Štajerske vesti. —š— Št. Vld-Grobelno. V nedeljo, dne 9. oktobra, se uprizori na tukajšnjem odru po izvirnem roraanu pisatelja Jos. Jurčiča draraatizovani BTihotapec". Snov je vzeta iz narodnega življenja Slovencev ob kranjskohrvaški raeji pod Gorjanei izza časa tobakarskega tihotapstva okolo I. 1848. Predstava se vrši v petih dejanjih s petjetn in godbo; igrajo kmetiški faotje in dekleta. Ker je čisti dobiček uaraenjen slovenski deci, 88 vljudno vabite k obilni udeležbi. —š— Okrajna ačlt. konferenca t Ljutomeru. Potujoč te dni po ljutomerskem in gorujeradgouskem okraju, sem na svojo žalost zvedel čudne reči. Cesar bi ne bil pričakoval največji pesimist, to se je zgodilo v Prlekiji, na tako slovečih narodnih tleh. Dočim je slovensko, narodno-zavedno učiteljstvo skoraj pri vseh okr. učit. konferencah stavilo in tudi sprejelo predlog, da je pri uradnih konferencah razprarni jezik posihdob sloveuščiua, in da se naj pišejo tudi zapisniki v slovenskem jeziku, se tak predlog v Ljutomeru ni niti stavil, zakaj stalui konferenčni odbor ga je pred konferenco na Ijubo in z nežnim ozirom na pristno nemška kolega iz Gornje B^dgone odklonil. Na podlagi besedila neke podnožnice v poslovnem redu ne pridejo tako odklonjeui samostalni predlogi niti na razpravljanje. Ja vse prav lepo, ako je nadzoruik Dreflak diplomatsko zatrdil in obljubil, da hoče vedno dopuščati pri uradnih konferencah obema jezikoma polno veljavo in pravico, oziroma da je stalni konf. odbor hotel morda zaradi odlikovanja svojega člana ravnatelja BobiSa preprečiti a priori kako morebitno razburjenje; toda šlo je za to, da tudi učiteljstvo teh dveh okrajev nastopi solidarno z onira v drugih okrajib, ker le na podlagi solidarnosti ceiokupnega slovenskega učiteljstva na Spod. Štajerskem bode upoštevala in udejstvila raerodajna šolska oblast zahtevo po uvedbi slovenščine pri uradaih učit. kouferencah, kar je od tedaj, ko je bil imenovan za nemške šjle poseben nemški nadzornik, edino logično in pravično. Zaradi svojega nepremišijenega (morda tudi preraišljenega) čina je zakrivil stalni konf. odbor veliko napako, in kdo ve, 6e ne bo imela ta nesolidamost dalekosežoih posledic, ki bodo jih udje stalnega konf. odbora pred celokupnim spodnještajerskim slov. učiteljstvom težko zagovarjali — ravuotako pred slovensko jaroostjo. Vsi okraji razen ptujskega \a mariborskega so bili zvesti izdani paroli, le ta dva sta se izneverila. Sraejo pa biti ti možje prepričani, da so 8 tem činom zbudili v prisotnih odločen odpor in uemo — obsodbo. Učiteljstvo Ijutomerskega ia gorujeradgoaskega okraja tega madeža ua svoji stanovski in narodui časti ne bo izlepa preneslo, tega se nadejamo v drugih okrajih sigurno; toliko ponosa in značajnosti smcmo pričakovati — vsaj od mlajšega naraščaja. Kdo vraga pa bo mirno trpel in odobraval to, da bi velika množina morala kapitulirati pred petorico posilinemeev! Tako bojazljivi p^ še nismo ! Oudno me je dirnilo tudi to, ko se mi je reklo, da se pri raznih referatih ni dopustila sploh nikaka debata, marveč je predseduik dal kratkomalo teze na glascvanje. Ce j^ to v smislu drž. šol. zakona z dne 14. maja 1869, § 45., odst. 2., ki se glasi doslovno: BNaloga konference je, da se zbrani učitelji p o s v e tujejo in pogovarjajo o rečeb, ki se tičejo šolstva, zlasti o učnih predmetih ljudske šole, o metodah poučevanja, o učilih, o uvedbi novib. učnih knjig in čitank, o šolski disciplini itd." — o tem naj blagovolijo do prihoduje konference razmišljevati učitelji tamošnjih okrajev in g. nadzornik. Tudi bi bilo za ondotna okraja umestno, da se od leta do leta volijo drugi izvedenci pregledovalcem šolskih vrtov in naj dodatno k svojim poročilom stavijo tudi kake pametne nasvete, da šolsko vrtuarstvo napreduje; tako imamo po drugih okrajih in smo zadovoljni. če smo že v šoli vobče poraetli s šablonami, pokaj bi jih trpeli tukaj ? Saj je v vsakem šol. okraju ve6 v šolskem vrtnarstvu izurjenih tovarišev! Po drugih okrajih si volimo tudi vsako leto nov stalni konferenčni odbor. Učitelj-viator. Opomba uredništva. Tudi mi moramo pribiti, da je stalni konferenčni odbor Ijutomerski postopal nečastno, ko «e je uklonil par ponemčevateljem in je nedopustljivo kompromitiral sicer narodno-zavedno ljutomersko učiteljstvo. To bo umelo pri volitvi novega stalnega konferenčnega odbora izvajati konsekvence. Bodimo značajni, samim sebi zvesti in neizprosni, kadar gre za ohranitev naiih narodnih pravic in naše neodvisnosti!