Klic francoske revolucije in slovem ko Solstvo Letošnje lcto mineva 150 let, kar je francoski narod polagal temelje novemu družabnemu redu, ki je temeljito preobrazil življenje na naši celini. Tedaj veliki prevrat francoske revolucije je imel za posledico, da so se za Francozi tudi drugi evropski narodi polagoma pričeli osvobojevati nesodobnih spon srednjcveškega fevdalizma. Po revoluciji je francoski narod pod svojimi zmagovitimi prapo-ri raznesel nov družabni red in pridobitve novega razmaha daleč preko svojih meja, tja do skrajnega vzhoda Evrope. Zmagovita francoska armada, ki jo je vodil slavni Korzičan, je zasedla tudi naše kTaje. Tako je bila leta 1809. ustanovljena Ilirija, ki je važen mejnik v kulturi Slovencev. Takole piše o tej dobi dr. Ivan Prijatelj: »Francosko nadvladje na Slovenskem je bilo — kakor je bilo kratkotrajno — ogromnega pomena v narodnokulturnem življenju Slovencev. Značilo je inaravnost prebuditev slovenskega naroda (v oscbah najboljših predstaviteljev seveda) iz dolgotrajnega spanja.« Oglejmo si kulturno življenje, predvsem šolstvo pri Slovencih pred ustanovitvijo Ilirije. Kaj vidimo? Tedanjo ljudsko šolo so nazivali uradno tudi »nemška šola«, ki se je tako nazivala v nasprotju z višjim Iatinskim šolstvom. Ta šola je imela med Slovani samo to nalogo, da je ponemčevala slovansko ljudstvo ter ga napravljala nemško mislečega. Vendar pa vidimo, da se je po letu 1804. vsaj skušalo izposlovati ljudsko šolstvo v maternem jeziku. Tako je tudi ljubl.janski škofijski konzistorij v svojem poročilu na vlado z dme 18. marca 1805. predlagal, da je za ljudske šole na Kranjskem, če hočemo doseči povoljnc uspehe, posebno na deželi, neobhodno potrebno, da se ves pouk vrši v slovenskem jeziku. Na ta predlrjK! je vlada odgovorila v svojem dekretu od 22. oktobra 1806., da se pri pouku sme slovensko razlagati, šola sama se pa mora obravnavati kot nemška ter se mora tudi pouk vršiti izključno v nemščini. Ko so leta 1809. bili udušeni upori na Dolenjskem in Notranjskem, so se na jescn zopet odprle šole. Tedaj je imela Ljubljana šest ljudskih šol. Po Gorenjskem jih je pa bilo 17. Tako v Kranju, Kamniku, Škof ji Loki, Tržiču in drugod. Z dekretom maršala Marmonta je bil položen temelj prenovljenemu šolstvu Ilirskih provinc. V ljudske šole je bil vpeljan slovenski jezik. Tudi v gimnazijah se je poučevalo deloma slovensko. Največje težave za slovenski pouk so nastopile radi pomanjkanja knjig. Vendar je pa tu prav dobro rešil svojo nalogo Valentm Vodnik, ki je priredil knjige za ljudsko šolo kot tudi za gimnazije. Po novem načrtu je bila predvidena za vsako občino lastna osnovna (primarna) šola za dečke, v glavnem kraju kantona pa tudi za deklice. Nižjih gimnazij je določal načrt za vso Ilirijo 25. Praktično se je v Sloveniji lahko slovensko poučevalo v tolikih predmetih, za kolikor je bil Vodnik napisal učbenike. Ostali predmeti so se pa poučevali po prejšnjih knjigah ter se je tako moralo tudi pomagati z nemščino. Tako je po vztrajnem Vodnikovem delu obveljala v našem šolstvu slovenščina, dočim se je nemščini radi njene zgodovinske ukoreninjenosti priznala le neka večja veljavnost nasproti ostalim jezikom. V maršalovi navzočnosti so otvorili tudi ljubljansko centralno šolo. ki ji je postal rektor kanonik Valand iz Nove vasi pri Ra- dovljici. Umrl je kot goriški nadškof 1. 1834. Na tej šoli so se usposabijali gojenci za duhovnike, profesorje, lekarnarje, zdravnike itd. Marmont je povzdignil medicinsko-kirurško učilišče v Ljubljani na stopnjo prave vseučiliške fakultete, tako, da so na tem zavodu mogli absolventi doseči tudi doktor.sko čast. 12. novembra 1811. se je ustanovilo v Ljubljani vseučilišče s stolicami za pravo, modroslovje, bogoslovje in medicino. Tudi je treba omeniti, da Francozi niso pozabili na obrt. V Ljubljani so ustanovili umetno-obrtno šolo. Ustanovili pa so istočasno za Ilirce 100 prostih mest na višji šoli za umetnost in obrt v mestu Chalons sur Marne. Tako je visoko kulturni francoski narod tudi nam Sloveiii.em s svojo revolucijo pred 150 leti pomagal, da smo dva deccnija za tem kulturno zaživeli. Priznati jim moramo v palni tneri vclik doprinos k razvoju našega slovenskega šolstva, saj je bil francoski vpliv na Slovence velikega pomena za vse slovensko narodnokulturno življenje. Škoda je le, da je bila doba Ilirije tako kratkotrajna. Vendar pa je na mestu in pravično, da se s hvaležnostjo spominjamo tudi mi tega pomembnega francoskega jubileja, ki je istočasno praznik tudi ostalih evropskih narodov, ki so zajemali iz kulturnega vrelca francoskega naroda, ki ga je odprla velika francoska revolucija v geslu: enakosti, bratstva in svobode. J - lo.