156
Cesarki ukazi.
(Za fabrikante, štacunarje in rokodelce]). Po visim povelju od 24. Rožnieveta tega leta morajo prihodnjič vse rajtinge od prodanima blaga ali rokodelskih izdelkov štempljane biti, če na'njih z kakoršno besedo si bodi zapisano stoji, de so plačane. Take rajtinge, na ktere je fabrikant, štacunar ali rokodelec zaznamoval, de so plačane, so plačilni list (kvitenge) od odrajtaniga plačila, morajo tedej tudi kakor druge kvitenge štempljane biti. Rajtinge od zneskov spod 2 goldinarja niso štempeljnu podver-žene; od dveh goldinarjev pa in čez — mora po postavah štempelj znesku primerjen biti, kar vsak lahko tudi v naši pratiki bere. — Kdor bo prihodnjič temu povelju nasproti ravnal, bo v štempeljnovo kazen (štra-fingo) zapadel. — Veljava tega vikšiga ukaza se je od začetka Velkiserpana začela; za storjene pregreške pred temoznanilam se mora pa le sam štempelj brez vse druge kazni plačati, če zato postavljeni ogledovavci kakiga kramarja i. t. d. zapazijo, de nima štempljane rajtinge.
(Vun, vun z starimi bankanoti!) Kdor ima še kej starih bankanotov od let 1816, 1825, 1833 in 1834, jih po cesarskim privoljenju od 18. Maliserpana tega leta zamore odslej le samo pri narodni banki na Dunaju spečati, ktera jih bo še do konca Velkiserpana leta 1848 jemala in zmenovala. Potem pa bodo vsi ti stari bankanoti v nič prišli in kdor jih bo takrat še kej imel, ne bo nikjer ne vinarja za-nje dobil!