Koga naj volimo ? Edar so volitve , pride marsiktero pisuio poaajat tega ali tega poslaaca. Dobite aemška pisaia pa tudi vladeželaib Nemcev jb aemškutarjev, pisaia v sloveaskem jeziku aa kape tako, da ste celo zmoteai iB ae veste, koga bi volili. Pri volitvah se je treba praaati, ktero atraako pa bočemo podpirati, 6e je več straak. Treba je, da se sreaja odloči za avojo straako, predao voli volilaega aioža ia oada najsposobaejaega moža, ki prevzaaie s tim Balogo, da mora glasovati za odločeao straako. Pri aas je borba ali aaj obvelja vladeželaa aemška oziroraa aemškatarska straaka ali sloveaska, drugih straak pri aas ai, zato se imate odločiti le za vladeželoo aemško ali sloveasko 8traako ia odločiti se imate jasao. Eajti pri volitvah pridejo vae zvijače aa red, vladeželai Nemci podpihajejo aeaiškutarje, ti v sloveB8kem jezika k vam govorijo ia vam lažejo ia vas golafajo ia obetajo, da je groza; potem če vaa ategBejo vloviti, 8e vaai prav grozao amejijo. Vladeželaa aeraška, pri aas aeraškutarska straaka pa so oai politikarji ali državaiki, ki ao Avatrijo kot veliko državo razklali v dve mali državi, kojih aobeaa za se ai tako aiočfia, da ae aiore braniti ali le ob viharaih časib obstati, obe skup pa ata tak rahlo zvezaai, da se ae more reči, kdaj ktera kteri hoče ali mora pomagati. Ta straaka hoče vladati aad Slovaai ia jim zapovedovati v aolah ia sodnijab, ia za to vladaaje zahteva denarja ia vojakov, za to še ai nobeao leto izhajala z itak aapetimi davki, ampak delala je še vsako leto dolge. Ta vladeželaa aeaiaka 8traflka se mora le držati s pomočjo vojakov ia barokratov ia ti staaejo maogo deaarja, ta straaka govori o svobodi, ali le za se, aara Slovaaom pa aaaierjavajo jarem ia aaa hočejo z vojaki ia davkom potlačiti ia poaemčiti. Ker vseb Slovaaov v Avstriji na eaok ae raore premagati, cepi Poljake od Cebov ia Sloveacev ia od dragib federalistov, jim vse obeta, tako da bi potlej vladali samo Nemci, Magjari ia Poljaki. Ta straaka aiso svobodomiselai Nemci. Ampak Tirolci, vsi aeaiški koaservativci ia možje, kakor Šuselka, Fischhof, Maasea ali aaš slavai poslaaec Heraiaa o Bjej aočejo nič vedeti ia jo podirajo. Ta vladeželaa aeraška straaka dozdaj od vlade podpiraaa je strašao aesramaa pri volitvab, edea ajeaih poaadaikov je aara Sloveacem v Iice aietal raske rubeljae ia rimako hlapčevaaje brez kazai, ia je aa podlagi obrekovaaja in eirove sile zaiagal. Sloveaci ali hočete 8 to atranko imeti kaj opraviti, ali jo bočete s svojim glasom podpirati, ali hočete svoj tilaik pod jarem poauditi,ali hočete za svoj deaar ia svoje vojake se dati aadvladati ia neračiti ia državo še v večo Bevaraost spraviti? To si pri volitvab dobro premislite. Ali aiarveč bočete podpirati 8 evojim glasom sloveasko straako, ki iraa za zavezBika vae SloveBce aa Eraajskera, Goriškem, Eoroškem ia Primorskem, za zavezaike imeBiteB česki Barod, slavae Tirolce, aajizQbraženejše Poljake, kakor je Smolka, Bajiajeaitaejae ia pravičaejše Nemce, kakor je v Gradca dr. Maaaea, dr. Weias, grof BaoJ, aa Daaaja, dr. Fischhof, dr. Suuolka, vae dahovaištvo. Eaj pa hoče aaša atraaka ? Naša straaka boče pravico. Zakaj bi samo edea aarod imel vlado ali dva ali trije, b. pr. samo Nemci, Magjari ia Poljaki? To pi prav, to ai pravica. Vlada flaj vsak narod na svoji zemlji pa ne dalje, Nemci aa Nemškem, Magjari aa Magjarskem, Poljaki aa Poljskem, Sloveaci pa Ba Sloveaskem. To je pravica. Na dalje hoee aaša atraaka eaotao Arstrijo. Eaj nam poaiaga pol Avstrije, ta aaa ae aiore braaiti aiti proti Italijaaom, aiti proti Prusom ali Fraacozom, ae ubraai aas Ba aobeao straa. Eaj pa pomaga biti v taki državi, ki aas Be abraai. Zato hočeaio celo Avstrijo, tudi Ogersko mora biti z ostalo Avstrijo tvariasko (realao) zvezaao, ia iz tega vzroka mi aočemo gole persoaalae zveze z Ogerskira , arnpak za vaajae ia trgovske zadeve, zarad občega zastopa vojaške zadeve, zarad obče varaosti ia državodeaarae zadeve, zarad obče eaakega bremeaa želioio biti z vsemi deželaaii ia aarodi kakor je zgodoviaa aaaesla, zvezaai. V aku, sodaiji, deželaera gospodarstvu ia vladaaja, tudi v deželaih brambenih ia deaarstveaih zadevab pa si aaj vsaka dežela, oziroma aarod, brez škode ia nadvlade drugega aaroda napravi kakor se aia rači. Recite sarai, ali bočerao tako Avstrijo oalabiti ali okrepčati? Ali srao svobodai ali aesvobodai, pravičai ali aepravičai ? Ne verajte zato aašira aaaprotaikom kričačear, ki saaii sebe inieaujejo liberalce, to je svobodae, ia hočejo aaa podjaraiiti, ki pravijo, da bi mi Avstrijo razdirali, ki jo željmo okrepiti, raed tem, ko 80 jo ravao oai aa pol že razdrli. Še aekaj. Nasprotaiki bodo pa aata poloa vzeli ia rekli : Vaši vodje vas hočejo k Eraajcem vtekaoti ia štirsko zemljo raztrgati, vi pa morate Štajarci ostati, Štajarci, Štajarci! Ta reč je taka. Dokler aaši sloveaski poslaaci hodijo v stirski zbor, ne bodo aarodaih pravic aič dobili. Rechbauer saai, edea ae pravičaejših Nemcev je rekel, da oa prizaava, da imajo Sloveaci prav ia so v pravici zahtevajoči, to kar zabtevajo, ali oa apa, da bode v 50 letih štirska zemlja vsa aeaiška, ia oa kot Nemec aeaištva tega pridobitka ae more odvzeti , zato bo glasoval vedao ia sploh proti sloveaskim zabtevam. Iz tega sledi, da si stirski Sloveaci v štirskem zboru v Gradca ae moreaio aikdar aič pomagati, da bomo sploh le robotali ia plačevali, dobili p;x aič ali le aa videz kaj. Eaako se godi Sloveacem aa Koroškem. Zato so aaši aaj boljši prijatelji ia aajačeaejši Sloveaci skleaoli tirjati, da se sloveaska štirska zemlja loči od aemško-atirske. To je, ae bo ee delala grapa ia zid ia živa meja, ampak sloveaski Ijudje bodo hodili pod sloveaake arade, pod aloveaske sodaije, v slovejjske šole, aemški pa v aemške, vse drugo staae kakor je , dobre pogodbe dobri prijatelji. Tako se pogodirao ia mir bo. Na tak aačia pa postaae prašaaje, kara bodo pa aaši poslaaci bodili v deželai zbor? Ali bodo iaieli v Mariboru svoj posebea zbor ali skupao z drugimi Sloveaci v Ljubljani. Skupae sloveaske zadeve, ki aam 420.000 Štirskim Slovencem pridejo predrage, kakor viša sodaija, više šole i. t. d., lebko imamo z aaširai eorodaimi edea isti jezik govorečimi Slovaai aa Goriškem , Eoroškeai, Isterakem , Tržaškem in EranJ8kem skapao, ia to je zediajeaa Sloveaija. Od Štireke dežele aismo aikdar aič imeli in ae boderao imeli. Pred 1. 1848 so bili v deželaem zastopu sami grajšaki, Sloveaci ao tlako ia roboto delali ia deaetiao plačevali, odslej pa aaa demokrati Rechbauerjevi hočejo poaemčiti, z našo lastno deželno doklado braaiti pa aas itak more le Av8trija, aikdar pa Štirska, zato zakaj smo vezaai, če ae sedimo aknpaj. Ime samo pa, če je komu na imeau, bomo že obraaili, saj bomo ostali v zgodoviai splob kot štiraki Slovenci, meje pa se meajajo v sreaji, v okraja, okrogn in tadi v deželi, saj je štirska dežela sama izvirek svojega imeaa že davao pastila Ba 8podajoav8triJ8kem, kder stoji mesto štirsko ia teče reka atirska. Sicer pa ae nočemo Iočiti s silo, ampak postavao ia a pogojevaajeua in upamo nove uiejaše od skupae avstrijske delegacije. Zato povejto sami, ali hoče Baša straaka kaj krivega ali aespaaictnega ali aesvoboduega, zahterajoča eaotao zvezano Avetrijo, eaako pravico za vse dežele iB aarode , pa tndi za aas Slovence ediai pogoj, da se obranimo, da se ločimo od Beraških uradaij, sodaij ia šol. Le tako po medsobai pravici ia ravBopravaib pogodbah se raorejo vsi narodi sprijazaiti, če se aobeaeBia krivica ac godi. PrijazB08t aarodov pa je rair Avstrije ia Evrope, tako bode treba maaje vojakov, tako bodo aiaajše dače ia več samostalaoati, več 8vobode. Izvolite, ali želite stopiti k aaši sloveaski ia ferferalietični siraaki, ali k aasprotnikom , vladeželaim Nemcem ia Keaiškutarjeai. Sloveaci! še ste Sloveaci? Sloveaci! Vaa glas odloči, kteri straaki date glas?