OBČINSKE SKUPŠČmE Zvrhan kup vprašanj za občinske strokovne službe Če je jesen čas obiranja plo-dov, potem je bil občinski iz-vršni svet na prvi jesenski skupščini 25. septembra lahko zadovoljen, saj se seja ni začela z očitki delegatov, pač pa z zahvalo g. Mikliča za vse-stransko vladino pomoč pri uresničitvi ceste Mlačevo-Zdenska vas. Dolgoletna praz-na upanja tamkajšnjih kraja-nov končno dobivajo realnejšo podobo - zaupanje. Sicer pa ni bilo videti, da bi se poslancem spet siino mudi- 10 nazaj k odločaAJu, saj jih je do polnoštevilnosti manjkalo kar 26. Kljub temu je bila skupščina vse do predzadnje točke sklepčna pa tudi pobud in delegatskih vprašanj na za-četku seje ni manjkalo, tako da je zgolj ta uvodni del trajal do-bro uro in pol. Poslance so tiščale najrazlič-nejše reči: od tega, kdo je poo-blaščen za nabavo stvari, ki jih potrebuje TO, do protesta Do-brepoljcev, ker so jim poštarji pri napeljavi telefonov krepko poškodoval cesto in celo podr- 11 nekaj tabel; vodovod Ga-brovka, cesta Zagradec-Am-brus, slabo vzdrževanje cest, preselitev Romov na primer-nejše lokacije, način nadzora nad občinskimi inšpekcijski-mi službami, srednješolski ko-vinarski in obrtni programi za prihodrya leta, razvoj višinskih kmetij. vodovodno omrežje iz nezdravih salonitnih cevi, črne gradnje v Grosupljem in dru-gih krajih, neodgovorno obna-šanje do Radenskega polja, vse to se je znašlo na kupu vpra-šanj, na katera bodo morale občinske strokovne službe od-govoriti do oktobrskega zase-danja skupščine. »Ne« za center Grosuplja Osnutek sprememb in do-polnitev družbenega plana ob-čine Grosuplje s programski-mi zasnovami za Center Gro-suplje si pri poslancih ni prido-bil pravice, da bi ga prekvalifi-cirali kar v predlog in mu tako skrajšali pot do uresničevanja, čeprav gre v tem trenutku le za popravljanje formalne po-manjkljivosti v družbenem planu kot tistem aktu, ki nam sploh dovoljuje razmišljati na-prej. Tako bo treba spet vse ponoviti, tudi javno razpravo, ki rnora trajati mesec dni, to pa pomeni, da je na skupščini do-ločen rok 1. november že od-plaval po vodi. Kakšen naj bi bil in kje naj bi bil v prihodnje center občinskega središča, je dolgoletni kamen spotike med Grosupeljčani, ne glede na to, da so izbrali najboljši projekt s strokovnega natečaja, na ka-terem so sodelovali strokov-njaki iz vse Slovenije. Tudi to-krat je bilo slišati očitek, da se projekt opira na nefunkcional-no prometno študijo, ki sicer upošteva stroko, ne pa tudi grosupeljskih možnosti. Vse-kakor je res, da je razprava okoli Centra Grosuplja preveč ukrojena po reklu, da Ijudje od samih dreves ne vidijo gozda... Šest kulturnih spomenikov Sprejet pa je bil osnutek ob-činskih odlokov, s katerimi naj bi za kulturnozgodovinske in umetnostne spomenike razgla-sili cerkve sv. Petra na Kam-nem vrhu, sv. Marlina v Zgor-i\ji Dragi, sv. Martina v Veli-kem Mlačevem, sv. Petra in Pavla na Sp. Slivnici in sv. Ni-kolaja skupaj s taborskim ob-zidjem in ves Tabor nad Cero-vitn. Oktobra bodo v vseh KS, ki jih te razglasitve zadevajo, pripravili javne razprave z last-niki parcel, ki jih razglasitev zadeva, potem pa se lahko na-dejamo. da bo pritekel tudi po-trebni republiški denar za na-daljnje obnavljanje teh drago-cenosti. Voda in smeti Zakaj naj bi čevljar, ki za svojo obrt praktično ne rabi vode, plačeval vodarino po go-spodarski tarifi, kmet z dvajset ali več glavami živine, ki stoči ogromne količine vode, pa po gospodinjski tarifi? Tak je bil le eden od poslanskih pomisle-kov ob osnutku spremenjene-ga odloka občine o dobavi in načinu odjema pitne vode. Kdo bo nosil stroške vzdrževa- ry a pri vodovodih, ki so jih gra-dile same KS in dostikrat niso bili niti strokovno tehnično prevzeti? Čemu bi bila naj-manjša količina vode, ki bi jo plačevali, 5 kubikov, ko pa bo to ljudi naravnost navajalo na razsipništvo s to dobrino? Ce-na vode naj bo razdeljena na ceno kubika in na fiksni del! Obnašajmo se z vodo ekolo-ško! Zakaj bi morali upravljal-cu, to je Komunalnemu po-djetju, prepustiti svoje vodo-mere, ko smo jih pa sami pla-čali? Veliko je bilo podobnih, recimo temu zelo življenjskih pomislekov. Pripravljalci os-nutka so se obvezali, da bodo vse konstruktivne predloge upoštevali pri pripravi predlo-ga odloka, strinjali so se tudi, naj bo najmanjša količina vode 3 in ne 5 kubikov. Mag. Jože Panjan, ki v IS spremlja resor komunale, pa je dejal, da spre-menjeni odlok zlasti želi »pri-viti« upravljalca vodovodov ter njega in porabnike pripra-viti do večjega varčevanja z vodo. Zeleno luč je dobil tudi stro-kovni predlog o reševaryu vro-čega vprašanja komunalnih odpadkov v naši občini. Načel-nik oddelka za prostor Janez Skarlovnik je pred poslanci obnovil, kaj vse je bilo v zad-njem desetletju storjenega, da bi prišli do primernega odlaga-lišča smeti. Pri vseh strokov-nih študijah se je na koncu vendarle vedno izkazalo, da si-cer idealne lokacije za občin-sko smetišče ni, da pa je od vseh predlaganih še zdaleč naj-bojj varen Stehan. Ivo Frbežar je kot predsednik skupščinske ekološke komisije priznal, da so že upali, kako bo veliko re-gionalno odlagališče za vse pri-ljubljenske občine rešilo tudi naš problem, vendarje do tega odlagališea očitno še utopično daleč in bomo vsaj začasno morali za svoje smeti še vedno skrbeti doma. Zato želi komisi-ja natančnejšo finančno in vse-binsko obrazložitev pojma »sa-nacije« Stehana, pri čemer zahteva, da se dolgoročno, ne glede na denar, usmerimo v re-gijsko deponijo. O tem pa bo čez kak mesec dni mogoče po-vedati že tudi kaj več. B. P.