GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 25. MARCA 1958 LETO V., ŠTEV. 24 OKRAJNI 4. skupna seja Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev dne 14. marca 1958 (izvleček iz zapisnika — nadaljevanje) V »Glasniku« št. 23 sta bila objavljena ekspoze k družbenemu planu tisoč, za leto 1938 pa znašajo za okraja za leto 1958 podpredsednika OLO ing. Iva Klemenčiča in ekspoze 37 zavodov, ki so zajeti v okrajnem k proračunu OLO za leto 1958 predsednika Sveta za družbeni plan in in »mestnem proračunu«, dohodki in finance Janka Dekleve. V današnji številki pa objavljamo razpravo izdatki 1.773,453.000, kar pomeni po-k obema ekspozejema. rast za 33,6 Vo. Na novo sta vključena v proračun v letu 1957 ustanovljena zavoda Ljudska univerza in Zavod za gospodarsko ureditev barja. Pretežna večina finančno samostojnih zavodov ima pogoje svoj obstoj, ker ostvarjajo pretežni del dohodkov z lastno dejavnostjo, nekaj zavodov pa živi v pretežni večini od dotacij iz proračuna in so po svojem bistvu čisto proračunski zavodi: n. pr. Sola za umetno obrt, Pionirska knjižnica, Jakopičev paviljon, Zavod za pospeševanje gospodinstva. Razen Uprave cest, ki je po svojem značaju vezana na dotacijo iz proračuna," tudi kulturni zavodi: Nadaljevanje ekspozeja predsednika Sveta za družbeni plan in finance Janka Dekleve -k predlogu proračuna Negospodarske investicije so predvidene v okrajnem proračunu i 228,430.000 din. Po posameznih tajništvih so investicije razdeljene takole. Tajništvo OLO ........................................ 20,000.000 din (za delno odplačilo nove telefonsko centrale in nabavo strojne opreme) Tajništvo za kmetijstvo ...... 5,000.000 „ (za ureditev poslovnih prostorov Zavoda za ureditev Barja) Tajništvo za komunalo................................. 54,000.000 „ od tega za ceste....................... 24.500.000 z.a investicije Uprave cest .... 23.500.Q00 ter za nadaljevanje gradenj v Zoo- loškem vrtu................ 6.000.000 Tajništvo zu notranje zadeve . . . *. 40,000.000 „ (za modernizacijo opreme in izpopolnitev mehanizacije) Tajništvo za šolstvo................................. 70,000.000 „ (zu adaptacije in večja popravila šol in domovf Tajništvo za kulturo................................. 26,430.000 „ od tega: za Solo za umetno obrt.................. 4,500.000 za študij in načrte..................... 1,000.000 za gradnjo skladišča za »Ljubljan- ski festival«.......................... 20.930.000 Tajništvo za zdravstvo............................... 13,000.000 „ (za popravilu in adaptacije nekaterih zdravstvenih zavodov) Dotacije finančno samostojni! a vodom se v primerjavi s pot roč njo v letu 1957 povečajo za 23,7 »A J’ to deloma zaradi zvišanja plui » .'"a pa zaradi večje subvencij x .ni,n delavnicam, skladno z na ik,m' da sc izboljšajo učni pogoj U^o.se je zvišala tudi dotacij re‘»aVi' ccst za redno vzdrževani ' ker so sc občutno zmanjšal Sfedstva sklada za ceste. *„ Dotacija vodnemu skladu sc zvi U 5-7?M00. ' je • a.ci'a gospodarstvu, to je krit lzg*'b kmetijskim posestvom, pi rvniža . za 1.500.000. s Dotacije družbenim organizaci j rn *®_jna predlog Okrajnega od mii?, ^/.DL zvišajo za približno 2 brni °nov zarudi novih plač usluž z« ‘V*1/1 Posameznih organizacij te to,.; 110 zvišanie subvencij neka V? organizacijam. ]0j Dotacije občinam pa so obraz Ptanu*' 7 bilanco družbenegi so pbveznoeti iz posojil in garnnei zn,. *! . 1958 predvidene v nižjen v j'kakor so Lilo realiziran* Vn , J937. Jn to zaradi delnegi vcntiraiija kratkoročnega poso jila 200 milijonov dinarjev na ECZ pri Mestni hranilnici. Sama proračunska rezerva je, predvidena v višini 80 milijonov dinarjev za nepredvidene in premalo predvidene izdatke, gotovo majhna, saj predstavlja le 5.4"/o proračuna. Nadaljnjih 40 milijonov "dinarjev pa je predvidenih za neporavnane investicijske obveznosti iz leta 1957. ki jih nismo mogli noravnatl, ker so proračunski dohodki pritekali v 1957 slabo in smo morali tlel tekočih potreb krili s posojilom pri Komunalni bunki. V tem primeru pa.nismo smeli iz svojih in bančnih sredstev poravnavati investieijskili obveznosti. V okrajnem proračunu je 28 finančno samostojnih zavodov, katerih dohodki oziroma izdatki so predvideni za leto 1958 v višini 1.453,945.000, kur pomeni več kot polovico celotnega okrajnega proračuna m je zato potrebno tem zavodom posvečati zlasti mnogo pozornosti. Kako se finančno samostojni zavodi usposabljalo za lastno razvijanje, dokazuje dejstvo, da je zn 39 zavodov v letu 1957 znašal plan dohodkov in izdatkov t.327,251 14.000. 000 din 29.900.000 9,000.000 24.170.000 .. 6,500.000 „ 110,950.000 „ 38.000. 000 Ljubljanski festival Mestno gledališče . . Pionirska knjižnica Slovenska filharmonija:, od okraja od I.RS Slovensko narodno gledališče:-od okraja od LRS Svet za družbeni plan in finance predlaga, da se tem zavodom prizna za leto 1958 iz »Mestnega proračuna« dotacija v isti višini, kakor so jo prejoli v letu 1957, ker skladno z uvodoma navedenimi principi in težavami najti v kvoti zu to sredstva, ne more zviševati teh dotacij z zniževanjem sredstev drugim dejavnostim. Svoje nadaljnje pri-ma j ki ja je naj bi izravnali ti zavodi z mobilizacijo notranjih rezerv, to je z zmanjšanjem režije, ekonomično zaposlitvijo kadrov, preureditvijo sistema norm, znižanjem materialnih izdatkov in končno z boljšim poudarkom na dohodkih. Okrajnemu ljudskemu odboru pa priporočamo, da se odpove delu dohodka na prispevku od plač teh zavodov, da se jim s tem olajša prehod no ekonomičnejše gospodarjenje. Proračunskih skladov je 7 ter so zajeti v posebni prilogi predloga proračuna. Poleg dosedanjih skladov je prešel v naš proračun še sklad zn gospodarske kadre s 138 milijoni 192.000 dinarjev dohodkov in izdatkov. V letošnjem zveznem družbenem planu so določene nekatere omejitve črpanja skladov, kar sc zlasti nanaša na lastne do- hodke tekočega leta, zaradi česar so razpoložljiva sredstva skladov v letu 1958 manjša, kakor so bila v letu 1957. Sami instrumenti dohodkov skladov so zajeti v družbenem planu in jih tu ne bomo obravnavali. Sklad za pospeševanje kmetijstva je letos znatno manjši od preteklega leta, zaradi znižanega odstotka udeležbe in zaradi delne blo-kacije ter bo imel po planu lo 26,070.000 prostih in razpoložljivih sredstev in zato postavlja v tej višini tudi plan izdatkov. Gozdni sklad ima prav tako zaradi blokabijc znatno nižja razpoložljiva sredstva kakor v letu 1957, in s£:er za sam gozdni sklad 132 milijonov 909.000, zn javno gozdarsko službo pa 92.521.000. Sklad za urejanje voda nima lastnih sredstev in prejema dotacijo iz proračuna ter bo v letu 1958 imel na razpolago 62,761.000 — nekaj več kakor v letu 1957. Cestni sklad bo imel v letu 1958 na razpolago nižja sredstva kakor v letu 1957, in sicer 33,496.000. ki jih daje v celoti kot dotacijo Upravi cest za redno vzdrževanje okrajnih cest. Sklad za gospodarske kadre skr- VABILO , - na 3. sejo Mestnega sveta < N n osnovi 134. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem 3. sejo Mestnega sveta, ki bo v petek dne 28. marca 1958 ob 16.30 v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Razprava in sklepanje o proračunu skupnih potreb občin na območju mesta Ljubljane. 2. Program in finansiranje gradnje šol na območju mesta Ljubljano v letu 1938. 3. Razprava o uporabi sredstev sklada za preprečevanje alkoholizma v smislu okrajnega družbenega plana za leto 1938. 4. Priporočilo za spremembo občinskih odlokov o razdelitvi na-fbmnin na sklade in njihovi uporabi. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Kresija, soba št. 16/1 (tel. 21-939). Predsednik Mestnega sveta dr. Marijan Dermastia 1. r. PREDOLOG PRORAČUNA ZA SKUPNE POTREBE MESTNIH OBČIN V LJUBLJANI ZA LETO 1958 Glede na dejstvo, da imajo ljubljanske občine vrsto zavodov in raznih drugih potreb, ki niso omejene na posamezno občino, niti jih ni mogoče razmejevati po občinskih mejah, je nastala, kot že rečeno, 'potreba, da se take skupne potrebe skupno obravnavajo in tudi skupno finansirajo. V predlogu je le nekaj zadev, ki so pomembne za vse občine mesta. bo pa v bodoče. verjetno nastala potreba, da se še druge skupne zadeve rešujejo na tak način. bi za investicijsko vzdrževanje in gradnjo strokovnih šol ter bo vložil svoja sredstvu v letu 1958 predvsem v izgradnjo vajenske šole raznih strok, internata Kovinske industrijske šole, internata Industrijske šole Litostroj ter adaptacijo kuhinje Gostinske šole na Bellevueju. Sklad za štipendije v znesku 9,375.000 je višji kakor v letu 1957, Iter je vključil v svoj program tudi Štipendije chrttja Kočevje. Gasilski sklad znaša 23,266.000, t. j. komaj 30°/o lanskega proračuna, ker je 2-odstotni dohodek od dohodnine ukinjeji. Skupni dohodki in izdatki vseh skladov so predvideni v znesku 518,590.000. Osnovni motivi, ki jih zajema ta skupni proračun, ki ga finansirajo vse ljubljanske občine, so v glavnem naslednji: Katastrske izmere mesta........................... 10,000.000 din Pohod ob žici okrog Ljubljane...................... 5,000.000 „ Stroški železniškega vozlu in geodetskih podlog 1,600.000 „ Protiletalska zaščita.............................. 1,370.000 „ Anuitete za posojilo ECŽ in izguba............... 109,500.000 „ Amortizacija mestnega posojila.......................7.600.000 „ Poklicna gasilska četa............................ 30,000.000 „ 1 Zavod za pospeševanje gospodinjstva................ 4,508.000 „ ' Centralna Ljudska univerza......................... 13,686.000 „ Vzgojni,zavod Janeza Levca......................... 20,536.000 „ Vzgojna posvetovalnica in izvenarmadna vzgoja 2.786.000 „ Mestni arhiv........................................ 6,900.000 „ Mestni muzej........................................ 3,940.000 „ Slovanska knjižnica ................................ 4,330.000 „ Srednja glasbena šola.............................. 19,520.000 „ Srednja baletna šola........................... . 6,110.000 „ Ljubljanski festival ............ 14,000.000 „ Mestno gledališče.................................. 29,900.000 „ Pionirska knjižnica............................... 9,000,000 Koncertna direkcija . . . . Slovensko filharmonija . . Slovensko narodno gledališče Jakopičev paviljon............ Rezerva . ............... 1,260.000 24,170.000 110.930.000 2.140.000 7.114.000 Negospodarske investicije za skupne potrebe občin v Ljubljani znašajo 129.570.000 din. Od tega odpade na stroške za priprave železniškega vozla 12,000.000 dinarjev. Tajništvo za komunalne zadeve: a) načrti 4.800.000 b) PLZ 2.700.000 c) zbiralniki 44 500.000 d) Snaga (lastne investicije) . . . 20.000.000 72,000.000 din Tajništvo za notranje zadeve: Poklicni gasilci ‘ , 20.000.000 din Tajništvo za kulttirrir Mestni magistrat 10,000.000 Pionirsko knjižnica 1.000.000 Mestno gledališče 2,000.000 Slovensko narodno gledališče . . 5,000.000 Filharmonija 500.000 Ljubljanski festival 5,070.000 23,570.000 din Tajništvo za zdravstvo: Dečji dom .... 2.000.000 din 129.570.000 din Razprava k ekspozejema o družbenem planu In proračunu okraja za leto 1958 Franc Pipan i: Verjetno bo odbornike zanimalo vprašanje načina finansiranja v šolstvu in spremembe, ki se v zvezi s tem predvidevajo. Šolska reforma bo marsikje zahtevala, da se spremenijo dosedanje nižje in višje gimnazije na osemletke. Vprašanje nastane v tem: doslej so se gimnazije* finansirale iz sredstev okrajnega precej mladine, ki je doslej hodila na gimnazijo v Šiško. Računali smo. da bo to stalo našo občino okrog 3,000.000 dinarjev. Znyima me, kje bo dobila občina sredstva, ker teh sredstev ni nihče planiral, niti v družbenem planu, niti v proračunu. Franc Drobež: Predlog družbenega plana OLO zn leto 1958 predstavlja pravzaprav . .......o,. M,v I tUBlUV UM UJIM £U 1UIU 17^0 |71 uiiaia V I j u |jrtl \/Al prui proračuna, medtem ko bo spadalo glede družbenega standarda največ finansiranje osemletk v pristojnost jo postavko v izgradnji 1500 stano- vn n i v InlnlEn inm Iniu v I inltl inni in proračunov občinskih ljudskih" odborov. Zanima me, kako bo sedaj s temi sredstvi. Naj omenim primer občine Ljubijnnn-Sentvid. V Šentvidu je bila doslej gimnazija, sedaj pa bo imela del prostorov še nadalje višja gimnazija, del prostorov po osemletka. Mnenja sem, da bo potrebno zaradi pomanjkanja šol- vnnj v letošnjem letu v Ljubljani in toliko 100 stanovanj še v izvenmest-nih občinah. Mislim, da nimamo nobene garancije, da bi lahko finansirali to stanovanjsko izgradnjo samo s pomočjo sredstev občinskih skladov zn gradnjo stanovanj, cnč pa je potrebno mobilizirati sredstva tudi iz skladov za samostojno raz- |zwniuii| rvi* iiju ovii- iiiiii ic »miiuuv au nu itiua tuj hu ruz.- skega prostora preusmeriti del min- , polaganje gospodarskih organizacij. dinA nn dnifrn rmtl mr»in rlclmmn io To o,.: .o dine no druga področja delovanja. Z reformo bomo dobili v Šentvid Ta mobilizacija naj se izvrši s pojasnjevanjem o pomenu štednje in z vključevanjem članov delovnih kolektivov pri štednji za zidanje hiš in sicer z manjšimi deleži preko zadruge ali preko stanovanjskih skupnosti. Na ta način bi ta sredstva prispevala k pospešeni stanovanjski izgradnji. Gospodarske organizacije bi lahko sodelovale kot soinvestitorji pri stanovanjski izgradnji. V letošnjem letu moramo na področju finansiranja stanovanjske izgradnje ubrati nova pota in sicer v tem smislu, da bodo prišle dovoljnd do izraza tudi fid ml ni si ra i iVBB ustaševe, katerim bo potrebno dajati sredstva za stanovanjsko izgradnjo pod drugimi pogoji kakor pri zadružni gradnji. Prav tako bo potrebno dajati sredstva pod drugimi pogoji v primerjavi s kolektivi, ki bodo sodelovali pri stanovanjski izgradnji z lastnimi sredstvi. Zgraditev 1500 stanovanj na območju mesta predstavlja maksimalno število, ki ga lahko, dosežemo glede na zmogljivost obrtništva in gradbeništva, pri čemer nismo predhodno upoštevali, da bo potrebno dati določen del gradbene operative nn avtocesto Ljubljana—Zagreb. Zato je navedeni program toliko bolj napet in bo potrebno v zvezi z njegovo izvedbo izvršiti določene dopolnilne ukrepe, če hočemo postavljeno nalogo tudi realizirati. Mnenja sem, da ni potrebno posebej govoriti o pomembnosti gradnje stanovanj, saj vemo, da lahko precej storimo za dvig življenjskega standarda, če povečujemo stanovanjski prostor. Nadalje opozarjam, da se ne bi brez večje odgovornosti uporabljala sredstva skladov za stanovanjsko izgradnjo za splošno komunalo, da ne bi s tem po nepotrebnem ogrožali finansiranje stanovanjske izgradnje v predvidenem obsegu. Stremeti moramo, do bomo s pomočjo instrumentov družbenega plana občin in s sredstvi, ki jih lahko dosežemo potom kreditnih skladov ter na podlagi konkretnih ukrepov dosegli to, da spravimo našo stanovanjsko izgradnjo na racionalno pot. Smatrdtn, da je potrebno dati to vprašanje ponovno na sejo ljudskega odbora, ker vemo, da so mnogi občinski ljudski odbori plan kreditiranja stanovanjske izgradnje sprejeli, ne da bi pri tem bistveno menjali načela pravil za kreditiranje stanovanjske izgradnje, katera pa mislim, da je treba spremeniti. Načela teh pravil je treba revidirati pri vseh občinah v okraju in ne samo pri občinah na območju mesta. V mestnih občinah rešujemo to vprašanje nekoliko ostreje kot pa v izvenmestnih. Zato bo potrebno, da komisije za revizijo programov revidirajo vse programe, ki še niso odobreni, in vskladijo z načeli, ki smo jih. postavili, čeprav se vse skupaj nekoliko zavleče. Te komisije naj vztrajajo tudi pri tem. da ne sme biti dano nobeno naročilo zn stanovanjsko izgradnjo, če ni bil program predhodno odobren od pristojnega organa in da denarni zavodi ne izplačajo projekte, ki bi bili izdelani pred odobritvijo programa. Treba je dati poudarek na predhodni temeljiti obdelavi programov zo stanovanjsko izgradnjo, v smislu priporočil, ki so bila sprejeta na Medmestni konferenci v Osijeku. Ne smemo namreč dopustiti. da bi sc programi izdelovali od časa do časa. kampanjsko, pač pa je potrebno dati vse gradivo v zvezi s tem na sejo ljudskega odbora. ki naj sprejme določene zaključke. Sele potem naj se program izdela do podrobnosti in nato realizira. Na ta način bi sc že v nanrej odklonile razne pomanjkljivosti. Posebno vprašanje predstavlja vprašanje zbiranja finančnih sredstev. Mislim, da je prav, da dobi štedfija v letu 1958 širšo osnovo. Zato moramo pripraviti vse organizacijske ukrepe, tla- pride čim prej do njene realizacije. Janko Dekleva: Svet za družbeni plan in finance smatra, dn predstavlja nadaljnje fi* nansiranje šolstvu- ob priliki šolske reforme zgolj vprašanje tehničnega ■ značaja. Gre za vprašanje prenosa sredstev. Mnenja sem, da nui bi se finansiranje šolstva ob priliki šolske reforme izvršilo tako, kot se j<* izvršilo finansiranje bivšega OL0 Kočevje. Ta je bil namreč finansiran med letom in st je tako finansiral do konča letu. Vprašanje je samo v tem, ali se bo imenovalo finansiranje za nižjo ali višjo gimnazijo ali pu za osemletko. V primerili če bi nastala potreba po previrini-ranju, se bo -moralo ugotoviti, d6 smo dali v to in to šolo toliko i° toliko sredstev. Vsa zadeva se da računsko-tchnično izpeljati. Mi nismo izdelali nek dctnjlncjši sistem finansiranja šolstva ob priliki izvedbe šolske reforme, ker ta stvar do pred kratkim še vedno ni bil® dokončno določena. Sele .pred nedavnim je padla odločitev, da E treba to izpeljati, medtem ko šolski okoliši niti niso dokončno določeni-Mislim, da predstavlja vprašanj6 finasiranja. šolstva ob priliki izvedbe šolske reforme oviro najmanjšega značaja. Dr. Marijan Dcrmostia: Pri vsem tem je bistveno to, d» so sredstva predvidena, ne glede n® to, ali so v okrajnem ali v občinskih proračunih. Ko pa bo Svet z* šolstvo izdelal v smislu šolske reforme svoje okoliše, bo potrebno izvršiti virmane na nove osemletk®) Jasno je, ilu se bodo v tem primerki sredstva iz okrajnega proračuna' določena za šolstvo na osemletkah prenesla na proračune občinski! ljudskih odborov. Dr. Marijan Dular: Spregovoril bi^-ad par besed n* izvajanje tovariša Drobeža. V urb®' nističnem pogledu naj bi bilo om* gočeno, da bi sc program stanovanjske izgradnje lahko izvedel. Vsi varno, da nimamo regulacijskega načrta in dn so zato Svet za urban1!; zem OLO, Mestni svet in okraj11' ljudski odbor razpravljali o tem, bi bilo potrebno v 'okviru odlok®' o gradbenih okoliših občinskih ljud' odborov, ki so bili že izdani, vztrajati na tem, dn občinski ljudski odbori izdelajo zazidalne načrte. Zavedajoč pa se, da ni možno gen6' ralno rešiti te problematike, si®1’ rekli, da občinski ljudski odbori i1’ delajo parcialne urbanistične osnC ve. Na ta način bi lahko pridobi1' površine, nn katerih hi se predvid6’ nn stanovanjska izgradnja lahk tudi izvedla. Ugotoviti moram, so posamezni občinski ljudski odbori s tem že začeli in da so bili izdelani zazidalni načrti, kot primer občine Domžale, medtem ostali občinski ljudski odbori ter še niso izvedli do take mere, dn ”| se te načrte lahko uporabilo k6 osnovo za stanovanjske gradnji Nujno potrebno pa je, dn sc v*, stvar pravočasno pripravi, kajti F zakonu o pristojnosti občinskih ! okrajnih ljudskih odborov mor®!'; biti zazidalni načrti predhodno Pj trjeni od okraja, šele potem lahjM občinski ljudski odbori izdelajo v kacijske odločbe. Mnenja sem, j" je to potrebno zaradi tega, da P* demo do enotnega gledanja pri (.( Sevanju -urbanističnih problemov ' do sc ne bi na območju mesto ‘ j, guialo. dn bi bili posamezni urh®6 stični .problemi reševanj z različnih vidikov. Druga stvar, o kuleri je bilo govora že na seji ljudskega odbora in Da seji Mestnega sveta pa je, da bi bilo treba v zvezi s stanovanjsko izgradnjo reševati tudi posestno-Pravno vprašanje. Sedaj se poizkuša reševati problem stanovanjske izgradnje na zemljiščih, ki so družbena lastnina, ne upoštevajo pa se Zemljišča, ki so še v privatni lasti. Mnenja sem, da bi bilo potrebno to tešiti z iinovinsko-pravne strani v rcm Sigislu, da bi prišla tudi ta zemljišča v sklop Zczil„*;£5 z« stanovanjsko izgradnjo. Mislim, da lahko ugotovim , da se nekateri občinski ljudski odbori morda celo nekoliko odtegujejo reševati težavne dnevne Probleme. Ce bomo hoteli doseči slednjo pri gradnji stanovanj z ustanavljanjem večjih gradbišč, poleni bo treba arondirati tudi večje komplekse zemljišč v imovinsko-Provnem smislu, da bodo-ta^ zemljišča tudi pravno pripravljena za večja gradbišča in za gradnjo stanovanj. Dokler ne lx>mo tega dosegli, De moremo govoriti o povečanju stanovanjske izgradnje, saj vemo, ua je nemogoče ceneno graditi, če Uc moremo organizirati gradbišč na velikih zemljiških kompleksih. Ce bomo gradili samo na tako imenovanih »odprtinah«, 6e bomo daleč Prišli, Stefan Trobiš: Glede na'položaj, kakršen je v Šolstvu, se mi zdi, da šolski odbori Ue morejo najti pravega mesta gle-oe na pristojnosti, katere imajo'pri izvajanju proračunu. Mnenja sem, on morajo šolski odbori ob priliki sprejemanja okrajnega, kakor tudi občinskih družbenih planov priti do večjil» pristojnosti upravljanja z operativnimi in funkcionalnimi iz-Uulki in skrbeti, da bodo sredstva c,.m bolj koristno uporabljena. Mnenja sem, da bi šolski odbori v bodoče odločneje posegali v način koristenja proračunskih sredstev. Ostoj Tuma: Rad bi nekoliko bolj konkretiziral to, kar jc povedal dr. Dular. R?s je, da urbanističnega načrta Ljubljane še do danes nimamo. Ob-c,ne izdelujejo detajlne parcialne uačrte. Mnenja sem, da kakor hitro mke načrte imamo, se jih fnorajo Projektanti bolj držati. Dogaja se, ju zaradi samovolje posameznih Projektantov potrebno načrte .na Uovo delati. Včasih je potrebno dati' te načrte celo fth revizijo. To se do-ff«]a v glavnem zaradi tega, ker" se Projektanti ne držijo odobrenih 'okncijskih odločb. V tem primeru e zvečajo stroški v zvezi z izdelavo Programa. To se pravi, da bi bilo roba na današnji seji določiti stro-?a unčela v tem smislu, da projet-?uti ne smejo spreminjati lokncij-'h odločb, če pa se to že zgodi, °rajo predhodno opozoriti na to to<'^dajnc organe. v Nadalje me moti, ker je vneseno , Popravkih k okrajnemu predlogu ružbenega plana za leto 1958, na , ,.Pi 2, ki popravlja stran 17. be-do v tem smislu, »naj« 'občinski JUdski odbori v letu 1958 poskrbijo V® Ustanovitev novih delavnic in re-n.s*rukcijo že obstoječih. No strani . družbenega plana pa piše, da ob-1 . ski ljudski odbori »morajo« v poskrbeti za ustanovitev xl 'h. delavnic in rekonstrukcijo že in ) za gradbeništvo in on ?stT.U° gradbeneega materiala je sV’ vil načelo. 8