz Poljske. Obcinski svet se je seznanil s pritožbo skupine obcanov glede nacina izvajanja gospodarske dejavnosti in morebi­tnimi negativnimi vplivi izvajanj dejavnosti na okolje in zdravje ljudi. Zapisala Vesna Ficko PRLEK – VEKI DED P rleški velikani v sobah spomina z akronimom »Prlek – veki ded« je projekt s katerim se poklanjamo našem rojakom. Seveda ne nakljucno, ampak v letu ko slavimo 100 letnico prikljucitve Prekmurja k maticnemu narodu. Prav dr. Matija Slavic, ki je osrednji velikan projekta, je opravil pomembno delo na tem podrocju. Navdajala ga je silna energija in vztrajnost pri doseganju in preseganju ciljev, ki si jih je zadajal in jih smelo uresniceval. Neprecenljiva je njegova vloga, saj je bil vizionar in zaveden Slovenec. Naš poklon do njegovega dela se skozi projekt odraža v obliki spominske sobe dr. Matije Slavica, ki je bila uradno že odprta v nedeljo, 1. 12. 2019, v Križevcih pri Ljutomeru in bo dopolnjevala že postavljene spominske sobe prleškim velikim možem v razlicnih krajih. Z željo, da se poudari pomen dela in dosežkov teh velikih mož, smo se projek­tni partnerji odlocili, da poskrbimo za povezovanje bogate nesnovne kulturne dedišcine v skupno zgodbo, jo smiselno nadgradimo in na zanimiv nacin predstavimo razlicnim ciljnim skupinam. V projektu kot vodilni partner nastopa obcina Križevci pri Ljutomeru, ki z urejeno spominsko sobo dobiva bogato vsebino v dveh etaža, v že tako pomembnem objektu, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena v lasti župnije Kri­ževci. Za idejno zasnovo ureditve sobe in snemanja doku­mentarnega filma o življenju in delu našega rojaka je poskr­bela obcina Križevci z zunanjimi sodelavci - Studio Wolf iz Berkovec, pomembno vlogo pa je odigral tudi Franci Cuš, prof. zgodovine. Partner Obcina Veržej bo v okviru projekta z dvema do-datnima vitrinama v spominski sobi dr. Franca Kovacica v Veržeju razstavila gradivo s spomini na dogodke, predvsem iz casa generala Maistra in s postavitvijo digitalnega siste-ma za predvajanje glasbe Slavka Osterca v spominski sobi še enega velikega Prleka. Zavod Marianum bo poskrbel za vsebinsko pripravo Vodica po spominskih sobah Prlekije, organiziral strokovni simpozij o teh velikih ljudeh, s poudarkom o medsebojni povezanosti dr. Slavica in dr. Kovacica. Partner v projektu je tudi Gimnazija Franca Miklošica Ljutomer, ki bo v okviru svojih aktivnosti organizirala vo­dene oglede po vseh spominskih sobah za dijake. Kulturno društvo Križevci pri Ljutomeru bo kot partner izvedlo predstavitev nesnovne dedišcine o prleških velika­nih na zakljucni konferenci v naši obcini, kar bo predsta­vljalo povzetek projekta. Prav tako bodo oblikovali in na­tisnili vodic. S samim projektom smo bili uspešni na 3. javnem po­zivu LAS Prlekija, v okviru Strategije lokalnega razvoja na obmocju LAS Prlekija. Projekt je vreden 47.135 EUR. Pro-jekt je sofinanciran v deležu 70 % upravicenih stroškov. Za ureditev Slaviceve spominske sobe je izdaten delež (15.000 EUR) prispevalo tudi Ministrstvo za kulturo, ki je prepoz­nalo projekt spominske sobe kot zelo pomemben v seriji dogodkov ob 100 letnici prikljucitve Prekmurja maticnemu narodu, saj bo ohranjal spomin in ga prenašal na mlajše ro-dove. mag. Branko Belec, župan Obcine Križevci DIANA ŠTERMAN, PERSPEKTIVNA JUDOISTKA 16-letna Diana Šterman iz Banovcev obiskuje 2. letnik Gimnazije Franca Miklošica Ljutomer in že enajsto leto trenira judo. Pri tem je zelo uspešna, saj je veckratna državna prvakinja, letos pa se je kot šele druga clanica ljutomerskega judo kluba udeležila svetovnega kadetskega prvenstva, ki je potekalo v Kazahstanu. Kdo te je navdušil za šport? Navdušila me je predstavitev judo kluba Ljutomer na osnovni šoli in oce, ki je v mladosti prav tako treniral judo in je bil nad to idejo še posebej navdušen. S katerim športom si se najprej ukvarjala? V vrtcu sem zacela s plesom. Potem pa sem v prvem ra­zredu vkljucila še judo in se z obema naenkrat ukvarjala tri leta. Poskusila sem tudi druge športe, vendar se v nobenem nisem našla, saj sem razvila veliko ljubezen do juda in tako je ostalo še danes. Kdaj si se z judom zacela ukvarjati bolj resno? Z judom sem zacela v prvem razredu, nato se je vsako leto število treningov in tekem stopnjevalo. Kateri trenerji so te spremljali na tvoji poti? Vse od zacetka je z mano Vlado Potocnik, s katerim sem zelo zadovoljna, saj mi je vedno v oporo in je z mano tudi v težkih trenutkih, tudi ko nastopijo poškodbe. Imava po­seben odnos, ki temelji na zaupanju in predanosti. Oba se zavedava, da se brez trdega dela in veliko vloženega truda ne da posegati po visokih rezultatih in se tega nacela tudi drživa. Nastopila si na svetovnem kadetskem prvenstvu, kakšni so bili obcutki, bi to opisala kot svoj najvecji uspeh do sedaj? Obcutki so bili nepopisni. Udeležiti se najvecjega tek­movanja je življenjska izkušnja, ki se je ne da pozabiti. To je bil moj najvecji uspeh do sedaj. Foto: osebni arhiv Na katere svoje dosežke si najbolj ponosna? Veckratni naslovi državne prvakinje, medalje z evrop­skih pokalov ter 7. mesto na Eyofu (op. a. Poletni olimpijski festival evropske mladine v Bakuju 2019). Kakšni so cilji, na katero tekmovanje se trenutno pripravljaš? Trenutni cilj je medalja z evropskega prvenstva nasled­nje leto, za katerega imam že osvojeno normo. Trenutno pa se pripravljam na državno prvenstvo, ki bo v januarju in na evropske pokale, ki mu sledijo. In dolgorocno, olimpijske igre? Seveda so moj dolgorocni cilj olimpijske igre, ki so ver­jetno sanje vsakega športnika. Obiskuješ Gimnazijo Franca Miklošica Ljutomer, kakšne pa imaš nacrte za naprej? Trenutno še ne vem, vendar bom cez cas že ugotovila, kaj želim v življenju poceti. Vsekakor pa bom ostala v špor­tnih vodah. Družina te podpira na tvoji poti. Kaj ti pomeni njihova podpora? Imeti ob sebi nekoga, ki te vedno spodbuja in bodri, ko ti je težko, je res neprecenljivo. Ob meni so na vsaki tekmi, ce ne v dvorani pa doma zame stiskajo pesti. Za vse sem jim res hvaležna. Diana hvala in še mnogo uspehov na tvoji športni poti. Vito Šadl Fünkešnica ˜ december 2019 Vrtec OBISK POLICISTOV IN GASILCEV M esec oktober je mesec požarne varnosti, zato vsako leto v vrtcu namenimo nekaj pozornosti tematiki o gasilcih. Ob branju in ogledu otroških slikanic in videopo­snetkov so otroci spoznavali poklic gasilca. Obiskali so nas tudi gasilci PGD Banovci, ki so nam na vrtcevskem parki­rišcu demonstrirali gašenje požara z vodo, ogledali smo si gasilsko opremo, dve vozili in uniforme. Otroci so lahko sami skušali držati cevi in gasiti. Nad obiskom so bili zelo navdušeni, saj je za nekatere bilo to prvo bližnje srecanje z gasilci. Naslednji dan smo v vrtcu izvedli še vajo evakuacije »Hitro, gori« in otroke poducili, kako ravnati v primeru po­žara. Bilo je poucno iz zabavno. Otroci so na drugacen nacin spoznati še Nejcevega oce­ta in Markovo mamico, ki opravljata poklic policista. Pri­peljala sta se s policijskim avtomobilom in motorjem, oble-cena sta bila v uniformo. Pogovarjali smo se o varnosti v prometu in o pomenu varnosti pri vožnji v avtomobilu ali na kolesu. Starejši otroci so jima pokazali, da že znajo pra­vilno preckati cesto, zatem pa so odšli še na krajši sprehod in si podrobno ogledali prometne znake ter se seznanili z varno hojo v koloni. Vzgojiteljice Vrtca Veržej PROJEKT »ZOBNI ALARM« V našem vrtcu dajemo velik poudarek skrbi zase, s tem pa tudi za naše zobe. Zato sodelujemo v projektu »Zobni alarm«, ki je zelo poucen, spodbuden, pa tudi za­baven za otroke. Namen projekta je zdravstvena preventiva; kako otroke in starše spodbuditi, da s svojo doslednostjo otrokom privzgojijo skrb za ustno higieno. Ob srecanjih z organizatorko projekta in zdravstveno delavko Zdravstvenega doma Ljutomer, gospo Mihaelo Sencar, so otroci v štirih delavnicah spoznavali zdravo pre­hrano, zgradbo zobovja in sestavo ustne votline. Poskrbela je za otrokom prijetna druženja in vsakokratno srecanje popestrila še z zabavno lutko in s pripomocki. Najvec pou­darka je bilo na pravilni tehniki šcetkanja, pri cemer mora­jo starši pomagati. V vrtcu je otroke starejše skupine obiskala tudi zobozdravnica Rahela Žižek Mraz, dr. dent. med, ki je otro­kom opravila pregled zob. V cetrtek, 28. novembra, je bil uradni zakljucek pro-jekta, katerega so se poleg ga. Mihaele Sencar udeležili še predstavnica podjetja Flegis (Curaprox) Andreja Unger, zobozdravnica Rahela Žižek Mraz, ter medicinska sestra Maša Kaucic in zobna asistentka Martina Miljuš. Prišla pa sta tudi Lili in Luka - maskoti projekta »Zobni alarm«, ki sta otroke zabavala, se z njimi igrala in jim cestitala ob za­kljucku projekta. Otroci so v spomin in kot nagrado prejeli prakticen nahrbtnik s spodbudnimi nalepkami, pobarvan­ko in didakticno igro. Vzgojiteljici Matejka in Alenka Vse foto: Arhiv Vrtca Veržej NAŠA NARAVA IN USTVARJANJE Z NARAVNIM MATERIALOM N arava nam s svojimi darovi ponuja neskoncno mož­nosti za gibanje, ustvarjanje, obcudovanje. V starejši skupini smo v teh lepih dneh veliko casa pre­živeli prav zunaj, v naravi, se veliko pogovarjali o njej in kako je pomembno, da skrbimo za našo naravo in celotno Zemljo. Na naših sprehodih smo spoznavali kraj Veržej, se srecevali z domacini, opazovali smo kmete na njivah in ži­vali, ki so se prosto gibale po njivah, kot na primer srne ali zajci, pa tudi ptice. Ogledali smo si nekaj živali, ki so bile za ograjami. Med našimi sprehodi smo nabrali nekaj naravne­ga materiala, ki smo si ga prinesli v vrtec in z njim ustvarjali v deževnih dneh. Okrasili smo si okenske šipe, racunali s kostanji in ustvarjali na najrazlicnejše nacine. Ena od mamic nam je prinesla odpadni les, iz katerega smo izdelali jaslice, ki smo jih odnesli na razstavo jaslic v Center DUO. Vzgojiteljici Matejka in Alenka TEDEN OTROKA T udi v našem vrtcu smo v casu Tedna otroka, ki je letos potekal pod sloganom »Naše pravice«, organizirali raz­licne aktivnosti, v katerih so otroci lahko sodelovali ali pa si jih ogledali. Izvedli smo športno dopoldne s tradicionalnim veveric­kinim tekom na igrišcu pri šoli, lutkovno igrico »Cudežna škatla«, ki sta jo pripravili vzgojiteljici Inga in Petra, so-delovali smo v pravljicni jogi z Nino, skupaj s starši smo imeli popoldanski kostanjev piknik, vzgojiteljice vrtca smo pripravile razlicne delavnice po prostorih vrtca, ki smo jih poimenovali »MIŠ-MAŠ«, udeležili pa smo se tudi priredi­tve »Dan športa za najmlajše«, v organizaciji Športne zveze Ljutomer in Obcinskega društva prijateljev mladine. Vzgojiteljice Vrtca Veržej TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK T radicionalni slovenski zajtrk je postal že tradicionalen tudi v našem vrtcu. Obeležujemo ga vsak tretji petek v novembru, na dan slovenske hrane. Že nekaj let zapored otrokom za zajtrk ponudimo kruh, maslo, med, mleko in jabolka domacih pridelovalcev. Namen dogodka je spodbu­janje zdravega nacina prehranjevanja ter uživanje lokalno domace pridelane hrane. Vsako leto nas po oddelkih obiš-cejo tudi župan in donatorji: kmetje in cebelarji. Po zajtrku je cebelarka Petra otrokom na primeren na-cin predstavila delo cebelarke in pomen cebel. Pred kosilom smo se še otroci starejše skupine razmigali na zanimivem poligonu, ki ga je v telovadnici pripravil ucitelj telovadbe. Na poligonu smo kot cebelice nabirali med, se prebijali pre­ko ovir in nevarnosti in na koncu varno med prinesli v ce­belnjak. Gabrijela Kuhar, vodja vrtca Vse foto: Arhiv Vrtca Veržej Fünkešnica ˜ december 2019 9 OBISK ATIJA VOJAKA IN VOJAŠKIH VOZIL V VRTCU A lex Bobnjar, ati enega izmed otrok, se je ponudil, da nam vojaki iz njegove vojaške enote iz Maribora, pri­peljejo pokazat vojaška vozila in predstavijo poklic vojaka. V sredo, 27. 11. 2019, so se vojaki z atijema Miranom in Alexom, ki je vodja te enote, pripeljali na parkirišce. Predstavili so nam tri vojaška vozila. Otrokom je bilo naj­bolj zanimivo vozilo valuk - oklepno vozilo za varen tran­sport pehotnih enot. Izvedeli smo, da so za upravljanje tega vozila vojaki posebej usposobljeni. Otroci so si ga lahko ogledali tudi od znotraj, kar jim je bilo še posebej zanimi­vo. Tudi ostali dve vozili so si lahko ogledali in »šofirali«. Nadeli so si lahko celade in neprebojni jopic ter spoznali drugo opremo. Na koncu je vse otroke pricakalo presenecenje. Vsi so bili zacudeni, ko je ati Alex povedal, da so na tovornjaku darila za otroke. Vsi smo najprej pomislili, da je to kaj slad­kega, nato pa je dvigalo dvignilo velik zaboj iz tovornjaka, v katerem sta bila dva otroška avtomobilcka - poganjalca in družabne igre za otroke. Šola TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK IN 140. ROJSTNI DAN KRANJSKE CEBELE S tar slovenski pregovor pravi: »Zjutraj jej kot kralj, opol­dne kot mešcan, zvecer kot berac.« Iz njega lahko razbe­remo, da je zajtrk eden izmed najpomembnejših obrokov, ki jih zaužijemo. S projektom Tradicionalni slovenski zajtrk smo želeli pri ucencih vzpodbuditi: -zavest, da je zajtrk najpomembnejši obrok, zato naj bi vsi zajtrkovali, -dati prednost pri nabavi in uporabi lokalno pridelani hrani, -imeti pozitiven odnos do hrane, varovanja okolja in zdravja ljudi. Tako smo 15. novembra 2019 v šoli, poleg vsakodnevne šolske malice ucencem ponudili še »kraljevski zajtrk«, saj so lahko zaužili rženi kruh, surovo maslo, med, mleko in jabolko. Vsa živila so bila slovenskega porekla in lokalno pridelana. Iskreno se zahvaljujemo vsem donatorjem živil za izvedbo projekta Tradicionalni slovenski zajtrk na naši šoli. Tradicionalni slovenski zajtrk so spremljale tudi razlicne aktivnosti, ki podpirajo osnovni namen projekta. Poteka­le so razlicne izobraževalne dejavnosti kot naravoslovni in tehnicni dnevi. Izvajalci ZD Ljutomer so izvedli delavnice Nacionalne­ga programa »Vzgoja za zdravje v osnovni šoli« za ucence od 6. do 9. razreda. Clani Medobcinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota so ucencem 9. razreda predsta- Foto: Arhiv Vrtca Veržej Foto: Sašo Hladen Foto: Sašo Hladen vili osnovne znacilnosti slepote in slabovidnosti ter naci­ne, kako se ljudje z okvaro vida znajdejo v vsakodnevnem življenju. Preizkusili so se v hoji z zavezanimi ocmi z belo palico in vodenju slepe osebe. Letos je 15. novembra Kranjska cebela praznovala 140. rojstni dan. Leta 1879 je namrec dobila svoje ime (Poll­mann; Apis mellifera carnica). Dr. Philipp Rothschutz, ki je ponesel takrat novo in neimenovano pasmo cebel v svet, je takrat zapisal: » Obstaja pa ena pridna in utrjena cebela, taka je kranjska. Že marca, ko sneg še kje leži, zacnejo svo­je delo in z neverjetno mocjo prenesejo pogoste nenadne spremembe vremena…« Castitljiva obletnica rojstva naše Kranjske sivke nas je spodbudila, da smo izvedli delavnice, v katerih je potekalo izobraževanje in osvešcanje naših ucencev od 1. do 6. ra­zreda o življenju cebel, pomenu cebel v kmetijstvu in upo­rabi cebeljih pridelkov v prehrani. Poseben poudarek smo namenili medu, ki ga mnogi imenujejo »tekoce zlato«, saj ga cenimo kot posebno darilo narave, ki ga lahko s pridom uporabimo tudi v kulinariki (kot naravno sladilo, dodatek k mesnim jedem, ribam, omakam, marinadam, zelenjavi, sadju in seveda za pripravo medenega peciva ter lecta). Na omenjeno tematiko »cebela in med« so ucenci od 1. do 5. razreda preko dokumentarnega filma in cebeljega poligona spoznavali pomen oz. nujnost cebel za vzdrževa­nje ravnovesja v naravi. Skozi cebelji poligon so oponašali gibanje cebel ob nabiranju medicine, premagovali so mo­toricno zahtevne ovire ter nabirali medicino (v obliki tenis žogic) ter jo odlagali v prirejenem cebelnjaku. Prav tako so izdelali svojo cebelico iz papirja, ob tem pa spoznavali te­lesno zgradbo cebel in se hkrati urili v rocnih spretnostih. V sodelovanju z medicarko in lectarko, go. Jožico Celec, so ucenci pobližje spoznali obrt medicarstva ter ob njenih spretnostih in smernicah krasili svoje lectovo srce. Za ucen­ce 6. razreda pa je potekala delavnica z naslovom »Med v prehrani«. Tako so se ucenci skozi delavnice ucili, razgibali, ustvar­jali, uživali in se zabavali. Uciteljici Cvetka Ivancic in Melita Bombek ŠPORT NA OSNOVNI ŠOLI VERŽEJ DRŽAVNI POLFINALE V ODBOJKI NA MIVKI V mesecu septembru je bil v Zrkovcih državni polfinale v odbojki na mivki. Kot podrocni prvaki so se tekmovanja udeležili tudi ucenci naše šole. Za našo šolo so igrali: Nik Legen, Rene Raj, Nejc Klemencic in Lan Legen. V prvi tek-mi so ucenci naše šole premagali ucence iz OŠ Nazarje z rezultatom 2:1. V drugi tekmi so izgubili proti ucencem iz OŠ Bojana Ilicha Maribor z rezultatom 2:1. V polfinalu so igrali proti ucencem iz OŠ Braslovce in po napeti koncnici izgubili z rezultatom 2:1. V tekmi za tretje mesto so ponov-no igrali proti ucencem iz OŠ Bojana Ilicha Maribor, ter Vse foto: Arhiv OŠ Veržej izgubili z rezultatom 2:1. Tako so ucenci naše šole osvojili cetrto mesto na državnem polfinalu v odbojki na mivki. DRUGI NA MEDOBCINSKEM PRVENSTVU V MALEM NOGOMETU V cetrtek, 17. 10. 2019, je bilo v Strocji vasi medobcin­sko prvenstvo v malem nogometu za starejše ucence. Za našo šolo so igrali: Patrik Sunko, Žiga Švab, Rene Raj, Niko Osterc, Štefan Šarkezi, Rok Novak in Nejc Klemencic. Prvo tekmo so ucenci naše šole igrali proti ucencem iz OŠ Ceza­njevci in zmagali z rezultatom 3:0. V drugi tekmi so prema­gali ucence iz OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera z rezultatom 1:0. V polfinalu so igrali proti ucencem iz OŠ Razkrižje, ter zmagali z rezultatom 4:1. V finalu so ucenci naše šole igra­li proti ucencem iz OŠ Križevci, po rednem delu tekme je bil rezultat 0:0. Zato so zmagovalca odlocili streli s šestih metrov, kjer so bili boljši ucenci z OŠ Križevci in zmagali z rezultatom 2:1. Ucenci OŠ Veržej so osvojili drugo mesto in se prav tako kot ucenci iz OŠ Križevci uvrstili na podrocno prvenstvo v malem nogometu. Najboljša strelca medobcin­skega prvenstva sta bila Rene Raj in Niko Osterc. DAVID, NIKO IN BRINA ZMAGALI NA KROSU V mesecu septembru je bilo v Ljutomeru medobcinsko prvenstvo v krosu. Udeležili so se ga tudi ucenci iz OŠ Ver­žej. Zmagali so: David Hederic v kategoriji drugih razredov, Niko Osterc v kategoriji sedmih razredov in Brina Mernik v kategoriji osmih razredov. Drugo mesto sta osvojila: David Petovar v kategoriji prvih razredov in Rene Raj v kategori­ji devetih razredov. Tretje mesto sta osvojili: Nina Jureš v kategoriji prvih razredov in Lina Osterc v kategoriji tretjih razredov. Tekmovalo je 249 ucenk in ucencev iz sedmih razlicnih šol. Vse foto: Arhiv OŠ Veržej DRUGI NA MEDOBCINSKEM PRVENSTVU V KOŠARKI V cetrtek, 7. 11. 2019, je bilo v Ljutomeru medobcin­sko prvenstvo v košarki za starejše ucence. Za našo šolo so igrali: Nik Legen, Rene Raj, Nejc Klemencic, Jan Draksler, Patrik Sunko, Lan Legen, Niko Osterc, Lan Svenšek in Aljo­ša Volavc. Prvo tekmo so ucenci naše šole igrali proti ucen­cem iz OŠ Cezanjevci in zmagali z rezultatom 29:2. V drugi tekmi so premagali ucence iz OŠ Strocja vas z rezultatom 22:4. V polfinalu so igrali proti ucencem iz OŠ Ivana Can-karja iz Ljutomera, ter zmagali z rezultatom 20:17. V fina­lu so ucenci naše šole igrali proti ucencem iz OŠ Križevci, ter izgubili z rezultatom 12:30. Ucenci OŠ Veržej so osvojili koncno drugo mesto. NUŠA IN RENE MEDOBCINSKA PRVAKA V BADMINTONU V cetrtek, 13. 11. 2019, je bilo v Ljutomeru medobcinsko prvenstvo v badmintonu. Za našo šolo so tekmovali: Rene Raj, Nejc Klemencic, Nuša Sencar in Maša Škrget. Vsi ime­novani ucenci so tekmovali v kategoriji osmih in devetih razredov. Maša Škrget je osvojila peto mesto. Nejc Klemen-cic je osvojil drugo mesto. Zmagala sta Nuša Sencar in Rene Raj. Prvi trije z medobcinskega prvenstva so se uvrstili na podrocno prvenstvo, ki bo meseca januarja v Lendavi. Na medobcinskem prvenstvu je tekmovalo 93 ucenk in ucen­cev. ODBOJKIADA V okviru promocije zdravja je v športni dvorani pri OŠ Dobrova v mesecu novembru bila odbojkiada, katere organizator je bil Mladinski dom Malci Belic iz Ljubljane. Odbojkiada je tekmovanje v dvoranski odbojki za zaposle­ne v vzgojno izobraževalnih zavodih Slovenije. Letos so se tekmovanja udeležili zaposleni iz devetih zavodov. Za našo ekipo so igrali: Anina Matiš, Jasmina Šinko, Nuša Zidaric, Stela Kovacic, Bojan Sagaj, Leon Vreca, Joško Nemec, Zoran Repija in Anton Šterman. Vse tekme do finala smo zmaga­li z rezultatom 2:0. V finalu smo izgubili proti zaposlenim iz zavoda Smlednik z rezultatom 2:0 in tako osvojili drugo mesto. V veliko veselje in cast nam igralcem, je bila udelež­ba in glasno navijanje treh naših deklet: ravnateljice Marije Ferenc, vodje šole Damjane Ferenc in vodje zavoda Monike Košec. Potrebno je omeniti, da je odbojkiada veliko vec kot samo tekmovanje v odbojki. Ta dan se v sprošcenem in pri­jetnem vzdušju srecamo zaposleni, ki vzgajamo in poucu­jemo ucence s podobnimi težavami, si izmenjamo izkušnje, Vse foto: Arhiv OŠ Veržej mnenja in metode dela s takimi ucenci, hkrati pa si na takih prireditvah krepimo medsebojne odnose, ki so kljucnega pomena za dobro opravljanje pedagoškega poklica. Anton Šterman TEHNIŠKI DAN ASTRONOMIJA U cenci osnovne šole so se v torek, 5. 11. 2019, udeležili tehniškega dne Astronomija. Podjetje Odisej je v šol-ski telovadnici postavilo napihljiv planetarij, kjer so ucen­ci spoznavali osnove astronomije. Ogledali so si, kakšno nocno nebo bi videli na ta dan, pa tudi kakšno bi bilo v preteklosti in v prihodnosti. Ucenci so osvežili svoje znanje o nastanku letnih casov, o menjavanju dneva in noci in se sprehodili skozi Osoncje. Na delavnicah smo se poglobili v veliko krat težko doumljive skrivnosti vesolja in kozmolo­gije, si ogledali skafander, podrobneje spoznali planete in se na lastne oci prepricali, da banana ni samo okusno sad-je, ampak lahko z njo zabijamo žeblje, ce jo zelo ohladimo. Najvec zanimanja in ustvarjalnosti pa je požela delavnica izdelave raket na vodni pogon, kjer so ucenci v manjših skupinah izdelali raketo in jo na šolskem igrišcu tudi us-pešno preizkusili. Mitja Govedic, ucitelj fizike in tehnike LIKOVNIKI OŠ VERŽEJ PONOVNO ODLICNI – ALEN ZLAT, PETER SREBRN V cetrtek, 10. 10. 2019, se je v Žalcu odvijala slovesnost ob odprtju 19. bienala otroške grafike, ki na I. OŠ Ža-lec poteka že od leta 1981 in sicer pod stalnim pokrovi­teljstvom Obcine Žalec. Na razpisano temo »BARVA V GRAFIKI« je konec šol­skega leta 2018/2019 prispelo 1372 graficnih del otrok in ucencev 114 slovenskih vrtcev in šol. Komisija je za razsta­vo izbrala 389 del. Med njimi je izbrala 10 grafik, za katere so prejeli zlato priznanje avtorji in njihovi mentorji ter 32 grafik, za katere so prejeli srebrno priznanje prav tako av-torji in njihovi mentorji. Vsi ostali razstavljavci so prejeli bronasta priznanja. Tokrat smo bili prisotni ucenci in mentorji OŠ Veržej še posebej ponosni, saj je zlato priznanje za barvni linorez z naslovom Polje prejel ucenec Alen Pušenjak, srebrno pri­znanje pa ucenec Peter Škrlec. Oba ucenca sta ustvarjala pod mentorstvom likovnega pedagoga Marijana Šadla. Us- Vse foto: Arhiv OŠ Veržej SPREJEM V ŠOLSKO SKUPNOST S svecano zaobljubo so naši letošnji prvošolci postali clani Šolske skupnosti OŠ Veržej. V sredo, 23. 10. 2019, so v dopoldanskem casu nastopali za otroke vrtca Veržej ter za ucence od drugega do petega razreda in njihove razredni-carke. Popoldne pa so program ponovili še za starše in dru­ge sorodnike. Pri pripravi programa so sodelovale uciteljice razredne stopnje, ucitelj Zoran Repija in Sašo Hladen. Ot­roci so prejeli listino o sprejemu v šolsko skupnost, majhno darilce in sladko presenecenje. Prijetno druženje nam bo ostalo v lepem spominu. Maja Kuronja, razrednicarka Dom »KORAK K NAM« Dan odprtih vrat Stanovanjske skupine Veržej »Na Zmelji veliko ljudi živi, v vsaki vasici par hišic leži. Pri Muri pa bela hiša stoji, v njej še vedno stanovanjska skupina Veržej živi.« (otroci/mladostniki SSV) Naša zgodba, zgodba Stanovanjske skupine Veržej, se je zacela pred enim letom, ko se nas je šest otrok/mladostni­kov in štiri vzgojiteljice preselilo na Ribiško 22. V prostor-no in veliko belo hišo smo s svojo otroško razigranostjo, navihanostjo, smehom in toplino prinesli novo življenje – življenje, ki ga živimo še danes. Za nami so dnevi veselja, igrivosti, novih dogodivšcin, pa tudi malo manj prijetni dnevi. Skupaj se smejimo, jocemo, išcemo kompromise, a na koncu se veselimo prav vsake, še tako majhne zmage. Dnevi, tedni in meseci so hitro minevali, še hitreje so mini-le pocitnice. Krepko smo zakorakali že v novo šolsko leto, v malo spremenjeni sestavi. Trenutno nas je v skupini pet otrok/mladostnikov – štirje fantje in eno dekle. Najvecji »zvezdi« naše hiše pa sta macki Mia in Luna. Tako kot lani, smo tudi letos, pod sloganom »Korak k nam«, v torek, 26. novembra odprli vrata za vse, ki so nas želeli pobliže spoznati, doživeti utrip našega vsakdana ali pa se z nami ponovno srecati po enem letu in spiti topel caj. Priprave na ta dan so tekle že od zacetka šolskega leta, zato ker smo svojim obiskovalcem želeli ponuditi kar naj­vec. Na našem predbožicnem bazarju so obiskovalci lahko izbirali med razlicnimi adventnimi vencki, ki so bili nare­jeni pretežno iz naravnih materialov, ki smo jih nabrali v naravi. Na voljo so bili tudi razlicni svecniki, namizni aran­žmaji, vošcilnice, rocno porisani obeski za smrecico, lese­ni podstavki za kozarce in še bi se kaj našlo. Manjkali niso niti sveže peceni piškoti, topel caj in v ozadju nežni božicni zvoki. Pravo predbožicno pravljico pa so nam pricarali naši obiskovalci, ki so se v tako lepem številu odzvali našemu povabilu in nas pocastili z obiskom. Vsem obiskovalcem se zato še enkrat iskreno zahvaljujemo za obisk in prijetno preživet popoldan. Otroci in vzgojiteljice Stanovanjske skupine Veržej Foto: Vzgojni dom Veržej USTVARJALNA DELAVNICA V CENTRU DUO VERŽEJ V ponedeljek, 18. 11.2019, smo se s fanti 4. vzgojne sku-pine odpravili v Center domace in umetnostne obrti v Veržeju, kjer smo sodelovali pri ustvarjalni delavnici. Lon­carka, gospa Urška Ambrož, je prikazala postopek priprave in ploskovne obdelave gline. Tako so izpod naših spretnih rok hitro zaceli nastajati cudoviti izdelki, s katerimi bomo v decembru in januarju sodelovali tudi na 12. Razstavi slo­venskih jaslic. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Zavodu Marianum Veržej za lep sprejem in organizacijo delavni­ce. Bila je super izkušnja, zato se že veselimo ponovnega ustvarjanja pri naših sosedih. Zapis in foto: Mateja Žalik Rus MLADI CEBELARJI V okviru Javne pospeševalne službe pri Cebelarski zve­zi Slovenije s pomocjo mentorjev delujejo cebelarski krožki, ki so namenjeni nam mladim, da bi pridobili pozi­tiven odnos do kulture cebelarstva in tradicije cebelarjenja, spoznali pomen ohranjanja narave, se seznanili z osnovami cebelarstva in pridobili motivacijo za nekoc samostojno ce­belarjenje. Tudi na naši šoli že vrsto let deluje cebelarski krožek, v katerega smo vkljuceni otroci in mladostniki iz naše dom­ske enote. V krožek se lahko vkljuci vsak, ki ni alergicen na cebelje pike in ga življenje cebel ter delo z njimi zanima. Ucimo se teorije, sodelujemo na tekmovanjih, obisku­jemo sejemske prireditve, imamo pa tudi lasten cebelnjak, zašcitna oblacila in nekaj potrebne cebelarske opreme. Ce­belnjak je zaradi zamenjave lokacije trenutno nenaseljen, v sodelovanju z lokalnim cebelarskih društvom pa imamo možnost ogleda življenja cebel in predstavitve v drugih ce­belnjakih. Za selitev cebelnjaka se moramo zahvaliti cla­nom Cebelarskega društva Veržej, ki so nam pomagali pri preselitvi in Obcini Veržej, ki nam je namenila novo lokaci­jo v bližini šole. Upamo, da bomo prihodnje leto spet lahko delali tudi v lastnem cebelnjaku. Fünkešnica ˜ december 2019 15 Lokalni cebelarji nas vsako leto za Tradicionalni sloven-ski zajtrk obdarijo z medom. Ta je na naši šoli potekal 15. 11. 2019. Med je cebelji proizvod, ki ga cebele naredijo iz na cvetovih nabrane medicine ali drevesne mane in nato skladišcijo v satju kot svoje zaloge hrane. Je zelo kvalitetno zdravilno živilo in nekoc edino znano sladilo, zato ga ima-mo ljudje že od nekdaj radi. Pri nas gojimo samo našo zašciteno avtohtono cebelo Kranjsko sivko z latinskim imenom Apis melifera carnica. Znana je po svoji miroljubnosti, delavnosti, dolgoživosti, dobrem prezimovanju, živahnosti cez poletje in je dobra graditeljica satja. Prepoznamo jo po znacilni temni barvi. Razni slovenski pregovori nas nagovarjajo, naj se tudi ljudje zgledujemo po njih. Delcek tega si želimo pridobiti tudi mi krožkarji, zato bom koncal z znanim cebelarskim pozdra­vom: »Naj medi!« David B., mentorica Marija Balažic Foto: Vzgojni dom Veržej GLASBENI VECER N ovembrske vecere smo si kratkocasili s pripravami na tradicionalni glasbeni vecer. Nekateri so peli, nekate­ri plesali, drugi igrali na glasbila… Eni so rabili vec, drugi manj vzpodbude, potrudili pa so se vsi. Rdeca nit letošnjega glasbenega vecera je bila SPREJE­MANJE DRUGACNOSTI. Pripravili smo ga v sredo, 20. 11. 2019. Na zacetku smo si ogledali video prispevek, s ka­terim smo se spomnili našega vzgojitelja Davorja, ki je bil tudi sam velik ljubitelj glasbe, predvsem ljudske, saj je zelo rad igral na harmoniko in plesal. Sledili so skupinski nas­topi. Nekaterim otrokom so se pridružili in pomagali tudi vzgojitelji. Posebni del vecera je bil nastop, ki so ga otroci in mentorji pripravili za obletnico zavoda in šole, ki je bil tudi neke vrste generalka. Sledili so še individualni nastopi, potem pa smo zakljucili s še enim videom. Skupaj smo preživeli lep novembrski vecer poln glasbe, zabave in veselja. Foto: Vzgojni dom Veržej V petek, 29. novembra, smo v Veržeju praznovali vsi, tisti cisto mladi, malo manj mladi in tudi starejši, kajti skoraj ni obcana naše obcine, ki ne bi bil nekako povezan z Osnovno šolo Veržej. Na ta dan smo slavili 50 let, odkar stoji sedanja šolska zgradba, in hkrati tudi še višji jubilej, 70. obletnico ustanovitve vzgojnega zavoda v Veržeju. Dolgo prej smo se že pripravljali na svecano prireditev, na kateri so nastopali ucenci od najmlajših do najstarejših. Skupaj so se z igrivimi in raznovrstnimi tockami predstavili tako otroci iz Veržeja in okolice, kot tudi tisti, ki jih je k nam iz razlicnih krajev Slovenije pripeljal neugoden splet življenjskih okolišcin, da bi dobili novo priložnost. V uvodu je zbrane goste, otroke, starše in prijatelje nagovorila ravnateljica, gospa Marija Ferenc, ki nas je popeljala skozi zgodovino ustanove do njene sedanjosti. Župan obcine Veržej, gospod Slavko Petovar, je v svojih pozdravnih besedah poudaril strpnost in razumevanje obcanov, pa tudi dobro sodelovanje med obcinsko upravo in šolo. Najbolj smo bili ponosni, ker nas je s svojo prisotnostjo na prireditvi pocastil predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor. Zahvalil se je za vabilo in vsem cestital ob visokih obletnicah z besedami: »Danes se z vami veselim slavne preteklosti in zrem v vašo sijajno prihodnost.« Zahvalil se je tudi lokalni skupnosti, ker tako dobro sprejema medse zavod in njegove varovance. Pedagoškemu zboru pa je izrekel obcudovanje in podporo, saj mlade ljudi vzgaja v osebnosti, ki se bodo znale spopasti z izzivi sodobnega casa ter v prihodnost zreti z upanjem in ne s strahom. Zakljucil je z ugotovitvijo: »To ni enostavno poslanstvo, zato je toliko bolj dragoceno.« Ob tej priložnosti je predsednik Pahor ravnateljici Mariji Ferenc predal Zahvalo ob 70. obletnici vzgojnega zavoda v Veržeju za pomembno in družbeno odgovorno poslanstvo, ki ga zaposleni opravljajo na podrocju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov. Prireditev smo zaokrožili s pogostitvijo in prijetnim druženjem v telovadnici osnovne šole. Vanda Novak Posebna priloga Fünkešnice, obcinskega glasila Obcine Veržej • Posebna priloga Fünkešnice, obcinskega glasila Obcine Veržej • Spoštovani! Prisrcno pozdravljeni in dobrodošli med nami, tukaj v srcu Prlekije, v našem Veržeju, da bi praznovali skupaj z nami 70 let ustanovitve vzgojnega zavoda in 50 let nove zgradbe osnovne šole Veržej. Ko sem brskala po kronikah, sem ugotovila, da bi pravzaprav letos lahko praznovali kar nekaj obletnic: . 290 let omembe prvega ucitelja v Veržeju. To je bil Jurij Erlich, . 160 let, ko sta na šoli zacela skupaj poucevati ucitelj in duhovnik, . 70 let ustanovitve Vzgajališca, . 60 let gradnje stanovanjskega bloka, namenjenega uciteljem, . 50 let nove šolske zgradbe, . 30 let novega vzgojnega doma. Vse obletnice smo združili pod dva dogodka, ki sta dala temelje in velik pecat zgodovini šolstva v Veržeju Bogata, dolga in pestra je zgodovina veržejskega osnovnošolskega izobraževanja, dodatno vrednost pa mu prav gotovo daje ustanovitev Vzgajališca v Veržeju. To je bilo ustanovljeno z odlocbo takratnega ministrstva za prosveto, datirano s 15. januarjem 1949. Glavni namen ustanovitve Vzgajališca je bila vzgoja otrok razlicnih starosti, z razlicnimi vrstami vedenjskih motenj in zatocišce za tiste, ki so ostali brez ustrezne socialne varnosti in strehe nad glavo. To je bil povojni cas, ko je brez doma in staršev ostalo veliko otrok. Vzgajališcu je bila namenjena stavba bivše salezijanske gimnazije iz leta 1912. Ko je prvi upravitelj/ravnatelj Vzgajališca Vojko Jagodic zagledal stavbo, mu je le-ta nudila žalostno podobo, saj je bila v izredno slabem stanju. Ravnatelju je takratno prosvetno ministrstvo narocilo, da mora stavbo usposobiti do konca leta in sicer tako, da bo sprejela vsaj 100 otrok. Zdi se skoraj nemogoca naloga za današnji, kaj šele za tisti cas. Ravnatelj se je pogovoril z domacini in bil presenecen nad njihovim navdušenjem, da mu zgradbo pomagajo urediti. Odzvali so se številni krajani, rokodelci, mladinci, pomagali pa so tudi tisti gojenci, ki so jih skrbstveni organi poslali v Veržej še pred otvoritvijo, prav z namenom pomagati pri obnovi. 29. novembra 1949, tocno na današnji dan pred 70 leti, je bila že slovesna otvoritev Vzgajališca. V tistem casu je imel zavod, podobno kot vecina ostalih zavodov v Sloveniji, svojo ekonomijo, katere namen je bil dvojen: zagotoviti prehrano in dana je bila možnost, da del prevzgoje poteka ob delu. Delovna terapija je pozitivno vplivala na pridobivanje delovnih navad varovancev, hkrati pa so se varovanci Vzgajališca družili tudi z domacini in med njimi so se tkala prijateljstva. Domacini so otroke brez zadržkov sprejemali medse. Zavod je postal del Veržeja. V tistem casu so ucenci iz šolskega okoliša obiskovali staro šolo v Veržeju, Vzgajališce je imelo svojo interno šolo. Šele leta 1958 so se ucenci iz šolskega okoliša lahko vpisali v višje razrede osemletke v Vzgajališcu, ki se je zacelo vse bolj odpirati navzven. Leta 1964 je zavod dobil ožji konceptualni pomen. Bil je namenjen šoloobveznim otrokom z motnjami vedenja in osebnosti. Scasoma je zavod postal tudi kadrovsko ustrezno zaseden, saj so se delavci redno izpopolnjevali ob delu. Predvsem zaradi potreb po varstvu otrok mladega kadra je bil pri zavodu leta 1965 ustanovljen tudi vrtec z enim oddelkom. Leta 1967 so se šoli pri Vzgajališcu prikljucili še oddelki mlajših ucencev in tako je nastala popolna osemletka, ki so jo obiskovali ucenci iz šolskega okoliša in tisti, ki so bivali v Vzgajališcu. Urejali so se konceptualna vzgoja in šolanje ter otroško varstvo, ki je bilo dokoncno kasneje rešeno z novogradnjo montažnega vrtca v neposredni bližini zavoda in šole. Izdelani so bili projekti za temeljito sanacijo zavoda in tako je zavod v Veržeju postal v letih 1967-1973 eden najsodobneje urejenih vzgojnih zavodov v Sloveniji, ki je prostorsko in kadrovsko ustrezal takratnim standardom vzgoje in izobraževanja šoloobveznih otrok. A prostori zavoda kmalu niso vec ustrezali pestri drušcini osnovnošolske populacije in razlicnim dejavnostim. Pod vodstvom takratnega ravnatelja Maksa Rojsa so bili izdelani projekti za temeljito sanacijo zavoda ter gradnjo nove šole, ki letos praznuje 50 let. Zavod se je v šolskem letu 1970/71 preimenoval v Vzgojno-izobraževalni zavod Veržej. Razvoj osnovnega šolstva in vzgojnih prizadevanj je šel hitro pot naprej, a kmalu je bila potrebna ponovna sanacija starega salezijanskega zavoda. Takratni ravnateljici Angelci Fras je z velikimi prizadevanji uspelo, da je bila v tistem casu dograjena z novimi ucilnicami tudi šola, nova telovadnica in leta 1989 še zgrajen nov vzgojni zavod, stari zavod pa je leta 1991 prešel v last salezijancev. V casu ravnateljevanja Boruta Casarja se je leta 2007 Vzgojno-izobraževalni zavod Veržej preimenoval v Osnovno šolo Veržej, katero sestavljajo tri samostojne organizacijske enote: vrtec, šola in dom, v kateri soustanoviteljske pravice uresnicujeta Vlada Republike Slovenije in Obcinski svet Obcine Veržej. Skozi leta je razvoj prinesel številne in hitre spremembe na podrocju šolstva. Osnovna šola Veržej je tudi danes še vedno strokovna institucija, namenjena osnovnošolski populaciji otrok iz šolskega okoliša in otrok, ki imajo custveno vedenjske motnje. 150 ucencev iz šolskega okoliša in tistih, ki bivajo v domu, tudi danes skupaj obiskuje isto šolo, poucujejo jih isti ucitelji in udeležujejo se skupnih dejavnosti. V šoli se srecujemo zadnjih nekaj let s posameznimi kombiniranimi oddelki, ob 4 vzgojnih in 1 intenzivni individualni skupini v zavodu, smo letos v bližnji okolici odprli že tretjo stanovanjsko skupino, pripravljeno za vselitev pa imamo tudi mladinsko stanovanje. Strokovni delavci se nenehno strokovno izpopolnjujemo, da lahko sledimo izzivom hitrih sprememb na šolskem podrocju. Kot ravnateljica sem zelo ponosna, da naša mala šola, nekje na robu Slovenije, z malim številom ucencev, dosega izvrstne dosežke tako na podrocju tekmovanj iz znanj, kot na športnem podrocju. Šola je zelo vpeta v številne kulturne dejavnosti v ožjem in širšem okolju, ucenci obeh enot se udeležujejo mednarodnih projektov in tako pridobivajo neprecenljive izkušnje. Ucencem naše šole dajemo številne možnosti in priložnosti, le izkoristiti jih je treba. Šola in zavod sta v svojem delovanju prepletena bolj kot kdaj prej. Sodelovanje med obema enotama je zelo intenzivno, ucenci obeh enot pa se povezujejo tudi z našimi najmlajšimi iz vrtca. Posebna priloga Fünkešnice, obcinskega glasila Obcine Veržej • Posebna priloga Fünkešnice, obcinskega glasila Obcine Veržej • Žal je v zunanjo podobo stavb naše šole cas zarezal velike sledi, a verjamemo, da bo dobri vsebini, ki se skriva za zidovi naše stavbe, kmalu sledila tudi urejena zunanjost. Ponosni smo na edinstveni preplet dveh, na videz zelo razlicnih populacij, njuno sobivanje in medsebojno strpnost. Želimo si, da lokalna skupnost še naprej ohrani sprejetost in odprtost do tistih otrok, ki bivajo v zavodu, oba ustanovitelja pa dobro medsebojno sodelovanje v nadaljnjem razvoju naše osnovne šole. Današnje praznovanje je priložnost za zahvalo, tako županu in obcinskemu svetu kot sodelavcem na Ministrstvu za izobraževanje in šport, za vso podporo in pomoc pri uresnicevanju vizije razvoja tako specificne ustanove kot je naša osnovna šola. Ni enostavno vedno uskladiti naših stališc, premostiti je potrebno veliko preprek, a s pozitivno naravnanostjo in zavedanjem, da smo tu zato, da otrokom nudimo pomoc, je možno doseci tudi nemogoce. V 70 letih je ustvarjalo in delalo na podrocju šolstva v Veržeju veliko odlicnih ravnateljev, uciteljev, vzgojiteljev in tehnicno-administrativnih delavcev, ki so pustili v delovanju naše šole vsak svojo, edinstveno, neprecenljivo sled. Vsi, ki ustvarjamo danes, se jim lahko samo poklonimo, saj so opravili veliko delo: za otroke, stroko in kraj. Zadovoljna sem, da nadaljujemo njihovo delo in ga uspešno nadgrajujemo z novimi, sodobnimi oblikami in pristopi. V 70 letih se je v zavodu in šoli izmenjalo veliko generacij otrok. Njihove življenjske zgodbe so razlicne, nekatere žalostne, tragicne, druge osupljive in uspešne in te so nam še posebej v ponos, ko spoznamo, da beseda vzgajališce/ zavod ne pomeni vedno nekaj negativnega, ampak pogosto odpira posameznikom možnosti za uspešno življenje. Eden prvih gojencev, g. Silvo Kozlevcar, ki je bil v zavod namešcen leta 1951, je za našo posebno izdajo revije Valovi Mure zapisal: »Življenje me je nosilo, premetavalo ter oblikovalo in sedaj sem že blizu konca. Bil sem marsikaj in marsikje, nazadnje nacelnik Uprave za notranje zadeve v Ljubljani. Jaz, nekoc gojenec vzgajališca v Veržeju!« Ali zapis g. Dimitrija Geislerja, gojenca mlajše generacije: »Za vse svoje uspehe se moram zahvaliti vzgojnemu sistemu in zaposlenim v domu in šoli. Bili so pot do moje lepe prihodnosti.« In takšne besede so motivacija za uspešno delo vseh nas tudi v bodoce. Vesela in ponosna sem, da mi je, ob podpori odlicnega kolektiva, dana možnost odpirati pot v prihodnost številnim mladim generacijam, tudi tistim, katere je neugoden splet življenjskih okolišcin pripeljal k nam, v Veržej. Velika hvala vam, dragi sodelavci. Brez vas in vaše pripravljenosti ne bi šlo, ne bi bilo naše ustanove. Ravno tako ne brez vas, dragi starši in obcani Obcine Veržej, ki ste prijazno sprejemali in razumeli razlicnost in solidarnost na pragu svojega doma že v otroštvu, ko ste bili sami ucenci naše šole in tudi danes, ko se vaši otroci v šoli vsakodnevno srecujejo z razlicnimi življenjskimi zgodbami otrok v stiski, ki prihajajo od drugod. Drug od drugega se ucimo, nabiramo izkušnje in pomembne življenjske nauke. Hvala vam za vašo odprtost in cisto cloveško razumevanje, ki ga je danes med ljudmi vsepremalo. Želimo si, da tako ostane tudi naprej. Marija Ferenc, ravnateljica Veržej, 29. 11. 2019 PREGLED DOGODKOV V NAŠI ŽUPNIJI 29. 9. 2019 ŽUPNIJSKI PRAZNIK - MIHOLOVO Na praznovanje župnijskega praznika smo se župlja­ni pripravljali tako, da smo v tednu pred praznikom po koncni vecerni sveti maši skupno zmolili molitev k našemu farnemu zašcitniku, svetemu nadangelu Mihaelu. Na sam župnijski praznik je bila pri drugi maši svecana ponovitev zlate maše g. župnika Jožeta Pozderca in sobrata salezijanca g. Jožeta Bajzeka. Po sveti maši je bila pogostitev za vse pri­sotne, ki so jo pripravile clanica župnijske Karitas. in da bi je nikdar ne zavrgel/-a. K temu mi pomagaj Bog in Mati Marija.“ Ti mladi so prihodnost naše župnije, zato jih podprimo z molitvijo. G. župnik je vsakemu izrocil tudi Sveto pismo kot vodilo pri pripravi za sprejem zakramenta Svete birme. 1. 12. 2019 BLAGOSLOV ADVENTNIH VENCKOV Advent se po cerkvenih obicajih zacne cetrto nedeljo pred božicem in se konca na božicni vecer, 24. decembra. To je cas, ko se verniki spominjajo rojstva Jezusa in prica­kujejo njegov drugi prihod. Beseda advent pomeni “priha­ja” ali “prihod”. Je pa to cas, ko naj bi se tudi s svojim živ­ljenjem spomnili Jezusa in z dobrimi deli ter prijaznostjo sledili njegovemu zgledu. Tudi letos so Franciškovi otroci skupaj s sestro Zaliko izdelovali adventne vencek in božicne vošcilnice in jih za prostovoljne prispevke, ki so namenjeni delovanje misijo­narjev, ponujali pred zacetkom svetih maš faranom. G. žu­pnik je pri obeh mašah blagoslovil adventne vencke, ki so jih farani odnesli na svoje domove. Foto: Jože Žerdin 7. 12. 2019 MIKLAVŽEVANJE V soboto, ob 15. uri, je otroke iz naše župnije v župnijski cerkvi obiskal sveti Miklavž, s svojimi spremljevalci. Dru-žina Ivancic je s clani otroškega pevskega zbora pripravila prijeten uvodni program. Nato je prišel Sveti Miklavž, ki je 6. 10. 2019 FRANCIŠKOVA NEDELJA Franciškovi otroci so skupina predšolskih in osnov­nošolskih otrok, ki se skupaj ucijo, smejijo, pojejo, igrajo, ustvarjajo, plešejo, raziskujejo in ob vsem tem spoznavajo sv. Franciška in sv. Klaro. Vodi jih s. Zalika. Srecanja pote­kajo tedensko. Ce otroci želijo, se lahko z obljubo odloci­jo, da se bodo v svojem življenju trudili posnemati svetega Franciška. Tudi letos so v svoje vrste prejeli novega clana in dva animatorja, pri drugi maši so jih predstavili in s svojimi uvodi popestrili sveto mašo. Pri tej maši se je predstavilo tudi 10 bodocih birmancev. Vsak izmed njih je povedal svoje ime in priimek ter izrekel besede: ““Na sveto birmo se želim pripraviti z vsemi spo­sobnostmi in vso voljo. Naredil/-a bom vse, da bi postala moja vera tako trdna, da bi oblikovala vse moje življenje prisotne otroke nagovoril, ter jim razdelil darila. Miklavže­vanja se je udeležilo 80 otrok, ministrantov in pevcev otro­škega pevskega zbora. PLODNA JESEN K o se ob koncu meseca novembra oziramo nazaj, na vse dogajanje v jesenskih mesecih, mi v spominu ostajajo številne skupine, ki se vsako leto vracajo v Marijanišce. Npr. animatorji, ki so sredi meseca septembra imeli pri nas Ani­matorski vikend in razne zakonske skupine iz celotne Slo- Foto: Primož Korošec venije, ki pri nas išcejo oddih, druženje in duhovno hrano. Tako ena kot druga skupina sta mocno povezani. November so že tradicionalno pri nas zasedle hišo neokatehumenske skupine. Naši gostje so že vrsto let in se vsako jesen vracajo. Veseli smo bili, da smo lahko v prostorih Marijanišca, sredi novembra, gostili razstavo »Vojna za samostojno Slo­venijo 1991« in da je v naših prostorih potekal Znanstveni posvet ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z maticnim narodom. Primož Korošec, vodja Marijanišca GLASBENI VECER OB 25-LETNICI DELOVANJA OPZ SV. JANEZA BOSKA "V naravi ni najti nic lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja cloveka v globine njegove duše." (Marij Kogoj) D a je glasba res nekaj cudovitega, smo se lahko po­novno prepricali v nedeljo, 27. 10. 2019, ko smo našo župnijsko cerkev napolnili ljubitelji te nebeške govorice. Glasbeni vecer je potekal ob 25-letnici delovanja OPZ sv. Janeza Boska, ki ga že od vsega zacetka vodi Marjeta Ivan­cic. Zborovodkinja Marjeta pravi, da odkar se zaveda, jo navdaja hrepenenje po lepi pesmi. Na pobudo takratnega župnika, Franceka Maršica, je sprejela vodenje otroškega zbora. Bogu smo hvaležni, da lahko že 26. leto v naši cerkvi poslušamo otroške glasove, ki v zborcku prepevajo hvalni-co in bogatijo bogoslužja. V zboru se je v tem casu menjalo že veliko obrazov in njihovo število se je spreminjalo. Poleg petja pri mašah, zborcek pripravlja programe ob prihodu Miklavža, s pesmijo polepša srecanja starejših, pripravlja programe ob materinskem dnevu, sodeluje na revijah, sre-canjih združenih zborov na Rakovniku, kjer je vedno lepo. Pesem otroških glasov in izbrane besede so se dotaknile src mnogih, ki so z navdušenjem prisluhnili programu, ki so ga pripravili v veselje vsem in v zahvalo Bogu za talente, s katerimi jih je obdaril. Otroškemu zboru so se kot gostje pridružili Mladinska vokalna skupina župnije Veržej pod vodstvom Petre Ivancic, skupina SPES in instrumentalista Jožef Ivancic na violoncelu in Monika Ivancic na violini. Nastopajoci so izrazili hvaležnost g. župniku Jožetu Pozdercu za vso podporo pri delovanju v župniji. Še enkrat prav iskrena hvala vsem obiskovalcem, ki ste s svojo priso­tnostjo in lepo besedo mlade pevce spodbudili k nadaljnje-mu ustvarjanju. Monika Ivancic NAŠA DEDIŠCINA LETA PO VOJNI K ot sem povedal že v prejšnjem sestavku, sem se kmalu po vojni porocil s svojo izvoljenko Marto Prelog. Takrat so se poroke kar vrstile. Bili smo mladi, po trpljenju na fron­tah smo si želeli cim prej urediti življenje. Marta je izhajala iz velike kmecke družine s sedmimi sorojenci, ki je bila materi­alno bolje preskrbljena kot naša, saj je imel Alojz Prelog ob glavni veržejski cesti kovacnico, s katero se je dalo kar dobro preživeti družino. Moje revnejše poreklo je ni motilo, všec ji je bilo, da sem že imel poklic trgovskega pomocnika, za kate­rega sem se pred vojno izucil v Slovenj Gradcu. Marta je med vojno obiskovala uciteljišce in ga koncala kmalu po osvobo­ditvi. Oba sva bila prvorojenca, že od malih nog odgovorna in navajena skrbeti za mlajše brate in sestre. Tako sva vedela, da si bova le z delavnostjo in prizadevnostjo ustvarila boljše pogoje za življenje. Poroka je bila skromna. Vojna je prinesla opustošenje in omejene možnosti za razkošna praznovanja. Naucila nas je hitrega odlocanja v pomembnih življenjskih situacijah. Tako za poroko nisva oklevala, porocila sva se na hitro, brez boga­tega porocnega slavja. Temu primerna sva imela tudi oblacila. Marta je nosila svetel kostim in karirasto bluzo, jaz pa suk­njic in srajco brez kravate. Ko so se kasneje porocale Martine sestre, so kot neveste sijale v dolgih belih porocnih oblekah, ženini pa v pražnjih moških oblekah in kravatah. Prva leta najinega zakona sva preživela loceno. Marta je kot uciteljica službovala v Negovi, jaz pa sem bil trgovski po­mocnik v Mariboru, v trgovini Plavi 9. Zacetki so bili res tež­ki, lahko recem, da sva na svoje odšla brez žlice in krožnika, skratka brez osnovnih življenjskih potrebšcin. V Negovi je Marta stanovala v gradu, jaz pa v Mariboru pri svojem bratu Julcu, v Maistrovi ulici. Po koncanem delovnem tednu sem se vsako soboto s kolesom peljal na obisk v Negovo. Pot mi ni predstavljala težav, bil sem utrjen, navajen fizicnih naporov že iz otroških in kasneje mladinskih let, ko sem tekal v šolo v Ljutomer ali hodil na dolge pohode v Slovenj Gradcu. Tudi vojni marši so dodali svoje k telesni pripravljenosti. V Negovi so bile razmere za življenje zelo trde. Hladni grajski prostori, ki se jih ni dalo segreti, pranje perila v ledeni vodi negovskega ribnika, skromna hrana. Na sreco se je v Ne-govo k hcerki veckrat s kolesom pripeljal tudi Prelogov atek, ki ji je od doma prinesel kakšen kos mesa iz »tünke«, »küro« ali liter »klintona«. Istocasno pa je tudi malo, cisto po prelo­govsko, »pokontroliral«, kaj dela, ceprav je bila že porocena žena. Marta je imela rada uciteljski poklic, bila je dobra ucite­ljica. Odnos skupnosti do uciteljev je bil takrat drugacen kot danes, temeljil je na spoštovanju in sprejemanju ucitelja kot pomembnega clana družbene sredine. Posebno na vasi, bolj kot v mestih, so se ucenci vcasih na ucitelja zelo navezali in ga imeli radi. Negovski ucenci so svoji uciteljici izkazovali naklo­njenost tako, da so ji k pouku prinašali najrazlicnejše pridelke, ki so jih nabrali na poti v šolo. Tako so ob vstopu v ucilnico na kateder brez besed položili pest orehov, jabolko ali hruško, grozd ali celo kakšno gobo, jurcka ali marelo. Ko je Marta ro­dila, za otroka sprva ni imela varstva. Zato je pred poukom postavila otroški vozicek kar pod okno ucilnice in kadar je mala že nekaj casa jokala in Marta ni vedela kaj bi, so ji ucen­ci kar sami od sebe rekli: »Tovarišica, ite jo malo pohuckat.« Kasneje je otroka pazila mati enega od negovskih ucencev. Ta fant, oziroma zdaj odrasel moški, je še do pred tremi leti, dok­ler Marta ni umrla, vsak december poklical svojo uciteljico po telefonu in ji zaželel srecno in zdravo novo leto. V Negovi je Marta poucevala prve štiri razrede osnovne šole. Po vojni je bilo treba cim prej obnoviti šolski sistem in usposobiti cim vec uciteljev za poucevanje. Naglica pa ni bila vedno dobra, zadeve so šle vcasih tudi malo predalec. Nekoc je prišel ukaz, da je treba v osnovne šole kot tuji jezik vpeljati rušcino. Uciteljem so nudili kratek izobraževalni tecaj rušci­ne in jih poslali v razrede. S tem se je morala spoprijeti tudi Marta, ki se z ruskim jezikom ni nikoli srecala, kaj šele, da bi ga študirala. Tako je zvecer, ko je postorila gospodinjsko delo, sedla k ucbeniku in se poskušala nauciti, kar se je dalo. To snov je naslednji dan podala ucencem. Lahko si mislite, da od takšnega pouka ni bilo veliko koristi. Še v enem precepu se je znašla Marta kot uciteljica. Bila je vzgojena v katoliški veri, verni ucitelji pa v povojnem casu niso bili zaželeni. Iz strahu pred preganjanjem in izgubo služ-be, se verskih obredov, na veliko neodobravanje Prelogove »mamike«, ni udeleževala, otroka pa je naskrivaj vseeno dala krstiti. Tudi za Božic je s papirnatimi jaslicami skrivoma ok­rasila dom. Vera je ostala, a casi so bili politicno nestabilni in zdelo se je bolje ukloniti kot kljubovati. Po pripovedovanju Rudija Milfelnerja zapisala hcerka Metka Brkan Fünkešnica ˜ december 2019 23 RAZSTAVA »VOJNA ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO 1991« P olicijsko veteransko društvo SEVER za Pomurje je v sodelovanju z Obcino Veržej, Osnovno šolo Veržej in Zavodom Marianum Veržej, pripravilo razstavo Mu-zeja slovenske policije »Vojna za samostojno Slovenijo 1991«. Razstavo so v prostorih Zavoda Marianum v Veržeju, Pušcenjakova ulica 1, 11. 11. 2019, postavili clani PVD SEVER za Pomurje, pododbor Ljutomer. Slavnostna otvoritev je bila 12. 11. 2019 ob 11 uri. Prireditev je bila zelo lepo obiskana s strani obcank in obcanov Obcine Veržej, veterank in veteranov PVD SEVER za Pomur­je in clanov drugih sorodnih veteranskih organizacij. Po igranju himne so navzoce nagovorili župan Obcine Veržej g. Slavko Petovar, predsednik PVD SEVER za Po-murje g. Drago Ribaš in predstavnik Zavoda Marianum g. Marko Štajner. Navzoca je bila tudi ravnateljica OŠ Veržej ga. Marija Ferenc. Bogat kulturni program so pripravili in izvedli ucenke in ucenci OŠ Veržej pod vodstvom uciteljic in uciteljev. Razstavo je odprla in jo navzocim predstavila kustodinja ga. Biserka Debeljak. Razstava prikazuje obdobje od referenduma 23. 12. 1990 do odhoda zadnjega vojaka JLA iz države. Predstavlja tudi zaostrovanje razmer v republiki v prvem polletju 1991, od poskusa uvedbe izrednih razmer v Sloveniji do pritiskov na republiške organe in dokoncne osamosvojitve. PVD SEVER za Pomurje se za sodelovanje in pomoc pri izvedbi razstave zahvaljuje Obcini Veržej in županu g. Slav-ku Petovarju, OŠ Veržej in ravnateljici ga. Mariji Ferenc ter vsem sodelujocim otrokom, uciteljicam in uciteljem, Zavo­du Marianum Veržej, direktorju zavoda g. Petru Pucniku in g. Marku Štajnerju ter kustodinji ga. Biserki Debeljak. Razstava je bila zainteresirani javnosti na brezplacni ogled do 21. 11. 2019. Janez Vencelj, podpredsednik PVD SEVER za Pomurje MIHOLOV SEJEM T udi letos se je zadnji vikend v septembru, na dvori-šcu Centra DUO odvijal Miholov sejem – sejem ro­kodelstva, domace kulinarike in lokalnih proizvodov. Kot vsako leto, smo se Lešcecki z veseljem odzvali povabilu, da sooblikujemo del župnijskega praznika. Z ostalimi nasto­pajocimi skupinami smo se po sveti maši sprehodili skozi sejemsko prizorišce, kjer smo vse skupine prejele blagos­lov gospoda župnika. Lešcecki smo se predstavili s spletom razkriških plesov. Z veseljem smo na sejmu ostali še po sa­mem nastopu, si ogledali rokodelske tržnice, lokalno kuli­nariko ter uživali v prijetni družbi. Nastja Borko INTENZIVNI VIKEND V petek, 19. 10. 2019 in v soboto, 20. 10. 2019, smo imeli Lešcecki intenzivni vikend v Kulturnem domu Veržej, na katerem smo se pripravljali za državno srecanje odraslih folklornih skupin, ki je potekalo v Žalcu in za letni koncert. Naše intenzivne vaje so potekale tako, da smo se najprej vsi dobro ogreli, potem nam je naša predsednica sekcije Jožica podala informacije glede tekmovanja in prevoza v Žalec, naš umetniški vodja Marko pa nam je vlil volje in poguma za nastop. Moram reci, da nas je res dobro »prešvica«, saj smo se iz Žalca vrnili s posebnim priznanjem. Vikend je torej bil polno izkorišcen - telovadba, ples, druženje in kle­petanje je bilo tisto, kar nas je spet dobro povezalo. Sara Zamuda DRŽAVNO SRECANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN V ŽALCU V soboto, 26. 11. 2019 smo se Lešcecki v jutranjih urah odpravili z avtobusom proti Žalcu, kjer je potekalo državno srecanje odraslih folklornih skupin. Letošnji po­tek srecanja je bil kar precej spremenjen. Folklorne skupine smo bile razdeljene v dva polfinalna predizbora, katerima je zvecer še sledil finale. Z avtorskim spletom Marka Rusa »Na koline« smo nastopili v drugem predizboru in se po mnenju triclanske strokovne komisije uvrstili v finale, v ka­terem smo nastopili z 8 najboljšimi skupinami v Sloveniji. Plesali smo s srcem, kar je zacutila tudi publika in se v Pr-lekijo vrnili s priznanjem, ki je bilo za nas najbolj dragoce-no – posebnim priznanjem za najboljši program po izboru publike. Vez, ki se je letos spletla med nami v Žalcu nas je povezala, kot še nobena doslej. Vemo, da bomo enkrat spet nekje, skupaj zaplesali … Tjaša Rantaša LETNI KONCERT V VERŽEJU V soboto 23. 11. 2019 smo Lešcecki izpeljali že tradicio­nalni 13. vecer folklore in sicer z naslovom Ples - naša vez. V koncert smo vložili veliko truda in volje ter seveda želje po spoznavanju novih plesov ter smo tako ponovno razprodali in napolnili veržejski kulturni dom. Predstavili smo se s spletom »Ogrevanje«, kjer smo skozi igro in ples želeli prikazati gledalcem, kako pestro in nagajivo se ima-mo vcasih na vajah. Publiki smo se predstavili tudi s sple-tom »Na koline«. Letos smo šli izven svojih plesnih okvirjev in se prvic na veržejskem odru predstavili s spletom rezij­skih plesov in swingom. Oboje nam je predstavljalo nov iz­ziv, vendar smo se ga uspešno lotili in kasneje tudi prikazali na odru. Zraven Folklorne in vokalne skupine Lešcecek, so na odru nastopili še clani Mladinske folklorne skupine Ju­rovcan iz Jurovskega Dola, Lotmerški tamburaši in Starejša folklorna skupina iz Veržeja. Po uspešno izpeljanem kon­certu, smo se z gosti poveselili še na zakuski in spletli nova prijateljstva. Romina Erjavec Foto: Damir Skuhala Foto: Matej B. KOMORNI ZBOR ORFEJ S SVECANO AKADEMIJO OBELEŽIL 30. OBLETNICO DELOVANJA V soboto, 30. novembra, je v Domu kulture Ljutomer potekala svecana akademija ob 30. obletnici delovanja Komornega zbora Orfej. Ob tej priložnosti je bil dom kul­ture nabito poln, med obcinstvom pa so bili med drugim predsednik Državnega zbora RS, mag. Dejan Židan, slav­nostni govornik, dekan Akademije za glasbo, profesor Mar-ko Vatovec, županja in podžupana Obcine Ljutomer, župan Obcine Veržej, predstavniki društev, skladatelji … V uvodnem delu so si obiskovalci lahko ogledali film, kjer je bilo predstavljeno delovanje zbora od vsega zacetka do danes. Nato je sledil sklop skladb Maša za zbor Stevea Dobrogosza ob spremljavi godalnega orkestra in klavirja. Sledil je slavnostni govor prof. Marka Vatovca in zahvala ter podelitev priznanja županje Obcine Ljutomer mag. Olge Karba. V drugem delu so Orfejevci zapeli slovenske ljudske iz razlicnih pokrajin. Ob nekaterih skladbah so zaplesali tudi clani Folklorne skupine Lešcecek, Kulturnega društva Slavko Osterc. Tridesetletna tradicija ter številne nagrade in priznanja uvršcajo Orfej med vidnejše zborovske zasedbe v Sloveniji. V okviru koncertnih turnej, tekmovanj in festivalov je zbor koncertiral na številnih domacih in tujih odrih: na Hrva­škem, Madžarskem, Poljskem, v Avstriji, Belgiji, Belorusiji, Franciji, Italiji, Makedoniji, Nemciji, Romuniji, Srbiji, Špa­niji in Švici. Prva umetniška vodja Orfeja je bila Romana Rek, od jeseni leta 2017 pa zbor deluje pod umetniškim vodstvom Andraža Hauptmana in njegovega asistenta Vita Žerdina. Zbor je v preteklosti nastopal tudi pod imenom Slovenski madrigalisti in Gallus Singers. Ob svoji 30. obletnici je Komorni zbor Orfej izdal svoji novo zgošcenko pod naslovom Vester, Camenae! Ksenija Seršen SRECANJE CLANIC PGD POMURJA V gasilskih vrstah se zadnja leta opaža, da je prisotnih vse vec deklet in žena. Tako jih tudi vse vec srecujemo na vajah in intervencijah. Z dodatnimi izobraževanji pocasi zavzemajo tudi pomembna mesta v vodstvih društva. Na nivoju gasilske regije za Pomurje je še to posebej vidno, saj naša regija združuje kar 21 gasilskih zvez. V ta namen gasilski regijski svet za Pomurje vsako leto razpi­še tudi srecanje s krajšim posvetom za clanice iz PGD Po-murja. Na letošnji razpis za organizacijo tega dogodka smo se prijavili tudi v PGD Veržej in bili uspešni. Tako smo19. 10. 2019 v Veržeju pripravili že 12. tradicionalni posvet in srecanje clanic pomurske regije. Na dogodku je sodelovalo 345 gasilk, ki so prihajale iz 19 gasilskih zvez v Pomurju. Sam posvet s strokovnim predavanjem in nagovori raznih visokih gostov iz regije in s strani GZ Slovenije se je vršil v dvorani kulturnega doma, v kulturnih tockah pa sta nasto­pili domaca Moška vokalna skupina in Folklorna skupina Lešcecek. Po uradnem delu je sledilo družabno srecanje za gasilke zunaj v šotoru. Sledila je pogostitev za vse prisotne in druženje ob živi glasbi z Mladimi Pomurci pozno v noc. Veržejci smo se zopet izkazali kot dobri organizatorji, saj so vsi udeleženci odšli zadovoljni, s strani vodtva regije pa smo dobili tudi ustno zahvalo za odlicno pripravljeno srecanje. Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej IZLET PO PREKMURJU IN MARTINOVANJE V eliko vemo o Prekmurju, pa vendar ne vsega. Vedno je tako, da ostanejo nekje neodkriti koticki, vedno lah­ko izvemo veliko novega in zanimivega. Ravno zaradi tega smo se odpravili na naš jesenski izlet k sosedom Prekmur­cem. Malo zato, ker mineva letos 100 let prikljucitve Prek­murja k maticni domovini, vec pa iz radovednosti. Nemogoce je en dan videti vse, zato smo skrbno izbrali destinacije in se s polnim avtobusom najprej ustavili v Kraj­ni na jutranji kavici in klepetu. Nadaljevali smo do Pertoce, kjer smo se mimo lepo urejenega pokopališca povzpeli do cerkve Sv. Helene. Tam nas je pricakal tamkajšnji župnik g. Jože Vinkovic, nam na kratko predstavil okolico, potem pa podrobno cudovito notranjost cerkve. Župnijska cerkev stoji na temeljih okoli 400 let stare majhne cerkvice. Poseb­nost cerkve je unikatni križev pot avstrijskega mojstra p. Wolfganga Koglerja, zdaj že pokojnega kartuzijana iz sa­mostana Pleterje. Od leta 2009 se cerkev ponaša z drugim najvecjim mozaikom v Sloveniji, ki ga je izdelal pater Mar-ko Rupnik, znani umetnik številnih mozaikov z biblicnimi prizori in Prešernov nagrajenec. Naslednji cilj je bil grad na Gradu. Grajsko poslopje spada med najobsežnejše fevdalne komplekse na Slovenskem. Danes se grad obnavlja s po­mocjo razlicnih evropskih projektov. V grajskih prostorih se nahaja sedež Krajinskega parka Goricko in Informacijski center krajinskega parka treh dežel. Prijazna vodnica nam je predstavila celotno zgodovino gradu in nas popeljala na ogled. Potem nam je njen kolega predstavil floro in favno v krajinskem parku. Ustavili smo še se v Vulkaniji in si ogle-dali zbirko kamnov in mineralov. Naš koncni cilj ta dan je bilo pozno martinovo kosilo sredi goric, pri Puhanovih v Bogojini, na sticišcu treh prekmurskih pokrajin: Ravenske­ga, Dolinskega in Gorickega, kjer smo pocastili Martina, se naplesali in nasmejali. J. Jerebic OBNOVA GASILSKEGA DOMA VERŽEJ M nogi, ki se vozite mimo našega gasilskega doma v Veržeju, ste zasledili, da so se te dni koncala dela pri obnovi fasade. Gasilski dom je dobil toplotno izolacij­sko fasado debeline in barvnega odtenka, ki ga je predpisal Zavod za varstvo kulturne dedišcine Maribor. Sedaj še nas do konca letošnjega leta caka nekaj del v notranjosti doma, predvsem gre za polaganje keramike in pleskarska dela. V spodnjem delu in v veliki garaži je potrebno zamenjati (dela že potekajo) elektro inštalacijo, namestiti nove luci in v ce­loti prepleskati garažo. Naslednji korak bo nabava notranje opreme. Zaceli smo z zbiranjem ponudb za mize in stole v dvorani. Zaradi dolgega roka dobave smo že narocili kuhinjo in omaro ter pisalno mizo za pisarno. Pri pridobivanju vseh ponudb in odlocitvah nakupa skušamo biti kar se da gospodarni. Ved-no znova tehtamo med kvaliteto in ceno ter skušamo najti najboljše rešitve. Ob tem bi se radi ponovno zahvalili obcini za prispevek pri obnovi, prav tako pa vsakemu posamezniku, ki prispe­va vnaprej doloceni znesek za obnovo. Vsem iskrena hvala – z zagotovilom, da se zbrani denar uporablja izkljucno in samo za obnovo. Na koncu vam v imenu PGD Veržej vošcim vesele pra­znike, v novem letu 2020 pa obilo zdravja in osebnega za­dovoljstva. Obenem vas že sedaj vabimo na prireditve v pri­hodnjem letu, ki jih bomo pripravili ob praznovanju 140 let delovanja našega društva. Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej SRECANJE DRUŠTEV ZVEZE GENERAL MAISTER SLOVENIJE,DRUŠTEV FRANJA MALGAJA TER POTOMCEV BORCEV GENERALA MAISTRA Prvo srecanje njihovih potomcev v Veržeju D an pred letošnjim državnim praznikom - dnevom ge­nerala Maistra in na dan osrednje državne proslave v pocastitev praznika v Murski Soboti, je naše društvo Gene­ral Maister Veržej, povezano v Zvezo društev general Ma-ister uresnicilo zanimivo idejo zapisano v letošnji program dela. Na srecanje društev general Maister in Franjo Malgaj v Veržej smo povabili tudi potomce Maistrovih borcev. Od­ziv je bil izjemen, saj se je zanimivega dogodka v Veržeju udeležilo vec kot 200 povabljenih iz vseh koncev Slovenije, med njimi tudi veliko potomcev, ki so s ponosom obujali spomine na svoje pogumne prednike. Osrednji dogodek smo umestili v dvorano kulturnega doma v Veržeju. Ne nakljucno. Ob vhodu v dom je namrec spominska plošca Maistrovim borcem, na kateri so zapisa­na imena vseh pogumnih mož iz Veržeja in okoliških kra­jev. Udeleženci srecanja smo se jim poklonili s položitvijo venca pred spominsko plošco, zatem pa nadaljevali z za­nimivim in vsebinsko bogatim programom v dvorani. Po krajšem kulturnem programu so goste nagovorili župan ob­cine Veržej, predsednica Zveze društev general Maister in predsednik društva General Maister Veržej. Dejstva o bojih za severne slovenske meje ter delovanje Maistrovih borcev v Prlekiji in širše je v zanimivem predavanju predstavil pro-fesor zgodovine na ljutomerski gimnaziji Franci Cuš, publi­kacijo Pot v Korovce pa njena soavtorica Danica Wolf. Posebne pozornosti udeležencev srecanja pa so bile de­ležne zgodbe, ki so jih o svojih pogumnih prednikih v po­govoru z voditeljem Stanetom Kocutarjem pripovedovali potomci in sorodniki Maistrovih borcev. Po predvajanih dveh posnetkih spominov Friderika Kralja in Antona Os-terca, sta v živo med drugimi svojo zgodbo in spomine z zbranimi podelili Mirjana Dernjac, hci Maistrovega borca Friderika Kralja iz Maribora in Terezija Majeric, snaha Jo-žefa Majerica iz Murske Sobote.Skupaj s še štirimi sodelu-jocimi v pogovoru velja izpostaviti izjemen pomen ohra­njanja živega spomina na Maistrove borce in pomembno sporocilo prvega tovrstnega druženja s potomci je, da društva generala Rudolfa Maistra in Franja Malgaja nada­ljujejo z zbiranjem podatkov in zgodb med potomci, jih va­bijo v društva in tudi na ta nacin ohranjajo domoljubni in zgodovinski spomin. Vredno se je potruditi tudi, da bodo te zgodbe slišane med mladimi na šolah po vsej državi in tudi javno publicirane, so bistvena sporocila prvega srecanja, ki že klice po naslednjem spet prihodnje leto. Društvo General Maister Veržej MESEC VARSTVA PRED POŽARI T udi v letošnjem letu je v oktobru – mesecu požarne varnosti bilo zelo aktivno v vseh treh prostovoljnih gasilskih društvih. Kot že tradicionalno v mesecu požarne varnosti, ki je sicer letos s strani Gasilske zveze Slovenije bil namenjen požarni varnosti v vecstanovanjskih stavbah, so v PGD Veržej in PGD Banovci izvedli dan odprtih vrat, kjer so si lahko obcani pogledali gasilska vozila in opremo, ki jo gasilci uporabljajo v požarih in naravnih nesrecah. Gasilci so tudi letos pokazali aktivnosti našim šolarjem in najmlajšim. Obiskali so vrtec, kjer so se lahko najmlajši seznanili z nacinom ravnanja v požarih in preventivnem ravnanju ter tudi sami poskusili nadeti gasilsko celado. Na osnovni šoli Veržej je potekala vaja, kjer so sodelovala gasilska društva iz obcine Veržej, gasilska cisterna iz PGD Ljutomer in avtolestev iz PGD Murska Sobota. Namen vaje je bil prikaz vstopa v notranje prostore šole in evakuacija šolarjev in uciteljev. V letošnjem oktobru sta v Buncanih potekali dve gasil-ski vaji. Na prvo nenapovedano vajo je poveljnik GZ Ljuto-mer aktiviral vsa tri društva v obcini in je potekala na gasil­skem domu v Buncanih. Cilj tovrstnih nenapovedanih vaj je preveriti odzivne case in izvoze prvih vozil iz gasilskih domov na intervencije. Tudi letos so gasilci iz obcine Veržej dokazali, da imajo eno najboljših izvoznih casov med ga-silskimi društvi v GZ Ljutomer. Druga gasilska vaja je bila napovedana in so jo gasilci izvedli na domaciji “Osterc”. Le-tos je ta vaja prvic potekala v vecernem casu, v temi. Gasilci so iz vseh strani zavarovali gorec objekt, pregledali notranje prostore in iz gorecih prostorov rešili ponesrecenca. Ga-silska vaja je po besedah poveljnikov društev zelo dobro uspela. Tovrstne vaje so za usposabljanje gasilcev telo po­membne, saj se gasilci lahko marsikaj naucijo in pridobijo potrebne izkušnje za primere, ko bi šlo zares. Tako tudi ga­silska društva iz naše obcine dokazujejo, da njihovo znanje ni v nobenem pogledu šibkejše od vecjih gasilskih društev in poklicnih gasilcev. Za prihodnost varstva pred požari in naravnimi nesrecami se v obcini Veržej nimamo kaj bati. Ceprav možnosti za nastanek požara ne moremo nikoli v celoti prepreciti, lahko s preventivnim delovanjem zelo zmanjšamo verjetnost njegovega nastanka. Zato ni nikoli prepozno, da o preventivi razmislimo še sami. Vsak posa­meznik lahko z vec zavedanja, znanja in ustrezne preventi­ve zmanjša ogroženost življenj in premoženja. Dominik Štrakl ADVENTNI VENEC V BUNCANIH P letenje adventnega venca je postala že tradicija v naši vasi, saj je adventni cas najlepše obdobje v letu, poln pricakovanj in veselja. To so dnevi preživeti s toplino in ne­kim posebnim carom, ki vzbuja pozitivne misli in hotenja. Vašcani Buncan smo se zbrali pred vaško kapelo zadnji cetrtek v mesecu novembru, kjer nas je že cakalo smrecje za pletenje adventnega venca, katero je pripravila moška eki-pa. Smreko je daroval vašcan Rado Curic. Pletenja smo se lotili z veliko zagnanostjo in izrednim veseljem. Venec je po tradiciji okrogel, kar simbolizira ne­skoncnost in ponazarja vecno upanje. Dopolnjujejo ga štiri svece, ki v temno zimo priklicejo svetlobo. Vsaka ima svoj pomen. Prva prinaša upanje, druga mir, tretja veselje in cetrta ljubezen. Prižigajo se vsak teden do božica. Po kon-canem opravilu smo bili vsi povabljeni na pogostitev na domacijo Mire Vrabelj. Bili smo prijetno preseneceni, saj nas je pricakalo pravo razkošje dobrot. Ponosni, da nam je uspelo izdelati lep adventni venec, smo se po prijetnem druženju in klepetu razšli na domove. Vsak, ki se bo vozil ali stopal mimo adventnega venca ob buncki kapeli, bo z iskrico v oceh zaobjemal njegov car in pomen. Danica Gregorincic V PRICAKOVANJU PRAZNIKOV Z godovina adventnega venca, kakršnega poznamo da­nes, sega v leto 1838, ko se je prvic pojavil v Hamburgu v Nemciji, v Sloveniji pa se je uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja. Z decembrom smo stopili v adventni cas, kar pomeni, da je cas tudi za izdelavo adventnih vencev, na ka­terih svece bomo prižigali vsako nedeljo vse do božica. V soboto, pred prvo adventno nedeljo, smo tako clani Turi­sticnega društva Veržej, kot že leta poprej, postavili adven­tni venec, ki bo krasil naš kraj. Želimo vam lepe in vesele praznike, naj vam blišc de­cembrskih dni vzbudi same lepe trenutke in nepozabne spomine. Valentina Sreš VERŽENCI NA TINEKOVEM BRODU T uristicno društvo Veržej pred praznikom sv. Martina vsako leto organizira pohod, katerega namen sta pred­vsem druženje in rekreacija. Prva sobota v novembru je tako bila rezervirana za tradicionalni Martinov pohod. Pot nas je vodila iz Veržeja skozi Krapje in Cven vse do Mote, do Tinekovega broda, s katerim smo se skupaj prepeljali cez reko Muro na prekmursko stran, v Gornjo Bistrico. Po približno sedmih kilometrih hoje so nas na cilju prijazno pogostili z odlicnimi ribami in žlahtno kapljico. Valentina Sreš TURISTICNO DRUŠTVO BANOVCI P o vecletnem premoru smo letos spet organizirali stro­kovno ekskurzijo, ki so jo nekateri clani že pogrešali. Ugotavljamo, da je druženje zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na razvoj pozitivnih misli in medsebojnih odnosov, le-teh pa v družbi pogosto primanjkuje. Odlocili smo se, da obišcemo severovzhodni del doma-ce pokrajine. 26. oktobra smo se podali v Doživljajski park Vulkanija, ki nas je popeljal na nepozabno potovanje skozi goricki vulkan. Obiskovalci smo skozi interaktivne vsebine in 3D filme spoznavali vulkane, njihovo delovanje in posle-dice, v vulkanskem podzemlju pa nas je cakalo marsikatero vulkansko presenecenje. Doživeto potovanje se je koncalo z adrenalinsko vožnjo proti površju. Nad potovanjem pod zemljo so bili najbolj navdušeni naši najmlajši, ki so pove­dali, da je bilo »carsko«. Nato smo si ogledali cokoladnico v Tešanovcih. Dru-žinsko podjetje je dokaz, da z dobro podjetniško idejo in seveda ljubeznijo do dela, lahko uspemo brez podporne­ga zunanjega sistema. Prikazali so nam postopek izdelave pralin najrazlicnejših okusov, ki smo jih zaznali ob prijetni degustaciji in ji je sledil seveda nakup sladkih dobrot. Pot smo nadaljevali v Lendavo, kjer smo v hotelu Eliza-beta – Cubis, katerega upravljalec je domacin Aleš Kegelj, opravili kosilo. Hotel je po temeljiti prenovi vreden ogleda. Namenjen je predvsem tranzitnim gostom, poslovnežem in vsem, ki bi v pomurskih koncih želeli ostati nekoliko dlje. Štiriindvajset sob, osrednji del z jedilnico, manjša seminar-ska soba za do dvajset udeležencev, se zlijejo v prijetno at-mosfero primerno tudi za zahtevnejše goste. Vsi udeleženci izleta so bili zelo zadovoljni. V poletnih mesecih smo se lotili urejanja vasi. Prebarva­li in popravili smo vaške zunanje mize in klopi ter celo leto skrbeli za park v centru vasi. Udeležili smo se kolesarjenja Foto: TD VeržejFoto: TD Veržej Foto: Janko Zemljak Fünkešnica ˜ december 2019 31 DRUŠTVENI UTRIP po obcini Križevci in organizirali kolesarjenje do Tinekove­ga broda, kjer smo preživeli prijeten popoldan. Novembra smo priceli z ustaljenimi dejavnostmi, ki se nanašajo na Božicno vas. Pripravili smo delavnico izdela­ve adventnih venckov in novoletnih aranžmajev, spletli pa smo tudi dva vecja adventna venca, ki krasita center vasi. Sedaj sledi nabiranje mahu in idej za izdelavo jaslic, ki bodo v Banovce spet privabile številne obiskovalce. Vabljeni! • Na slavnostni prižig luck in jaslic v petek, 13. decembra. • 21. decembra predstava Božicna noc, pri gasilskem domu, TND Razkrižje. • 22. decembra se pridružite božicnemu pohodu. • 26. decembra na božicni koncert. • Ostale dneve pa pridite na klepet ob toplih napitkih. Mirne in lepe praznike vam želi Turisticno društvo Ba-novci. Majda Kolbl RADI BI VAM POVEDALI IN POKAZALI ... KAKO V BANOVCIH PREŽIVLJAMO PROSTI CAS Z acelo se je pred nekaj leti, ko smo dobili idejo, da bi v kmecki peci pekli kruh, krapce in postržjace kot ne­koc, ko še v trgovini ni bilo možno vsak dan kupiti svežega kruha, posebno ne na vasi. Ker ima Daniel Slavic v kletnih prostorih krušno pec, smo se preizkusili in uspelo nam je. Zdaj se srecujemo in ustvarjamo skoraj vsak mesec. Kruh pecemo po recepturi naših babic, pripravimo ok­rog 20 kolacev, ajdove krapce pa pripravimo iz domace sku­te in smetane, zelo dobro specemo tudi postržjaco. A bilo je potrebno poskrbeti tudi za malico. Zaželeli smo si kislo juho iz svinjskih nogic, ki smo jo kot otroci morali veckrat jesti. Takrat smo vihali nosove, ali pa je sploh nismo jedli, zdaj nam je slastna. Okus in vonj nam je pricaral case iz otroštva. Kruh pecemo takrat, ko kdo izmed nas praznuje rojstni dan, kar je skoraj vsak mesec. Tako dan obeležimo pred krušno pecjo, pri bogato obloženi mizi kmeckih dobrot. Kar ostane si med seboj razdelimo ali podarimo komu, saj nas veckrat kdo obišce od prijateljev in znancev, ki se pove­selijo z nami. V vasi je bila gasilska prireditev, ob tej prilož­nosti smo jim spekli krapce in kruh. Ko boste v Banovcih in bo zadišalo po sveže pecenem kruhu, se le ustavite – veseli vas bomo. V tem casu, ko vedno vsak hiti in strmi za boljši jut-ri, je pomembno naše dobro razumevanje in druženje, ki ga imamo na pristnem nivoju. Tako lahko med seboj brez zadržkov pokramljamo. Hvala vsem, ki z dobro voljo prinašate pozitivno energi­jo, da je vsako srecanje nepozabno. Jelka Klement ŠD BUNCANI PO KONCU DRUGEGA DELA NA ŠESTEM MESTU K oncala se je prva polovica sezone malega nogometa medobcinske lige, ki že vrsto let poteka pod vodstvom Športne zveze Križevci. V ekipi športnega društva Bunca­ni je v novi sezoni prišlo do nekaj kadrovskih sprememb. Ekipi se je pridružilo nekaj novih mladih igralcev. Vodenje ekipe je ponovno prevzel trener Boštjan Osterc, ki je z eki­po ŠD Buncani leta 2017 že osvojil naslov prvakov. Kljub visokim pricakovanjem in kadrovskim spremembam, eki-pa v letošnji sezoni nastopa zadovoljivo. Po jesenskem delu zasedajo šesto mesto na lestvici in za dve tocki zaostajajo za tretje uvršceno ekipo. Tako nogometaši ostajajo v igri za najvišja mesta. Foto: arhiv ŠD Buncani RENE HANŽEKOVIC Z LIMPETO LUNO POSTAL DRŽAVNI PRVAK R ene Hanžekovic je oktobra v Ljutomeru s svojo dve­letno kobilo Limpeto Luno osvojil državno prvenstvo. To je po Fjoriju leta 2017 že drugo osvojeno prvenstvo dve­letnikov za veržejske kasace v zadnjih letih. Tudi Limpeto Luna pred dirko ni veljala za favoritko, a je pokazala najvec in se zasluženo veselila prve zmage in že tudi prve rejske lovorike. Limpeto Luna je rojena v hlevu Hanžekovicevih in je potomka žrebca Impeto Grifa ter kobile La Lune. Limpeto Luna je pred tem v prvih dveh nastopih dosegla tretje in ce-trto mesto, a je kljub temu poznavalci niso videli med favo­riti. Po nekaj napakah favoriziranih kasacev, ki jih je Rene med dirko s pridom izkoristil, sta v cilj z lepo prednostjo pritekla kot zmagovalca. Ta sezona je sicer za Hanžekoviceve zelo uspešna, saj je dve zmagi dosegla tudi Louise Luna, Lotmerk OZT in Lady Princess pa sta osvojila eno prvo mesto. Vseh pet zmag je kot voznik priboril Rene sam, dodal pa je še tri druga in dve tretji mesti. Uspešna sezona je tudi za Fjorijem in Sašo Seršenom, ki sta v oktobra v Ljutomeru osvojila finalno dirko štiriletni­kov in tako dopolnila uspeh z derbija, kjer sta koncala kot tretja. Skupno sta se veselila štirih zmag, eno pa je dosegla tudi Seršenova kobila Foka. Zmago je oktobra v Šentjerneju s kobilo Nancy di Ge-nio dosegel tudi Branko Seršen, ki se lahko v sezoni 2019 pohvali še z dvema drugima in kar devetimi tretjimi mesti. Z dvema zmagama in tremi tretjimi mesti pa je sezono zakljucil mladi Rok Brunec, ki je letos navduševal s svojim 'veteranom' Dantejem MS. Vito Šadl Fünkešnica ˜ december 2019 33 OGREVANJE Z LESNO BIOMASO Z besedo biomasa oznacujemo obnovljive vire energije, ki so predvsem rastlinskega izvora. Sem prištevamo les kot najbolj razširjen vir za pridobivanje energije, slamo, hit-ro rastoce energijske rastline. Les je najstarejše kurivo, ki ga pozna cloveštvo. S pojavom naftne krize in ob spoznanju, da je kolicina fosilnih goriv omejena ter ob vedno vecjem zavedanju, da je onesnaževanje okolja zaradi pridobiva­nja energije postalo nevarno za obstoj cloveštva, ponovno posvecamo vecjo pozornost tudi lesu kot viru energije. Ve­liko je prednosti, ki govorijo v prid uporabe lesa kot vira energije. Energent je stalno na razpolago, njegova uporaba izboljšuje vzdrževanje gozdov, pri pravilnem kurjenju ne onesnažuje zraka. Les je domaci vir energije, neodvisen od razlicnih kriz v svetu, zmanjšuje odliv kapitala za uvoz fo­silnih goriv in tako izboljšuje gospodarsko sliko države ter povecuje možnost odpiranja novih delovnih mest. LES - HRANILNIK ENERGIJE Drevo zbira energijo sonca s pomocjo fotosinteze in jo kot hranilnik energije shrani v lesni masi. Rastline iz vode in CO2 s pomocjo soncne energije tvorijo glukozo. Stran-ski produkt tega procesa je tvorjenje kisika. Toplota, ki se sprošca pri zgorevanju glukoze v zaprtem sistemu, to po­meni brez kondenzacijske toplote vode, znaša 0,78 kWh/ mol. Tako energijo sonca, shranjeno v lesu, v veliki meri ponovno pridobimo kot toplotno energijo z gorenjem lesa. Pri zgorevanju lesa je proces pridobivanja energije ravno obraten. Ogljik in kisik v lesu reagirata s kisikom iz zraka. Ce je tega dovolj, se ogljik s kisikom veže v ogljikov dioksid (CO2) in pri tem se sprošca toplota. Ce je kolicina kisika premajhna, nastaja ogljikov monoksid (CO), ki je za clo­veka zelo strupen, in obcutno manj toplote. Les prakticno ne vsebuje žvepla, bolj pa moramo biti pazljivi na produkte gorenja lesnega oglja in vecji delež letecih delcev pepela, ki so lahko okolju zelo neprijazni. Krožni tokovi v naravi POSTOPEK GORENJA LESA Gorenje lesa je ravno obraten postopek od rasti drevesa in ga delimo v tri faze: • Segrevanje in sušenje je faza, ki poteka v obmocju tempe­ratur do 100 °C. Bolj ko je les suh in drobnejši, krajše je trajanje te faze in poraba energije za segrevanje je manjša. Ce je vlage v dimnih plinih prevec, postane dim gost, težak in ga vlece proti tlom. Vlaga v dimnih plinih lahko kon­denzirana na stenah hladnega dimnika in ga poškoduje. • Uplinjanje in termicni razpad lesa (piroliza). V lesu je med 70 in 80 % plinastih sestavin. S povišanjem tem­perature se izlocijo najprej plini (kisik, vodik), katerih vnetišce je pri 240 do 250 °C. V nadaljevanju procesa gorenja razpadejo trdni elementi (celuloza, lignin itd.) v plinasto stanje. Piroliza je endotermicni proces, ki rabi energijo, medtem ko je zgorevanje eksotermicni proces, ki sprošca energijo. Oba procesa potekata v tej fazi vzpo­redno. • Zgorevanje lesnega oglja nastopa kot koncna faza zgore­vanja lesa. Lesno oglje dogori z mirnim svetlim plame­nom. Minerali, ki jih vsebuje les, ostanejo po gorenju v obliki pepela, ki ga lahko uporabimo kot naravno gnojilo. NASVETI ZA UCINKOVITO ZGOREVANJE LESA Za optimalno zgorevanje lesa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: • Les mora vsebovati cim manj vlage, zato moramo les za kurjavo pravilno pripraviti in skladišciti. Pomemben je cas podiranja dreves in nacin zlaganja polen. • Zagotoviti moramo zadosten dovod kisika za zgore­vanje. Kolicina zraka za zgorevanje mora biti ravno pravšnja. Prevelika kolicina zraka povzroci prevelik vlek in zato lahko del gorljivih plinov zgori izven kurišca v dimovodnih prikljuckih. Lahko pride tudi do previso­kih temperatur v dimniku, kar ima za posledico poškod-be v dimno vodnih napeljavah. Poleg tega pa prevelika kolicina zraka lahko obcutno zniža temperaturo v kuri-šcu, kar ima za posledico je zmanjšan izkoristek kuriva. • Temperatura v kurišcu mora biti med 700 in 1000 °C. Tako dosežemo popoln termicni razpad lesa. • Plini, ki nastanejo pri termicnem razpadu lesa, se morajo dobro in enakomerno pomešati z zgorevalnim zrakom. • Kurišce mora biti dovolj veliko (približno 4 litre na 1 kW toplotne moci kurilne naprave). Pravilno sušenje (eno leto) in zlaganje polen 34 Fünkešnica ˜ oktober 2019 IZOBRAŽEVALNI UTRIP KAKO SPOZNAMO DOBRO IZGOREVANJE Dobro zgorevanje spoznamo po naslednjih znakih: • Fin bel pepel kaže na dobro zgorevanje. • Temen težak dim kaže na nepopolno in slabo zgoreva­nje. • Saje so ostanki nezgorelega lesa. • Blešcece se sajaste obloge kurišca nastanejo, ko se nezgo­rele katranaste smole v dimnih plinih usedajo na hladne površine v kurišcu in se tu zapecejo. Takšne obloge de­lujejo izolativno in zmanjšujejo prestop toplote na ogre-valni medij. Obloga debeline 1 mm zmanjšuje izkoristek kotla za do 10 % in povišuje temperaturo dimnih plinov za 60 °C. • Dim mora biti na izstopu iz dimnika skoraj neviden. Bel dim, ki ob zacetku kurjenja izstopa iz dimnika in postane viden nekaj centimetrov od izstopa, je posledica vlage v kurivu. Ce pa prihaja bel dim iz dimnika že na samem izstopu iz dimnika pomeni, da je vlaga konden­zirala v dimniku, kar ima lahko za posledico poškodbe dimnika. • Temperatura dimnih plinov mora biti na vstopu v di­mnik najmanj 125 °C, najbolje med 140 in 160 °C. Prevroci dimni plini pomenijo vecje toplotne izgube, prehladni pa lahko poškodujejo dimnik. božicna PRLEKIJA 2019/20 12. Razstava slovenskih jaslic, 22. sezona uprizoritve otroških jaslic in jaslic Petra Gojkovica V PUŠCENJAKOVI DVORANI CENTRA DUO VERŽEJ od 6. 12. 2019 do 2. 2. 2020 ˜ ob delavnikih od 9.00 do 15.00 ure, ˜ ob sobotah od 9.00 do 12.00 ure (ob nedeljah po dogovoru) od 26. do 31. 12. 2019 ˜ vsak dan od 9.00 do 15.00 ure 25. 12. 2019 – zaprto 1. in 2. 1. 2020 – zaprto 3. Razstava Medenih hišk V CEBELARSTVU TIGELI - CEBELARSKI MUZEJ od 9. 12. 2019 do 6. 1. 2020 ˜ od ponedeljka do sobote od 12.00 do 17.00 ure ˜ ob nedeljah in praznikih po predhodnem dogovoru 24. in 25. 12. 2019 - zaprto 31. 12. 2019 in 1. 1. 2020 - zaprto WWW.MARIANUM.SI/BOZICNAPRLEKIJA predstave Božicna noc PRI IVANOVEM IZVIRU NA RAZKRIŽJU ˜ na sveti vecer, v torek, 24. 12. 2019 ob 19. uri (takoj po predstavi polnocnica v bližnji romarski cerkvi Sv. Janeza Nepomuka) ˜ v soboto, 4. 1. 2020 ob 18. uri Jubilejna 20. Božicna vas V NASELJU BANOVCI ˜ je na ogled od 13. 12. 2019 do 5. 1. 2020 DOGAJANJE PRI GASILSKEM DOMU BANOVCI ˜ 13. 12. 2019 ob 18. uri Slavnostni prižig luci in otvoritev jaslic ˜ 21. 12. 2019 ob 18.30 uri Predstava Božicna noc (TND Razkrižje) ˜ 22. 12. 2019 ob 14. uri Božicni pohod (štart izpred GD Banovci) ˜ 25. 12. 2019 ob 18. uri Božicek na vasi ˜ 26. 12. 2019 ob 18. uri Božicni koncert DOGAJANJE V TERMAH BANOVCI ˜ 25. 12. 2019 ob 14. uri Božicni bazar z otroško gledališko predstavo (gledališce KUKUC, Snežna vila) in obiskom Božicka Zavod Marianum Veržej . Pušcenjakova ulica 1 . 9241 Veržej 051 654 778 (TIC Veržej) center.duo@marianum.si www.marianum.si Cebelarstvo Tigeli . Kolodvorska 33 . 9241 Veržej 031 761 680 (Dragica Tigeli) jozef.tigeli@gmail.com www.cebelarski-muzej.si Turisticno narodopisno društvo Razkrižje . Šafarsko 42 . 9246 Razkrižje 02 584 99 12 tic@razkrizje.si www.razkrizje.si Terme Banovci d.o.o. . Banovci 1a . 9241 Veržej 02 513 14 65 www.terme-banovci.si terme.banovci@terme-banovci.si PGD Banovci in vašcani Banovcev . Banovci 19 . 9241 Veržej OBCINA VERŽEJ OBCINA RAZKRIŽJE