) ZEIA 3» kr. (
26 POVESTI
SA
»MLADE LJUDI«
m
SHtefan Kozianzliizli^
{
MLAD DUHOVEN	/;
GOBISHKE VELKE SHKOFIJE. *
V' GORIKI
Nalifnil in saloshil Palernolli
_'847-
^DIJAKA KNJIŽNICA Nova Gorica
mmmmmmmmmmmmmmm
MLADE LJUDI
SPISAL
' >
MLAD DUHOVEN GORISHKE VELKE SHKOFIJE.
\X>
Matiruil in salosliil Paternolli


Poboshni ljub' pravizo,
Deflih je sauizhvan, Povfot terdi refnizo,
In zhednofti je vdan ; Hudobni fe mu pazhi, Sa hlinza ga ima, Ga tare in ga tlazhi,— Dokler ga ne fposna.
•Jakob Hifhnik je bil priden in bogabojezh kmet, dober ozhe ino syell podlosbnik. Pa reve fo ga slo terle; na to mu je fhe pridna shena umerla; fe ve de je jokal po Jfvoji Notburgi, (tako fe je klizala njegova rajnza,) ino britke folse tozhil, fofebno pa na dan pogreba; Sha-loltno ino flokaje fe verne s fvojimi tremi o-trozi od pokopalifha domu, kjer fi vfak otro-zbizh fvoj pofebni kotizh poifhe, de fe per miru sjoka.
Tudi Jakob fe ni mogel fols sdershati, kadarkoli je memo poftelje fhel, na kteri je njegova neposabljiva Notburga umerla; nikoli ni mogel posabiti dneva, ko mu je sadnjikrat fvojo roko podala. « O frezhen dan—je sdihoval— ker mi je bila Notburga fhc tako bliso! Ali tilio!— fe je po tem tolasbil — tiho! fej mi ni na vezhno odvseta , fej mi je fhe smiraj bliso, in dan pride, ker jo bom sopet vidil, in je vekoma ne sapuftil! »
Zhes nektere dni pertezhe Katriza, nar llarfhi Jakobova hzhi, plakaje domu; ozhetu fe je prezej sdelo, de ji je kdo kaj shaliga fto-ril. « Katriza! kaj ti je? »— jo poprafhajo^
Katriza. Oh, ljubi ozhe ! nafb fofed Klop
mi je bil tako hud. Sdaj vaf bo vfiga konez_
mi je ozhitno pred vfimi ljudmi rekel — ko bi ne bili imeli fvoje matere, bi slie sdavno vil s fvojim šalim ozlietam vred na berafhko palzo djani bli; ali kar le ni do sdaj, fe bo gotovo sa naprej sgodilo. In lih prav vam je; Bog le kratek zliaf zhaka, potem pa kasnuje ( fhtra-fuje. ) Le povej fvojimu ozhetu, de Cm jelt to govoril.
Kako ne bo tako govorjenje dobriga otroka shalilo ? Ozhe. Nizh ne maraj, ljuba Katriza!
naj ljudje govorijo, kar hozhejo. Bodite le po-boshni otrozi! zhe v Boga saupamo, in pridno delamo, nam bo slie fhe pomagal. Zhe je pa Bog nafti pomozhnik, naf vfi fofed;e ne morejo na berafhko palizo perpraviti.
Tako je Jakob fvoje otroke tolasliil, ino natihama Boga molil, de bi mu soperniki ne fhkodvali.
Jakob je fvoje otroke pridno v fliolo po-f hiljal; fofedam fe to ni prav sdelo. Vezhkrat fo ga savolj tega saf hpotvali. « Raj je treba, mu nekiga dne (Serdez rezhe, de fvoje otroke po f ho-lab poftopati puftifh. Doma, doma jihobdershi in delati jih uzhi, to bo bolj pametno. Menim, naf kdo bi lo vender losliej ftoril, kot ti. Ali ti hozhefh smiraj bolj prebrifane glave biti. »
Jakob. Maram prav sa tvoje safhpotvanje, ljubi moj (Serdez ! Lih sato, ker fornoji otrozi v vezhim ubofhtvu, kakor tvoji, menim, fe morajo tudi vezh uzhiti. To, kar fe sdaj nau-zhe, bo vfe njih bogaftvo. — Dota fe raftrefe, pred ko fe mifli. — Kar fe pa otrozi dobriga in koriftniga naazhe, jim ne more nobeden vseti. Bog ve, zhimu jim bo fhe to enkrat, zhefar fe sdaj uzlie ?
(Serd£z. (Se ve de! ti bolh fhe s fvojih
otrok vifoko uzhene gofpode sredil!
Jakob. Naj Bog s njimi flori, kar je njegova fveta volja; zhefar fe kdo suzlii, nikdar ne teshi. — Tako je fofede vfelej odpravljal.
MEOB sfiff mmmmm.
tSvojimu knesu (firfhtu) ino fvoji gofpo-fki je bil Jakob vedno pokorin, kakor Bogu. Na tanko je fpolnoval njih povelja, zhe tudi vezhkrat ni timel, zhimu fo dane, ker li je mi-£111 s « Podlosben Cm, ino pokorfhina mi je dolshnoft.a -—On ni maral sa to, kar fo njegovi fofedje pozhenjali; fhe le bolela ga je njih v-pornoft in sa voljo tega ni malo preterpel.
Drugo leto po fmerti njegove Notburge je po v£ih okolizah tozha ftrafhno pobila, ino vfe perdelke pokonzhala. Jakob je to nefrezho poterpeshljivo prenefel, in fe je tako tolashil: « Bog mi je do sdaj fhe vfelej pomagal, in mi bo tudi sanaprej! »
fofedje pa fo fe v kerzhmi ( ofhtariji J zhes fvojiga deshelfkiga poglavarja ino zhes grofa grosili, in njih poftave preklinjali. « Odpravljajo prasnike — fo vpili — prepovedujejo prozefje; kako nam bo Bog fvoj blagoflov (she-
gen ) dal ? Ali fe je zhuditi, de naf take nefre-zhe sadevajop » — Ko ravno nar hujfhi vpijejo, pride tudi Jakob v pivnizo. « Ravno prav pridefh, raodroglavez! — nad njim vpijejo — tu ga imamo. Kaj fmo neki smiraj pravili: Bo-shja kasen (fhtrafinga) ne odide? Sdaj bomo Hradali in femenfko sliito berazhili. Pojdi sdaj tje, naj ti gofpofka pomaga, ker jo smiraj tako pridno sagovarjafh. »
Jakob. fSej Vender ,f he ni vGga konez, ljubi fofedje! Imejte poterplenje, naf h ozbe ne-befhki nam je fhe vfelej pomagal.
Klop. Ja, ja _ sdaj naj ti Bog pomaga.
Kar gre k' Bosliji zhafti, odpravljajo, in hozhefh de nam bo Bog miloftljiv! Ali je zhuda, de nam kruh od uft jemlje? Boshja kasen je; in fhe hujfhi fe nam bo godila, ako ne bodo jenjali nam vedno novih poftav dajati.
Jakob. Ljubi moj K16p! ne fodi tako pre-dersno; fej zhlovek ne more rasumeti, ali je ta ali una nefrezha f hiba Boshja. To pa vemo, kar nam ^fveti Evangeli odkrito ino raslozhno pravi: « Bodite pokorni fvoji gofpofki, ktera je od Boga poftavljena. » In zhe svello vfe fpolnemo, kar naf fveti Evangeli uzhi, nam veft nikoli ne bo ozhitala, de bi kake kn?ni vredni
bili. To je gotova refuiza, de Bog rpornoft kaša a je, in de
Kdor kolj pokor' fhne ne skasuje, Ga Bog in zhlovek sanizhuje.
Sdajzi pride noter ubog mosli s fvojo sheno ino s mladima otrokama: « Ljubi moji! dajte mi kaj vbogajnre J tozha naf je vfe pobila, bifha in hlev pa fta nam pogorela. » — Naj vam drugi pomagajo — odgovore fofedje — naf je tudi tozha pobila. »
Jakob pa mu da en dar, ter pravi: « Jeft imam vender fhe hifho ino shivino; kar premorem, vam dam; vsemite to malo sa dobro.«
fofedje. Lejte ga berazha fvetohlinza — revesh, naf hozbe fhe oframotiti.
Jakob. Ja v refnizi fte vi kakor fvetohlinzi r fv.Evangelii, od kterih je pifano : » Komarje pre-zejate, kamele pa poshirate. » Ker fe nam ftare navade saterajo, fe uftite ; ljubesen doblishnji-ga po opufhate. » Ufmiljenie mi je ljubfhi od
sligavnih durov » _ pravi gofpod Bog — me
vrnete ?
Serdez. Ne potrebujemo tvoje pridige, me umefh? Ali ti pa sashenem verzh v glavo.
Jakob. Modrejfhi perjenja. Kerzhmar! tu
je plazhilo. (Sofedje ( sa njim) Ravno prav, de grefh, zhe ne bi te bili vun vergli...
JAKOBOMA DRUSHIHA SI REVNIH IIO liSEKHHH
Tako fo Jakoba smiraj bolj fovrasliili, in kjer fo mogli, fo mu sabavljali. To mu pa ni ferza ogrelo, tudi ni dofli maral sa fvoje fofe-de; v Boga je fvoje saupanje ftavil, ino fvoje otroke t Boslijim ftrahu redil. Njegovi otrozi fo bili satorej siliva podoba fvojiga ozheta; bili fo poboshni, pofliteni ino polni ljubesni, kakor on; ali poredni fofelhki otrozi fo jih ravno sa tega voljo smiraj sanizhevali.
Neki dan fe Gafhperj u, Jakobovimu Cnn, domu gredozhimu, derbal vlazliugarfkih otrok perdruslii, ino mu sabavlja. Ali Gafhper teh paglovzov fhe ne pogleda, in fvojo pot grede, sagleda ftaro slienizo sa plotam leshati, ki je bla od ftarofti na tla pozhenila, ker fo jo fla-bofti obhajale. Hudobni otrozi jo safmehujejo,
ino jo s blatam luzhajo. » Fej! fram vaf bo-
_ vpije Gafhper—s flarih ljudi, nam uzlie-
nik smiram pravijo, fe ne fme norza delati. Ali ne vidite, de je bolna? » — » Kaj nam sato, » — savpijejo otrozi, vershejo flie enkrat blata na-njo, ino stezhejo. Gafhper pa fe fpo-mni, kar je v fholi flifhal, de se mora v fili takim smerslo vodo fenz^ smozhiti. Urno tezhe k blishnjimu ftudenzu , sajme vode v klobuk, mozhi s njo fenz^ bolne shene de fe je pozhafi sopet savedla, ter jo prime pod pasduho, ino jo domu fpremi.
Njegova feftra Katriza je bila ravno tako ufmiljena. Neki popoldan je fhla h kerlhan-fkimu nauku; kar perdervi nevihta; pl&ha fe je vfula, ino ne odjetija do temne nozhi. Tedaj she ponozhi fe Katriza s drugimi otrozi s vafi domu poda. In ker fo mogli fkos gojsd iti, fo fe vfi od ftrahu trefli ko liftje; Katriza pa fe nizh ni bala. Ko pridejo v fred gojsda, flifhijo mili jokajozhi glaf. »Pofhaft!!» savpijejo otrozi, in sazhneio tezhi, kar morejo. Katriza ni llekla; fpomni fe, de je v fholi vezhkrat poveft brati flifhala, kir pravi: kadar kdo po nozhi meni, de kako pofhaft vidi ali flifhi, naj naravnoft blishej ftopi temu, kar vidi
aH flifhi, ino preprizhan bo vfakikrat, de ni pofhaft. jSerzhno ino bres ftrahu fe tje blisba, od kodar je glaf flifhala. Kmalo sagteda vosno kolo, in potem gofpofk klobuk:« To sbe ni pofhaft!)) fi mifli, ftopi hitrejfhi, ino (lokanje fe smiraj bolj raslega. Na sadnje sagleda dva v kozhii vpresbena konja v lef samotana, ino ne dalezh prozh gofpoda ino gofpo hudo ranjena na tleh leshati, ki nefla eden drugemu pomagati mogla. — « Ti G angeljzhek Bosbji nama s nebef poflan » — ji rezheta, kadar deklizo sagledata. —» « Ljuba moja — odgovori Ka-
triza _ jeft vaju ne morem feboj vseti; ali po-
terpita malo, hitro hozhem tezhi, in fvojiga o-zheta poklizati! » — tStori to, ljubo dekle ! ino podvisaj kar morefh, bolh she fvoje plazhi-lo dobila » — « Oh, kaj sa plazhilo! » — pravi Katriza, ino she stezhe domu.
Ozlietu pove, kai je vidila ino flifhala. Jakob to flifhat urno vftane, napravi vos, in vsa-me feboj vfe tri otroke, ki fo pred njim fvetili do kraja, kir fta ranjena leshala; dene ju na vos, in Gafhper ju pelja domu. Jakob pa od-mota mej tem konja, in dirja she sa njimi, kar savpije Gafhper: « Ozhe ! fhe ena; gofpod ino gofpa pravita, de mora tudi njuni kozhjash
neki bliso leshati. » « Peljite ju le domu _ rezhejo otrokam ozhe — ino ftresite med tim. bolnikama, ga bom she jeft poifkal. » To sgo-vori, perveshe konja k drevefu, ino najde ko-zhjasha bliso tam mertviga K' febi ga vsame na konja, ino jaha s njim domu. « Bog fe ufmili tvoje dufhe ubogi Filip ino ti poverili tvojo sveftobo! » fta bolnika rekla , kadar fta mertviga pernefti vgledala.
Jakob ju sprafhuje, kdo de fta, in kako fe jima je ta nefrezha pergodila. a Jeft vam hozhein vfe dopovedati, ljubi ozha! — mu urno Katriza v befedo feshe — bolnika ne moreta savoljo prevelike flabofti dvakrat fvojih nefrezh praviti. Kupza fta is Kovarniga, fta bila na Blagigradfkim tergu. Ker je tako ftrafhna nevihta nenadjama perdervila, fe jima konja fplafhita, de ju ni mogel vezli kozhjash vder-shati. S vosa je doli padel, bleso je bil povo-slien ; gofpoda pa ino gofpo fta konja s kozhijo vred fhe dalezh naprej vlekla, dokler fta fe v lef samotala, in nilta vezh naprej mogla. Tri-defet milj imata fhe. do fvojiga doma. »
Ozhe. Oh, nefrezhna zhloveka! Roj hozhem konja ofedlati in po vrazha jesditi.
Kupza, Vfe vam bo dobro plazhano, ljubi
mosli! pa fhe ena je; v najini kozhii , ki ja fhe v gojsdn, imava dofti blaga,
Ozha. Urno ! Gaf hper, jahaj ti po sdrav-nika, ino jefl bom kozhijo fem perpravil. Ti pa Katriza ! skuhaj kaj dobriga bolnikamn, in Lenza, delaj jima kratekzhaf, pa le nrno, le urno !
Kmalo perpelja Jakob polni, nalosheni vos is gojsda, in ga pod ftreho fpravi. Koj potem pride tudi Gafhper s vrazham. Ta jih je sagotovil, de rarie nilo nevarne, ino obljubi, jih v kratkim fzeliti: — « Jakob! tu fle pa dobro naleteli — mu rezhe vrazh, ker ga Jakob s hi fhe fpremi — ta je gofpod Majer ino njegova gofpa, bogata kupza is Kovarniga; ko Cm 1 lie v fholo hodil, Cm per njima hrano imel. O, ta imata dofti zvenka ! « Nizh savoljo plazhila, anpak vfe is ljubesui do Boga ino blisbnjiga - - to je moj pregovor » — mu odgovori Jakob, in ga profi, de bi C slo persa-deval, ta dva bolnika kmalo osdravili. Drugi dan fta bolnika vkasala Filipa zhaftitljivo pokopati. Ona pa fta (e v nekih tednih popol-nama fzelila, ker fta bila od Jakobove drushine lepo ino fkerbno poftreshena.
Dan lozhitve fe je tedaj hlishal, inn Jakob bi
2
bil imel rajtingo povedati. Ker pa ni hotel pla-zhila vseti, fta pretnoshna zhloveka ozlieta ino otroke bogato obdarila. (Samo Katriza ni nizh
dobila; « Katriza — rezheta Jakoba_ mora
s nama iti. Ta angel nama je shivljenje otel, in polovizo najniga premoshenja obranil; jo bozheva tedaj feboj vseti ino sa njo kakor sa laftniga otroka fkerbeti. Midva imava le edino hzher. Jakob! Katriza bo dobro prefkerbljena. Ali bozbete?
Jakob. Katriza, ali hozhefh s njima iti ?
Katriza. O ferzhno rada, ozhe! fej v me« flo bi bila she sdavno rada fhla.
Jakob. Kufhni tedaj roke gofpodu ino go-fpej, ino sahvali fe jima, de te hozlieta pre-fkerbeti.
Sdaj fi Katriza fvojo zulizo napravi, ino fe na namenjen dan blagoflovljena od zele dru-sliine s kupzam na pot poda.
« Lejta otroka ! — rezlie Jakob, kadar je kozhija odfhla — nafh ljubesnjivi Bog je Ka-trizo she prelkerbel ; oflanita le tudi vidva vedno dobra ino pofhtena otroka, in Bog bo tudi vaji prefkerbel, » Kmalo potem pifhe Katriza, de fe ji tam prav dobro godi, in de jo v refuizi imajo kakor laitniga otroka. Tega
fe ozhe s drushino neisrezheno vefeli ino Boga sa njegove dobrote livali.
V zhlovefhkim slavljenju fe vefelje ino shaloft, vedno verftita, kakor luzh ino fenza na podobah. Tudi Jakoba je to naletelo.
Neki dan pokriva Gafper hifho. Pade s Itrebe, ino C levo roko ino nogo slomi. Napol mertviga poberejo, in she menijo, de ga bo ta padez pod semljo fpravil. Zhes dolgo osdravi, ali vfe shive dni je oftal vef pohabljen ino fhantov (ali fhepaft,) de ni bil vezh sa kmezhko delo.
Jakoba je ref ferze bolelo, viditi fvojiga Gafhperja, ki mu je she per vfakim delu v roke legal, na enkrat tako pohabljeniga. » Pa Bog je tudi Ozhe reveshev; bo gotovo tudi sa Gafhperja fkerbel » fi. mifli, ino vsame hlapza.
Nektere leta fo pretekle, ino Jakob je bil smiraj vefel, def ravno ni bil Gafhper sa nobeno delo. Nefrezha pa ni nikoli vgnaua. Bog ga hozhe fhe enkrat fkufiti, preden ga k febi poklizhe. Kuga fe je njegov« shivine lotila. Govedo sa govedam mu zerkne, ino od dveh
konj mu le eden oftaue. Jakob terduo ino fla-novitno terpi, in fvoje saupanje v Boga ftavi ; vender To tolike nefre/.lie njegov shivot tako flabile , de je hudo sbolel.
Zhe je vezlii nefrezha Jakobovo hifho sa-dela, bolj fo fe fofedje vefelili. Lenza zelo vaf s denarjem obhodi mleka ali maila ifkaje , ali bila je ali s gerdimi beledami odpodeua, ali fo ji k vezhimu rekli, de np morejo pomagati; s bolnim ozhetam vred bi bila revna drushina lakot terpeti mogla, ko bi fq ne bila neka kme-tiza njih vfmilila, de jim je fkrivaj v fili po-magavala. Ali v pivnizi sdaj vefelje oshivi. Ser-dizu in Klopu je sdaj vol (ali bira) dofti bolj difhal, ker vidita Jakoba v revah.« Sdaj, fofedje!— sazhne £Serdiz — sdaj, sdaj vidite ozhitno, de je zhes Jakobove boshja fhiba perfhla. Ali vam nifim to smiraj pravil, de Bog le zhaka, potem pa hudobne bolj ojltro kasnuje ? Dva fofeda. Prav imafh, Serdiz! —
Sdaj perftopi ptujz v flabim plajfhi savit v pivnizo: « Kerzhmar? polizh vola! » — sakrizhi,
in fe sraven kmetov vfede--Kmetje ga pa
fhe ne pogledajo, in (Serdiz le naprej govori: « Kdor kolj pokorfhne ne fkasuje , ga Bog in zhlovek sanizhuje » — nam je fhlapa pod sobe
djal; sdaj fe vidi, kako mu Bog plazhuje ker fe je okoli grofa ino duhovnov tako pridno fli-nil, Lepo ga je oblagodaril, fe lohka hvali. Zhe ga Bog ne tepe, tako ne vem, kaj. — » Ne samerite , kaj je pa ta Jakob hudiga
ltoril, — mu ptujz v befedo feshe_ de ga
Bog, kakor pravite, tako hudo tepe? »
tSerdiz. Sadolti hudiga! On je vef soper naf, ino terdi s salo gofpofko ; sraven tega bi pa naf vboga fhlapa fhe rad sa norza imel; mi hozhemo v fvoji veri shiveti ino vmreti, ali on — plefhe, kakor mu jo grof ino fajmofhter gode ta. Sdaj pa ima, njegov prebrifan fin fi je roko ino nogo slomil, shivina mu je pozerkala, ino on fam vmira sdaj v nadlogi.
Ptujz. Mu bofte faj kakor dobri fofedje v revi pomagali ?
Serdiz. Kaj pa de — ko bi na pol mertev tukaj pred menoj leshal, ga ne pogledam.
Klop. Ino ko bi fe imel v vodi vtopiti, ga ne islezhem. Pa zhakajte le, de samishi, njegovi otrozi bodo fhe le fkufdi, sakaj naf je sa-fhpotval.
Ptujz. O vi trinoshki ( ali tiranfki) ljudje! Vaf to uzhi kerfhanfka ljubesin ?
tSerdiz. Aha! ta je tudi smed novitnikov
*
eden! Ja ja, to fle she pravi moshje, ki smiraj od ljubesni do blishniga klepetate. — Ino kratkim, kdo fe bo tukaj med naf mefhal? komur ni to prav, naj gre drugam pravize ifkat.
o Praviza fe bo tudi nafhla » _ rezhe
ptujz, ter gre urno is pivnize.
Klop. ( sa njim ) Ta mi je fbe le ta pravi. — Ko bi bil pofhten, bi fi ne bil tako obra-sa sakrival. Jaderno perfopi kerzhmar v' ifbo:
» Sofedje! — pravi _ lepo fte naredili! —
Ta ptujz je nafh grof. Ko fim mu na konja pomagal, fe mu plajfh rasgerne, in sagledam njegovo svesdo, ter ga koj fposnam. »
^erdiz. Maram sa grofa! to ima od fvoji-ga ogledovanja, de marfikterikrat refnizo pod nof dobi.
Klop. Sa ftran mene tudi, naj bo grof,
ali kaki drugi! _ Pernelite mi ga fhe en po-
lizh!
Drugi kmetje fe saporedama domu smu-sajo. K' sadnjim tudi 4Serdiz ino Klop vfa pijana domu grefla.
Per Jakobovih pa je bilo vedno shaloftni-fhi. Bolni ozhe fo smiraj bolj flabeli, ino otroka fta smiraj bolj jokala , Bili fo kot jagneta med volkovmi. Kodar fo pomilvanje ifkali, fo
fhkodoshelnoft nafhli, in nameft pomozhi pa nadloge, » Oh ljubi ozhe! — fta otroka javkala — Zhe naji vi sapuftite, kakfhina fe bo nama firotama godila? »
Ozhe. Ne jokajta otroka! Zhe vaji tudi jeft moram sapuftiti, bo vender Bog fhe vajin fkerb-ni ozhe. Jeft vama ne morem vezh pomagati, Bog me je hudo obifkal, ne morem vezh s po-ftelje. Pa to dela vfe Bosbja roka, otroka! Dobro vem, de vaji bodo ob nafhe lepe njivze ino ledine perpravili; zhe jih pa prodafta, fe bofta s Boshjo pomozlijo s denarmi, ki jih sanje potegneta, lohka preshivela.
Otroka. Ali ljubi ozhe! ni dufhe v' zeli vafi, de bi sa naji kaj marala; na to fva fbe otroka, ki fe na to ne umeva; kdo bo to ofker-bel?
Ozhe. Ne fkerbita sa to. Nafh gofpod grof fo dober gofpod, kolikorkrat fim le per njih bil, fo me vfelj na rame poterkali, in rekli: » Jakob, ti fi mi sveft podloshnik; zhe ti bo zhe-far treba, pridi k meni. » Njim potoshita, oni vama bodo gotovo pomagali.

ao
BOS mifllH II SAPUSTI
V' vfih revah upaj le v Boga,
On ti bo podelil, kar ti fvet ne da.
Vboga otroka fta ravno plakaje fvoje reve toshila, iuo Jakob ju je, kai je mogel, tola-shil, kar nekaj pred hifho sasvonzhika. Kako fe vboga drushinza sazhudi, ker vidi na dvori-fhu troje debelih gOved, iuo eniga konja; grofov hifhnik ftopi per ti prizhi v hilho h Jakobu ino rezhe:
Ljubi Jakob! moj gofpod giot te lepo po-sdravijo, in ti pofhlejo sdaj, ko je kuga minula, v plazhilo ljubesui ino sveftobe do — njih, nekaj goved, de sopet hlev napolnifh; ino malo perpomozh sa tvojo bolesin — mu poda nekaj slatili.
Bolni Jakob fe od vefelja sjoka. » Moj Bog! — sdihne, — ter flabe roke prot nebu povsdigue — moj Bog! nefkonzhna je tvoja dobrota ! poverni ti milimu grofu. _ Sahvalite
gofpod grofa, rezhe sdaj hifhniku, sahvalite jih v mojim in mojih otrok imenu, kakor samorete, O, jelt hozhem gotovo sa-nje profiti, kadar bom per Bogu ! »
Hifhnik. Jutre le bodo grof farni obifkali. She daiif bi bili perfhli, to de morajo tvoje fo-/ede saflifhati. S Bogam !
Otrozi sopet hlev fnashijo, ga s brinjam pokadijo, in peljajo va - nj lepo rejeno shivino.
» Lejta otroka! — fo potem ozhe djali, — Bog naf ne sapufti. On vsarne, pa sopet da. On je nafho Ratrizo prefkerbel, ino nam je sopet shivino dal,- tudi po moji fmerti vaji ne bo sapuftil. » Prihodni dan fo tudi ref gofpod grof perfhli s ^Serdizam ino Klopam vred. Per-jasno Jakoba posdravijo; Ter fe h fofedama obernejo : » Rozhno! proGta sdaj fvojiga fofe-da, de vama vfe ftorjene krivize odpufti. « (So-feda ftorita to. Jakob jima fvojo roko poda, ino rezlie s milim glafam : » Ljuba fofeda! s fer-
za vama vfe odpuilim! o_Potem fo grof oba
Jakobova otroka v fvoje narozhje vseli, ino jima rekli: » Vedita, jeft hozhem biti tirna o-trokama ozhe, in gorje tiftimu, ki fe bo pod-ftopil, jima ka.j shaliga ftoriti! « — (k fofedama ) tSvojo pervo dolshnolt ila ftorila; ali kasni, ki Cm jo vama napovedal, fe imata prezej podvrezhi. » — Jakob to Cifhavfhi vsdigne fvoje roke, in pravi lihama: » ProCm, persane-Cte jima! c
Naj bo tedaj_rezhejo grof .— na profh-
njo mojiga ljubiga Jakoba vama je kasin ( ali fbtrafinga ) odpufhena. Pa ne bodita v prihod-no vezh tako nevfmiljena, krotita fvojo vpor-noft, dokler fhe vtegneta; zhe ne, vaji bo nni fodnik kasnal, ki fe ne da vezh fprofiti. » — tSofeda fe na zelimu shivotu kot liftje trefeta, pobefita ozhi, ino grefta oframotena domu. Kadar fta odfhla, rezhe Jakob: » Miloftljivi Go-fpod! kako fim jeft tako miloft saflushil ? Bog oblagoflovi ino oblagodari Vafino Vafho hifho!«
Grof. Taki sveft podloshnik, kakor fi ti, je she sdavno vfo pomozh saflushil. Vpokoji fe, ino ne beli fi glave sa ftran fvojih otrok; jeft hozhem vfe shive dni sa-nju fkerbeti. — S Bogam ! ju-tre fe sopet vidiva.;— To rekozh podajo Jakobu roko, ino grejo is ifbe.
Jakob. Oh! sdaj fim sopet frezhen ozhe ! Otroka, sahvalita Boga, molita sa nafhiga mi-liga dobrotnika. O! sdaj rad vmerjem,- li ljubo Katrizo bi rad fhe enkrat vidil. Pa — faj je tudi ona pod boshjo brambo, kakor mi vfi, ino pod boshjo brambo biti je dobro, otroka!
Hozhefh frezhne fmerti vmreti,
Morafh vfelj pofhteno sli'veti.
Jakob je vfaki hip flabeji prihajal, zhutil je, de bo mogel kmala vmreti; fpovedal fe je, ino s popotnizo v vezhno shivljenje okrepzhal,, fhe V fveto olje fo ga gofpod fajmofhter djali. Tretji dan po prijetihfvetih 4Sakramentih fe je pofebno flabo obzhutil,- na njigove profhnje pridejo sopet gofpod fajmofhter k njemu, ino zeli dan nefo vezh od njegove poftelje odflo-pili. Brali fo mu is fvetiga pifma, s otrokama vred fo sa vmirajozhiga ozheta molili, ino ga to-lashili do sadnjiga diha.
She ga je fmertni pot obdajal, ko pridejo sopet gofpod grof k njemu, biftro fe fhe na-nje osre, iš ferzhne hvaleshnofti, ker govoriti Vezh ni mogel.
Samo ozhi in roke je fhe vzhafi prot nebu po-vsdignil, kakor bi hotel rezhi: «OzheIv tvoje roke isrozhim fvojo dufho! » Kmalo potem je pojemal ino v fhtertali ( ali firkelzi ) ure je frezhno ino mirno v molitvi gofpod fajmofhtra ino zele dmshine v Gofpodu safpal.
Shaloftna otroka zhes mertviga ozlieta padeta, ino ga s fvojimi folsmi mozhita. Gofpod grof fo bili per lepi Jakobovi fraerti tako ganjeni,
de fo folse tozhili. » V refnizi — pravijo_
lepo je pravizhniga shivljenje, fmert pa fhe lep-fbi! » — « In fhe lepfhi ino zhaftitljivfhi bo enkrat njegovo vftajenje; » — mu gofpod faj-mofhter v befedo feshejo.
Potem fta tolashila shaloftna otroka, ino gofpod grof ju sopet sagotovijo, de hozhejo sa naprej jima ozhe biti.
Dva dni potem fo Jakobovo pogrebfhino obhajali,
She je bil mertvafhki krish pred hifho, otroka fta na vef glaf milo jokala, she fo bili s trugo na dvorifhu, kar kozhija perderzhi. Devi-za po fvatovfko ovenzhana fkozhi s nje ino sav-pije: « Stojte, pogrebzi, stojte! — Oh Jesuf, tu nefejo mojiga ozheta ! » — « Katriza ! pre-ljubesnjiva feftra! oh! mi fmo nefrezhni otrozi!»
_ fta ji Gafhper ino Lenza nafproti vpila,
ino fta fhe britkejfhi jela jokati, « Katriza je!»— fheptajo okoliftojezhi. » — « Jeft moram fhe vidi ti fvojiga ozheta! » — vpije Katriza. Mogli fo trugo doli djati, ino jo odpreli, defi ravno fo fe ji pogrebzi ftavili. S folsmi v ozheh ku-
fhuje fvojiga ozheta, fi vsame venez is glave, ino ga da s ozhetara pokopati. S veliko filo fo jo od odra odtergali, ino trugo sopet sabili. Ona 11 pa hitro namefti venza s zhemim sa-grinjalam ( ali pajzholanam ) glavo pokrije, ino fprejmi merlizha h grobu.
» Oh, ljuba Katriza! tako lepo fo vmerli, kakor fvetnik—ji pravita brat in feftra, ko is zerk-
ve na mertvifhe gredo _ sadnjo nro C nifo
drugiga fhe vofhili kot to.- O de bi le fvojo ljubo Katrizo Jhe enkrat viditi mogel! »
Katriza. Oh, jeft nefrezhna! de nifim dobila ozhetoviga blagoflova!!
Ko fo ozheta pokopali, ino pogrebzi fe vfi domu vernili, oftanejo oni fhe dolgo na grobu klezhe, rofijo gomilo s fvojimi folsami, ino molijo sa rajnkiga. Domu grede fe le od ozhetovih sadnijh befed, od (njegove ljubesni ino velikih od njega prejetih dobrot pogovarjajo, ino per vfakim novim fpominu jim fhe bolj folse te-zhejo.
» Oh jeft nefrezhna nevefta! — sdihne
Katriza, ko domu pridejo_de moram 7 per-
vizh sopet ozhetovo hiflio viditi, ino ne naiti ozheta ! oh ! to mi moje nar vezhi vefelja kali!»
Brat in feftra. No, faj povej nama, kako
3
£i tako hitro nevefta ? — Ali Katriza ni mogla od velike shalofti ino ihtenja govoriti. Ko fe je pa sopet savedla, in nekaj vtolashila, pravi: « Vefta, moja dobrotnika fta imela eno famo hzherko : (She ta jima je pred tremi mefzi v-merla, ino potem fta mi fvojo hifho s vfim premoshenjam vred isrozhila, ino eden s njune shlahte je moj shenin. Oh, to vefelje Cim hotla domu neposabljivimu ozhetu prinefli! » — Per teh befedah fe sazhnejo sopet ihtiti ino plakati, ter fe le zhes dolgo sopet vtolashijo. Sdaj ji povefta Gafhper ino Lenza nefrezhe sadnjiga mefza, in kako fe ju je Bog vfinilil, ki jima je v gofpod grofu drugiga ozheta po-Oal.
Prihodni dan grejo sopet fkupej na ozhetov grob, ino molijo jokaje, kakor poprejfhni dan. Od tod gredo v grad fe gofpod grofu sahvalit sa vfe jim ftorjene dobrote, ino ga profit, de bi jih tudi sa naprej ne sapuftil. Gofpod grof fo jih miloftljivo fprejeli, ter jima sopet obljubili, de liozhejo po ozhetovo sa-nju fkerbeti; in bili fo tudi mosh befeda. Gafhperja fo h febi vseli. Ker je snal dobro pifati ino razliu-nati (ali rajtati,) ino fhe v drugih rezheh snaj-den je imel perloshnoft, fe per mladih gofpo-
dizhili fhe vezh nauzhiti. V kratkim je tako dalezh prinefel, de je snal v grofovi kanzlii prepifavati, ino tako je bil fhantovi (bromov) Gafhper sa vfe fvoje shive dni dobro perfker-bljen.
Lenza je zhes nekaj zliafa s pomozhjo gofpod grofa ozhetovi delesh ali erbfhino dobila. In to pifhejozhimu mi pravijo: De fta Gafhper in Lenza vzherej v Kovarno odfhla, ker bo Katriza pojutrifhnim fvatovfhino imela.
Zhe te ravno fila veshe,
Bod' pravizhen, o kriftjan! Bog ti bo she slahzhal teshe, In li plazhal sadnji dan.
(Se ti bo hudobni vftavljal,
Te bo fkufhal v mresho vjet'. Se bo uftil, te opravljal, Bog te vari mu verjet'.
(Se od tebe vfe pomika, Zhe te zel fvet sapufti, Bog ti pofhlje pomozhnika, Ki ti ferze svefeli.
n. mmm ratm&i.
fjernej, vertnar v nekim velikim meftu, je bil sa nar urnifliiga v zeli okolizi posnan. Perdelal je lepfhi ino tudi debelejfhi fad, kakor vfi drugi vertnarji tiftiga mefta. Vfi imenitni gofpodje fo fe na fvojib obedab s njegovimi bre-fkvami bahali. Ni mu bilo treba dinj na terg pofhi-Ijati, she tam na gredizah fo bile prodane; fhe zelo po slatih fo mu jih plazhevali.
Zliaft, ktero fi je s fvojim delam perdobil, ino velik dobizhek fta ga fhe bolj k pridnofti v vertnarftvu spodbadala. Ker je bil bogat ino slo delaven, fe je tudi dobro oshenil. Njegova nevefta je bila Anza, mlado dekle is fofefke, lepih liz pa fhe lepfhi dufhe.
Pervo leto njuniga sakona je bilo prav frezhno. Anza je fvojimu moshu v vertu pomagala; sa to fo fe vertni perdelki dofti bolj isfhli (ali ralali, ) kot druge leta.
K Jernejevi nefrezhi pa je tik njegove hi-fhe drug vertnar ftanoval, ki fo mu Gregor rekli; ta je vfako jutro v kerzhmo ( ali ofhiarijo ) fhel, ino fhe le na nozh domu prifhel. Gregorjevo vefelo ferze je Jerneja sapeljalo, de ga je v kratkim jel pofnemati. Spervizh ga je v
kerzhmi le obifkoval, de fe je s njim od vcrt-narftva pogovarjal; krnalo pa slie v fvojim vertu ni od drugiga s njim govoril, kakor od vina. — Anza je nad tim fpreinenjenjam fvojiga mosha fkrivaj sdihovala ino folse tozhila. Ker ni bila fhe sadofti v vertnarftvu suzhena, de bi bila samogla perilikovze ( ali fhpalirje) farna prav glefhtati, je mogla doftikrat po-nj v kerzhmo iti, de ga je od vina doma k delu perklizala. Pa jemnajta ! boljfhi bi bilo, ko bi fe ne bil dela lotil. Nikoli ni drevefa zepil, de bi ne bil pijan. Resal je s krojzam ( ali krivazhem) veje, kakor fe mu je namerilo. Bres raslozhka je lepe fadovite mladike, kakor nerodovite odraflike prozh kleftil. In tako fe je sgodilo, de je na ti-ftih lepih brefkvah, kir ni bilo pretezhene leta li ene mladike bres fadii, vfe polno prašnih odraftikov ftalo. Zhe je bolj vert pojemal, bolj fe je v Jerneju vefelje do pijanzhevanja vne-malo. Njegovo fadje, njegovo fozhivje ino ohrovt je vfo fvojo zeno sgubilo; in ker mu je smi-raj bolj smanjkovalo, s zhimur bi fvojo gerdo ftraft pafil, je sazhenjal saporedama orodje, obleko ino perilo prodajati. In, kaj menite, je na sadnje fhe pozhel ? — Ker je ravno ujego-
va shena nekaj grosdja prodajat nefla, gre, ino *
3o
proda is hifhe vie orodje, kar ga je fhe bilo, de bi sa te denarje s Gregorjem pil.
Tu je vboga Anza f be le oitermela, kadar domu pride, ter hifho prašno najde! De je oboshala, jo fhe ni tolikajn peklo. Veliko vezh jo je bolelo, viditi fvojiga mosha nad ftrafhnim bresnam pogubljenja, ino fheft mefizov ftaro dete, ktero le shaloft in reva zhaka.
Kdo bi pa rekel, de je ravno to deta fvojiga ozheta od pogube refhilo? -t ■—Jernej per-ropota svezher domu, fe roti ino perdufhuje, fe vfede sa miso, fe na-njo s komolzam nafloni, ino terja vezherjo. Anza mu poda velik nosh, ino poloshi pred-nj s ruto pogernjen kofh.
Jernej ga naglo odkrije_pa jomeue! kako ofter-
mi, ker sagleda v kofhu fvoje dete mirno fpati, — Tu jej, mu rezhe Anza, to je vfe, kar fhe imam; ti (1 temu detetu ozha, torej imafh ve-
zhi pravizo do njega, kakor lakota_vmori ga,
nevfmiljenz! ino fnej ga, de ga lakota ne bo
konzhala. _ Jernej le llermi, in kar befedize
ni is njega, ter le v dete gleda. Na sadnje ga pa fsrzhna shaloft premaga, ftrafhno sazhne vpiti ino — britke folse tozhiti. Naglo vftane is sa mise, fe sheni okoli vratu oklene, jo profi sa odpufhanje, ino ji obljubi, de fe hozhe pobolj-
fhati. Kar je tudi v refnizi ftoril. Njegov taft, ki ga dolgo she vezh viditi ni hotel, ko sa to njegovo poboljfhanje sve, mu dovolj denarjev pofodi, de fe je mogel sopet vertnarllva lotiti. Jernej je to perpomozh dobro obernil, ino kmalo mu je vert sopet tako dobro rodil, kakor poprej, dokler fhe ni pijanzheval. Delaven ino marljiv je doshivel frezhno ftaroft, bil je frezhen mosh ino dober ozha.
To pergodbo je potlej vezhkrat fvojimu od-rafhenimu finu sdihovaje perpovedoval, ino ga pofhteno shiveti opominjal; in to opominovanje je Gna tako navdalo, de ni nizh bolj zhertil, kot pijanzhevanje ino poftopanje, ino je tudi vfe fvoje shive dni tresno ino delavno shivel.
Var' fe, zhlovek! poftopanja,
In ogibaj fe p'janzh'vanja, Delaven in tresen bod',
De bo s te teboj vGh gofpod!
m. 3MIZ B1E0M. »
MJogat mosh, Blashen po imenu, jaha nekiga dne is fvoje priftave domu. Ker pride do pokopalifha neke vafi, flifhi v njegovim ob-sidju mil glaf; ufmiljeni mosh fe vftavi, fkozhi s konja, ga fvojimu flushabniku, ki je sa njim jesdaril, da, de naj ga podershi ia gre na pa-kopalifhe gledat, kaj de je P In pole! konez britofa sagleda otroka na gomili leshali, ki fe milo joka, Blashen fe mu perjasno blislia, ter ga vprafha: Kaj delafh tukaj moj otrok P
Otrok. tSvojo mater klizhem. Vzheraj fo jih fem poloshili, pa aozhejo fhe vftati. Blashen. Bleso fo umerli, kaj ne P Otrok. Pravijo tako, de fo umerli, pa jeft ne morem tega verjeti. Undan fo bili fhe prav sdravi, ki fo me k fofedi Shushevki peljali. Rekli fo mi, do bodo po me perfhli, pa jih ni bilo nasaj. Moj ozha fo tudi s doma fhli; in jih niCm vezh vidil.
Blashen. Ti pravifh, de fo tvoj ozha s doma fhli, kam neki P
Otrok. I kaj jeft vem, kam fo fhli P Blashen. Kje pa ti sdaj ftanujefh P Otrok. Per fofedi Shushevki, ino per nji
bom, dokler pridejo mati po me, kakor fo mi obljubili. Ref, ljubim fvojo fofedo Sliushevko, pa fhe veliko bolj fvojo mater, ki fo tu noter v jami. O mati! mati! sakaj fpite tako dolgo ? kdaj bolle vftali ?
Blashen. Salionj jih kljzhefh, revfhe! jih ne bofh nikoli vezh sbudil.
Otrok. Bom pa tudi jeft tukaj leshal, ino per njih fpal. Oh ! fim jih vidil, kadar fo jih vunkej nefli; Kako fo bili bledi, ino mers-li! — Ja, tukaj hozhem leshati, ino per njih fpati.
Blashen fe ni mogel vezh fols sdershati; k otroku fe perpogne, ga ferzhno objame, ter pravi: Kako ti je ime, ljubi moj ?
Otrok. Kadar fim dober, mi pravijo Jakez, kadar Gm pa poreden, Jak6n.
Blashen. Ali me hozhefh h Shushevki peljati ?
Otrok. O sakaj ne ? prav rad, gofpod! — ,Se vsdigne, in tezhe pred Blashenam, kar more, ter ga perpelja h Shushevki. Ta fa pre-ftrafhi, viditi tega gofpoda s Jakizam priti. Blashen pa jo ni hotel preftrafhiti, ampak ji le pove, kako je otroka dobil, kako fe mn je t ferze ufmilil, ter jo profi, de bi mu fhe kaj
vezli od ftarifhev tega otroka povedala. Na to mu Shuslievka sraven febe perljudno ftol ponudi, pa sazhne praviti j
» Ozha tega otroka je mlad, delaven zliev-ljar ( ali f hufhtar) lepe poftave, ki tu v fofefki ftanuje; njegova fpruga je bila prav sala, pa bolebua slieniza, delavna itjo varzhna gofpo-dinja, kakor on. Sedem let fta mirno v sakonu sRivela, in k njuni frezhi ni drngiga, kakor premoshenja manjkalo. Ali Julian — tako je njemu ime — ni drugiga imel, kakor fvoje rokodelftvo ( ali antverh); Magdalena pa, njegova pridna shena, ker je bila firota, ni druge dote h bifhi prinefla, kakor neke goldinarje, ki jih je per nekimu fajmofhtru perflushila. S tem denar jam fta 11 nakupila- pofteljo, nekaj hifhniga orodja, ino malo ufnja sa delo. Deli ravno nifta bila premoshna, fta G vender v pervih letih sakona s delam ino varzhnoftjo toliko vfaki dan perhranila, de fta pofhteno shivela. Kadar jima je pa Bog otroka dal, fe ju je tudi reva lotila. Pa fhe vfe to bi bila lohka prenefla, ko bi ju druge nefrezhe ne bile sadele. Uboga Magdalena, ki je zelo poletje na polju ko na-jemniza delala, de bi C bila kaj perflushila, sboli od truda ino flabofti, in leshi zelo jefen
jno simo bolna. Sdravila fo bile drage, ino Ju-lian G je malo vezli perflushil, ker mu je dela sazhelo smanjkovati; vG fo fe bali, de bi jim flabo vftregel, ker je bila sliena bolna. Magdalena osdravi Gzer, pa njuna nadloga ni bila fhe vgnana. Sdaj je bilo fhe le treba lekar-nika ( ah apotekarja ) ino sdravnika plazhati. Ker je bil Julian bres dela, in tudi Magdalene ni hotel nobeden vezh najeti, ker jo je bolesin filno ollabila; nefta denarjev imela, mogla fta fe tedaj sadolshiti. Dolg je bil lohka ftorjen ; to de kako denarje poverniti, ker ni bilo nobe-niga saflushka ? Od kod denarje vseti mito sa ftanovanje plazhati ?
» Nikoli nefta fvoje revfhine tako v shivo obzhutila, kakor ravno takrat.
Doftikrat fta mogla ftradati, ker ne kofzhi-ka kruha v hif hi ni bilo de bi ga bjla otroku podala. » —
Per te befedah fe Jakez v kot fkrije, in fe sazhne ihtiti. —
» Pa to ni bila fhe njuna nar vezhi ne-frezha. Neufmiljeni mosh, v zhigar hifhi fta prebivala, vidi, de jima je nemogozhe mito plazhati, sliuga tedaj Julianu, de ga bo sapreti dal, ako ne plazha. ProGla fta ga, de naj ju
do blishne shetve pozhaka, kir C bofta na polju s delani kaj perflushila: ali neufmiljenza ferze nJTo ne profhnje ne folse omezhile, de fi je ravno nar bogatejfhi felan v vafibil. S veliko Glo jima da fhe meGz odloga, ter fe perdufhi, de ju bo na boben ( ali kant ) djal, ino Juliana v jezho pahnil, ako mu do tiftikrat yfiga dolga ne spla-zhata. Odfihmal je bilo tako terpljenje ino javk v nju hifhi, de bi fe bila mogla kamnu ufmi-liti. Oh, kaj miflite gofpod! kako je meni ferze pokalo, ker Hm pofbtena fofeda v takih ftifkah
vidila, pa jima nifim mogla pomagati!_tSama
fim fhla enkrat nju hifhniga gofpodarja ufmiljenja ino potrpljenja profit. Djala Cm mu, de mu, ako je potreba,fvojo bajtizo sa-nju saftavim, kar je vfe moje premoshenje. Pa yfe to ni nizh pomagalo.»Tifi ravno taka berazhiza, kakor una dva,— mi je odgovoril —; taka le je, zhe fe taka derhal pod ftreho vsame! » — Oh, gofpod! kako me je to T ferze sbodlo; pa poterpe-shljivo Cm tudi to preuefla, de bi ga ne bila fhe bolj raskazhila ; veliko bolj pa me je fhe bolelo, de Gm uboga vdova, ki nifim dobrima zhlovekama pomagati samogla. Koliko dobriga bi lohka bogatinzi ftorili, ko bi imeli tako u-fmiljeno ferze, kakor mi uboshzi! — De vam
pa daljej povem ; predvzheranjim mi perpelja Magdalena, kakor je Lila njena navada, fvojiga otroka, de bi ga do vezhera tukaj varovala, ker je hotla v blishnjo vaf h tkavzu po preje iti, de bi fi s predenjam kaj perflushila, ter fvoje dolge loshej poplazhala. Jeft fim otroka, ki ga prav rada imam, s vefeljam fprejela. Sa odhodnjo ga Magdalena fhe objame, kakor de bi fe ji sdelo, de ga ne bo nikoli vezh vidila. O! fe mi sdi, kakor de bi jo fhe sdaj vidila. ^olse fo ji ozhi šalile. Ne jokaj, Jakez, je dja-la, faj bom kmalo sopet doma, in bom po te prifhla. Roko mi je podala, sahvalila me je, de ji vfelej otroka varujem, ter ga fhe enkrat objame, ino gre.
Kmalo potem, ko odide, saflifhim ropot v nje hifhi; pa fi miflim, de fe je kaka na sid flabo naflonjena butara derv savalila, sato fe fhe oserla nifim, kaj de je saropotalo. Kadar pa she temna nozh napozhi, in je vender fhe ni nasaj bilo, grem tje v nje hifho gledat, ker fi miOim, de je morde fvojo prejo pred, ko bi po otroka perfhla domu s hranit nefla.
Najdem duri odperte, ftopim v hifho.......
Bog! kako oftermim, ker vidim Magdaleno sra-ven gredi (ali lojtre ) mertvo leshati. V temu
ftermenju iiifim vedila, kaj pozheti. ,Skufhala
Srn jo vsdigniti, de bi fe sopet savedla _ pa
saftouj ! Perklizhem sdravnika ; ta ji pofblata ziplo (ali ferzhao sililo ), pomaja glavo, in pofhle prezej po shupana. Kadar fhe ta pride, premifhljujeta, kako fe je neki mogla vbiti, ter fta najdla, de je mogla kmalo po padzu vmreti, ali pa de je v omedlevzi dufho Bogu isrozhila, ker ni mogla na pomozh klizati. Jeft Cm pa koj vidila, kako bi fe snalo to pergoditi. Doma je bila fhla, hotla je na kafhto po shakelj iti, de bi v njemu preje prenefla; ker je pa imela fhe folsne ozhi, ni prav vidila, kam de noge ftavi; kadar je tedaj hotla sopet doli iti, je nogo pre-nisko djala, torej s glavo na tla padla. Shakelj ki je sraven nje bil, mi je to dovolj prizhal. Med tioi je pa shupan vkasal, koj drugi dan. merlizha bres vfih fheg konee mertvifha pokopati, ter je djal, de bo fkufhal svediti, kam de je Julian prefhel. Jeft Cm fe mu ponudila, de otroka h febi vsamem, deflih fe komaj famo febe preshivimj ker C miflim: » Dobrotljivi Bog ve, de Cm vboga vdova; zhe mi tedaj otroka isrozhi, bo tudi sa-nj fkerbel. »
Dobra shena, odgovori Blashen; vi fte dofti dobriga ti revni drushini skasali!
Shushevka. Nifim florila, kot fvojo dolshnoft. Saj fmo sa to na fvetu, de fi eden drugimu pomagamo. Jeft menim, de ne morem Bogu nizh bolj prijetniga ftorili, de fe mu ne morem drugazhi sa vfe od njega do sdaj prejete dobrote bolj sahvaliti, kakor de fvojim revnim fofe-dam po mozhi perpomorem. Oh, de bi jima bila le fhe bolj pomagati samogla! todc nimam drugiga na fvetu, kakor tole bajtizo, vertizh, kir mi malo ohrovta srafe, in kar fi s delam per-flushim. Ofem let fim she vdova, in vender Cm fe s tem do sdaj smiraj pofhteno preshivila, ter v Boga saupam, de bo do sadnje ure fhe smiraj sa me po ozhetovo fkerbel.
Blashen. Zhe pa tega otroka obdershite, vaf bo njegovo srejenje dofti ftalo, dokler fi bo fam samogel fvoj kruh flushiti.
Shushevka. Skuf hala jo bom tako obrazhati, de bo tudi sa-nj vfelej dovolj. tSvoj sadnji kof-zhik kruha hozhem s njim deljiti.
Blashen. Kako ga bolte pa oblazhili ?
Shushevka. Sa obleko bo pa Bog fkerbel, ki fenosheti s travo ino zvetizami saljfha, ino drevefa s liftjam oblazhi. Dal mi je roke de fkivam ino predem, s tem bom vbogo firoto oblazhila. Ni treba
Temu lazhnimu hoditi.
Kdor sna delat' in moliti.
Blashen. Ali fte terdno fklenili, Jakiza per febi obdershati?
Shushevka. Ja, gofpod. Jsft bi ne mogla vezh shiveti, ko bi to mlado firotizo s hifhe odpodila, ali ko bi jo v kako firotifhnizo poflala.
Blashen. £Ste mu ( bleso ) mar v shlabti ?
Shushevka: O kaj fhe! nizh drugiga me aa - nj ne veshe, kakor fofefka ljubesin.
Blashen. In mene veshe na vaju oba ker-fhanfka ljubesin. Satorej bi ne mogel viditi, de bi vi farni sa Croto fkerbeli, ker je Bog meni vezh premosheuja podelil, kakor vam. Isrozhite meni Jakiza, de bom sa njigovo srejenje fker-bel; ker fta C pa she tako vajena vkupej biti, vaji hozhem obadva v fvoj grad vseti, in jeft bom vaji prefkerbel. ^ofebno pa fte £i vi s fvojo dobroferzhnoftjo ino vfmiljenjam do te revne drushine she sdavno vezhi plazhilo sa-flushili. Prodajte torej fvoj vertizh ino to bajti-ro, ino pridita k meni. Dokler bofta shiva, vaji hozhem preshiviti.
Shushevka ( ga milo pogledaje ) Profim,
ne sameriie mi, gofpod! v vafho ponudbo ne morem prevoljiti.
Blashen. Sakaj ne ?
Shushevka. She sa tega voljo ne, ker ne bi hotla kraj sapuftiti, kir fim [rojena, in kir she toliko let shivim; tudi bi fe na fhum po-flopja ne mogla navaditi, ino v fredi toliko ljudi bi fe ne snala vefti, Nifim vajena na mir, pa fhe manj na fladkarije; bi koj obolela, ko bi ne imela nizh vezh dela, ali ko bi boljfhi sazliela jedaii, kot po navadi. Puftite me torej s malim Jakizam v moji kozhi ( ali bajti.) Nimam otrok, bo pa mi jih Jakez nameftil; ino to malo, kar imam, bo tudi njemu v prid.
Blashen. Naj bo tedaj, kakor vi bozhete,-jeft vaf nozhem s fvojimi dobrotami shaliti; puftim ga vam, ker fta fi tako dobra prijatla. Povejte mu vezhkrat od mene, de hozhem biti sa naprej njegov ozha, ino vi bodite mu mati. Vfa-ki mefiz vama bom pofhiljal, zhefarkoli bofta potrebovala; doftikrat vaji bom tudi fam obifkal, in vaji ovefeloval.
Kako dober je Bog! Kjer je nar vezhi reva, je nar blishej s fvojo pomozhjo:
*
Hval' Boga, terpezha dufha ! — Zhe te tud' vfe sapufti,
Bog te vender ne sapufha, (She sa frote on fkerbl.
XV. SVESTI Sil » >
4Spofiituj fvojiga ozheta ino fvojo mater, ta je perva sapoved, ktera ima obljubo, de ti bo dobro, in de dolgo shivifh. Efesh. 6, 2. 3.
Okoli tausbent let pred Kriftufovim rojft-vain fo Greki imenitno mefto v' Asii, Trojo s" imeuam, obfedli, (i jo v' defetih letih ofvoji-li, ino sashgali. Lohka fi je mifliti, kakfhna fe je mogla vbogim mefhzhanam goditi, ker fo fovrashnikam v' roke padli. Veliko jih je ali ogenj pokonzhal, ali pa fovrashni mezh pomoril, fhe vezh jih je pa pobegnilo. Vender jih je fhe dofti tudi v* mefti oftalo, pofebno ftarih ljudi, ki C nifo vedili pomagati. Teh fe je pa fhe zlo ofhabni premagaviz vfmilil: vaj vodi sa-povejo fvojim vojfhakam, de naj jenjajo ropati ino morili; napovejo zelimu meftu, de naj le vfaki, kdor hozhe ino kamor hozhe, pobegne, in feboj vsame, kar ima nar drashjiga, to de le eno rezh, ne vezh.
S' vefeljam fo Trojanzi sdaj vkup grabli, kar fo mogli, ino jo tako is mefta potegnili, ker fe jim nobeden ni vezh v' bran ftavil.
Enej slilalitin Trojaniz, ko je to dovoljenje svedil, popade, kar mu je bilo nar drashjiga
_ fvojiga ozheta, ki od ftarofti ni mogel vezh
hoditi, ga safadi na fvoje fhiroke plezha, ino beshi s' to butaro obteshen is mella; ker fe je bal, de bi mu ozha v' ognji ne vmerli. Greke, ki fo to vidili, Enejeva ljubesen do fvojiga ozheta lako mozhno gane, de mu dovoljijo, vfe fvoje premoshenje, kar ga fhe ni sgorelo, is mefta isnelli.
Tako je Enej, ki je bil pagan ( ali ajd ) fvojiga ozheta ljubil, ino oframoti marfiktere K.riftjane, kteri, ne de bi fvojim ftarfhem v' G-li pomagali, jih fhe le sanizhujejo, in jim njih ftare dni grene,
v. mmmmm.
Ok 6, ki ozheta saframuje, in porod fvoje matere sanizhuje, naj od potokov krokarji isklju-vajo, ino mlade poftojne fued(5, Prip. 3o, 17.
Gerdesh, kteri fvoje ftare in revne ftarifhe sanizhujefh, saframujefh, in jih spod ftrehe po-
difh, poilufhaj, kako v' fvojih revah flabi ozha sdihujejo:
Oh ftrafhna nozh! mras me mori, in ne najdem savetja, de hi fe vetram ino mrasu branil, nimam poftelje, de bi fvoje oterpnjene ude ogrel. tStar Cm, ino mozhi fo me sapuftile. Nevfmiljen fin! ta mifel me vmori. Nevfmiljen fin ! jeft Cm te sredil, jeft Cm sa te fkerbel v' bolesnih tvojih otrozhjih let. Ker Cm te v' bo-lezhinah vidil, fo moje folse na tvoje liza padale. Oh! tiftikrat C me ljubil, ino me tolashil: » Ozha, sakaj fe jokate? faj nifim vezh bolan, ne bodite shaloftni, lejte me, kako Cm sdrav. « Vsdignil fi fe na pofteljizi, s' rozhizo fi po mojih lafeh igral; rekel fi mi: ne plakajte savolj mene, faj fim sdrav ; in ko fi to sgovoril, fo te flabofti sopet obfhle. Govoriti fi hotel, pa nifi mogel. Ker fi pa osdravil, fi rafil, ino mozhan prihajal. Menil fim revesh, de bofh podpora moje ftarofti; vfe fvoje dni fim fe sa te trudil: ti me pa sdaj s hifhe na veter ino v' fneg po-difh. » Ne moreva vezh vkupej shiveti, Ozha ! » fi mi v' fvoji togoti djal.
In sakaj ne, moj fin ? kaj fim ti ftoril ? — H' zhednofti fim te vabil, to je moja pregreha. Ker fim vidil, de moje premoshenje, kar fim
fi ga s' kervavimi shuli v' fheftdefetih letah perdobil, in kteriga fim s' vefeljam tebi isro-zhil, de bi te ofrezhil, tako neporedno saprav-ljafh, ki fim ti bresen kasal, y' kterim ho-zhefh vtoniti, . . Bog mi je prizha, de fim bolj sa te, ko sa fe fkerbel. Ali nifim sadofti dolgo molzhal, ker te nifim hotel shaliti? Pa mojiga molzhanja in mojih fkrivnih ftokov nifi umel. Mogel Cm tedaj govoriti; mogel fim spet ozhe-tovfke pravize poprijeti.
Pa ljubesnjivo fim te fhe fvaril; pravil fim ti, kako fi fvojo mater prerano pod semljo spravil, ker fi jo s* fvojim hudobnim sadershanjam shalil. Djal fim ti, de bofh tudi mene, ako fe ne poboljfhafh, vmoril. Kasal fim ti fvoje od toliko sa te prelitih folsa vpadene liza; kasal fim ti fvoje od sbalofti in velike britkoili po konzi ftojezhe five lafe. Stegnil fim prot tebi fvoje roke, de bi te na fvoje perfi pertifnil. Na kolena bi bil pred te padel, ko bi tako slo ponisha-ni ozha samogel tvoje ferze omezhiti.
Ino ti, moj fin ... . naka fhe ne morem verjeti L., ti fi mi shugaje proti ftal? Tvoja nevf-miljena roka me je is hifhe funila, je duri sa menoj sapahnila ? — Moj fin! ali mi ti to fto-rifh? — Vezh nifi moj fin! — Sakaj pa ob-
tSprejmiti te hozhem, de bom tvojo mater fposnal, ki pravifh, de jih ferzhno ljubifh.
O is zeliga ferza ljubim fvojo mater, per ti prizhi hzhi odgovori, sato tudi fleherni dan Boga profim, de bi fhe dolgo shiveli. Nizh C bolj ne vofhim, kakor de bi jim samogla fvojo ljubesia v' delih skasovati.
Pri teh befedah prideta do vboge bajtize. Kralj perveshe fvojiga konja k' plotu, ter gre s' hzherjo v' ifbo k* materi, ktero je she na durih milo ftokati flifhal.
Mati leshe na flamnati poflelji, farno revno vajkfhenzo imajo sa podglavje. Malo perprave vidi okoli febe, vfe kashe vboshtvo ino potrebo. Bledo oblizbje ftare ino beteshne matere mu ferze gane.
Hzhi ftopi urno k' bolni materi, in jim rezhe.*
Ljuba mati! tukaj fo ptuj gofpod, ki fim jim pili dala; vaf hozhejo viditi ino fposnati.
Kralj fe perblisha k' poftelji, ftaro mater ljudomilo posdravi, ter pravi s jSe mi fmilite, ljuba mati, de fte bolni 1
Bolj me ftaroft flabi, kakor bolesin, mu mati s' tihim glafam odgovore, veliko bolj revna bi bila, ko bi ne imela dobro hzherka; ona G vedno persadeva, in vfe fkufha mi moj ftan
slajlhati, ino moje bolezhine potolashiti. Ali mi bofte verjeli shlahini gofpod, nozh in dan moja ljuba hzlii dela, le njeni veliki marljivofti fe moram sa Bogam sabvaliti, de fhe shivim. Do-brotljivi Bog da tek njenim trudu, naj ji tudi plazlia otrofliko ljubesen, katero mi skasuje. To govorjenje je kralja tako ganilo, de fo ga folse pofilile, ter rezhe ; Dobra bzhi, ali bi ne botla s' menoj v' ^tokholm (*) priti, de ti jeft tam tvojo dobrovoljnoft plazbam, ino te sa vfelej ofrezhim ?
To fe ne sgodi po nobeni zeni, sblabtni gofj od, pravi dekle, in ko bi vi fhe tako dobro s' menoj miflili. Svoje matere ne sapuftim, de bi G. ravno v' ^tokholmu imela kraljiza biti, tako ne.
Kralj fe njenim odkritim odgovoru pofmeja, ter rezhe :
Ljubi otrok, faj te nozhem od tvoje matere lozhiti, ne; temuzli le tvojo otrofliko ljubesin hozhem poplazhati: vsemi to mofhno, in ftresi fvoji materi sniiraj svefto do sadnje ure.
Dekle pa fe je branilo mofhno vseti. Nizh
(*) tStokholm je poglavitno melto tShvedije, kjer po navacfi kralj ftanuje.
fe ne boj, ji rezhe kralj ljubesnjivo, jeft ti ho-zhem le v' malim pokasati, kolikanj per meni svefta ljubesin otr(5k do fvojih ftarfhev velja.
Naj bo tedaj, dobra hzhi sdaj vefelo odgovori, molhno vsamem, ino vaf lepo sahvalim, to de le sa fvojo mater; ter jo da fvoji materi v' rokč, ktere fo mati hvaleshno prot ptujzu itegnili, ino potem pa jih fklenili ino molili.
Na to rezhe kralj: Vsemite le bres vfe fkerbi denarje, shena, faj imam pravizo ino tudi fredjlva (ali mitelne) vaf plazhati — jeft fim valh kralj !
Nalh kralj ! — fe savsamete mati ino hzhi. Mati fe trudijo is poftelje fe vsdigniti, de bi vredno kralja pozhaftiti ino sahvaliti mogli, ko je hzhi she pred njim klezhala, ino potok folsa ferzhne hvaleshnofti fe ji po obrasi vlije.
Kralj mater sadershuje, in veli v' poftelji oftati, ter rezhe ljubesnjivo: Ja, jeft Cm vafh kralj; sa naprej pa hozhem tudi vajin ozha biti, ino sa vaji fkerbeti.
Potem fe k" dekletu oberne, ino ji rezhe:
^Stresi smiraj fvoji materi, de bof h frezhna. Bog vaju obvari, danf fte mi vefel dan napravile, sbivo obzhutim danf radoft kralj biti, in dobre ljudi po vrednofti poplazhati.
Komej je kralj nasaj v' ^tokholm prifhel, she je materi in hzheri sa vfe shive dni mi-lofhino dovoljil, ktero bo po fmerti ene ali druge sliiva zelo potegvala.
Kdor ftarfhe fpofhtuje, Jim ftreslie vfe dni, Ga Bog she plazhuje, Dokler fhe shivi.
m umm m bomuub.
Iienza in Bogoljub fta fvoje ftarifhe slo ljubila, in ker fta bila pridna ino vbogljiva o-troka, fo jih njuni ftarifhi ravno tako ljubili.
Neke dni fta vfako jutro po sajterki v' ko-nez verta tekla, in fhe le zlies fhtertal (ali firkelz ) ure nasaj perfhla, ter fe dela lotila.
Gofpodu Zvetetu, njunimu ozhetu, fe je to zhudno sdelo, ker fta bila do tiftikrat smiraj prav delavna otroka, in fizer tako, de fta vezh-krat pol sajterka popuftila, de fta le prej delat
fhla. » Kaj neki to pomeni ? _ rezhe enkrat
fvoji gofpej — bojim fe, de fe jih bo lenoba lotila; zhe fe navadita poftopavati, nama
sgine vfe naju upanje, ki ga imava od teh o-trok. » — Ona sdihne, in mu ne more odgovoriti.
4She tifti dan poklizhe k' febi fvoja otroka, ter ju vprafha: « Sakaj tezheta vfak dan tako rano u vert ? Ali ne moreta pozhakati, de fvoje delo dokonzhata: po florjenim delu vama nobeden ne bo branil v vert iti, » — Lenza in Bogoljub fta pa le molzkala, ino fhe ferzhnejfhi fvojo mater objemala.
Drugo jutro fe smusneta, kadar menita, de jih nobeden ne vidi, od sajterka f kriva j u vert pod veliko s gabram opleteno lopo. Gofpa Zve-tetovka pa ju samerka, gre od dalezh sa njima fe fkrivaje sa gofto lefkovo ograjo, ino pridfhi do lope fe na perfte vsdigava, de bi vidila, kaj de otroka v' lopi delata. O Bog! kako je nje materno ferze od vefelja pofkozhilo, ker sagleda fvoja otroka v' lopi na fvoje kolena pafti, in roke fkleniti.
Bogoljub je naprej molil, Lenza pa sa njim:
» Gofpod Bog! profiva te, de bi midva ftarifhe ne preshivela. Oh ! jih tolikanj ljubiva, naju nar vezlii vefelje bo, kadar bova bolj od-rafla, jih po inozhi ofrezhiti ! — (Stori naju, o Bog! dobra, pravizhna ino modra otroka, de
bova vefelje ftarifhev! » Vflifhi o Bog! najino molitev! Vfelej hozheva tudi tvoje fvete sapo-vedi fpolnovati.» — Ker fta leto odmolila, vfta-neta, fe ferzbno objam.eta, in grefta domu vfa-ki na fvoje delo.
Njuna mati, to viditi, fe od vefelja sjoka. Urno tezbe k' mosliu, ga na fvoje perfi. per-tifne, ino mu povej kar je vidila ino flifhala. Obadva fta bila tako frezbna, kakor de bi bila v' nebefhki raj prefeljena.
Bodite tudi vi, otrozi! tako ljubesnjivi, kakor Lenza ino Bogoljub, in molite sa fvoje ftarifhe, ker fo vam sa Bogam nar vezbi dobrotniki.
tStarfhe ljubiti, Sa-nje moliti Bodi nam ljuba dolsbnoft; On' naf redijo, Sa naf fkerbijo, Vod'jo naf vedno h' krepoft'.
mit mmm.
Vbog najemnik, Bernard po imenu, je imel fhellero otrok, pa malo hrane. Na to je bila fhe flaba letina, in vfe fe je podrashilo. Bernard fe je nozh in dan trudil: pa s vfim fvojim (trudain ) potam {i ni mogel toliko per-llushiti, de bi fvojo lazhno drushino fhe tako revno preshivil. To ga je Glno teshilo.
Nekiga dne poklizhe fvojo mlado drushino, in ji s folsnimi ozhmi rezhe: Ljubi otrozhizhi! tako fe je she vfe podrashilo, de s vfim fvojim trudam le malo per/lusliiti morem. Glejte, sa tale kof kruha fim mogel zel dan delati; sado-voljite fe s tim malim, kar perdobim; nafitil vaf fizer ne bom, ali vaf bom faj fmerti vbra-nil. — Vbogi mosh ni mogel dalej govoriti; ozki prot nebu oberne, ino fe sjoka. Otrozi fo tudi jokaje sdihvali; O Bog! pomagaj nam vbogim nefrezhnim otrozhizhkam; pomagaj na-fhimu ozhetu, ino perftopi nam s fvojo pomo-zhjo, de ne bomo lakote vmerli.
Bernard sreshe fvoj kruh na fedem ko-fzhikov, eniga sa fe obdershi, druge pa otro-kam rasdeli. Eden smed njih pa, Mihez po imenu, nozhe fvojiga kofa, ker pravi: Ga ne
morem jefti, ozlia, fim bolan; fnejte ga vi, ali pa ga rasdelite.— Revfhe, kaj pa ti je? — ga vprafha Bernard, in ga na rozhe vsame — Bolan fim, odgovori Mihez, filno bolan; vlegel fe bom. Bernard ga nefe v pofteljo, ino drugo jutro gre vef pobit po sdravnika, ter ga profi, de bi hotel bolniga linu osdravit priti.
Sdravnik gre k Bemardovim, defi je ravno gotovo vedil, de ne bo plazhila ; mifli fi: tudi revnim fim dolslian, kar morem, pomagati. Pride V hifho, vidi Mihza v poflelji, fe mu blisha, ino mu ziplo ( ali ferzhno shilo ) po-Jthlata ; ali nobeniga snaminja bolesni ne najde. (Sposna pa, de fe ga je velika |laboft lotila ; hozhe mu tedaj pijazbo sapifati, de bi fe sopet okrepzhal. — Nikar ne pifhite, ne, rezhe Mihez sdravniku; jeft ne bom nizh pil.
Sdravnik. Nizh ne bofh pil? Sakaj pa ne?
Mihez. O gofpod! tega vam ne morem povedati; nikar me ne prafhajte.
Sdravnik. Kaj te overa, mi to povedati, ljubi moj? Menim, de fi termaft.
Mihez. Gofpod sdravnik, verjamite mi, to ni nobena terma,
Sdravnik. J filil te ne bom; bom pa tvojiga ozheta prafhal,morde ne bo tako perkrit, kakor fi ti.
Mihez. Oh gofpod! lepo vaf profim, nikar ne povejte tega mojimu ozhe tu,
Sdravnik. Ti fi pa ref zhuden otrok. Moram s tvojim ozhetam govorili, ker fe minozhefh fani odkriti.
Mihez. Oh, gofpod ! nikar tega, vaf profim; bom raji fam povedal, le moji bratje ino feftre naj gredo prej s ifbe.
Sdravnik vali otrokam odftopiti, ino potem pravi Mihez: Oh gofpod! v teh filnili zhafih fi moj ozha s velikim trudam komaj tolikajn per-flushijo, de flabiga zherniga kruha kupijo; fhe tega nam delijo; vender vfaki le majzlikan kofzhik na dan dobi, sa fe pa fkorej nizh ne perhranijo. Viditi fvoje bratize in feftrize smiraj lakot terpeti, je vfa moja bolesin. (Starejfhi ino mozhuejfbi od njih raji ne jem, de fhe moj kofzhik dobijo. Sato fim fe tudi potajd. Ali lepo vaf profim, ne povejte od tega nizh mojimu ozhetu.
Sdravniku fo per teh befedah folse v ozhi ftopile; briflie fi jih, ino rezhe: Kaj pa nifi nizh lazhen, ljubi dezhik ?
Mihez. Ne samerite mi, lazhen fim,- ali fhe bolj me boli druge ftradati viditi.
Sdravnik. Vefh pa, de bofh umeri, zhe ne bofh nizh jedel ?
Mihez. Vem to, gofpod! ali s ferza rad vmerjem, ker bodo moj ozha en trebub manj potem sa nafititi imeli, in kadar pridem k Bogu, ga bom vedno profil, de noj moje bratize in feftrize prefkerbi.
To govorjenje shlahtnoferzliniga otroka je gofpod sdravnika tako ganilo, de ga objame, ino rezhe: Kaka, ljubi moj dezhik, ne bofh ne vmerl; Boslija previdnoft fkerbi sa te in sa zelo drushino. Sahvali Boga, de je mene fem-kej poflal, de vam pomagam. Kadar to sgovori, hiti domu, naloshi hlapzu mnoge shivesha, ter fe s njimi k Bernardu ino njegovi ftradajozhi drushini verne. K' misi jih vfe pofadi ino na-fiti. ^erze fe je dobrotljivimu sdravniku od ve-felja topilo, ker je vidil, kako je nedolshne otrozhizhe ovefelil. Sa odhodinjo rezhe Mihzu : Ne bodi vezh shaloften, faj bom jeft sa naprej fhe sa vaf fkerbel! — Svello je vfaki dan revna drusliina od vrazlia dobivala shivesha ; tudi drugi miloftljivi ljudje fo po naklonjenju sdravnika jim vedno dari pofhiljali, a'i hrane, ali pa fhe denarjev, sopet drugi pa obleke ino perila, tako de uboga druskina ni farno s vfim dobro ofkerbljena bila, ampak fi je sa prihodne dni tudi lohka kaj peihrariila.
Kaj rezhe te k' ti pergodbi otrozi ? Je li Mihez prav ftoril, de fe je hotel isllradati ? kai ne, de ne ? Sakaj le Bog je gofpodar na-fhiga shivlenja, on naj naf h' febi poklizhe, kadar bo njegova fveta volja; dolshni pa fino, fi ga tako dolgo perhraniti, dokler nam je mo-gozhe. — Kaj fe pa od sdravnika lepiga u-zhimo ? Jelite, je bil prav blasiga ferza, ki fe je revne drushine vfmilil, ino ji pomagaval. O bodimo tudi mi taki! Vfmilimo fe radi revnih ljudi, podelimo jim, kar moremo de bomo tudi mi enkrat miloft dofegli, in Jesuf fam pravi : » Blagor miloftivim, ker bodo miloft dofegli. » Mat. 5, 7.
Kar kolj vbogim podelifh, U nebefih spet dobifh.
IX. PŽHZHINO GMESBO.
I^Iati! mati! perkrizhi nek vezher Tonzhik k fvoji materi, glejte, kaj imam v klobuki!
Mati. Ha ha! penizo. Kje fi jo dobil ?
Tonzhik. Danf sjutrej fim v' plotu nafhiga verta gnjesdo sapasil. Zhakal fim do vezhera. Tedaj grem nezoj lepo pozhafi tjekej, in ker
fi je ptizhik nar manj miflil, paf!— fim ga sa perutnizhize sgrabil.
Mati. Jeli, je bila farna v gnjesdi ?
Tonzbik. Nje mladizlii fo bili tudi noter, mati. Oh! fo tako majzhkni, imajo fhe mah tSe ne bojim, de bi mi vfhli.
Mati. Kaj pa bofh s to ptizo pozhel?
Tonzhik, Jo bom djal v tizhnik, in ga v ifbi obefil.
Mati. Kaj bo pa s vbogimi mladizhi ?
Tonzhik. O, tifte bom tudi vsel, ino jih redil. Prczej jih ifkat tezhem.
Mati. Shal mi je, de ne bofh vtegnil po-nje iti.
Tonzhik. Menite, de je dalezh? Lejte tamle, kjer velki zhrefhnjar ftoji, nam ravno nafproti. Kraj fim fi dobro samerkal.
Mati. Jeft ne menim to ; jeft pravim, de pridejo po te. Sholnirji fo morde she per vratih.
Tonzhik. Sholnirji?_ Pridejo po me? —
Mati. Ja, po le. Brizh je sdaj le tvojiga ozheta saperl, in ga odpeljaje je djal, de pride fhe po te in po tvojo feftro, de vaji bo tudi saperl.
Tonzhik. O moj Bog! kaj nama bo ftoril?
Mati. V jezhizo vaji bo saperl, ino ne bo-fla mogla vezli vun, kadar bi hotla,
Tonzliik. O liudobin brizh!
Mati. Shaliga vama nebo nizh ftoril;jefti in piti vama bo vlaki dan dajal. (Samo saperta bofta, ino me ne bofta vezli vidila.
( Tonzliik fe sazhne jokati. J
Mati. Ko, Tonzhik! kaj ti je ? Ali je to tako grosna nefrezha sapert biti, kadar fe ima vfe, zhefar fe h' shivljenju potrebuje ?
( Tonzhek, le ftoka in ne more odgovoriti. )
Mati. Brizh ravno tako dela s tvojim ozhe-tam, s feftro ino s teboj, kakor ti s ptizo ino mladizhi. Kakor brizha hudobniga imenujefh, fi ti tudi fam liudobin.
Tonzhik. ( jokaje ) Oh ! faj bom ispuftil penizo. ( Odkrije fvoj klobuk, in ptiza vefela fkos okuo sleti. )
Maji. ( objame Tonzhika ) Vtolashi fe, fin moj ! fim te le hotla fkufiti. Tvoj ozha ni sapert, in tudi ti ne bofli ne tvoja feftra. Hotla fim ti le pukasati, kako hudobno fi delal, ker fi vbogo ptizo sapreti hotel. — Kakor fi bil ti shaloften, kadar fim rekla, de po le pridejo, ravno tako, zhe ne bolj, je bila tuda ta ptiza, ka-
6i
dar fi jo bil vjel. Kaj menifh, kako fo mladi-zlii po njej, fvoji materi, sdihvali ? Kako je bila ptiza shaloftna, ki fi jo mladizbem od-vsel ? — Na to gotovo uifi mil lil, ko fi jo vjel, kaj ne, ljubi Tonzhik ?
Tonzbek. Ja mati, na to nifim miflil.
Mati. Pa sa naprej nikoli ne posabi, de je Bog te nedolshne sbivalize sa to vftvaril, de bi fe fvoje proftofti vefelile; kako nevfmiljeno _ bi bilo, jim to kratko sbivljenje greniti ? — De pa tega ne posabifh, in fe loshej drugikrat fpomnifh, fe morafh malo pefmizo nauzhiti, ki fim jo v nekih bukvah brala.
Tonzhik. Oh ! navadite me jo!
Mati. Poflufhaj tedaj:
Imam vaf, zliverfti mladizhi!
Dva, trije _ oh! fhtirje fo!
Dolg' lim pasil — vbogi ptizbi, Sdaj fte prif lili mi v rok<5!
Brante fe le, vboge sb'vali,
Le zhverzhite, koljkor 'zlite : — Mi ne bofle, ne, vbeshali, tSaj nimate perja fhe.
Pa zliuj! — ptiza tu sdihuje, Ker vezh mladih v gnjesdi Zhuj! kako po njih shaluje lu okoli ferfoli.
Y t I • jI - i 'I1 « J
Kako morem to lloriti,
In mladizhke ji vset' ? — Bi fmel potlej femkej priti, Jo poflufhat v gojsdi pet'?
Ko b' me mati sdaj sgubili,
De b' me hotel kdo sapret' Oh! kak' bi folse tozhili, Bi vofhili fi koj vmret'.
Tak' nevfmiljen nozhem biti Ino gnjesdo vam rasdjat', Mlade hozhem tud' puftiti, Vem, de proft je vfakter' ra<
Raspeluj jih le, o ptiza !
Ino uzhi jih pet' lepo; Ker mi ptizhev vefeliza, Ljubesnjivo glad' uh<5:
Proti letu bom pa fkufhal
Doftikrat u hofto prit', Dolj fe vlegal in poflufhal Hvalo jili Bogu Jlovil.
Pofnemajte, otrozi! TonzViika, in ne mu-zhite vbogih shivali, ker vfe ftvari, sverine, ptize pod nebam, in ribe v vodi, fo sa zhlo-veka velika boshja dobrota. Konj naf nofi, vol nam dela, krava nam mleko daje, ovza vovno, ko-kofh jajza, zhebela med; ptizhi nam shvergole in prepevajo sjutrej, in naf ovefelujejo. Vfe shivali fo nam koriftne,; moramo fi jih tedaj v prid oberniti, ne pa jih nepotrebno mnzhili ( ali mar-trati. ) tShe otrozi, fi morate slo persadevati, vfmiljeni do nedolshnih shivali biti, zhe bote she sdaj nevfmiljeniga ferza do brespainetnih shivali, fe vam tudi ljudje gotovo ne bodo vfmilili.
X. TOABOT0 GH3ESB0.
otovo bi otrozi nedolshne ftvari, bodi fi ptizh, ali kaka druga shival, ne terpinzhili, ko bi vfakikrat umetno prevdarili, de tudi te shivalize bolezhine obzhutijo. Malo miflim, fe jih tako nevfmiljeniga ferza najde, de bi shivali nalafh muzhili, in nad njih terpljenjam vefelje
imeli. Le nekteri poredni otrozi fo tako nefpre-mifhljeni, de jih hudo imajo; ino smed teh je bil tudi mali Ropert.
Ta nekiga dne pod ftreho vrabzovo gnjes-do vgleda.
Prezej tezhe to feftrama povedat, in fi le omifhljuje, kako bi do gnjesda prifhel. Se-ftre mn pravite, de mora pozhakati, de fe pti-zhki sgode; potlej pa naftavimo gred ( ali lojt-ro ), midve jo bove dershale, ti fe bolh pa po ptizhe gor splasil.
Radar le jim je tedaj sdelo, de fo piizhi she godni, naftavijo, kakor fo fe bili pomenili, gred, in dobe v gnjesdi tri ptizhke. Ptiza je shaloft-no okoli ferfolela, ino milo zhivkala, ker fo ji mladizhe jemali, ktere je s veliko fkerbjo redila; ali Ropert ino njegove feftre nifo sa - njo nizh marali, tampak fo fhe le prav vefeli bili, de fo do ptizhkov perfhli.
Sdaj fvet dershe, kaj bi neki s njimi pozheli. Neshiza, mlajfhi feftra, ki je bila bolj ufmilje-niga ferza, rezhe, de naj jih v' tizhnik saprejo, ter pravi, de hozhe oua sa-nje fkerbeti, in jih vfaki dan pitati. » Oh, kako bi bilo salo, jih v' tizhnikn gledati ino zhivkati flifhati, kadar kaj odrafejo! » — Ropert pa overshe nje fvet,
On pravi, de je boljfhi shive ofkubfti: « lep-fbi bo v' ifbi nage fkakljati viditi, kakor pa v tizhniku saperte. »
Zezilja, ftarfhi feftra, je bila Neshizhnih mifel. Ropert pa le vedno fvojo trobi. Na sad-nje, ker feftre vidite, de fe Ropert ne da pregovoriti, in ker je she gnjesdo v fvojih rokah imel, jo fhe one sa njim potegnete.
Med tirn prepiram je bil Ropert she eniga ofkubil, » Lejte ga nagiga « pravi, ker ga na tla poloshi. V hipu fta bila fhe una dva ptizh-ka shiva ofkubljena. Vboge shivalize fo zhiv-kale, in od mrasa trepetaje perute mahale; Ropert pa, ne de bi fe jih bil vfmilil, fhe le huji jih ima; s nogami jih berza, de bi mu fkak-ljali, in ker fo fe prekuzvali, fejo filno hrohotal. (Seftrama fo fe spervizh vrabzi vfmilili, s zha-fama pa fo fe jele tudi one s njim vred hro-hrotati.
Tako s vrabzi igraje sagledajo od dalezh fvojiga uzhenika priti. » Pft! « sakrizhi Ropert, in vfaki dene eniga ptizhika v fvoj arshet, ter tezhe kar more, — » tStojte, — savpijejo gofpod uzhenik — kam tezhe te ? Pojte fem. « Vftavijo fe, in fe pozhaC f pobefenimi ozhmi blishajo,
*
Uzhenik. Sakaj fte pred menoj beshali ?
Ropert. Smo ravno igrali.
Uzhenik. (Saj vefte, de vam nifim prepovedal igrati, in de me to prav vefeli, kadar vaf vefele vidim.
Ropert ( jezlaje ) tSmo fe bali, de bi naf kregali.
Uzhenik. Ali fim vaf kedaj kregal, kadar fte (1 s nedolshnimi igrami kratek zliaf delali ? She vidim, bersh ko ne fte kaj napazhniga po-zhenjali. Sakaj dershite vfaki fvojo roko v she-pu? Jeft hozhem vediti, kaj imate; pokashite mi roke, kaj dershite.
( Mu pokashejo vfaki fvojo roko s enim ofkubljenim ptizhem )
Uzhenik. ( pomilovavno ino ferdito ) Kdo vam je rekel te uboge sliivali tako terpinzhiti ?
Ropert. Je tako lepo viditi ofkubljeue vrab-ze fkakljati!.
Uzhenik. Tedaj fe ti lepo sdi nedolshne ftvari terpeti viditi, ino jih shaloftno zhivkati flifbati ?
Ropert. To ne to; pa jeft ne verjem, de jih je to kaj bolelo.
Uzhenik. Pojdi fem, bova fkufila ( mu nekaj laf isruje )
Ropert. Oh jemnafta! jemnafta !
Uzhenik. Te boli, kaj ne ?
Ropert. Kaj mar millite, de dobro de lafe ruvati ?
Uzhenik. Prav ! — Lej, jih je le defet.
Ropert. Pa jih je she prevezh.
Uzhenik. Kaj bi pa bilo, ko bi ti vfe lafe s glave populil ? Ali vefh sdaj, koliko bole-zhin bi preftal ? — Vidifh, ravno tako hudo fte te vboge ptizhike terpinzhili, deG vam nifo
nizh shaliga ftorili__In ve, deklizi ! ki vama
je natora bolj vfmiljeno ferze dala, fte to pre-nefti samogle ?
Obedve deklizi nifte zeli zhaf kar befedize fpregovorile; pa to ozhilanje flifhaii fe ufedete, ino folse prelivate, Gofpod uzhenik samerkajo njun kef, kar jih tako gane, de jima nizh vezh ne rezhejo. Ropert fe pa ni sjokal; fhe le o-pravizhiti fe je fkufhal, ker pravi:
Jim nifnn miflil nizh shaliga ftoriti; faj fo vedno zhivkali in penile mahali, kakor de bi jim to bilo prav dobro djalo.
Uzhenik. Pravifh, de jim je to dobro djalo? — Sakaj fo pa zhivkali?
Ropert. Bleso, de bi ptizo bili perkli-
zali.
Uzhenik. Sadel G jo. In, kaj miflifh, fo
liotli s fvojim trepetanjam ji nasnaniti, ko bi jo bili s fvojim krikam perklizali ?
Ropert. Ne vem kaj. M o rde fo f tem profili, de bi jim na pomozh prifhla.
Uzbeuik. Taka je. In ko bi ptizhki mogli govoriti, bi jih bil ti vpiti flifhal: « Oh; mati! refhite naf! po nefrezhi fmo nevfmiljenim otrokam v' peiti perfhli, ki fo nam vfe perje ispulili. Mras naf mori, filno veliko terpiino. Poj le naf ogret, ino rane obvesat, de ne poginemo. »
Male felire fe ne morete vezli joka sder-shati. Plakaje fi s ruto oblizhje sakrivate. » Ti Ropert — pravite — ti fi naju v to hudobijo sapeljal; niidve nifve hotle po nobeni ženi tega ftoriti. » Ropert je sdaj tudi fvojo napzhiuoft fposnal. On je bil slie f tem kasnovan ( ali fhtrafan ), de fo mu bili gofpod uzhenik nekaj laf fpulili, fhe bolj pa, ker ga je nepo-kojna veft pekla. Sato ga nifo fhe bolj kasniti hotli gofpod uzhenik.
Vender moram rezhi, de Ropert ni bil is hudobnofti vrabze muzhil, temuzh le is otro-fhke pameti, is nefpremiflika. To ga je podu-zhilo, de je sa naprej smiraj bolj vfmiljen do ftvari bil, ki fo bile flabifhi memo njega, in
vfe fvoje sliive dni je vfakimu skasaval dobro-voljnoft ino vfmiljenje.
Bodite tudi vi, otrozi! do ufih fivari u-fmiljeni, in ne terpinzhite nepotrebno shivali, de vaf bo Bog rad imel.
Kdor nedolsline sb' vali rad muzbl,
Bo neufmiljen tudi do ljudi.
XI. NORI JOSHEF.
V nekim velikim meftu na Franzofkim je bil nefrezhen zblovek, Joshef po imenu, kteri je noril. Kadarkoli je s doma fhel, je i-mel nar manj po pet ali fbeft barok na glavi, in ravno po toliko rokavov na vfaki roki. Dell ravno je noril, vender ni bil hudobin ; zhe fo mu pa budobni otrozi le nagajali, fe je vender raskazhil. — Po ulizah bode, fo taki paglovzi s vfeh hifh nad - nj planili, in ga fpremljali, upi-jozh : Joshef! Joshef! sa koliko prodafh fvoje baroke in rokave ? — Bili fo tudi nekteri tako poredni, de fo ga s kaminjem metali. Joshef je navadno vfe poterpeshljivo prenefel; v zhafi pa fo ga tako rasferdili, de je kremene pobiral, ali pa s blatam fantaline napenjal.
Taki boj je bil enkrat pred hifho gofpoda Defpresa. Hrup flifhavfhi gre na okno gledat, kaj de je, ali ni ga malo ferze sabolelo, ko je fvojiga fina Henrika vmef sagledal. Ko to samerka, sapre hitro okno, in fe v drugo sapero (ali kamro) poda.
Per koGli rezhejo gofpod Defpres fvojimu finu Henriku.- kdo je tilii mosh, sa kterim G danf letal ino vpil?
Henrik. (Saj ga dobro posnate, ozha ! tifti noriz je, ki fe mu Joshef pravi.
Ozha. Vbogi mosh! kaj mu je neki glavo srneflialo ?
Henrik. Pravijo, de je neko pravdo sa bogato dedfhino ( ali jerbf hino ) sgubil; to ga je tako pobilo, de je snoril.
Ozha. ko bi ga bil ti tiftikrat posnal, kadar je pravdo sgubil, bi ti bil s folsnimi ozhmi toshil: »Ljubi moj Henrik! kako fim vender nefrezhen! ob bogato dedfhino, ki fim jo v miru vshival, fo me prepravili, vfe fvoje premoshenje fim sapravdal; nimam vezh ne hifhe, ne polja ne hrane, ne denarja : nizh mi ni oftalo! » — Ali bi mu bil ti takrat sabavljal ?
Henrik, O naka, ozha — kdo bi bil neki tako hudobin, de bi fe s nefrezhniga zhloveka norza delal ? tShe le lolashil bi ga bil.
Ozha. Je li dan danafhni bolj frezhen, ki je snoril ?
Henrik. (She nefrezbnifbi je.
0/.lia. Iu vender fi danf drashil, in s kamin-jem metal nefrezbniga zhloveka, koger bi bil to-lashil, dokler fhe ni tako nefrezhen bil ?
Henrik. 4Sposnam, ozha! de nifim prar ftoril; persanefite mi.
Ozha. Ker ti je shal, ti bom persanefil, to de moje persanefhenje Ihe ni sadofti; ti fi fe nad Joshefam slo pregrefhil. She vfakiga nelre-zhniga fmo milovati dolshni; Joshef pa je dva» krat nefrezhen, ker je fvoje premoshenje, ino verh tega fhe pamet sgubil, satorej je bolj kot vfaki drugi nafhiga pomilvanja vredin ino po-trebin. Tolashiti ino fpof htovati bi ga bil tedaj imel, ter nikoli posabiti, de je tudi on zhlo-vek, kakor ti. In kakor zhloveku mu gre ravno tifta zhaft ino fpofhtovanje, katero fmo vfakimu zhloveku dolshni.
Kako lep nauk je ta pripoveft vam otro-kam ! Kashe vam, kako morate nefrezhne ljudi, ki imajo kakfliino telefno grajo, poftavim: gerballe, fhantove ( ali fhepafle ), (lepe ino tudi avfhafte, fpofhtovati. Ne sanizhujte jih, kakor poredni otrozi noriga Joshefa, ako liozhete, de
vaf bo Bog blagoflovil ino oblagodaril, ne pa f hirafal, kakor hudobne paglovze, ki fo, kakor nam pergodbe fvetiga Pifma pravijo, fivzhika Eliseja saf hpotvali, pa tudi koj lvoje plazhilo prejeli, kerfo bili od medvedov raftergani. Pokasal je Bog f tem, de fe takim hudobnim otrokam ne more nikoli dobro godili. Satorej, ljubi o-trozi! ne bodite enaki takim vlazhugarfkim otrokam!
Vfi fmo bratje tu na fveti, Vil ozheta imamo Boga: Zhlov' k f zhlovekam mora poterpeti, Ga ljubiti is ferza.
Kdor fe s brata norza dela, Ki ga je Bog hudo kasnoval, Ga bo Boshja jesa tud' sadela, Ne bo malo fe kefal.
XXX. SKTIEI L&TNX ZMML
j	*
» C^h, ko bi le vedno sima terpela ! de bi fe mogli smiraj na faneh (ali fhlitah) vosi-ti, » _ rezhe Matizhek, ki fe je ravno na faneh domu perpeljal, ino v vertu mosha s fnega
delal. Ali bi mi ne hotel, mu rezhejo ozha ga flifhavfhi, to, kar fi sdaj fi vofhil, na popir-zliek sapifati ? — Sakaj ne! odgovori Matizhek, ter sapifhe s od mrasa oterpnjeno roko.
Sima preide, prijetna fpomlad fe perblisha. Matizhek fe fprehaja s 1'vojim ozhetam poleg zvetozhiga ograda, kjer fo mnogotere duhtezhe roshe ino zvetize zvetele. Slo ga je to vefelilo. — Glej ! mu rezhejo ozha, to fo fpomladni per-delki ; lepi fo ino perjetni, pa li malo terpe.— Oh, sdihne Matizhek, ko bi bila le vedno fpomlad! — Ali mi hozhelh tudi to fvojo sheljo na popirzhek sapifati? — O ja ! odgovori Matizhek, ino jo prav vefelo sapifhe.
Sa fpomladjo pride toplo poletje. Matizhek gre nek lep dan s ftarifhi ino fvojimi mladimi tovarflii v blishnjo vaf. Na poti fo vi-dili femterije selene sliitne polja, ki fo fe kakor biferi morja fpreminjale : vidili fo f tau-shent zveilizami osalfhane travnike, kir fo mlade jagneta fkakljale; vefele sliebeta fo fe po njih pafle, in okolj fvojih mater zhverfto po-fkakovale. —
Kadar fo do vafi perfhli, fo jedli zhefhnje, jagode iti drugo letno fadje. Matizheka je to
7
slo vefelilo; zel dan je f tovarflii po polju fkakal ino igral. — Kadar fe domu odpravljajo, mu rezhejo ozha: Kaj ne, de ima tudi poletje fvoje vefeljize ? — Oh ! odgovori Matizhek, hotel bi, de bi zelo leto terpelo ! In tudi to vo-fhenje je na popirzhek samerkal.
Ko pa jefen pride, gre zela drushina en dan v tergatev; vrozhina jih ni vezh tako per-grevala, kakor po leti, nebo je bilo jafno; terte fo fe s zhernim ino romenim grosdjam oblo-shene fhiblle, debele dnhiezhe din je fo po gredizah leshale ; veje drevef (o bile s narlep-fhim ino shlahtnifhim fadjam tako obloshene de fo fe lomile. Bil je sa Matizheka vefeli dan, ker je grosdje, dinje ino fmokve ( fige ) neisre-zheno rad jedel; fhe dofti bolj ga je vefelilo, ker jih je fam tergali fuiel. — Tudi ta vefeli zhaf bo kmalo prelhel, mu rezhejo ozha; sima fe nam jademo blisha, in bo prijetno jefen prepodila. — Ko bi po mojim bilo, pravi Matizhek, bi naf jefen nikoli ne sapuftila.
Ozha. Matizhek! ali bi bil ti pa tudi sadovoljin?
Matizhek. To fe ve de, ljubi ozha!
Kaj je pa to ? mu ozha v befedo feshejo, ino popirzhike pokashejo — poglej, kaj je tu pifano ? Beri na glaf!
Matizhek. ( bere ) Oh ! ko bi le vedno si-ma terpela !
Ozha. Poglejva pa tega ( mu drugi popir-zhek v roke podajo ).
Matizhek ( bere ) Ko bi bila le vedno fpo-mlad !
Ozha. Pa fhe tega (mu tretjiga podajo ).
Matizhek ( bere ). Hotel bi, de bi poletje vedno terpelo !
Ozha. Ali vefh, kdo je to pifal ?
Matizhek. O ja, dobro vem; to fim jeft
pifal.
Ozha. Kaj G pa sdaj shelif h ?
Matizhek. De bi naf jefen nikoli ne sa-puftila.
Ozha. Na ! ali ni to zhudno ? — po simi G shelel, de bi sima vedno terpela ; v fpomladi, de bi fpomlad ne minula ; v poletji, de bi nikoli ne prefhlo; in sdaj bi pa hotel, de bi naf jefen nikoli ne sapuftila. Premifti dobro, kaj fe samore s vfega tega fkleniti?
Matizhek. De fo vG letni zhafi dobri ino prijetni.
Ozha. Ja, ljubi moj ! vG zliaG fo vefeli ino prijetni; Nar vifliji Bitje ve bolji, kakor mi revne ftvari, naturo vladati. Ko bi bila
lani po tvojih sheljah vedno siraa terpela, hi ne bili imeli ne fpomladi, ne poletja, ne jefeni. Ti bi bil vefolnjo seniljo s vednim fnegam ino ledam pokril, in ne bi bil posnal drugiga vefelja, kot fe na 1'aneh vositi, ino inoshe s fnega delati. Koliko drugih radoft bi ne bil
imel, ki nam jih drugi letni zhali dele ? _
Srezhni fmo, de ni natora nafhi oblafti podver-shena. Vfo frezho ino vfe nje ofredke ( ali mi-telne ) bi sgubili, ko bi fe nafhe predersne shelje vfelej fpolnovale,
Karkol' fe ti sgodi, al' ferze ti omaja,
Zhe ravn' po tvoji glavi vfe ne gre, Po boshji volji vender vfe is haja, In sadnjizh tud' zhloveku dobro de; Naj ferze torej mirno ti oftaja, Bogu prepufti in saupaj mu vfe, Kar pamet tvoja ne ve rasumeti, Daj boshji previdnofti ofkerbeti. —
XIII. JAN IS
Kdor
kolj otroke V boshjim lirah' sredi, Se jih v llarofti Gotovo vefeli.
Janes Vefel, misar ( ali tifhlar J, je bil delaven, priden mosh. tShlirdefet let je bil ftar, ko je fvojiga devetdefet let ftariga ozbeta pokopal; fhe pred njegovo fniertjo mu je v pohi-fhevanju svefto pomagal; po njegovi fmerti pa, ko fam gofpodariti sazhne, fe osheni s Val-burgo, pridno ino pofhteno deklo, ki je per fofedu llushila, in ni bila mlajfhi od njega.
Majhino pohifhtvo fta imela, ino malo blaga ; ali bila fta pa bogabojezha, ino nju nar vezhi fkerb je bila, fvojiga ediniga fina To-masha pobosbno iskojiti (ali isrediti); sato fta pa tudi fvojiga ljubiga otroka v pervi mla-dofti famo v dobrimu vadila, ino s fvojim lepim isgledam poboshniga ino bogahojezhiga sadershanja k dobrimu vodila. Tomash ni nikoli kake gerde befede flifhal, pa je tudi fli-fhati ni hotel. Nikoli ni vidil kake fpazhene rezili ftoriti, pa tudi njemu ni bila perpufhena ftoriti. Slo fta fkerbela, de bi ga hudobni ljudje ne bili fpazhili; ni mu bilo perpufheno f porednimi otrozi igrali, ali pa fe s njimi okoli potepati. ^Serzlino fta ga ljubila, kakor le ftarifhi fvoje otroke ljubili samorejo, tode njuna Iju-besin ni bila flepa Ijubesin, ki k otrofhkim napakam molzhi, ino njih pregrefbke pregleduje.
Sato je Tomash fvoje ftarifhe grosno rad imel, ino jim je bil v vfim pokorin , de fo fe vti felani nad tem zbudili, ter farni per febi mi-flili: » De bi mi imeli tudi tako dobre otroke, kakor je inisarjev Tomash ! »
Tomash je v refnizi fvoje ftarifhe ljubil, le vefelje ga je bilo gledati, kako urno fe je obrazhal, zhe fo mu kaj vkasali; zeli dan je bil per njih, in de fo mu le mignili, jih je vfe lepo bogal. Kadar ni bilo ozheta doma, je vedno po njim poprafheval, in smiraj pasil, kdaj de bo domu prifhel. Po ftokrat na dan je s hifhe fhel, gledat, ali fhe ne pride, in kadar ga je sagledal, mu je vefelo nafproti tekel, in sakrizhal: » Ozhika, ozhika! de fte le fpet domu perfhli ! » — ino vezh ni ozhetove fuknje is rok spuftil.
Nekiga dne mu je mati sbolela, in Tomash je mogel po vrazha iti. Jokaje je po uli-zah tekel, ino smiraj vpil; Oh, mamka moja! mamka moja! » — sdravnika je ftokaje ino s vsdignenimi rokami profil, rekozh : » Ljubi mosh! pridite hitro, in osdravite mojo mamko, de ue bodo vmerli! »
Tomash fe je mogel tudi she sgodaj ozhe-toviga rokodelllva vadili; in ker je bil marljiv
ino vbogljiv, je v fvojimu petnajftimu letu she vfakimu pomagazhu kof bil.
Proti vfim fofedam ino fofedovim otrokam je bil vfelej slo perjasin, in tudi nar manjfhim od njih je fvojo dobrovoljnoft fkasoval, kjer je koli mogel. Bil je tih, pohlevin, ino nikjer ga ni bilo flifhati, kakor v rokodelnizi.
TOMASH 611 S DOMA.
Jmej vedno pred ozhmi Boga, Bod' fi v ptujih krajih al' doma.
Kadar je bil Tomash she ofemnajft let flar, ino v vfim potrebnim dobro suzhen, bi bil imel fheft let po fvetu iti, ino narpervizh tam flushiti, kir je pred nekimi letmi ozha delal. Bilo je she s mojftram vfe poprej sgovor-jeno, in dan odložilen, kdaj fe ima Tomash tjekej podati. tSkerbno je mali fhe enkrat G-nove oblazhila ino perilo pregledvala, ino ma-vho tako nabafala, de fe je fhe komej sapela. V sdolajno fraj/.o je s folsnitni ozhmi fhe neke fpravljene goldinarje vtaknila. Shaloftna ura je bila, kadar fe je Tomash fvojo mavho v rokah dershaje k flovefu napravljal. » Tomash! —
sazhnc ozha, in ga sa roko prime, mati pa malo na ftran ftopi — Tomash! to je teshka, nevarna pot, na klero fe sdaj podafh. Veruj mi, ftotero nevarnoft fe ti bo nakljuzbilo, ki jih fhe sdaj ne posnafh, pa te bodo vender naletele. Ti bi prerano me pod semljo fpravil, ako bi ne per-fhel domu fpet tako dober, kakor grefh sdaj s doma. Satorej, vsemi, ljubi moj fin, is mo-jiga ozhetoviga ferza te opominovanja : » Kar ftorifh, mifli na Boga,- ino tvoje delo bo fre-zhno dokonzhano. »
Le vedno Boga
V	miflih imej,
De bofh maral sanj
V	ferzu in v djanj'
» Kjer te nobeden ne vidi, te boshje oko vidi. Kadar kaj hudiga ftorifh, utegnefh fvojo hudobijo pred ftarfhemi ino dobrimi ljudmi sakriti: Bog te pa vidi povfot, pred njegovimi ozhmi fe ne morefh nikjer fkriti, Sato [fe ga boj, ino ne dovolji v nobeno mifel, v nobeno befedo, ino v nobeno delo, kteriga bi boshje oko viditi ne fmelo. »
Na popotvanju bofh mnogotere ljudi dobil,
in med temi morde take, ki ti bodo ure tvo-jiga shivljenja grenili, ti pelen v pijazho me-fhali. Satorej fe smiraj bolj uzhi
(Svoj'ga blishniga ljubiti, In drugih butare nofiti.
» Zhlovek ima vfelej dofti od fvojih fo-bratov preterpeti. (Saj liozhe tudi Bog fam, de zhlovek zhloveka pokori, ino v dobrim vterd!.»
» Tudi fe bofh po fvetu v mnogotere kam-nje sadel, mnogotere fpodtikleje bofh naletel, ki fe jih ne bofh mogel lohka ogniti, Takrat bodi kot pulja ( ali obliza ) ki fe zhes kamnje ino gore lohka vali. Satorej uzhi fe smiraj bolj
Ob ftifkah nikdar ne toshiti, Temuzh Boga pomozhi profiti. »
Kjer bofh delal, bodi fvojimu mojftru po-korin, kakor fvojimu ozhetu. Ako ti hrana, ali poltreshba v hifhi ne dopade,
Ne toshi, kakor fitneshi, Katerih fe vfakter' boji. »
» Svojoglavni zhlovek povfod sdrashbe na-pravlja, in fam nikjer miru ne najde. »
Bodi sveft ino pofhlen tudi v malim. Mifli, de pof htenoft nar dalej lerpi, ino : en krivizhen vinar defet pravizhnih uje. De pa ne pridefh v fkufhnjavo, kedaj nesveft poftati, delaj rad, in dobro gofpodari s malim, kar dobifh. »
» Mifli vfelej : Kdor hozhe jefti, pa ne be-razhiti, fe mora she v mladofti slo truditi; in kdor hozhe kaj sa ftare dni C prehraniti, mora sgodaj she v malim dober gofpodar biti. » — Sdaj ga hozhe ozha fhe k sadnjimu objeti; mati pa, f predpafam (ali birtaham ) obras <i fkrivaje, mu v befedo feshe in pravi:
» Ne ftori nikoli kaj takiga, Tomash! zhe-far bi fe v prizho fvojiga ozheta ali fvoje matere framovati imel. Bog vidi te, var' greha fe ! — Mifli na folse, ki jih bova sa te prelivala, dokler fpet domu pridefh. »
Kadar to sgovori, vli trije malo potihnejo, le mati ino fin v zhafi saihteta. Tedaj vershe Tomash mavho na fvoje plezha, kufhne ftari-fhem roke, ino fmukne — od ferzhne shalofti gnan — s filo is njihovih rok. (Stokrat fe o-berne fhe prot ozhetovi hifhi, ino ftarifhe fhe posdravlja, dobri ftarifhi pa fo fhe dolgo su-
nej na nekim hribzu Hali, ino fhe ftokrat mu od dalezh frezhno pot vofhili, ino sa njim gledali, dokler fo njih ozhi peljale. Vezh let shi-vita sdaj farna ta dva dobra zhloveka, marfik-teri popoldan prebirata s vefeljem Tomasheve lepe pifma, ino konez vfakiga leta fe she ve-felita, de fta Ipet eno leto blishej prihoda fvojiga Iiubiga finu. Stari ozha pa vfako leto bolj boleha; dolga bolesin mn fhe levo roko mer-tudi, tedaj fi s delam komaj toliko perflushi, de fi potrebniga kruhika kupita. Defi ravno je fhe le peto leto doteklo, kar Tomash popotnje, ven-der fta ga she tako sashelela, de nefla mogla vezh sadnjiga dozhakati ; sato mu je mati na-fledni lift pifala :
Ljubi moj Tomash l
Sdaj she morafh domu priti, ne moreva vezh bres tebe opraviti. Tvoj ozha fe smiraj bolj ftara, ino bolesin ga je tako rasdelala, de je fkorej obnemagal. Nizh mu ne gre vezh od rok, naju premoshenje smiraj bolj vpada. Pridi tedaj kmalo. Vlaki dan te imava v miflih, in sheljiva te viditi. Ker fi vfelej najin dober Tomash bil, naju bofh v ftarofti podperal. Pra-
vijo tudi de bo vojfka. Sato bi te tedaj rajfhi doma imela, de bi vedila, kakoflina fe ti godi. (Spravi tedaj lepo fvoje rezili vkup, in pridi; tvoj ozha te rezhe lepo posdraviti, ino jeft Cm smiraj
Tvoja mati Valburga Vejel.
Pa ni bilo ne Tomasha, ne lifla od njega.
Vojfka fe je refnizhno vnela. Voj sa vojem je v vaf sahajal, mogla fta vedno vojfhake pod ftreho jemati in jim ftrezhi, ter fta f tem vfe fvoje denarje rasdala, ino bolesin in reva lle ozheia fhe bolj flabile. —Mati je fhe vezhkrat, in prav filno Tomashu pifala, de bi vender pri-Ihel. Pa saftonj; od Tomasha ni bilo ni?h od nobene ftrani flifhati, nikjer nefta mogla od njega nizh svedili.
Kekiga dne fe k njima popotni niladenizh oglaC, ki je bil tudi misarfkiga rokodelftva, in ju sa boshji dar proC. Po dolgim fpralhevanji jima pove, de je bliso nekiga mladenzha delal, ki fe je Tomash Velel klizal, pa ko fo fovrashniki tje safhli, je Tomash —Bog ve kako — sginil; kmalo potem, pravi, fe je pa flifhalo, de bi
ga bili hitro lovrashniki vmorili. Ta noviza je dobre ftarifhe bolj pobila, kakor vfe vojfkne te.shave. ki fta jih preftati mogla ; od sdaj fe ne dafta vezh ntolashiti, ino vedno objokvaje fvojiga ljubzhika fi drusiga ne vofhita, kakor de bi jih fmert sdrushila, cS to novizo jima je edino upanje ino tudi vefelje shivljenja sginilo; dan sa duevam fte fe ftaroft ino flaboft smiraj bolj mnoshile, saflushik pa smanjfheval, shaloft sgube njuniga Tomasha dobra ftarzhika smiraj bolj tare. Previdila fta, de ju bo vfaki dan te-shji ftalo, fe preshiveti ; tedaj fkleneta vertizh in hifho s vfo pravizo vred prodati, in fe f temi denarji na fvoje ftare dni preshiveti. Valburga je imela fheft ur od tam v neki vafi premo-shniga fvaka, ki fe ju je vfmilil. Ta je imel fhtertal ure sunej vafi bajtizo sraven velikiga gojsda ravno prašno, v kteri fo drugekrati njegovi najemniki ftanovali. V to bajtizo fe revna ftarzhika prefelita, v kteri ju hozhe fvak do fmerti sa malo denarja preshiviti. Valburga tedaj hodi od sdaj sa naprej vfaki teden h fva-kovim po mafla, moke, ino kruha, in zhefar fta fhe potrebovala. V ti famoti bi bila tudi prav vefelo ino mirno shivela, ko bi bila fvojiga Tomasha fhe per febi imela.
fOMASH PRIDE IS PTUJI
Kdor kol' vfe shive dni Pofhteno mi shivi,
Ga Bog v ftarih dneh Tud' fhe ovefeli.
(Strafhen vihar nekiga dne svezher per-dere, gofta tozha pada, ino pifh v blishnjim gojsdi vezh drevef polomafti. » Bog obvaruj po-ljfko fadje ino shito, de bi fe ne pofhkodva-lo, ino vodi popotnike pod ftreho » — govorita edinoglafno ftarzhika, ter hvalita Boga, de jima je bajtizo dal, ktera ju vetram ino pifhu brani. Kmalo potem, ko pifh nekaj potihne, poterka nekdo odsunej na oknize, ki proG .• « Odprite mi sa boshjo voljo, popotnik Gm, ki fim v gojsdi safhel. » — Dobrovoljno mu duri odpreta, ino mlad mozhan mosh — vef moker od de-
shja _ ftopi v bajtizo, ino proG prenozhifha.
Dobra ftarzhka fe radujeta, de mu moreta poft-rezhi. Ptujiz sazhne praviti, de je v velikimu gojsdu pot sgrefhil, in de je, ker fe ni vedel vezh kam oberniti, v ti hifhizi luzh sagledal. \alburga rozhno oginj saneti, mu premozhene
oblazhila fufhl in fkulia gorko juho (ali shu-po. )
Kadar fe je ptuj/. she rasgrel, ino juho sav-shil, ga vpiafha misar : Ne samerite prjiatel, kdo fte vi?
Ptujz- Jeft fim rokodeliz, in hodim she de-fet let po ptujih krajih. Sdaj grem fpet domu fvoje ftarifhe obifkat. Pa, Bog ve ! ali jih fhe najdem; she pet let nefim mogel nizh vezh od njih svediti. Ako mi jih pa dobrotljivi Bog fhe najti da, jih hozhem vefel feboj vseti, in jih of-rezhiti, ker me je Bog obilno oblagodaril. — Sim delal per nekimu mojftru, ki me je is fer-za rad imel. V vojfki, ko je fovrashnik v naf ho vaf safhel, mi je vfe fvoje premoshenje saupal. Mogli fmo vfe pred fovrashnikam pofkriti; kar je pa bilo slata ino frebra, fmo v eno fklenzo pofpravili. Ker fmo bili nar boljfhi orodje po-fkrili, posabi v ti homatii mojfter na fklenzo. Truma vojf hakov je bila she per vratih, de bi ropala. Jeft sagledam po frezhi fklenzo, fim jo fhe fkril, ino s njo pobegnil. Sunej vafi jo ver-shem v neko mlako. Pa tu plane druga truma fovrashnikov nad me, mi vfe vsame, kar fim per febi imel, in me perfili, ji vezh milj dalezh pot kasati. V nekimu daljnimu meftu fim fe jim
vender smusnil, kjer fe rne je neki mojller, kterimu Gm fvoje reve toshil, vfmilil, in me je tako dolgo v fvoji hiflii imel, de Cm mogel fpet k poprejfhnimu moiftru priti, sakaj dolgo zhafa ni bilo varne poti savoljo fovrashnikov, ki fo smiraj femtertje lasili, ino ropali. Predenj Cm v vaf perfhel. Cm najpred k tilli mlaki 1'hel. Ifhem, ino najdem frezhno fpet fklenzo. Vefelo jo k febi vtaknem, pa me hudobna mi-fel obide : » Glej, nobedin ne ve sa ta saklad. Tvoj mojfter meni, de je sgubljen, in ti fe f tem lohka obogatifh, de ne bofh vfe fvoje shi-ve dni vezh ftradal! » Pa per teh miflih me grosa fpreleli, sazhnem fe fam febe framovati, kakor de bi bil she ta saklad vkradil, ino fe srniflim na befede fvojiga ozheta: » Kar je pofh-teno, nar dalej terpi, ino: en krivizhen vinar de-fet pravizhnih uje. »
Misar. Shena, zhujefh ?
Ptujz. Kadar pridem fpet k mojftru, fe me je neisrezheno vefelil, ker je menil, de Cm she davno mertev. In ko mu pa fhe le fklenzo na-saj dam, me objame, in fe mi jokaje s sheno vred llokrat sahvali. Prezej drugi dan mi na-rozhita, de mi sa mojo pofhtenoll fvojo edino hzher, ino vfe premoshenje isrozhita. Ino
lejta, ta je vefeliza, ki jo nefem fvojim ftari-fhem.
Misariza. Ne samerite, ali imate fhe dalezh do Tvojih ltarifhev ?
P tuj z V blishnji vafi fo mi djali, de J'o fhe tri milje de Kronfke-vaG.
tStarzhika. Kronfka - vaf! Kronfka- vaf! ( s odpertmi rokami. )
Ptujz. O Bog! kaj vama je? Imata tam fvojo shlahto? Moj ozha fo misar Velel.
tStarzhika ( fe ga okoli vratu okleneta ) Oh Tomash! naju sgubljeni, pa fpet najdeni Toma sli! . . .
Tomash kmalo ozheta, kmalo mater objame, ino fposna na isflaranih, gerbanzhaftih ob-rasih, de je v narozhju fvojih ftarifhev. » Moj ozha! moja mati ! » —■ jezlja, vsdigava fvoje roke prot nebefam, ino hvali Boga sa vefelje, de je fvoje ljube ftarifhe fpet tako frezhno naj-del.
Sdaj fe fprafhujejo, C perpovedujejo eden drugimu, ino vshivajo vefelje sa vefeljem. Sad-njizh pokleknejo vfi trije, ino hvalijo Boga, de jim je tako vefeli dan napravil. Tomash vsa-me tedaj ref fvoje ftarifhe feboj. In sdaj je ftari
ozha na dan fvatovfhine fvojiga fina rekel: »
*
Moj Bog! ja refnizhno, tako bodo dobri otrozi podpora ltarih dni! »
^Svoje Gve ftarifhe, fin ! fpofhtuj, Ako hozhefh frezhno shVeti ; Dofti mogli fo f teboj terpeti, Torej jim dobrote rad vrazhuj.
XIV. S?ABITI¥. >
tlfultav Peklar je bil fizer priden dezhik inovfholi smiraj smed pervih, tode je imel gerdo laftnoft, de je vfe tudi nar manjfhi pregrefhke fvojili fouzhenzov samerkaval ino grajal, ali pa fhe zlo gofpod uzheniku nasnanval.
Gofpod uzheniku ni bilo to Guftavovo vedenje prijetno, torej fklene nekiga dne, ko je fvojim uzhenzam mnoge povefti perpovedval, ga v prizho vfih fouzhenzov pofvariti. » Enkrat je bil opat v nekim klofhtru — sazhne praviti —■ ki mu je filno teshko djalo, de fo menihi eden drugimu velike in male pregrefhke ozhitali. Ko fo bili v obednizi fnideni, pride tudi opat, vfi pa fe zhudijo, de ima bifago na rami. Od sad na herbtu je bila polna pefka, od fpred na per-
Gh ga je bilo pa prav malo - Menihi, ki fe zhes to zbudijo, ga radovedni uprafhajo: kaj de to pomeni ? « Na herbti, — odgovori opat refnob-uo, no Gin fvoje grehe in hudobije, sa to de jih ne vidim; od fpred pa noGm hudobije ino pregrefhke fvojih fobratov, de jih imam vedno pred ozhmi. Do sdaj neGm fhe tega nikoli delal, ker pa to nad vami vidim, fe nozhem sa boljfhiga od vaf fhteti, in delam kakor vi, deG ravno ni to prav, in pofebno kriftjanu fe ne fpodobi. » « Menihi fo fe sazheli framovati, ino fo fe poboljfhali — « priftavi uzhenik, ter fe h Guitavu oberne rekozh: » Ino, jeft menim de bi fe tudi ti Guftav tega imel framovati, ino fe poboljfhati. « _
Bi je nekdaj mladenezh, bliso 20 let ftar. Bogabojezhi ftarfhi fo G slo persadevali, ga v boshjim ftrahu srediti. Pofebno ga je pa mati, ker mu je ozhe dofti prej umeri, k dob-rimu naganjala. Ali tudi ona fe je kmalo is tega fveta lozhila, preden je Bogomir, (tako fe je mladenezh klizal ) fvoje dvajfeto leto dopolnil.
Bogomir po fmerti fvojih ftarfhcv od vfih sapufhen, fe je mogel na pot podati, in med ptujimi ljudmi shiveti.
Bil je lepe poftave, in ker je fhe marfika-ko dobro laftnoft imel, fo ga povfod radi imeli in ljubili. Pa ravno to je bila njegova nefrezha, ker ga je v mnoge nevarnofti in hudobne per-loshnofli samotalo. Spervizh fizer, dokler je fhe fpomin njegove ljubesnjive rajnke matere v njegovim zhiftim ferzu shiv oftal, in dokler fe je njenih lepih naukov in opominjevanja svefto der-slial, fe je bres velike teshe is teh nevarnoll smotal, in jih lohka smagal.
Tode je vedno llabeji prihajal; dan sa dne-vam je bolj posabil na fvoje bogabojezhe ftar-fhe, smiraj bolj ga je hudobija mikala. Na sad-nje onemaga, fe vda pregrefhnimu shivljenju, in sabrede vfak dan globokejfhi v pregrehe.
Vdal fe je igram, flafti, rasnim nesmerno-ftam, in ni je bilo hudobije, de bi jo ne bil posnal in okufd. Shivel je v vedni pijanofti, po-sabivfhi na Boga, na fvoje llarfhe, in na vfe dobro. V takim sdivjenju je vezh let preshivel.
Na sadnje pa obzhuti flrafhne nafledke fvo-jiga rasusdaniga shivljenja na telefi in na dufhi. Sapravil fi je sdravje in mozhi, njegova lepota
je sginila. Veft ga je nozh in dan ftrafhno pekla; nikjer ni imel mira, povfod mu je bilo pre-tefno, vfe mu je bilo prašno in pufto; femter-tje je hodil, pa fam ni vedel, kaj de dela; te-shavni nepokoj in kef fta ga povfod preganjala. Podoba njegove rajnke matere mu je bila vedno pred ozhmi. S shaloftnim ferzam je premifh-ljeval materne mile fvaritve, na ktere je bil v hoinatii pregrefhniga shivljenja zhifto posabil, in ta fpomin mu je fhe le prav shivo obzhutiti dal revo, v kteri fe je snajdel. Nekiga dne fe mu njegova filna nefrezha fpet prav shivo pred ozhi poftavi. Ta grosovitna shaloft ga ismed ljudi na polje shene; pa tudi tu ne najde miru : tezhe, poftoji, fe s peftjo po glavi tolzhe, pa fpet tezhe, fe joka, vpije, rijove — na sadnje fe vershe na tla per nekimu viru, sraven kteriga je bil krishiz safajen, fe Glno fam feboj bojuje, in — sadremlje. Ali hitro fe fpet prebudi, roke fkle-ne, in sazhne milo jokati. » Oh, dobra mati ! » sdihne is globozhine fvojiga shaloftniga ferza; — kar sagleda pred feboj prijasniga feriza, kteri vfiga preplafheniga mladenzha prijasno nagovori.
Seriz. Ne vftrafhi fe, ljubi mladenezh! ne sameri mi, morde fim ti nadleshin! ( blishej ftopi ) Kako je to — de folse tozhifh ?
Bogomir. O ljubi mosh! ko bi ti vedel,
kako Gm nefrezhin, bi jokal s menoj vred _
Oh! jeft nefrezhni, zhlovek!
^Seriz. Ti nefrezhin v zvetozhi inladofti ! Sa-kaj fi pa sdihval po fvoji materi?
Bogomir. Oh ! to je ravno moja nefrezha. Moja mati ne shive vezh. Oh, kako fo bili dobri! O ko bi bil le njih befede poflufhal, bi ne bil sdaj tako nefrezhin. — Ljubi mosh! tvoje prijas-no oblizhje, tvoj ljubesni poln pogled mi pravita, de naj ti rasodenem, ker mi ferze teshi.
Seriz. Govori, dobri mladenezh, tvoja tosh-ba je moje ferze ganila; in ako ti morem kaj pomagati, bo danalhni dan nar lepi hi inojiga zeliga shivljenja
Bogomir. Poflufhaj tedaj, in pomagaj mi, zhe morefh.
Kmalo bom 26 let ftar. Ko fo fhe moja mati shiveli, fim bil mladenizh poln radofti, in od vfih zhiflan; fvojo mater fim fpofhtoval, in fim vfe ftoril, de fo mi le mignili.
O ! kolikokrat fo me fvarili, in me s vfo materno ljubesnijo profili: » Bogomir! Boga imej pred ozhmi, na - nj fe sanaf haj ; ne posa-bi ga nikoli, ako nozhefh vfe fvoje shive dni brestolashno shiveti! «
In sdaj she vezh ko 6 let neGm nikoli na Boga miflil. Zelo moje ferze je bilo le na gerdo flaft navesano.
O kolikokrat fo me mati fvarili : » Bogomir ! ne veruj sapeljivzam ; oni te le v pekel vodijo. »
» Ogibaj fe poftopvanja, ki te v vfe hudobije sapeljati utegne. «
» Varuj fe pijanzhevanja, ako nozhefh biti fam fvoj moriviz ! «
» Ogibaj fe igre; igra flori le poftopazhe; zhloveku framoto in na sadnje berafhko palizo perpravi. «
Te nauke fo me vedno uzhili, in po navadi fhe perftavljali:
» ^Spofhtuj fvojo mater, Bogomir! tudi kadar je vezh ne bo, in fpolnuj, kar ti veleva; in zhe bofh njene befede v ferzi obdershal, te bo ljubi Bog gotovo varoval. Ako jo bofh pa kdaj posabil, in nemarno shivel, ti bo laflna nefrezha ozhi odperla, fpet bofh na me miflil; is groba me bofh hotel k shivljenju obuditi, ko bi ti bilo mogozhe. «
In kadar fe fhe na grosovitno nozh fpom-nitn, ko fo me per vfim, kar je boshjiga, sa-rotili, de bi ja vedno po poti zhednolli hodil,
mi je, ko de hi me kdo s ojltrim noshem v fer-ze vbodel. Ofem dai pred fmertjo fo me sve-zher v zerkev peljali, kjer fva tihama do terde nozhi molila. Tedaj fim jih fprejmil na grob fvojiga ozheta.
Jokaje fo na kraj gomile pokleknili, jeft
pa na drugi. » Bogomir! « _ fo mi djali _
» Bogomir! zhes malo me ne bo vezh, in bom per tvojimu ozhelu pozhivala. Bada vmerjem; le ti, tvoja frezha ali nefrezha mi ferze teshi. Mirno bi moje kofti pozhivale, ko bi vedla, de oftanefh dober in frezhin, tode slo bi mi sem-lja teshila, in v grobi, ko bi mi bilo mogozhe, bi fe obernila, ko bi fe ti fpridil in hudobin poftal.
Bogomir! per fpominu tvojiga rajnkiga o-zheta te sarotim, oftani poboshin, boj fe Boga vfe fvoje shive dni! « — » Jeft vam perfeshem, draga mati! « fim djal, » Bog v nebefih, in mili mefiz, ki ta fveti kraj s fvojim berlenjem obGja, fta prizhi moje pcrfege! «
In ko fva fhe malo dalje molila, je filn veter naglima vftal. Grosovito fo fove in vjeri na rasvaliuah llariga grajfkiga ftolpa ( turna ) tulili; ftrafhuo fo roshlali shelesni krishi na zerk-vi in svoniki — ki jih je vihar majal. Zhudno
predzhutje me je prepadlo, in — ko bi na vra-she verjel, bi rekel, de fe je narava ( natora ) nad mojo krivo perfego grosila, in mi mojo sdajfhno nefrezho napovedvala.
O — predobra _ mati! — jeft nefrezh-
ni zhlovek! _ nefim vezh — vreden _ va-
fhe ime —. isrezhi!
(Seriz. Vpokoji fe malo, ljubi moj! sdaj je tvoje ferze fhe preshaloftno. Pozhl nemalo, pa mi daljej pripoveduj.
Bogomir, Ne bom fe pozhil prej, de mi je pomagano. Poflufhaj, prijasno te proGm.
Glej, v grefhnje drushbe fim safhel, in fvojo nedolshnoft sgubil, pijanzheval in igral fim po zele nozhi, ino vfe hudobije in oftudne pregrehe Cm dopernafhal, ki jih fhe isrezhi ne fmem. Sdaj fhe le — mi je moja laftna nefre-zha ozhi odperla, kakor fo mi mati prerok-vali. (Saj she fam febe vezh ne posnam. Poglej le, kako oflabljen in bolehin je moj shivot! noge me komej vezh nofijo. ,Sam febe fe vftra-fhim, zhe tu v mirni vodi fvoj bled obras pogledam. Nepokojna veft mi nozh in dan ne da miru, femtertje me goni, in ravno danf me je tu fem britka shaloft pergnala; hotel Gm malo sadremati, de bi bil pozhil, V fpanji fe mi je
9
sdelo, de moja mali pred menoj ftoje. Hotel fim fe jim blishati, de bi jim roko kufhnil. Ali od febe fo me pahnili, ter rok<5 vsdignili, in mi grosili. Per tem fe sbudim, in nefim mogel drusiga, ko sdihniti: » O dobra mali! «
Nefte mi saftonj shugali, o neposabljiva mati! ker fim nar bolj fpazhen Gn na boshji sem-lji. O ljubi mosh ! fvetvaj, pomagaj, povej, kaj mi je ftoriii, de ue boin obupali*
^eriz. Vmiri fe, ljubi moj ! ni fhe po tebi. Ali fe na me sanefefh?
Bogomir. O kaj fe ne bom sanefel na tvoje perjasno oblizhje, na tvoje vfmiljeno ferze, na tvojo ljubesin, ker me tako po ozhetovfhko inilujefh! Svello hozhem vfe tvoje fvete v fvojim ferzu obdershati, in po njih shiveti!
(Seri'/. Daj de te kufhnem, moj fin! Sdaj pa povej, kaj nar poprej shelifh.
Bogomir. Mir — pokoj; sakaj nepokoj, ki ga sdaj obzhutim, me bo fhe obupati ftoril, ako mi ne pomagafh.
(Seriz. Ali hozhefh saref mir dobiti ? Bogomir. Oh! kaj bi ne shelel to prav resno, po komur jokam in vpijem.
Seriz. Ker tedaj v refuizi mirifhefh,ga bofh tudi najdel-tako ref, kakor rel 11 dauf mene najdel.
Bogomir. Oh ! povej, povej mi vender, kako ga morem sadohiti ? Pomagaj mi, sa boshjo voljo !
Seriz. Ti nefi fhe tako nefrezhin, kakor fe miflifh. Glej, Bog, kteriga fi v nemar puftil, ti je ozhi in ferze odperl, de morefh fvoje grehe fposnati. In kdor fvoje grehe fposna, in hudobijo greha shivo obzhuti, je she pot pobolj-fhanja naftopil. In kakor hitro fe poboljfhafh, in fe ko sgubljeni fin fpetkozhetu domu vernefh,
in pred - nj padefii: » O/.he ! grefliil fim _
soper tebe in soper nebefa ; vezh nelim vredin, tvoj fin biti, » bofh tudi sasheljeni mir dobil.
Bogomir. O Bog ! ko bi bilo tako lohka, bi nikoli vezh ne jokal, temuzh hvaleshno bi kufh-nil miloftivo roko Gofpoda, ki fe mene nevred-niga vfmili; in bi tebe, o moj nebefhki perja-tel, ko fvojiga Angelja Vaiha fpofhtoval, in te nikoli ne posabil.
Seriz. To je de, ljubi moj! lahko je mir dofezhi, ako imafh sadofti mozhi in ferza, vfe to ftoriti, kar ti bom velčl.
Bogomir. Gov6ri le ; sdaj zhutim, de fim dofti mozhan vfe ltoriti.
(Seriz. Kakor fi mi povedal, G do sdaj » Boga fovrashil, — frbe pa ljubil. « Bil G fushinj
famoljubnofti, in {i sanizheval boshje sapovedi. Sdaj morafh vef nov zhlovek poftati, in fe popolnoma fpreoberniti. Sanaprej morafb tedaj: » Boga ljubiti — famiga febe pa satajevati. «
Bogomir. Jeft te ne umem prav, gov&ri bolj raslozbno.
Seriz. Glej ! do sdaj fi sa sapeljivzi hodil, ki fo ti slate hribe obetali, in fe tvoji fvojo-voljnofti perlisovali. Sdaj morafh to famoglav-noft satirati, in ne vezh to delati, kar ti, ampak kar Bog hozhe in terja — beshati morafh pred temi hudobneshi, in vfe vabila sanizhevati, ki fo te do sdaj tako flepile.
Bil fi poshrefhin, fi pijanzheval, fi druge o-ttudne grehe delal, ker fo bile tvojimu shivotu prijetne, ki ne posna mere v tem, kai- posheli. Sdaj morafh mefo in kri bersdati in krishati, fe v vfim volji boshji podvrezhi, in le to ftoriti, kar Bog terja, naj bo mefu in kervi fhe tako neprijetno. In to fe pravi: » Se fpreoberniti, in nov zhlovek poftati; « to je pot pokore ; na nobeni drugi poti ne bofh miru dobil, po kte-rimu hrepenifh.
Bogomir. Sdaj te rasnmem, in — kakor mi je sdaj per ferzu, menim, bi samogel mir dole-zhi.
Sakaj sapeljivzov fe lohka ogibam, ker fo me oni v to nefrezho perpravili. Sladnofti in igri fe tudi prav lolika odpovem, ker mi moj bolehafti shivot, vboshtvo, framota, ktera ine je od vGh ftrani obfula, in nepokoj vefti vedno na vef glaf vpijejo : » Verni fe, zhe ne je po tebi! «
(Seriz. Bog shegnaj tvoje fklepe, in pom-noshi tvoj pogum, de lepi zil dofeshefh, ki fe ti sdaj tako bliso sdi. Le terdin bodi, in gotovo ga dofeshefh.
Bogomir. Nesnano mozh zhutim sdaj v fe-bi, vfe raji preterpeti, kakor pa ta brhki nepokoj, ki me je do sdaj muzhil.
Seriz. Tedaj blagor tebi ! ker te je boshja iniloft na pravo pot perpeljala. Hodi po njej ftanovitno, in potem bofh vefel rezhi samogel: » Najdel fim! «
Bogomir. Bom najdel! pa—zhe fe bom tudi poboljfhal, mi bo vender moja veft ftorje-ne hudobije vedno ozhitala, in boshja praviza ne bo posabila fhtevila mojih pregreh. Rje bo tedaj mir ?	•
^eriz. Ne boj fe nizh, moj fin! Shiva vera v Jesufa Kriftufa ti bo popolnoma mir podelila. Kdor v Kriftufa in njegove nauke varuje,
*
in fe fvojih grehov zhifto in s ushaleuim fer-zam fpove, ter sa-nje sadofti, fe mu ni vezh bati savoljo ftorjenih grehov, in ko bi bil tudi nar vezh i grefhnik. Saj je ravno sa tega voljo boshji Sin is nebef prifhel, je podobo hlapza na fe vsel, terpel, in na krishi vmerl, de vfi, ki na - nj verujejo, vezhno shivljenje dofe-shejo. Zhe tedaj is zeliga ferza na - nj verujefh, na-nj upafh, in ga ljubifh, zhe v ti shivi veri, upanji in ljubesni Sakrament fv. pokore prej-mefh, in le vredno pokorifh, fe ti ni vezh treba bali savolj tvojih grehov; sakaj Krifiuf je sa grehe zeliga fveta sadoftil.
To je ravno svelizhanje kerfhanfke vere: » Kdor v Jesufa veruje, in pokoro ftori, temu fo grehi odpufheni. « Po ti veri je prefhefh-tvavka, je fpokorniza v Evangelju, fo krilljani vfih zhafov svelizhanje dofegli. Kadar je njih ferze befedo isreklo: » Gofpod! verujem, « fo saflifhali perjasno befedo; » Tvoji grehi fo ti odpufheni; pojdi, in ne greChi vezh; tvoja vera ti je pomagala !
Bogomir. O boshje kerfhanftvo! nikoli fhe aefim tako shivo fposnal, kako dobrotljivo de fi. Oh! is zeliga ferza verujem.
Seriz. Prav, de verujefh, tode to fhe ni
sadofti. Ako hozhef h, de li bodo grehi odpufhe-ui, morafh fhe vfe to ftoriti, kar tiBogsapove; morafh jih lludiii, terdno fkleniti fe poboljfha-ti, ia nikoli vezh grefhili, fe jih boshjimu na-meftniku, kakimu duhovnu, zhiito fpovedati, in sa - nje vredno pokoro delati.
Bogomir. O ti moj nebefhki prijatel! kako te hozhem drugazhi imenovati? — S nebef fi mi poflan me is bresua hudobij otet. Kako loh-ka mi bije fpet ferze ! in — pred euo uro je bilo fhe tako teshko! Povej, kako fe ti bom sadofti sahvalil sa tvojo ljubesin ?
,Seriz. Molzhi od sahvale, moj fin! Gofpod bodi f teboj, in ti pomagaj v vfih potrebah! In kadar fe bofh s njegovo pomozhjo pobolj-fhal in odshaloftil, fe hozhem s fvetimi Ange-lji vefeliti, de fe je fpet en grefhnik fpokoril. To radoft, to vefelje mi obljubi; in mi bo vezh vredna, ko vfe sahvale.
Bogomir. O daj, de ti roko kufhnem, moj Ozhe ! In to ti bodi saftava moje terdne obljube, de nozhem nikoli vezh od poti refnize saiti.
Seriz. Objemi me, o naj fe te oklenem, ter sahvaliva Gofpoda, de naju je danf vkup perpeljal, in nama toliko tolashbo napravil.
Bogomir. (She nekaj te profim, ljubi O-
zhe! faj mi ne bofli odrekel!
Seriz. Govori! \fe hozhem ti ftoriti, kar i 7
je v moji mozhi.
Bogomir. Tvoje ozhelovfko poduzhenje me je danf slo ofrezhilo. Jeft fim fhe mlad, in fim fhe malo sveden, tedaj potrebujem vezhkrat ka-kiga dobriga fveta. Ali hozhefh tudi v prihodnje moj fvetvaviz biti ?
Seriz. O s vcfeljem. Vfak dan ob fedmih svezher me tu per tem viru najdefh.
Poflufhaj! ediniga brata imam, ki s menoj shivi, in ki ga is ferza ljubim. Po frnerli najnih flarfhev fe je bil podal v ptuje deshele. Vezh let nefim sa - lij vedel, ali fhe shivi, ali je she meriev. Povfod fim po njem poprafheval, na vfe kraje fimpifal,in ga nefim mogel isprafhati. Vedno fim po Frideriku, (tako fe moj brat klizhe,) sha-loval, in vfakdan fim molil: » O Bog ! daj, de Friderik moj brat fpet domu pride ! »
Bilo je 12 velikiga ferpana pred 28 leti, ko fim ravno tako na tem kraji molil, in glej! tu nn pride vefelo porozhilo: » Tvoj brat shivi, in je prifhel te objet! »_On je ref prifhel,
moj preferzhiu brat, in _ od tiftiga zhafa pridem vfak vezher fem Boga hvalit in molit.
Bogomir. Bog ti daj fhe dofti vefelja na tem fvetu vshiti, in tvojo ftaroft mirno in vefelo preshiveti.
Tedaj, kadar bom kakiga fveta potrebin, pridem ob fedmih svezher fem, te sa fvet in pomozh prafhat.
Seriz. Bog ti daj fvoj shegin, in te fprej-mi na vfih potah.
Sdaj fe objameta. Mladenizh gre potolashen fvojo pot; feriz pa poklekne, in opravi pred po-bodo krishaniga Jesufa fvojo vezherno molitev.
II.
Bogomir je komej dneva perzhakal, de bi fe bil v zerkev podal, in fe fvojih grehov popolnoma fpovedal. De fe jih je s shaloftnim, pobitim ferzam in zhiflo fpovedal, ni dvoma, ker je slo po notrajnim miru hrepenel, in shelel fe s Bo-gam fpraviti. Spoved mu je fpet mir v ferze vlila, in njegove dufhne rane sazelila. Ali njegovo te!6 je bilo prevezh fpazheno; kmalo je ta nefrezhni zhlovek fpet v poprejfhne grehe sabredel. Vef preplafhen in nepokojin fe save, de je fpet safhel, ter pravi: » tSvojiga prijatla hozhem sopet poifkati! » in hiti k viru.
Njegovi -dobroferzhni potovod pride ob navadni uri: » Raj ti je, de fi tako pobit, moj fin P a Bogomir. Oli! fpet fim tak nelrezhin zhlo-
vek, ko prej _ in me ne bo to pobilo ? O
ti moj Bog! Kdaj fe bom refnizhno poboljfhal?
tSeriz. Povej mi, ljubi moj ! kako fe je sgo-dilo, de fi tako hitro na fvoje terdne fklepe posabil P
Bogomir. Kako P Oh! tega fam prav ne
vem. Vfako jutro in vfak vezher Gm fklepe po-
novljal; in vender ne vem, kako fe mi je sgodi-
lo, v hipi, ko Gm nar manj mifiil, fim na vfe
fvoje fklepe, na Boga, na te posabil, in fim
grefhil. Po ftorjenim grehi fo fe mi ref fpet
ozhi odperle, pa tudi britka shaloft je moje fer-
ze vnovizh prefunila.
Seriz. Pomilli: de ima dan dofti ur, in . 7
vfaka ura fvoje nevarnofti. Zhe le sjutrej in sve-zher fvoje fklepe ponovifh, — fe ve de fe ne morefh vfim nevarnoftim braniti.
Bogomir. Tedaj poduzhi me, te profim, kako fe satnorem vfih nevarnoft o§'bat P
tSeriz. Boljiga ti ne morem fvetvati, kakor to, kar je Jesuf fvojim uzhenzatn rekel: « Zhuj in moli, de ne padefh v fkufhnjavo! » Zhuj in moli, ne le sjutrej in svezher, ampak vfak hip,
v vefelji in v shalofti, med delam in v pokoji; sakaj povfod in vedno te bodo fkufbnjave ob-Gpale.
Bogomir. Rasloshi mi pa tudi, kaj fe pravi zhuti?
4Seriz. Kdor vedno mifli, de je tako flab zhlo-vek, de vfak hip lohka fpet pade, in fe teda neprenehama varuje, de ga nobena nevarnoft ne omami, nobeno vabilo ne smakne, noben mik ne sapelje, ta zhuje.
Kdor vedno mifli: » Kaj hozliem delati? kaj moram ftoriti? » in tedaj na flelierniga fov-rashnika fvoje dufhe preshi, mu pot hitro sa-gradi, ali pa, zhe mu blishej pride, prezej sa oroshje sgrabi, in pozepta, ta zhuje. Bogomir. Saj fim vender vfak dan terdno fkle-pal : » Vfe hozhem ftoriti. kar mi je dolshnoft, in vfake nevarnofti fe fkerbno ogibati. «
Seriz. To le ne pravi fhe zhuti.
Bogomir. Rasloshi mi tedaj to rezh, te pro-
fim.
Seriz. Ponozlini zhuvaj, ki gre oh namenjenim zliali na flrasho, in pravi: » Danf hozhem prav zhuti! « fe pa prezej na pervo klop vfede, glavo na roko nafloni, in fe dalej nizh ne ogleda, ne zhuje.
Pravi zhuvaj oftane nevtrudin na fvoji ftaji, noben bip ne pozhiva, neprenehama preshi, ali fe med ponozbnim pokojam kak fovrashnik blislia, ali kaka nevarnoft vftaja; ne dene oro-sbja is rok, zhe najde fovrashnika, ga koj pobije, in odverne nevarnoft, ki jo samerka. To fe pravi zhuti. In tako morafh ti zel dan zhuti, in smiraj na tri rezhi milliti: Kdo? kje? kdaj ?
Kdo je ta, h komur grem? per komu fim? — In ti je ofeba le kolizhkaj nevarna, beshi od nje, in ponovi fvoj dober fklep.
Kje fim? kaj hozhem ftoriti? — In ako vidifh, de je kraj sa te nevarin, o tako verni fe, in ako fi she tam, beshi prezh, in dershi fe fhe terdnejfhi fvojih ftorjenih dobrih fklepov.
Kdaj^bm nar flabeji ? Kdaj padem nar lo-shej ? — In tifti zliaf bodi trikrat bolj zhujezh, trikrat ferzhnjejfbi v boji.
Bogomir. Jeli pa mogozhe, flabimu zhlo-veku vedno tako zhujezhimu biti ?
tSeriz. Sato morafh moliti. De ne padefh v fkufhiijavo, zhuj, de bofh pa vedno zhuti mogel, moli; sato je tudi vezhna Refuiza rekla: » Zhujte in molite! «
Bogomir. tSaj fim vfelej v zerkvi in do-
ina, sjutrej in svezher prav ferzlino molil, de bi mi Bog vender s nefrezhe pomagal.
tSeriz. To fi prav ftoril. Ali kakor fi dol-shan neprenehama fe varovali in zhuti, tako morafh tudi neprenehama molili; zhe ne fi smiraj v nevarnofti fpet pafti.
Bogomir. Poduzlii me, kako samorem neprenehama moliti ?
tSeriz. Na Boga miflili, in fvoje ferze vedno per njem imeti _ to morefh vedno, bodi
fi v zerkvi ali doma, vefel ali shaloftin, bodi fi per delu ali per pokoj i. In to fe pravi moliti. Ako fvoje mifli in obzhutleje s uftiui sgo-vaijafh, ali ne, nizh ne dene, de je le tvoje ferze s Bogam fklenjeno.
Zhe fi Boga vedno prizhejozhiga mi-flifh. ki je prizha vfih tvojih mifli, beledi in djanjzhe pred vlakim nazhinam pomiflifh : Bog hozhe, de to ftorim , »110 opuftim; to je moja dolshnoft; f tem me hozhe le dobriga in frezhniga ftoriti:—Bog hozhe, de fe vfaki fkufhnjavi soper-ftavim, vfak mik smagam; to je moja dolshnoft,-vfako sinago mi zheftitljivo poverne, molifh nepre nehama,in Bog, ki ga imalh vedno pred ozhmi, ti bo vlelej novo ferze podelil, de bofh loshej zhul,
in novo rnozh dal, de bolh v boji smagal^
10
Bogomir. Ali taushent in taushent rezili, dnevne opravila, rasne poli in homatije fveta fto-rijo zbloveka tako rasmifliljeniga, de vfak hip mifel na Boga is glave pufti, in na - nj posabi. Kako samorem fpet na to mifel priti, in na - nj mifliti ?
(Seriz. Prav lolika, ako le hozhefh. Povfod, kjer li, in kodar liodifli, vidilli toliko rezili, ki te fpet na Boga fpomnijo. V fvojim rastrefenju vidifb lepo finje nebo, rodovito polje, ali zer-kev, ali, mertvifhe, ali v kaki isbi podobo kri-sbaniga Jesufa, ali jed in pijazho na misi, in tako dalej. Vfe to le satnore na posabljeniga Boga fpet fpomniti, ako ga v refnizi lfliefh.
Bogomir. Drusiga re/.ln ne morein, ko to : kdor le hozbe, samore neprenehama molili. In jeft — o Bog! hozhem to.
De tedaj fpet ne padem, moram zliuti, in teh treh uprafahnj; Kdo? Kje i* Kdaj? nikdar ne posabiti. — De boni pa lolika zhul, moram neprenehama moliti, in vedno na Boga mifliti; potem samorem upati, de boni od poti pogubljenja refhen.
tSeriz. Ja moj Gu! bodi v pervim ltano-viten, potem fe lohka sanefelh, de drugo dofe-shefh; de bofh poboljfhan in otet.
Bogomir. O tedaj bi bil poboljfhan in popolnoma otet! — ,Spet danf fe ti ne morem dovolj sahvaliti sa tvojo ljubesin. Daj, de ti roko kufhnem, in perpufti, de te fmem sanaprej fvojiga ozlieta imenovati! Nikoli vezh nozhem nepoboljfhan k tebi priti; vfelej, ko fpet fem pridem, te hozliem vnovizh sa vfe dobrote sahvaliti, ki fi mi jih fkasal.
Sdajzi je feriz fvojo vezherno molitev o-pravil, in Bogomir moli s njim.
Bogomir je ftoril, kakor je bil fklenil. Ne-prenehama je zkul in molil, in to mu je pomagalo, ter je bil refhen. Kolikorkrat je fpet k viru perfhel, fla obadva Boga hvalila, in njegovo ne-Ikonzhno vfmiljenje in miloft zliallila.
Ako fi grefhil, hudo Boga rasshalil,
Ne obupaj fin ! ufmiljcn' Bog shivi :
Verni fe nasaj, in obshaluj vle grehe, K Jesufu peričzi, on ti odpufti.
De pa sopet v greh ne padefh, Zhuj, fin! neprenehama:
De bofh vedno ziniti m&gel, Mifli vedno na Boga ! —
XVI. Mil
¥
JPavle je bil fin ubosiga najemnika, s primkam ^Suhovershika; njegova mati, Marjeta po imenu, je sa malo plazhila frajze f hivala ; in tako fe je drushinza dan sa dnevam revno preshivila, s malim sadovoljila, in fvoje saupa-nje v Boga ftavila, ki pofliteue in delavne ljudi nikoli ne sapulti.
Nekiga dne je ^uhovershik pol ure is vaG v vertu bogatiga plemenitnika delul, ki mu je dnino dal bres hrane; sa tega voljo vsame fe-boj velik kof kruha sa sajterk (ali kohlizej, in rezhe sheni, de naj mu koGlo po Pavletu v vert pofhlje.
O poldne fe tedaj dezhik s oznetovim ko-lilam na pot poda. Mogel je fkos golti gojsd iti, kjer je na defni in na levi vfe polno mali-novih germov raftlo, ob zhafu, ki fo ravno mane dosorile, Ker fo mu po njih tako slo fline tekle, poloshi pifkerz na tla, in jih sazhne o-berati. Mifli G, zhe tudi pol ure samudim, to nizh ne dene, faj imam dobre noge, bom pa tekel. Zhe je bolj Pavle maline jedel, bolj fo mu
difhale. Od germa do germa teka, in zhe bolj v gojsd pride, tim debeleji in bolj sdrele dobi. Jedel jih je, dokler je mogel, in prav posa-bi, de bi tudi njegovi ozhe she rad jedel. Na enkrat pa fe na - nj smifli, in fe vftrafhi, ker vidi na folnzu, de mora she davno poldan biti. Rozhno pobere fvoj pifkerz, in tezhe. kar more; ali — ne najde je vezh prave poti, safhel je.
Jokaje femtertje leta, dokler pride do kraja, kjer je ljudi govoriti flifhal. Gre tedaj prot tiftim kraju, in glej! na lepi trati v fred go-fhave sagleda lepo oblezhene gofpode fedeti, ki fo fe goftili, in prav shidane volje bili.
Pavle fi folse brifhe, in fe jim ftrahotno blisha, de bi jih sa pravo pot poprafhal. Op-lafhen fe odkrije; hozhe govoriti, pa ne more. Gofpodje fe mu v ti fitnofti nafmehujejo, [ter ga eden vprafha, kaj de hozhe?
» Ne samerite mi, Gofpod! jezlja Pavle, je — jeft Cm pot sgrefhil, in bi vaf profil, de bi mi jo pokasali.«
•> O sakaj ne ! mu odgovori; kako fi pa safhel? Vfedi fe k nam, in povej nam. « —
Pavle fe je sdaj k njem na trato ufedel, jim perpovedval, ter je mogel s njimi vino piti,
potize in pezhenko jefti. Pavle, ki je rad kaj
*
dobriga pokuGl, ni zhakal, de bi mu bili dvakrat rekli, fe je po slielji goftil, in v tem ve-felji posabi fpet fvojiga ozheta. Zhe je bolj vino pil, bolj je bil vefel, in rajfhi je shiobud-dral.
d Pavle! ga vprafha eden gofpodov, ali fo bogati kmetje v vafhi vafi ? «
Pavle. tSe mi sdi de fo ! sakaj moj ozhe pravijo smiraj: O ko bi jeft Volzlietove in Sodnikove dnarje imel!
Gofpod. Govftri, ali ljubifh fvojiga ozheta ?
Pavle. In pa fhe kako! pa tudi fvojo mater ljubim.
Gofpod. Ali bi ne oftal rajfhi per naf, ter bi pifheta, pezlienko in potize snami pojedal, in lladke vina popival, kakor pa de fe morafh doma s famin kruham, krompirjem in s vodo sadovoljiti ?
Pavle. O naka; ozheta in matere ne sapu-ftim, ko bi mi tudi hotel kdo zel fvet dali.— Ref je, rad jem kaj dobriga, kadar mi kaj doleti, ali raji hozhem vfe fvoje shive dni fam fuhi kruh jefti, kakor pa de bi od ftarifhev fe lozhil.
S tem befedami fe dezhek vsdigne, ker fe je bal, de bi ga s filo ne obdershali. — Nje-
gova bojasin je nesnane gofpode vefelila. Na tibama fed med feboj pogovarjejo, potem pa rezhe imenitnifhi smed njih na glaf: » Puftite ga, s tvojim shlobudranjem bi nam vezh bil na fhkodo ko na prid. In kaj bi fe neki bali?
_Jeli, nefefh kofilo ozhetu? » poprafha de-
zhika. — » Ja « odgovori Pavle jokaje.
Gofpod. Vem, sakaj fe jokafh. Prevezh G fe samudil, in fe bojifh tepen biti. Pa vefh tvojiga ozheta moramo vtolashiti. Sprasni fvoj pifkerz, ti damo kof potize in pol pezheniga pifhzhanza. Tudi ta verzh vina vsemi feboj. »
Ni mu bilo treba dvakrat rezhi. Urno je fprasnil lonzhek, vsame pezhenko, potizo, verzh vina, in fe jim lep6 sahvali. In kadar fo mu pravo pot pokasali, fe fpufti v tek.
She ni bil firteljz ure pretekel, in je she vef poten v vertu bil, kjer je ozhe delal, in she davno po njemu pogledoval. — Pofhteni Suhoversliik fe je bil sa Pavleta she bal. Menil je, de fe mu je na poti kaj uakljuzhilo, ki ga tako dolgo ni bilo; ker ga pa sdraviga priti sagleda, fe tako svefeli, de fhe ni miflil ga o-kregati, fhe manj pa pretepfli. Pavle je pa dobro vedel, de saflushi tepen biti, sato na svija-zho mifli. » Vefelite fe, ozhe! « jim upije na-
fproti hitezh ler verah vina pokashe, » danf vam pernefem dobro koGlo. ^tavim kaj, dene bofte vganali, kaj imam v pifkmu. Potizo in pezheniga pifhzhanza vam nefem. » — «0 kaj fe neki smiflifh, — mu ozhe odgovori — fhe nikoli mi ni tvoja mali poiize fpekla.
Pavle. O kaj miflite, de jo od matere pernefem? O nizh manj ko to! faj mati ne dajo nikoli ne potize, in tudi vina ne. Glejte, fim vam tudi verzh vina pernefel. Prezej vam lio-zhem povedati, kako fim to dobil.
Sdaj mu vfe na tanko pove, kako je v gojsdi imenitne gofpode dobil, ki fo na trati obedvali, in tudi njega povabili. Od malin pa, ki jih je po poti obiral, in de je savoljo njih fe samudil, in safhel, kar befedize ne pove. » Ifapdfled fo dobri gofpodje tudi sa vaf fkerbeli, — pravi, — in fo mi velik kof potize in to pe-zhenko f tem verzhem vina vred dali, de bi vam pernefel. Vfedite fe tedaj rozhno, in jejte; vem, de vam shedifhi. « — Pofhteni mosh fe vfede, je in pije, in vfe mu je difhalo. Dolgo zbala ni imel tako dobriga koGla.Tudi dene del koGla ino vina sa mater na ftraii, ter dela vefel naprej do vezhera. —
Kadar fta pa sopet domu perfhla, nefo od drusiga zel vezher govorili, kakor od te per-
godbe v gojsdu. Mali dezhek je s fvojo sgov&r-noftjo to tudi vfim fvojim pajdafhem v vafi per-povedval.
Drugo jutro ob sori poterka nekdo per ^Suhoversliiku na vrata. Hitro fkozhi is poftelje, ia gre oi/oret. Ali — kako fe savsame, ko sa-gleda sunej brizha s ljudfko ftrasho po vojafhko napravljeno, ki mu napove, de bodo on, sliena in otrok pre7»j v inefto odpeljani ino v jezho pahnjeni. Suhovershik, ki mu veft ni nizh ozhi-tala, s zhemur bi fi bil tako kasin saflashil, hozhe vediti, sakaj ga s drashino vred tako fhpotljivo primejo, in v jezho shenejo. Ali fhe
le v meftu je vsrok svedel. _Tifti imenitni go-
fpodje namrezh, ki fo bili Pavleta tako dobro fprejeli, fo bili rasbojniki. Merkali fo fi hodnika, od kieriga jim je Pavle povedal, de je bogat, ino fo po nozhi na njegovo hifho planili in jo ulomili. Ali tSodnik fe je s fvojima lilap-zama in mozhno deklo jako branil, dokler mu je vezh fofedov na pomozh perteklo, de fo ras-bojnike polovili, iu svesali. Ko fo jih v meito peljali, svedo na poti is njih uft, de je mladi (Suhovershik vzberaj s njimi v gojsdu bil. To nasnanijo koj vifhji gofpofki, ktera vkashezelo ^uhovershkovo drushino sapreti. Dva dni fo v je-
zhi bili saperti. Ozhe je v fvoji nefrezhi sdiho-val, mali je molila, Pavle je pa Vedno jokal in upil. ^Svefti fo li bili, de nefo nizh hudiga ftorili, ali kako bodo lo f kasali'? —■
Na saduje fo jih k rasbojr.ikain peljali, in vfi fo fposnali Pavleta, noben pa ozhe'a in matere. Povedali fo, kako je dezliik v gojsdi f pi-fkerzam safhel, in fe na - nje nameril. In ker fo vfi to poterdili, fo pofhtene ljudi sopet domu spuftili. » A j — pravi Pavle na poli proti domu — kdo bi bil miflil, de fo lako lep6 oblezheni gofpodje laki goluG ! » —
» Ljubi moj fin! — mu odgovori ozhe — zhe bofh mosha po bradi meril ( po obleki fo-dil ) , fe bofh vezhkral golufal. V nar lepfhi kerzhmi fe ne dobi vfelej nar bolji vino; jnar lepfhi ptizhi ne pojejo vfelej nar prijetnifhi; ino nar lepfhi drevefa nimajo vfelej nar flajfhi fad. Doflikrat je v rasierganim oblazhilu nar bolj pofhteui mosli, in v nar drashjih fuknjah fo doflikrat nar vezhi hudobneshi. — ^Slie eno, ljubi moj Pavle. Jeft nefim ved. I, sakaj G mi tako posno kofilo pernefcl. Tvoja ko/.liljivoft ( fladkofnednoft ) te je sopelj<ila, de fi maline oberal. Per tem fi na fvojiga ozheta posabil, fi k goljufam safhel, ki fi jim s fvojnn klepe-
tanjem rasodel bogatijo Sodnikovo. Ti fi vsrok, de fo uno nozli nad fofedovo hifho planili; ko bi ga ne bil Bog obvarval, bi niu bili vfe pobrali, in morde f lic kaj hujiga ftorili, Satorej hodi v prihodnje vfelej fvojo pot, nikar fe tie obotavljaj, ne klepetaj bres preuiillika vfe, kar ti na jesik pride, tudi ne pravi nikjer, kar G od fvojiga ozheta ali matere flifkal, ker ne mo-refii fhe prefoditi, ali finejo drugi ljudje takiga kaj vediti, ali ne. «
Ne rasnafhaj, kar flifhifh doma : To te v fitnofti rado peljd. —
xm. tJBOSHTVO II POMOZH.
eka dobrotljiva pekinja je vfaki vezher ob folnzhnim sahodu, kar ji je od poprejfhnih dni (iariga kruha oftajalo, med domazhe vboshze delila. Sa lega voljo je imela v durih oknize, fkos ktero je vboshzam hlebzhike podajala, pa je dobro pasila, de ni kleri po dva dobival, sato de je mogla vezhim pomagati.
Nekej dni pa samerka, de fe oflabljen in bolehin mosh lik sida do duri fplasi, in po dva hleba prejeti fkufha ; de bi fe pa tega pe-
kinja ne savedila, fe je vfelej poleg hifh prezh smusal, in domu hitel. — To fe ji zhudno sdi, ker ni hodil mosh, kakor vfi drugi uboshzi, na ravnoft po milodari, in je na to fhe po dva hleba prejeti fkufhal. Ali de je tako framoshljiv in slo potrebin vboshiz, fi mifli pekinja, ali pa de ni potrebin, Ta fvoj fum rasodene moshu. ki je bil ravno tako ljudomil, kakor ona, in ki je tudi po mozhi reveshem pomagaval.
On ji obljubi, de hozhe na mosha pasiti, kadar fpet po kruha pride, in sa njim iti, de bo kaj vezh od njega svedil, kakfhina fe mu godi.
Mosh pride fhe tifti dan, fe natihama tik sida do duri fplasi, popade f trepetajozho roko enhlebzhik, ki mu ga je pekinja Ikos oknize podala, ga fkrije rozhno pod fuknjo, ter llegne Ipet roko, in sagrabi frezhno fhe drug hleb-zhik, defi bi mu hila pekinja lohka sabranila, ker ga je bila sainerkala. tS tem dvojim daratn hiti domu, pa pek gre sa njim v fled, Vezh liliz lla prehodila, prideta do odlozhene hifhe, v ktero nesnani mosh ftopi, in po ftopnizah do podftrehe urno beshi. Pek ga je vedno fledil, in ga ni is ozhi puftil; tndi do podftrehe, kamor je nesnani hitel, gre sa njim, pa duri mu je pred nofam sapahnil, de ni mogel pek dalej iti.
Suncj tedaj poftoji, in fliflii otroke plakaje mo-sliu nafproti iti, ki ga prafliajo, ali jim je kraka pernefil. ». Ja, ljubi otrozi ! — jim odgovori nesnani, — nate ga vGga, jejte, in ne jokajte le. O ti miloftivi Dog ! kako tesliko mi je bilo, ta dva lilcbzlnka vam perdobili! ali fnejte jn le ; jeft ne bom nizh jedel, (itn bolj vajen ftra-dali, kakor vi. Saj nam bo ljubi nebcfliki O-zhe slie pomagal, de naf ne bo tako huda nadloga tepla. »
Ko pek to fkos saperte duri fliflii, mu ferze od vfmiljenja ino milobe poka.
Med tem perhiti po ftopnjizah 12 let ftar dezbik, poterka na duri, ter sakri/.lii : » Odprite mi. fim Janes, vadi fin. » Odprejo mu; dezhek tezhe v podftreho, in potegne is arsheta velik kof kruha. » To je moja jusliina, — pravi, — mojftrovka fo mi dani* vezlii kof diii; fam febi ga perkraiim, do ga vam podam, sato de ne bofte ftradali. » O/.lie dobriga Gna objame, in poljubi ( ali kufhne ) reko/.h.- « Slo me Gla tepe, ali tvoje vfmiljeno ferze me tolashi ; pomagaj vedno po biaiovlko fvojini bratizam in
feftrizam, in Bog li bo gotovo pla/hal. » _Te
befude fo peku ferze omajale, s folsniini ozhmi
fe revni drushiui blislia, ki ga v temi ni do
11
sdaj samerkala, in jim s ljudomilo gorezhofljo rezhe ; Moj Bog ! kaj moram viditi ? Tako rt-vni fte, pa pofhteiu, in ne pridete k meni, de bi vam pomagal? — Povejte mi, kdo de fte, in
sakaj fte v takih ftifkah ? » _
Nesnani mosh fe spervizh filno preftrafhi, ker peka sagleda; flifhati pa te befede, mu rezhe : » Zhe vaf Bog ref fem pofhlje nam pomagat, poflufhajte moje shaloftne nakljazhbe. Tkaviz fim, pa pol leta she nimam dela. Mojo sheuo mramorka je, in je she vezh mefizov v bolenifhnizi. Vfe kar fim imel, fim prodal, de bi bil fvoji sheni pomagal, in zhvetero otrok pieshivil. Hifhne obrefti iiefim mogel vezh pla-zhevati; is hifhe fim tedaj fhel, in moj sdaj-fhini hifhni gofpodar mi je dobrotljivo to pod-ftreho v ltanovanje dal. Nekej zhafa fim sa najemnika flushil; ker pa nefim teshkih del vajen, fim sbolel, in fhe nimam toliko mozhi, de bi fpet delati mogel. Berazhiii fe framujem; na to fim mlad, ne bi dobival lohka milofhine; tudi bi me bolj kakor glad pobilo, ko bi me ljudje sa potepuha in nemarnika odpravljali. Otrozi vfak dan po kruhu krizhijo — in kadar ga tar-najozhim ne morem dati, mi ferze od briikofti poka. Tale, moj dobri fin Janesik, ki fe per
nekimu misarju uzhi, nam vezhkrat kaj domu pernefe. Od uft fi pertergava kruh in druge jedi, de jih nam pernefe; ali kaj je vfe to sa zelo drushino? Ene dni nofim ref lazlinim o-trokam po dva hlebzhika na dan ; pa me je fram povedati, kako ju dobim. » — Blagofer-zhni pek je vef ganjen : » Ne bo vam vezh treba, k meni po dva hlebzhika hodili » — re-7-he revnimu tkavzu, ki per teh befedah ofter-mi. __ » Kar sa fe in sa fvojo drushino potrebujete, vam hozhem jeft sanaprej s doma po-fhiljati. Vsemite sdaj te denaije, omiflite fi dobro vezherjo, in sko je boshja volja, fe bova fhe bolje fposnala. «
Ko to sgovori, hiti domu, pove fvoji sheni vfe, kar je vidil in flifhal; kar jo je tako ganilo, de je folse tozhila.
Dva nar vezhi hleba, ki je ravno per rokah imela, vsame, in hiii s njima k revni dru-sliini.
Sdaj je bi'a per teh (Irotnakih vfa nadloga ugnana, ker je od pekovih potrebniga shivesha dobivala. Ljudomili pek je vbosiga tkav/.a s v(im, zhefar mu je bilo treba, pr«fkerbval, dokler fe je fpet popolnama okrepzhal, in delo dobil; tudi potlej fo njegovi otrozi fhe smiraj kak dar od
pekovih dobivali. Mili pek in pekina fi nčlla prej miru dala, de fta revno d-rushino popolnoma ofrezhila, ki tudi njunih dobrot nikoli ne posabi, ter vfak dan sjutrej in svezher sa fvoja blagoferzlina dobrotnika moli.
Kdor nbogim podaje
Rad milodari, Zhe prej ne, v nebefih Plazhilo dobi-
xmiI. MOJSTIE T0BIA II >
mmm m.
>
© m A G I M A.
Jtfa Zhefhkim ( ali Pemfkim ) v neki vaG je shivel delaven, polhten in poboshen kra-jazh ( ali shnidar ) s ofmero otrok, kterih pervo rojeni je dvanajft let ftar fin bil, ino nar mlaj-fhi je bila hzherka komej tri n.efze Gara. — Velika dragina 1816. leta ga je slo terla; vfa hrana od moke ino krompirja je bila povshita, doftikral ni bilo ne kofzhika kruha, ne denarja, ia fhe tudi dela ne v hifhi, de bi bil mogel
Raki saflusliek upati, in vender fo vfi otrozi jokaje od lakoti vedno krulia profili. Dobriga ozheta je ferze bolelo, ker jim ni imel kaj dali, s folsnimi ozlimi fe je v nebo osiral; njegova svefta shena fi je oblizbje sakrivala, de jo o-trozi nefo jokati vidili, in oba fta savolj shi-veslia tarnajozhe oiroke tolasliila s saupanjam v Boga, kteri sliivi zlierva v prahu, ribo v potoku; in kar leta pod nebatn on redi. Le ter-dno, pravita, sanpajmo na Boga, on sliivi vfe ftvari, tudi naf ne bo puftil lakote poginiti, gotovo nam bo pomozh podal. —
Neki vezher fo she pollednjo droblinzo kruha povshili in vender nefo bili ne ozha, ne mati ne otrozi nafiteni. Oh , kako fe nam bo fhe le prihodni dan godilo! shaloftno vfi sdi-hujejo, famo ozha ftanovitno ftoji f proti nebu povsdignenim obhzhjam poln saupanja na Boga defiravno mu ferze od shalofti poka, ter pravi: Le terdno savpajmo v Boga, in Bog naf revne gotovo ne bo sapuftil ; klezlie in sdrusheni Boga sa prejete dobrote sahvalimo, in s terd-nim saupanjam ga prihodne pomozlii profimo.— Potem ko v molitvi pomozh sadobe, rezhe fhe ozha:	.j
*
Nefkonzhno dober In sveft je Bogi
On naf bo refhil Is vGh nadlog.
Kdor saupa na Boga,
Sida hrain na terdne (Ia.
Shaloftna nozh je bila sa fkerbniga ozhe-ta, kteri je £e rzlm o fvoje otroke ljubil, pa jih vender per vGin trudu ni mogel nafilili; de C ravno je doflikrat fvoje rokodeMvo popuftil, ino sa najemnika delal, de bi bil le vezh perflu-shil. ■— Fosno je safpal, ker fo ga fkeib: inamile, pa predin je bil dan sasoiil, fe prebudi in fli-fhi terkati na okno. — Bil je neki popotnik, ktcriga je poprejfbini dan ploha vjela in mu vfo obleko premozbila; phijfli ino fuk-njo je bil svezher v godivnizi na pezb obefil, de bi fe mu bila pofufhlla, ali obedvoje obla-zhilo fo mu je oftnodilo in osbgalo; tedaj je perihel krajazlia proGt mu jih koj safhili, de bo mogel dalje popoteati.
Tobia, tako je bilo k raj azliu ime, sbudi fvojo sheno in flarejfhiga Gna> vfi fo urno fhi vali in v dveh urah je bilo, kakor je bilo mogo-ihe, vfe popravljeno. —- Piujiz je v tem
zhafu, ki fo mu oblazhila fhivali, prilosh-nofi imel bolj fposnavaii kraja/lievo diushino. Videl je veliko revfliino pa tudi ujili poboshnoft, kar mu je slo dopadlo, sa lega voljo je vezh plazhal, kakor pa mu je Tobia rajtal. Verli tega pa flie vfakiga otroka obdari ino obljubi vfelej, kadar bo me m o hodil, j:!i ohifkali, in bil je tudi mosh bi leda. _ Oiro/.i fo dobrotnika dobro samerkali ino fe njegoviga prihoda slo vefelili, ker jili je vfclcj obdani.
Revni drusliini je bilo sdaj nekaj dni po-magano. Tobia opominja fvoje otroke Bogu hvalo dali, ker jim je iienudjama pomozh po-flal. Ali nefim rekel, pravi:
Kdar do verha shaloft pcrkupi, tSe vefelje tudi she glaG;
Kdar naf tudi vG perjaili populle (Skerbi Bog sa naf sini raj fhe.
Saupajmo le na Boga vedno,
In on sapuftil naf goiovo ne bo.
Take tolashljke prigovore je poboshni mosh smiraj imel, f klerini je mifli fvojih otiok v Boga obrazhal, jih k saupunju iuo ferzhui ino-
litvi opominjal, in tako fo poboshni obzhutki prevseli njih ferza ino jih vtolashili s Bogu vdano miflijo. _
Ali dnevi reve ino tarnanja fhe nefo minuli. Dodikrat je bilo veliko pomanjkanje v hi-fhi, in vG fo mogli la/.hni fpat ili. —• Tobia je pa per vGh fvojih ftifkah Boga hvalil, de ni noben njegovih otrok per toljkim pomanjkanju sbolel, zhe mu je shena zhes hude zhafe toshi-la, jo je na fofede pokasaje tolasliil, kteri fo tudi vG pomanjkanje terpeli in sraven tega jih je pa Bog fhe s bolesnami obifkoval. Kadar sheua nad teshavniin pomanjkanjam tarna, G persadeva jo s saupanjam na boljfhi zhafe po-tolashiti, ker ji le/.he:
Le ter p i ni o, faj terplenje ni vedno; nepo-terpeshjivoft naui ne le nizh ne pomaga, temuzh fhe sliivljenje bolj greni. On pa je vedno Boga mozlii, feizhnofti ino krepolli proGl, dc bi pod budo llifko ne omagal! _
mummzA.
Rekiga dne je she sopet pizlila hrana pofh-la, olrozi fo pa kruha proGli. tefhko je ozhetu djalo, ki jih ui mogel sadovoljiti. — Ki imel
<lela v hifhi pa tudi tie denarja. Bil je dan velike shalofti, kteriga mu njegova sliena fhe bolj greni, ker je tnaloferzhna jela bili. Rekel je, de gre pomozhi ifkat, ter gre is vafi na zefto f terdnim fklepam perviga ptuj/.a milofhnje ( ali almoshiijc ) profit in mu fvojo revo dopovedovat, de bi fi ga le miliga ftoiil. — Tu vgleda sravin zefte od lip ofer.zheno podobo krishani-ga Jesufa, ktera je bila k zhefhenju poboshnim popotnikam perpravljena. Poklekne pred njo, profi Boga tarnajozh pomozhi, in potoki folsa mu ozhi salivajo. —
Dokler tako moli, gre memo neka mlina-riza, dolgo zhafa ga od dalezh gleda, vfiga v molitev satnaknjeniga, mifli fi, de ga fkerbi in shaloll slo tarejo. Fomilovaje ga blishej ftopi, mu dobiotljivo roko poda in ga lepo posdravi, ter ga uprafha, kaj de ga tako tare ?
Dobroiljivi Bogr rezhe Tobia, je smiraj milollljivo sa mene in mojo drushino fkerbel, bodi mu zhaft in hvala; ali danf fe mi pofeb-no hudo godi, ker nimam ne grishleja kruha per hifhi, ofmero otrok pa od glada tarna. Ifkal fim v molitvi pomozhi, de bi ne obupal nad boshjo previdnolljo, ker dobro vem, de molitev poboshniga ferze pokrepzha in mu teshave slaj-
fha. Mozh molitve sdaj she obzhuti m, ferze mi slie loshej bije; poto aslien fe sopet v nebo osrem. Bog mi bo goiovo pomagal, ali kako ? kdaj ? to farno 011 ve !
Te befede fo dobro mlinarizo revnimu pa po-boshnimu moshu perkupile; sheli mu pomagali.V-prafha ga, kdo de je, in kako bi mu bilo pomagano.
Tobia ob kratkim pove, de v veliki dra-gini in v pomanjkanji saflushika s sheno in of-mero otrok slo flrada, de fi ne ve ne fveiovati ne pomagati, zlie mu Bog ne bo nenadjama po-mozhi poflal.
Per te povefti fo mlinarzi folse v ozheh igrale, fpotnni fe na befede Sirahoviga fina : » Stori dobro bogabojezhiuiu, poverneno li bo obilno, zlie ne od njega, faj od Boga. a Ob pravim zhafu, pravi, me je Bog fim poflal, de delo milofti dopernefem-
Ker to sgovori, feshe v jerbafzhek, vsame hleb kruha in velik kof fira, da oboje revnimu inoshu, kteri od vefelja ni vedtl, kaj bi (loril, kjer je tako nenadjama shivesha fvojiin lazhnim otrokam dobil. Poklekne in Boga sahvali, ler pravi: gotova refuiza je tedaj, de Bog fvojih ne sapufti, ni mu ljubo, naf lerpiuzliili. Po hudim vremenu nam on fpet s milim fou/.hikam
perfija. Po joku iri ihtenju naf fpet s vefeljam napolni. On le pofkufha, kdo v boshjirn lira-hn sliivi, potlej ga pa ven/.ha. Potetn vrtane ino dobrotnizi vef ginjen rezlie: Poj le s mano v moje ftanovanje, de vam bodo hvaleshni otrozi vaflio dobrotljivo roko kufhvali, pojte, de bote vidili, kako vam bodo sa to dobroto v gorezhi molitvi nebefhkiga blagoflova ( ali shegtia ) profili; pojte de bote farni vidili, kako vafh dar krepzha, in vaflie ferze bo vezbi radoft ( vefelje ) ob-zhutilo, naf lazhne nafititi!
S folsnimi ozhmi je mlinarza sa ofrezhe-nim ozhetam v njegovo ftanovanje f h'a, in je fkle-nila revni drusliini fhe dalje pomagati. — Is ferza fe je vefelila nad hvaleshnoftjo matere in otrok, in dobro ji je djalo, ko je vidila, kako de jim kruh in fir difhi. Ravno miflim v mefto iti, ona rezhe, in hozhem fvoji dekli oblazhila kupiti, fizer je veliko vezh saflushila, pa li Bog ji samore vfe to poverniti, kar je ona meni Itorila. Pred nekimi dnemije moja hzherka v petim letu neprevidaina sadej sa mlinam v vodo padla, in ona jo je is vode potegnila, deli ravno je vedila, de fe v veliko nevarnoft poda fvoje shivljenje sgu-biu, ter je is vode petegneno, nizh pofhkodvano oflraflienim ftarfhem sopet dala.
Ko je Tobia fliflial, de bo mlinariza robo sa deklino oblazliilo kupila, je she miflil profili, de bi on lilto narejal; kar je blaga mlinarza tekla, de je ravno krajazha miflila ifkali, de bi ji obleko y treh dneh naredil, ker hozhe deklo na dan njeniga godu obdarili. Ko je to govorila, fe osre na mojftra Tobia, kakor de bi ga hoda vpraf hali, ko bi on bolel to delo ob zhafu narediti.
Tobia to samcrknje jo sngotovi, da mu je velika dobrola, zlie njemu delo prepufti, de ga bo gotovo ob pravim zhafu tako dobro ko vfak drugi naredil in de nozlie v denarjih plazhila, kjer je bil she tako od nje slo obdarjen.
Mlinariza je obljubila na vezlier s robo is mefta priti, in jo njemu v delo dali. Obogoflo-vena fe je od pobosliuih kraja-zhevih lozhila. — Svezher pernefe kupljeno robo in tudi shiveshne dari sa otroke. Per lej pri/.hi je Tobia robo v delo vsel, ter fo on, sliena ino ftarcjflii fin po dnevi in po nozhi delali, dokler ni bila obleka narejena.
Mlinariza pride po obleko ino fe slo vefeli, de je vfe terdno in dobro isfhito. — Ki per-fhla prašna, denarja fizer ni pernefla ali veliko gnjat, meh moke in dva hleba kruha islezke
is jerbafa. Pazli je bilo lo veliko vezh vredno, kakor pa je Tobia saflushil! —
Ker le preplazlianiga vidi, hvali Boga de mu je od dobrotljive mlinarze delo naklonil. — Od tega zhafa je mlinarza revni drushini, kakor je premogla, pomagovala.
TOBIA POSHUB m& m 1 »
SflTU.
Dragina ne ocljenja, tudi saflushka ni bilo, ker fo v(i ljudje le sa shivesh fkerbeli; zhe je ravno kako oblazhilo naredel, fej ni mogel sa-volj dragine, ktera je fploh vle terla, plazhila dobiti. — Darovi dobrotljive mlinarize jim nefo biii sadofti, velika revfhina fe sopet sazhne per krajazhevi drushini. Sdaj rezhe Tobia fvojimu ftarfhimu firm : Ljubesnjivi Bog nafhe saupan-je v fvojo dobrotljivoft sopet fkufha.
Kimam ga kofzhika kake rezhi, vam glad
potolashiti, ali ljubesnjivi Bog fe nafbo ufmi-
lil, de ne bomo lakote pomerli, gotovo nam
bo pomagal. — Ti pa, ljubi fin, morafh tudi
gledati de bofh kaj perpomagal. Uzhil fi fe pi-
fkati in perftanzhike is shime fpletati, do teh
i a
mal ti je bilo to v kratik zhaf, sanaprej fi bofh f tem kruh flushil. Vsemi pifzhal in kar imafh perftanov, pojdi, persadevaj fi f pifkanjem per-jatle perdobiti ino fvoje perflane prodati. No-zhern de bi berazhil; zhes i4 dni ne oftani s doma; dobrim ljudem dopoveduj nadlogo, v kteri fe snajdemo, morebiti dobifh perjatla, de fe naf vfinili. Gofpod nebefhki Bog te ho po fvojim angelu na tvojih potah varval, de fe ti nizh shaliga ne sgodi, in sopet sdrav k nam domu pridefh.
Kadar v ktero hifho pridefh, popifkaj de te bodo ljudje samerkali, ino ponujaj jim per-ljudno perflane. Kar ti bodo sa nje dali, hva-leshno vsemi in ko bi ravno le kofzhik kruha bil; sakaj kruh je v sdajnih hudih zhafih slata vredin. Na zefti ino v hif hali ne kradi in ne srni* kaj, kar najdefh ne potikaj, ako bi te fhe hujfhi glad moril. » Kar je pofhteno nar dalej terpi. «
Nikoli ne poflopaj. Leiioba je rnati vfe hudobije.Zhe bofh od vafi do vafi hodil, zhe bofh od daljue hoje pozhival, zhe te bo gerdo vreme kje vftavilo, fpletaj perftane; te ne bo dolg-zbaf mamil, kakor poftopazhe, ki fo ledini enaki, ki ternje in ofat, plevel in ftrup na - nji rafe, drujiga ne. Shimo, ki jo potrebuje! h, ti
bo vfaki kmetradovoljno dal, tudi jo lahko nofifh, in tako ti ne bo nikoli dela smanjkalo. S Bo-gam vfe sazhni in s Bogam tudi vfe konzhaj. Kadar bofh memo ktere zerkve fhel, ferze k Bogu povsdigni, zhe fo vrata odperte, ftopi notri in moli, de bi te Bog blagoflovil, vefelje ino mozh dodelil pravizhno delati; zhe fi ravno fhe tako dalezh od tvojih ftarfhev, vari fe greha, mifli fi, ako me ravno noben zhlovek ne vidi, vidi me Bog, ki greh ftudi. — S porednimi mladenzhi, zhe te bodo drashili, te s berazhi-nam pitali, fe ne prepiraj. Ogibaj fe jih, uzhi fe njih sanizhevanje preterpeti; ne mafhuj fe nad njimi; ne povrazliaj hudo s hudim. ._
Kdor tepe, ga tepo. ( Kdor pfe drashi, ga okolejo. )
Kar od dobrih ljudi dobifh, perhrani fkerb-no, mifli na fvoje ftarfhe, brate ino feftre, kteri doma lakot terpe, ko morebiti ti kofzhik do-briga kruha vshivafh, kteriga fo ti dobrotljivi ljudi podeljili. Srezhno hodi v boshjiin imenu, imej Boga smiraj pred ozhmi, bodi pofhten in pravizhen. Bog naj fvojiga angela pred tabo pofh-lje in naj ti da fvojo miloft na poli!
Silvefter, tako je bilo finu ime, |vef gin-jeu poflufha opominovanja fvojiga ozhela, ter
rezhe : Ja, dobri ozlie, hozhem iti ino svefto fpolniti na popotvanju vafhe opominovanje ; a-ko mi Bog pomaga, bom pofhlen in morde ne prasin fpet domu perfhel. Bog vaf obvari dokler pridem.
Per teh befedah fe je tSilvefter sazhel ih-titi; mati fo mu plakaje mavho dali; bratje ino feftre fo ga nekaj zhafa fpremili, mu roke podajali in na poti prot domu fo fe smiraj obra-zhali in sa njim gledali, dokler fo jim ozhi ne-fle. Tudi ^ilvefter fe je popotvaje doftikrat proti fvojim ljubim ftarfhem, bratam, feftram in fvoji ljubi domovini osiral. Potem na holmzu pred podobo krishaniga odrefhenika ne kolena pade, moli poboshno k Bogu, de bi mu njegove ftarfhe, brale in feftre sdrave ohranil, njemu pa mozh dodelil voljo fvojiga ozheta na tanjko fpolniti. —
Pol dne je she hodil, smiraj bolj lazlien, od fvojih ftarfliev ni mogel ne kofzhika kruha sa popotnizo dobiti, ker ga farni nefo nizh imeli. V pervih vafeh, fkosi ktere je fhel, ga je bilo fram pred durmi pifkati, ker ni bil x-ad fposnan, ker zhuti, de njegovo rokodelftvo, kteriga fe je lotil, ni bolji od berazhije, in ga je slo plafbilo; bal fe je s gerdimi befedami
odpoden biti. Memo grede je na zefti nekim popotnikam fvoje perftane ponudil, ali noben nje ni hotel kupiti. —
Isftradan ino truden pride okoli poldne do velike lepe vali. Js dimnikov fe je kadilo, shivino fo ravno is pafhe v hlev vganjali. Od lakoti perCljen gre na pervo velko kmefliko dvorifhe, ter sazhne pifkati.
Radovedna kmetova otroka dezhek ino dekle prideta pifkavza gledat, ino poflufhata pa-sljivo. Imela fta kofe kruha 9 firovim maflam namasane, ki fo jima grosno difhali. O kako fo Silveftru fline tekle ! Bila je dekle dobro-ferzhna in mu poda fvoj kof, ter mu rezhe ga jefti. ^ilvefter fe sanj ferzhno sahvali ino per ti prizhi poje, ker je bil tako hudo lazhen, de bi ga bil vfiga prezej pojedel. Vefelilo je dekleta, de mu je dar tako dobro djal, urno llezhe k materi po drujiga ter mu ga fpet poda. — Dobroferzhnoft dekleta je tSilveftra tako vefelila, de ji je en perftanzhik dal. Vefela ga nefe koj materi pokasat. Nje brat, ki je to vid.il, mu da tudi fvoj kruh, ki ga je v rokah imel, in tudi on je sanj perftan dobil. Ker vidijo mati, de fo ti darovi otrokam tako prijetni, gredo v zhunato, pernefejo pifkavzu pi-
fkerz mleka in velik kof kruha, tSilvefter fe f tem daram dobro pokrepzha ino ko je she lakot potolashil, vtakne kruh, ki fi ga je hotel perhraniti, v fvojo mavho, v nebo fe osre ino sdihne: O debi ga mogel fvojim ftarfhem, bra-tani ino feftram dati, kleri grosovituo ftra-dajo!
Kmetiza je flifhala mladenzhev sdihljej, ginjena je bila od milovanja, ino ga vprafha, sakaj fe njegovim tako hudo godi ?
Silvefter ji dopoveduje nadlogo, ktera njegove ftarfhe, brate ino feflre nesaflusheno sa-deva tako ginjljivo, de fe je kmetiza sjokala, fhla je v zhunato, prenefe en hleb kruha ino fira, da mladenzhu de bi fvojim ftarfhem nefil.
Kakor pred, dobriga otroka .Silveftra sdaj nobena rezh vdershati ni mogla, pred ko more odrine, de bi fvojim ftarfhem, bratam ino feftram is nadloge pomagal.
Ne mifli fi vezh, de je truden, vef je bil v vefelji, ki ga bo ftarfhem f tem daram naredil. Nategama hiti dolgo pot proti domu. Posno svezher pride k fvojim ftarfhem, kteri fe nefo malo sazhudili, ki je tako hitro domu perfhel; ko je pa dar s mavhe slekel, ga ob-jamejo, in hvalijo Boga, ki jim tako zhudno
shivesha pofhle. — Varljivo ozhe sdelijo kruh ino fir med otroke, ki fo fe bili tifti dan poprej komej otefhali; vfi vshivajo dar Boga hvaleo-zhi, ker fo liti fpat fhli.
SIOTST 11 filfi DRUGIZH S DOMA.
Drugi dan ob julrajni sarji fe je Silvefter sopet na pot podal. ^Srezhni isid previga dne, mu je bil vefelje drugi dan. Obifhe dobro kme-tizo, fe ji v imenu fvojih ftarfhev sahvali, ino jo profi v fpomin en perftan vseli, ona mu je fpet jedi dala ino kof kruha na pot. Ali nefo ga v vfaki hifhi tako dobro fprejeli; doftikral fo ga, zhe je pifkati jel, ali pa jim perllane ponujal, s gerdimi befedami odgnali. Tesbko mu je djalo, aH vender, ker pomifli, de is ljubesui do fvojih Itarfhev, bratov ino fefter popotuje, mu je bilo loshej per ferzu, ino obljubi vfe
napake poterpeshljivo prenetti. _ V bolj o-
zhitnih hifhah je profil ali fkufhnja ga je u-zhila, de fo ga navadno s vezhi ljubesnijo revni v bajtah obdarovali, kakor pa v poflopjih bo-gatinzi.
Vender ni nobeni dan minul, de bi ne bil
sa fvoje pifkanje darov dobil, ali de bi ne bil nobeniga perftana prodal.
Odkritoferzhno, perlizhno, perjasno fe je obnafhal, ter je miloft dobrih ljudi perdobil, kteri fo mu radi podelili; doftikrat je v kako kerzhmo perfhel, v kleri je bilo veliko pivzov, sazhne pifkati, ponuja perftane in od ljudomi-lih goftov vezh dobi, kakor bi fi bil miflil. Kruha in drugih jedi mu ni bilo na vfim njegovim popotvanju ne sa vinar treba kupiti, vfaki dan fe je najedel ino sravin fhe sa ofem dni hrane imel, rad bi jo bil Itradajozhim doma dal, ko bi le ne bili tako dalezh od njega.
She ofem dni je blo minulo, kar je tSil-vefter od doma. Tri goldinarje fi je she bil perdobil, pa treba fe mu je bilo verniti, ker ne-fme vezh kakor fhtirnajft dni popotvati. Upal je, de na poti proti domu, ne bo le farno shivesha fprofil, temuzh tudi fvojo gotovino pomnoshil.
Perllanov je imel veliko narejenih, ker jih je smiraj po poti v kratik zhaf fpletal. — So-1'ebno je farovshe ino klofhtre rad obifkoval, ker je smiraj dofti jefti, navadno kej gorkiga, pa doftikrat fhe tudi kakfhen denar v dar dobil. Prenozhival je per dobroferzhnih kmetih, kteri fo mu radi ali v fkedno ali na fvillih preno-
zhifhe napravili, sraven pa flie tudi doftikrat kof kruha, pšfker kifliga mleka k sajterku dali. Vfako dobroto je ^Silvefter f perftanam pover-nil. —
Nekiga vezhera je hotel do blishnjiga klofhtra priti, podvisal, je vender je bila she tema, ko je v priltavo perfhel; sa prenozhifhe je profil hlapza, kteri je ravno vole fpregal. Hlapez vpralha priftavza, ino potem, ko je ta pervoljil, mu hlapez butaro ( otep ) flame v fkedni rasftelje, ter mu rezhe fe na-njo vlezhi.
4Silvefter fe je hlapzu ferzhno sahvalil ino mu vofliil lahko nozh, potem fe na flamo vfede, vsame pifzhal v roke ter prav prijetno sapifka. Iilapzi ino dekle ga flifhijo ino povedo priftav-zu; on poflufha nekej zhafa, ker mu pa pif-kanje smiraj bolj dopade, vkashe mladenzha poklizati, de bo s drushino pod seleno lipo vezherjal.
Silvefter fe ni jelli framoval; prav dobro fe je v drushtvu imel. Priftaviz ga vezh rezhi prafha, mogel je povedati od kod de je, sakaj je od doma fhel, kaj fe mu je dobriga ali hudiga na popotvanji sgodilo?
^ilvefter je tako umno ino odkrito ferzhno odgovarjal, de fo bili vfi sa njega vneti, Meb-
no ko fo otrofhko poboshnoft ino veliko Iju-besin do fvojih ftarfhev, bratov ino fefter is njegoviga govorjenja sposnavali. Vfaki mu pri-jasno roko poda, ko gre na flamo fpat. —
Ko fe sjutraj sbudi, poklekne po navadi, fklene roke in moli na glaf. Sahvali Boga, de ga je pretezheno nozb od vGga slega ( ali hu-diga ) varval ino sjutraj sdraviga prebudil. Profil ga je pomozhi ino varftva sa prihodne dni, pa ni le famo sa fe, ampak tudi sa ftarfhe brate ino feftre ferzhno k Bogu sdihoval. Hla-pez, kteri mu je bil prenozhifha fprofil, je v drugimu konzu fvifil v fenjaku butare vesaje ^Silveftra pobosbno molili flifhal, tih je, ino pasil na mladenzha. Pollej fe tihama fplasi s fen-jaka, poklizhe priftavza, kteri je ravno na dvoru nekaj opravljal, de naj pride, bo vidil in flifhal poboshniga mladenzha, kako ferzhno moli in kako sa fvoje ftarfhe, brate in feftre Boga proG. —
Poboshnoft mladenzha je priftavza prevse-la, vel' je bil sa njega vnet. Dezhek, pravi, ki v famoti, kjer ne mifli de bi ga kdo vidil, tako pobosbno in ferzhno moli, mora dobro is-rejen biti. — S hlapzam fe sopet na dvorifhe smusneta, in ko Silvelier is fkedna pride, pri-
ftavzu in hlapzu dobro jutro vofhi ino sa pre-nozhifhe sahvali, mu rezhe prillaviz: Zhe ho-zhefh, sajterkvaj s drushino, tudi lahko zhes dan tukaj oftanefh, jefti ti ne bo noben kratil (branil.)
^Silvefter lepo sahvali ino profi de bi po sajterku fmel dalje popotvati, ker bi v odmerjenim zhafu sopet pri Tvojih ftarfhih rad bil. ki slo sanj fkerbe.
Med tem pride ljudomili in dobroferzhni Pater na priftavo, ki je ofkerbnik blishnjiga klofhtra bil. Priftavz mu perpoveduje od pifkav-za, mu perftan pokashe, ki ga je od njega dobil. Na tanjko mu pove kar je vzheraj od mla-denzha svedil, od kod de je? od nadloge, ki jo njegovi ftarfhi terpe, in tudi od njegove per-urnofti v delu; vel' od vefelja do mladenzha ginjea tudi ne samolzhi, kako ga je sjutrej moliti vidil, persadeval fi je Patra mladenzhu nagnjeniga floriti.
Kar je dobri duhoven od dezhka fliflial po priftavzu mu je slo dopadlo, sato ga rezhe poklizati. Mnoge rezhi ga poprafha in ^ilvefter mu tako pohlevno ino rasfodno odgovarja, de fe je Patru prezej perkupel. No dezhek! mu rezhe perjasno, ali bi ne hotel per naf oftati, in zhe rad delal'h, te ne bo nadloga tlazhila.
Rlofhterfki krajazh je she ftar in potrebuje pomagazha, ti bi bil mu ravno dober, ker fi she doma fhival.
Kdar bofh vtegnil, bofh tudi lahko per-
ftane fpletal, in fi kaj perflushil__Zhe fe bofh
tako dobro sadershal, kakor flifhim praviti od tebe, zhe oftanefh bogabojezh, sveft, pofhten ino odkritoferzhen,bofh lahko vefzhaf fvojiga v klofh-tru flushil in fe snafh dofti koriltniga nauzhiti.
Ta ponudba je (Si)vellra slo vefelila, ali obljubil je v fhtirnajftih dneh domu priti. Pove tedej Patru ofkerbriiku, de ga farno to sader-shuje, tam oftati, kir fo njegovi ftarfhi v veliki nadlogi in teshko perzhakujejo darov, ktere fim jim v fvojim popotvanju perdobil. Is otrofhke pokorfhine ni hotel na nobeno visho bres dovoljenja fvojih ftarfhev v to dobro ponudbo dovolj iti. Vfe njegovo vedenje je Patru slo dopadlo, rad bi ga bil klofhtru perdobil. — Ponudi mu, ko je ravno fel (ali pot) v njegovo domazhijo fliel, de bi petdobljene darove ftarfhem poflal ino v pifmu njih pervoljenje profil v klofhtru oftati.
Ker je dobri duhoven obljubil fam do po-boshniga ozheta pifati, tudi shivesha pollati, pervolji Silvefter per tej prizhi tam oftati ino pervoljenje ozheta perzhakovati.
K klofhterfkimu krajazhu, zhaftitljivimu fivzhiku fo g a peljali, per njemu mu pofteljo napravili; f tem je delal, jedal, molil, duhovnem v flushbi boshji ino per jedi ftregel in
druge klof hterf ke opravila opravlal._Otrofhka
poboshnoft, sveftoft, pridnoft, perpravnoft v vfih rezhch mu ljubesin in saupanje vfih v klofhtru perdobi; tudi pervoljenje fvojiga ozheta je kmalo dobil. —
Njegove shive dni fe mu ni tako dobro godilo; dofti je imel jefti, opoldan je tudi vola, v zhafih kaki kosarz vina piti dobil, na mehko pofteljo fe je vlegal. — Od mladofti je bil dela ino redovnolli navajen, sato ga nefo nikoli dela ali opravila teshile, in vezhidel jih je fhe pred zhafam dokonzhal.
(Stari klofhterfki krajazh je bil blagoferzli-ni mosh, rad ga je imel, in fe je vefelil, de je delavniga, poftreshuiga ino pridniga pomagazha dobil, kteri mu je po mogozhnofti pomagal, ga v vfim sadovoljiti, in njemu v hvalo vfe flori ti fi persadeval.
Is hvaleshnofti ga je dobrotljivi feriz dobro suzhil mafhne ino druge duhovne oblazhi-la narejati. Uka shelni ino perpravni ^Silvelter
kmalo veliko urnifhi dela, kakor feriz, in delo
i3
fe mu tudi bolj oblega; to je uzhenika slo ve-felilo, dollikrat ga opominja od pridnofti ne od-jenjati, de me bofh po fmerti nameftil,
(Silvefter je imel tukaj perloshnoft fe v pifkanju bolj vaditi, perftane je fhe smiraj, zhe ni imel drujiga dela, v kratik zhaf fpletal, ter jih je ali daroval ali pa tudi prodajal; tudi fe je nauzhil imena v perftane vplefti, kar mu je veliko perjatlov in milovnikov perpravilo.
V taki frezhi ni Silvefter nikoli posabil fvojih ftarlhev, bratov in fefter; njegova perva mifel, ko fe je sbudil, je bila na Boga in na njegove ftarfhe obernjena, doftikrat fo ga v molitvi flifhali ljube imena fvojih ftarfhev, bratov ino fefter na tihama isrekovati. Dobro fe mu je godilo, vender mu je to njegove vefelje grenilo, ker dobrote ki jih je vshival, ni mogel s njimi deljiti. Shaloft ga je obhajala, kadar fe je smiflil, de morebiti njegovi ftarfhi ftradajo, on pa vfl-ga sadofti ima. Doftikrat je sdihnil, in k fta-rimu krajazhu rekel: O ko bi jeft mogel to pe-zhenko, ta kosarz vola, ja vfaj ta kofzhek kruha fvojim ftarfhem podati! kako bi mi ferze od vefelja pofkakovalo! morebiti vfi ftradajo, jeft pa tukaj jem ino pijem do fitiga! — Vfaki me-fez je klofhterfki fel memo vafi fhel, v kteri
fo Silveftrovi ftarfhi prebivali, po tem jim je vfelej perbranjene denarje in kar fi je od fvojih uft shivesha pertergal, polhiljal.
O kako fo dobri ftarfhi hvaleshniga fina blagollovili. — Ginjeni fo rekli ozhe, ko fo dari od njega prejeli: Nifim revin, bogat fim,
ker mi je Bog tako dobriga fina dal._Ozhe,
mati, bratje ino feftre fo profili Boga, de bi fe Silveftru vedno dobro godilo.
Slo je vefelilo ,Silveftra, zhe mu je fel povedal, de fe njegovi ftarfhi, bratje ino feftre dobro pozhutijo, in de fo fe s njegovimi darmi pokrepzhali. Vedno je ozheta profil po felu, de bi ga obifkali; ali kje bi ozhe denarje sa pot dobil, in kako bi v veliki dragini delal in fker-bel, de fedmero otrok lakote ne pomerje !
Ker tedaj ni imel upanja, de bi ozhe k njemu perfhli, je bil smiraj bolj pobit. Shaloft-no je po klofhtru hodil in od hrepenenja po fvojih ga ni nizh vezh vefelilo. — Patru, ki ga
je pofebno ljubil, fe je zhudno sdelo, de Sil-vefter smiraj bolj medli, ter ga vprafha sa vsrok. Odkritoferzlien mladenzh rasodene fvojimu o-fkerbaiku, pove mu, de nozh in dan le na fvoje ftarfhe mifli, de nizh bolj ne slieli, kakor fvoje ljube viditi, ter prod pervolenja jih obifka-ti. —
Silvefter je od ljudmiliga ofkerbuika dobil pervolenje fvoje ftarfhe obifkati. Smiraj bolj fe na pot perpravlja, kar more fi perkrati, de bi le vezh fvojim ftarfhem, bratam ino feftrain perhranil. Ni le nekaj denarja imel, temuzh tudi kruha ino fadja je napravil, de jim ga po-nefe. —
Starimu krajazhu je dopadlo, de dobri mladenzh febi perterga, de bo le fvoje s ve-zliim daram obvefelil, sato mu tudi on od fvojiga pervershe. —
Ko Pater ofkerbnik in drugi duhovni njegovo otrofhko ljubesen svedo, fo ga vfi na pot obdarili, pofebno je pa od Patra olkerbnika dva hleba kruha ino en meh moke sa fvoje ftarfhe prejel. 4Serzhno le je vefelil darov sa fvoje ftarfhe ino fe je v njih imenn vfim lepo sahvalil.
S 1'olsnim ozhmi vsame Hovo od fvojih
dobrotnikov, dobriga ofkerbrika ino drugih duhovnov; roke jim kufhne ali befede ne more pregovoriti!
» Srezlino popotvaj mu rezhe oikerbnik, in posdravi ftarfhe, brate in feftre, in kader fe bofh vernil, vsemi ozhei.a fabo. «
^Stari klofhterfki krajazh, per kterimu fe tudi v folsah poflovi, ga fpremi do vosa, ter mu sa odhodinjo rezhe: Ljubi Silvefter! imej Boga pred ozhmi na poti, in on te bo frezh-uiga k (larfhem ino od njih nasaj perpeljal. — Mi v(i le bomo tvojiga prihoda vefelili; frezhno hodi, ter mu roko poda. —
Zelo pot je ^Silvefter sdej na klofhter, sdej na fvoje ltarfhe miflil. Hvaleshno je premifh-loval vfe dobrote, ki jih je per dobrih duhovnih vshival; vefelil fe je fvoje ftarfhe, brate ino feitre po dolgim zhafu fpet viditi, ino jih s darmi rasvefeliti. Varzhino je zelo pot shivel, de jim bo le vezh pemefti mogel. ^Serze mu je od vefelja pofkakovalo, ko mifli, kaj fe bo sgodilo, ki bo nenadjama v hifho ftopil ino bo \fredi med fvojim.
Drugi dan she posno svezher pride Sil-vefter v fvojo domazhijo. — Pozhafu odpre
duri, fkozhi k ozhetu, jih objame ino od ozhe-
*
ia fe verne k materi; komej samore befede isrezhi; Ozhe, mati! — Potem fvoje brate ino feftre ferzhno posdravi in objame; ali vfi ob glafu savpijejo : Silvefter! nafh dobri brat, Silvefter ! Bogu bodi hvala, de ga imamo per febi. _
Vfi ga lilijo s prafhanjam, kako fe mu je godilo r" ali ni imel zhafa odgovoriti. Urno fkozhi f kosi vrata k vosu, pernefe hleba kruha, Ura, meh moke ino vfe kar je s fabo perpeljal, sloslii na miso ino obdari brate ino feftre. •— Vfi fo fe sazhudili, de je f tolikanj darmi domu per-fhel. Ko pa f perliratienim denarjam mofh-nizo na miso poloshi in ozheta profi jo vseti. de bodo shivesha kupovali: fo vfim folse r ozhi ftopile, vfi fo ga objemali, komej fo mati in ozhe od vefelja mogli fvojiga fina nagovoriti in mu rezhi: Dober fin ! Bog naj te bla-goflovi sa dobroto ino vefelje, ki nam ga per-pravifh! —
Sdaj sazline ^Silvefter perpovedovati, kako ga je ljubi Bog v priftavo perpeljal, kako do-brotljivo je sa njega obernil, de ga je ljudmili ofkeibnik v klofhter vsel, kjer je bil s vfim dobro prefkerbljen. —
Starfhi, bratje in feftre ga obgledujejo
od nog do glave ino fe ne zbudijo malo, ko je Lil tako lepo rejen ino zhedno oblezhen. — Do polnozhi fo v vefelim kremlji fedeli, ino fhe siriiraj je Silvefter imel pripovedovati ali od ofkerbnika, ali drugih duhovnov, ali pa od klofhterfkiga krajazha, ki fo mu vfi le dobro sheleli; ni mogel prebvaliti, kako dobro fe mu v klofhtru godi. — Tedej rezhejo ozhe f proti nebu provsdignenimi ozhtni; » Ti fi bil vedno dober fin, ino dobrotljivi Bog je nafho molitev vilifhal in te blagoflovil. Kar bi bili komej u-pali, te je k dobrim ljudem perpeljal.
» Kdor saupa na Boga, sida hram na terd-uo tla.
Drugi dan fo sdrusiieui fhli v zerkev Boga sa dobroto, ki jo je finu dodelil, sahvalit; po malhi pa pridejo (brodniki ( ali shlahta ) in fofedje ^ilveftra gledat poprafhaje, kako fe mu je ta zhaf, ko ga nefo vidili, godilo. Vfi fe zbudijo njegovimu lepimu obnafhanju ino rezhejo: Med ptujimi ljudmi fe je Silvefter prav svedril; prav prebrifan inladenzh jo to.
(Shtirnajft dni oftane per fvojih ftarfhih in napravlja fvojiga ozheta s njim v klofhter iti, ker ga je bil Pater povabil, in ki fo bili mati ino otrozi pred pomanjkanjem nekej zha-
fa obvarvani, sato o?-he dovolijo ^Silveflta v klofb-ter fpremili. Ginjljivo fe poflovi Silvefter per materi, bratih ino feftrah, fpremili fo ga nekej zhafa, in mati fhe potem sa njima vpijejo: Dobri Bog vaj fprejmi; ino tebe ljubi mosh naj sdraviga nasaj perpelje.
Ozheta fo goftoljubno v klofhtri fprejeli, vfi fo le Silveftroviga prihoda vefelili. — Od vfih ftrani flifhi ozhe fvojiga fina hvaliti, kar ga je v revfhini in nadlogi dofti tolashilo. — Ofem dni je v klofhtri oftal, in ko je prezh fhel, je dobil dofti darov, kteri fo mu dovelj nameftili to, kar bi bil ta zhaf doma per-llushil. Sdrav je k fvojirn nasaj prifhel. —
.Silvefter ne gre vezh is klofhtra ; njegova poboshnoft, delavnoft ino lepo sadershanje mu je dofti perjatlov perdobilo. — Ob letu je ltari klofhterfki krajazh vmerl, on ga je na-meftil, in je tako vef zhaf fvojiga shivljenja
prefkerbljen. _ Od zhafa do zhafa je fvojim
Itarfhein shivesha pofhiljal, fvojiga mlajfhiga brata je k febi vsel sa pomagazha, in ga tako prefkerbel. — Shivel je v ponislitiofti vefel, zhillan ino ljubljen. Perftane je fhe v kraiik zhal' fpletal, jih otrokam daroval ino jim fvoje shivljenje perpovedoval, ter jih je poduzhil, ka-
ko Bog otrof like profhnje vflifhi, in saupanje v njegovo ozhetovo dobroto plazhuje. Vedno fe je od njega flifhalo:
Le delo s molitvijo naf ofrezbi.
Satorej otrozi! le mol' te radi, In boshjih sapovdi fe vfelej dersbite, Nanj upajte vedno, ga blagoflovite, Dobrotljivi Ozha vaf ne sapnfti. —
xix. mmur mm sa
TAKO SKRITO,
>
mm&T Bili f SI OZHIT0. G
ofpod Giadar je bil nekiga dne s fvo-jimi prijatli na lovi, kar sagleda medveda f torbo na gobzi k drevefu pervesaniga, kteri je sa/ionj fkufhal fe isproftiti in grosovitno tulil.
Zhuduo fe mu to sdi, ino ga vkashe od drevefa odvesati, ter ga nekimu kmetu, ki ga je v gojsdu fpremljal, dal, de naj ga na verigi ( ali ketini ) v blishnjo vaf pelje. Ali medved vlezhe s filo kmeta sa faboj do kraja, kjer je poltal ino nesnano semljo raskopavak S fvo-
jim vedenjem je pokasal, de mora ondi kaj sa-kopaniga biti, na zhimur mu je veliko leshezhe. To perpravi gofpod Gradarja, de rezhe kopati, in ker je bilo fhe prezej rahlo, fo kmalo od-kopali dva merlizha, ktera nefta bila dofti poprej sagrebena.
Medved fe na nju vleshe, jima rane lishe ino filno tuli. Noben ni vedil, kaj bi to pomenilo. Sdajzi naredijo nofilo is vej, poleshejo nanj merlizha ter ju nefejo v bleshno vaf.
Kakor hitro fo fe vsdignili, Cli medved, defiravno ga je kmet terdno dershal, naprej, kakor de bi jim hotel pot kasati.
Gofpod Gradar in njegovi perjatli menijo, de bi bilo dobro sa medvedam iti, kamorkoli bi jih peljal.
Medved smiraj fledezh jih pelje fkosi go-fhavo v vaf konz gojsda. Sdaj obftoji pred neko hifho ino tuli de fe je vfe raslegalo.
Gofpod Gradar veli vfim felanam [vkup priti ino okoli medveda ftopiti. Stanovavzi ( pre-bivavzi ) tifte hifhe pa, pred ktero je bil medved obftal, fo bili med tem fkosi fkrivne vra-tiza od sadej is hifhe vun perfhli, ter fe med mnoshizo pomefhali. Pa komej jih medved med muoshizo vgleda, ftrafhno satuli in nanje
plani, ino bi jih bil gotovo s Tvojima tazama fterl, ko bi mu jih ne bili fhe do zhafa vseli.
Ko fe je bilo to sgodilo, fo bili vjeti in potem fprafhani. Mnogo isgovorov fo ifkali, in, ker fo fe v saflifhanju sagovorili, kar fe navadno lashnivzam sgodi, de fe farni isdajo, fo nasa-dnje obftali, de fo morivzi tih merlizhev.
Bila fta vodnika medveda, ki fta s njim po fvetu hodila ino prezej denarja perdobila. In ker fo ti hudobneshi svedili, de imata per-hranenih denarjev, fo fhli sa njima v gojsd, ter fo ju vmorili ino sagrebli. Medveda fo pa bili k drevefu pervesali, ino fo ravno miflili tudi njega pobiti, kar saflifhijo lovfke rogove v gojsdu doneti. To jih je permoralo beshati predenj fo fklep dokonzhati mogli. Ino sdaj jih je fmerti otet medved toshil. —
XX. BLAG0SI1ZHK0ST.
> *
.Strafhna nevihta je grofa Hansharja na popotvanji fkosi jushnjo tirolfko deshelo vjela. Gromenje je buzhalo, de fe je semlja potrefala, krishem fe je blifkalo; ftrafhni vihar je verfhel ino je shugal kozhijo sverniti. Napofled fo fe-
zherni nevarnoft osnanijozhi oblaki v ploho fpre-menili, in desh je lil na seniljo kakor s lijakov.
Med tem filnim grosenjam zele nature je grof na neki liomz perlhel, kozhjashu veli po-ftati, ker je voda s gora zhes zefto v doline bobnela, ino slo nevarno je bilo fe med fhume-zhe valove podatk
Ne daljezh od holma per konzu tokave je bila revna bajtiza. Grosovitno je s nje, enako veliki reki hudournik deri, njegovi derezhi valovi fo s korenino sruvane drevefa ino oftan-ke rasdjanih moftov nefli, ter fo fe mogozhno v bajtizo vperali in v vfakimu hipzu shugali jo rasdjati. — In ker je voda per oknizah she v bajtizo lila, sbeshi vboga prebivavka s fvojim edinim otrokam v podftreho in od ondod fe per lini kashe. Od ltrahu vfa prevseta Boga ino ljudi pomozhi profi. —
Od fhumenja hudournika ino plohe grof fizer ni mogel javkajozho sheno flifhati, to de po njenim oponafhanju je fposnal, de je v veliki lili ino de po nagli pomozhi hrepeni.
Dokler je fhe na vfmiljenja vredno sheno gledal, perhiti zhverfti mlinarfki korenjak na homz beshaje pred derezho vodo,_Grof ga s
vosa poklizhe: tSlifhift, dober perjatel! defet zekinov ti per ti prizhi plazbam, zhe sheno tam s bajtize per tokavi refhifh. Spresi mojiga konja ino jesdari kje, ne bo te vergel, prav nizh fe ti ni bati, de le snafh na konju fedeti.
Mlinarfki blapez ne de bi mu bil kej odgovoril, s glavo smaje ino mu herbet oberne ogledovaje, kako bi nar losheji ji na pomozh perfhel. —
Grof ne odjenja od fvojiga blagiga fklepa, sheno s otrokam refhiti, defiravno fe je korenjak od njega obernil, vender ga fhe nagovori, ino mu obljubi dvajfet zekinov, zhe le bozbe pofkufiti sheno refhiti, ktera je bila vfaki hip v vezhi nevarnofti.
Mlinar mu sdaj odgovori, de fe sa denar nikoli ne poda v nevarnoft fvoje shivljenje sgu-biti. _
Sdaj mu grof peldefet zekinov ponudi, ali fpet s glavo smaje, ter fprega konja od kozbije, fe vfede nanj ino jesdari s grofovim blagoflo-vam proti tokavi. —
V veliki nevarnofti perjesdari do bajte; sbena ga prod le otroka refhiti, ona pa hozhe pofkufiti derezhe valove hudournika pregasiti ino oteta pozhakati de nevihta odjenja; ali jaki
mlinar tega ne perpufti, vsame otroka, in polili sheno fe sad na konja vfefti in fe njega der-
shati. _ Ko je sheno ino otroka na konju
imel, je fkosi derezhe valove nasaj fhel, kteri fo doftikrat shugali konja prekuzniti. — tSkerb-no le je vfakiga drevefa ino bruna, ki je po vodi plaval, ognil, ino je frezhno bres flikode s od-refhenimi k grofu perjesdaril. Ki fhe na pol pota bil, she je voda bajto podkopala, de fe je poderla, ino je podertine naprej uefla.
Grof pridfhimu roko poda ter mu rezhe : dober hlapez, lepo delo G ferzhno ino umno dopernefil, dvema G shivljenje otel, ktera bi bila bres tvoje pomozhi v vodi kouzhana.
Ne petdefet ampak fto zekinov saflusliifh, ker je bilo reflienje nevarnifhi, kakor Gm G miflil, ali Bogu bodi hvala, frezhno fi opravil.
_ S tem befedami je grof mlinarfkimu hlap-
zu denar podal, ali hlapez te ga brani vseti. —
Miloftljivi gofpod grof! jeft dobriga dela ne prodam; zhe mi ga plazhate, nimam jeft no* beniga saflushenja ino tudi vefelja ne. (Sej fim she poprej rekel, de sa denar ne ftavim fvojiga »hivljenja v nevarnoft. Sim fe pa v nevarnoft podal ino Bog mi je pomagal, de Gm dvema shivljenje otel — to je meni ljubfhi memo
vfih sakladov fveta. V tem trinku fe jeft sa nar frezhnejfhiga med ljudmi fhtejem ino fpomia ftorjeniga dobriga dela me bo vfe dni mojiga
sbivljenja vefelil--Zhe mi pa miloftljivi gofpod
grof vefelje ftoriti hozhete, pervoljite mi, de vaf nekaj profim.
Govori, blagi zhlovek! rezbe grof, ki fo mu folse v ozheh igrale. Kar poshelifh ti do-voljim, zhe bo le v moji mozhi.
Miloftljivi grof, pravi mlinar, dajte meni namenjene denarje sheni, ki ji je voda hifhizo vsela. Jeft imam sdrave ude, lahko delam, ona je pa vdova, ima fvoje dete sa prefkerbeti in povodenj ji je vfe pobrala.
Grofu per teh befedah folse v ozhi ftopijo, ter sakljizhe: Kako ljubesin do nefrezhnih ljudi, kako blago ferze imafh !
Sgodilo fe bo, kakor fi profil, pa tudi ti bofh fvoje plazhilo dobil. K meni ftopifh v flushbo. Pervi mlin od mojih grajfhin, ko bo proft, bofh dobil, in jeft bom ob letu k tebi v mlin obletnizo tega dneva obhajat perfhel!
Mlinar je livalesbno blagimu grofu roko kufhnil, — ter mu grof rezhe s sheno in otro-kam fe v kozhijo vfefti, de fo fe v njegovi blishni grad peljali ino goftili. — Lep, jafni
ino sa nje prefrezhin vezher je bil po groso-vimim budim uremenu; slo fo fe ga vefelili ino Boga hvalili. —
Ni preteklo pol leta, she je bil mlinarfki hlapez v grofovim mlinu. — Grof ga je s vGm orodjarn ofkerbel ino mu konja, na kterim je sheno s otrokam fmerti otel, podaril. Obletnizo refhenja smiraj grof per mlinarju v velikim vefelju obhaja.
XXI. AGATA.
Vfak sveft flushabnik doft velja, K'ljudi fpofhtuje, ljub' Boga: Tak' pofel ne vmanjknje, Tud' kjer kaj upat'ni; Sato ga Bog plazhuje, Ga frezha doleti !
jAgata je per nekimu pifarju deshelfke gofpofke na Zhefhkim flushila. Njena gofp6da ni bila od bogatih tiftiga mefta; vunder je f perllushikam febe ino deklo pofhteno preshivela. De Gravno jc bila bolj revna, je bila pa pobosh-na, in poboshna gofpoda fkorej vfelej tudi do-biiga pofla dobi, taka je bila tudi Agata.
Ni fe fizer fvelila, kakor lepa dragota; pa na tihama blifhzhijozhi biferi, ki ima fvojo
zeno v febi, je bila podobna. _ Priprofto ino
ne olifhpano, kakor je bila, jo hozhem iso-brasiti. —
De fo trud ino teshavne dela pokliz ino delesh vlakiga zhloveka, pofebno pa poflov, to refnizo je v fvojimu ferzu shivo obzhutila; sato pa tudi ni nikoli poftopala, in ko bi bila sa fe delala, bi ne bila mogla biti fkerbnifhi. ( prid-nifhi )
» Komur flushifh, ino kdor ti shivesh in plazhilo daje, tega fo tudi tvoje mozhi, «
» Slushi fvoji gofp&di, kakor Bogu fami-mu, ino kar delal h, kakor de bi bilo sa vezh-noft ftorjeno. «
Take nauke fo ji mati dalj, ko je v per-vizh flushit fhla, in kterih Agata nikoli ni po-sabila.
Zhe je svezher dela trudna bila, je pre-din je safpala Boga fvoje terpljenje darovala, ino tako je vfelej lahko mirno samishala.
Bila je pa tudi od fvoje gofpode zhiflana. Skerbno je gofpa farna sa delo poprijemala, de je Agati pomagala, in zhe je sbolela, je sanjo fkerbela, kakor sa laftno hzher-
*
Bila je svelta, nizh jo ni mikalo, fe f tem obogatiti, kar je nje gofp&de bilo ; s vfakiga grofha, ki je hifhi doletel, bi bila rajfhi zel goldinar naredila, kakor pa, de bi bila kej sa fe smaknila. Sato ji je pa gofpa sa novo leto ali pa sa njeni god k plazhilu vfelej kej per-vergla ino sravin rekla: » Agata ! ker fe nam po tebi blago mnoshi, naj fe tudi tebi mno-shi. «
Molzhala je kot sid, in naj bi bila fhe take rezhi flifhala, nobenimu jih ni rasodela, ravno ko de bi jih ne bda fhifhala. » Raj je mar dekli, kar gofpoda govori ali dela? « fi mifli ino gre po fvojih opravilah.
Sploh ona ni rada kvafila. —
Enkrat pridete klepetule k njej, poltopate sa njo, de bi zhlovek miflil, Bog ve kaj sa ene rezhi ji imate povedati. Obrekorale fte fvoje gofpode, ino fvoje fop&fle, in mnogo gerdih rezhi ji od njih perpovedujete.
» Nikar, pravi Agata, to ni prav, de od fvojiga blisliniga flabo govorite. «
» Poglejte, jo safmehovaje safhpotujete dekle, pa ne ko bi bila fvetniza! » « De neGm fvetniza, pravi Agata, to le predobro vem; pa ravno sato, ker farna pregrefhke imam, ne ras-
tiafham rada drugih smote; kar jeft nimam rada, tudi drugim ne dopade. « Tako je klepe-tule odpodila.
Njeno samolzhanje je bilo gofpodi snano, sa tega voljo fe tudi v prizho nje noben ni bal govoriti. Rezhi, na kterih je bilo veliko leske-zhe, fo pred njo govorili; karkoli fe je pergo-dilo, vliga je ona deleshnabila.Obzhutilaje snjimi vefelje in britkofti, in v vfaki nefrezhi, ki jih je naletela, je ravno tako tolashbe potrebovala, kakor njena gofpoda.
Dve male hzherki fte jo zhiflale, ne kakor dobriga pofla, kteriga fe ne fine slialiti, ampak kakor fvojo feftro, Agata ju je slo ljubila ino jima rada kako vefelje napravila, per vfaki per-loshnofti ju fpomni na opominovanje ftarfhev tako, kakor bi bila ftareji feftra, ktera mlajfhi iskojiti pomaga. Zhe je pa kdaj mif hia: Poglej, vender je terdo vef zhaf fvojiga shivljenja flu-shiti, in ne vediti, kako fe ti bo na ftare dni godilo : ftar pofel ni nikjer zhiflan ( ali obraj-tan ) pa kmalo fe je fpet vtolashila ino fama k febi rekla : » Ne toshi Agata! ne toshi. Pred Bo-gam velja sveft pofel tolikanj ko kralj; ker Bog le na svetlobo ne pa na ofebo ( ali perf hono) gleda. In zhe te Bog rad ima, G sadofti vredna.
Delaj in ftavi fvoje saupanje v Boga, on te bo prefkerbel. «
Vezh let je pifar s ivojimi in f pofhteno deklo v domazbi sadovoljnofti shivel; kar neis-rezhena shaloft njegovo drushino sadene.
Pifar je umeri ino vdova je pizhlo milo-fhnjo dobivala. Revno fo ti dobri ljndje smiraj shiveli, vender jim ni bilo mogozhe ne vinarja na ftrau djati. Vdova ni imela sdej nizh kakor tailof hnjo.
Sraven tega fe pa fhe sve, de fe je njeni inoshv fvoji dobrotljivofti dal pregovoriti, nekimu perjatln sa taushent goldinarjev porok biti, de je she vezh let na tihama polovizo poplazhal; ino poloviza oftane revni vdovi fhe plazhati. Sa tega voljo je fhe od fvoje pizhle milofhnje smiraj po malim plazhevala, dokler ni bil dolg poplazhan.
tSerzhna shaloft po ozhetu, nadloga ino reva fo poprejfhino frezho sdej nadouieftile.
Nektere nre fte mati ino Agata fkupej jokaje prefedele, dekleti fte pa ozheta klizale. Ena druge nifte mogle potolashiti; noben zhlo-vek ni mogel od vdove prozh iti, de bi ne bil jo miloval.
Dan ino nozh mifli, in ne ve, kako s Ivo-
jimi otrozi shiveti, de bi ne ftradali. —i Napo-fled fklene, perila ino druge hilhne perprave prodati, kar bo le mogla vterpeti, de bi sa fe in sa fvoje otroke dofti proftorno ftanizo najela. Ali sdaj je bila fhe le huda — vidila je po vfim predarku, de ji je nemogozhe G pofla der-shati, in bi Agati flovo dati mogla.
Ko tedej mali hzherkama perpoveduje : O-troka! Agato moramo sgubili, ne moremo jo vezh prefkerbeti, sazhnete na glaf jokati: Naka mati, Agata ne bo fhla prozh, me proGve, Agata ne bo fhla prozh; iuo to je mater fhe bolj shalilo. Previdilaje, de ne more drugazhi biti. Tefhko ji je bilo, dan sa dnevam odlafha, Agato poflo-vi ti.
Ti morafh, vboga shena! ti ji morafh flovo dati, farna febi rezhe; poklizhe Agato in (i brifhe folse, ko pride.
Mat.— Ljuba Agata ! bolj mi je tefhko, kakor tebi, ali povedati ti moram, ni drugazhi. tSej vidifh, de te ne moremo vezh shivili, de fe moramo lozhili.
Ag. Sa boshjo voljo ljuba mati! me bote pa faj fhe poterpeli ? _
Dekleti brhko jokaje primete deklo sa roko iuo sa birtafhizh in rezhete: Oh, Agata!
ne hodi prozh; Agata oftani per naf!
Profim te, Agata, pravijo mati, ne shali
me bolj. _ O kako bi te jeft rada obdershala!
ali vfe Cm dobro premiflila in prevdarila, revno bom fvoja otrozhizha rediti samogla, kako bi bilo meni mogozhe, tebi fhe jed ino pla-zhilo dajati ! Agata, ti fi fhe per mozhi, svefta ino pridna, povfod fe ti bode bolji godilo, kakor pa per meni.
Ag. Naka mati! tega ne ftorim. Jeft vaf ne morem sapuftiti. Le obdershite me. ,Saj fim rada s malim sadovoljna. Sim vefele dni per vaf preshivela, sakaj bibritke s vami ne delila? ^im frezho s vami vshivala, sakaj bi nefrezhe s vami ne prenafhala? Oh ljuba mati! fhe bolj liozhem delati ino pridnif hi biti, de fi bom fvoj kofehek kruha perflushila ino vam, revni vdovi, vafhe fkerbi slajfhala. Naka, ljuba otrozhi-zhika! ne bom vaji sapuftila, per vaf bom oftala.
Dekleti od vefelja sdaj okoli nje pofkaku-jete ino ji rezhete: kaj ne Agata, ti oftanefh naf ha ljuba Agata !
Mat. Agata ! tvoje blago ferze mi daje vezh tolashbe, kakor mi jo zel fvet dati samore. — Oftani tedej per naf. Ali dobriga fe ne nadjaj;
britkoft in terpljenje bom pa?,h f tabo deljila, morebiti kruha ne bom mogla !
Ag. Ljuba mati f kteri terpljenje pofhlje, pofhlje tudi kruha. Zhe le vanj saupamo in delamo, ne bomo lakote vmerli.
Vdova ino nje hzheri fo vedno fhivale ali pa nogovize pletle. Agata fe je zel dan trudila; vzhafi tudi dopolnozhi ni fpat fhla, de bi bila le kaj perflushila ino loshej jedi kupovala. Bolj, ja bolj je fkerbela, kot nektera mati sa fvoje otroke. Po dnevi je v farovsh hodila ino delati pomagala. Gofpod fajmofhter, dobrol-ljivi mosh, fo vedili, de fe vdovi ne godi nar bolji, salo fo pridno Agato tudi bolji plazho-vali. Kar je v denarjih ali v shiveshi dobivala, je domu nefla, ter materi ino otrokama dala.
Dekleti fte fe vfelej Agate velelile, ker ni nikoli prašna perfhla. In ko je proti domu fhla, ji vefelo naproti fkakljate ino vprafhate : Agata, fi nam pernefla kruha ?
Oh, saref kruha, ljuba otroka, kteriga bi vama jeft dofti krat dati ne mogla, pravijo mati. Vfe shive dni morate Agati hvaleshne biti inO Boga profiti, de bi jo poplazhal. Blaga duf ha! Bog posna tvoje ferze; on vidi kar na tihim de«
lafli, bo tudi gotovo ti plazhal. Pa ko bi ti moja otroka sapuftila, in ko jeft vezh per nju ne bom — Oh! kdo fe bo vbogih Grot vfmi-lil? O dobfotljivi Bog! kako bote sapufheue firote tarnale in G ne vedile pomagati!
Agata. Sbite G te mifli s glave ljuba mati! Bogu fkerb prepuftite, on jima bo ozhe ino mati. Jima je doflej pomagal, ju tudi v priho-dno ne bo sapuftil.
Enkrat je v farovshi ftanize ometaje pre-mifhljevala, in : » Moj Bog, vfmili fe vender revnih otrok, » na glaf molila, ker ni miflila, de bi jo kteri flifhal. Ravno G folse s ozlii bri-fhe, ko gofpod fajmolhter is neke ftanize pridejo, ter jo vprafhajo, kaj de ji je ? Sdaj per-poveduje Agata na tanjko revfhino udove in nje otrok, ter jim zelo ferze odkrije.
Gofpod fajmofhtra je ta povedik tako gi-nil, de fo fe sjokali: tolike nadloge G vender nefo bili fvefti. —Na, Agata, pravije napofled, in ji dajo nekej tolerjev v roko, nefi to malo revnim, tode me ne imenuj in bodi sagotov-ljena, de bom fhe pomagal, kakor bom mo-gel.
Vefela, kakor de bi bila saklad uajdla, tezhe Agata k fvojim domu. Splohno vefelje fe sazhue
ko nenadjani dar pernefe in ko perftavi, de bo ravno tifta dobrotljiva ofeba ( ali perfho-na ) fhe dalje pomagala.
Otroka! rezhejo mali, hvalita Boga ino molita sa nesnaniga dobrotnika, de naj ga bia-goflovi. O moj Bog! kir shaloft do verha per-kupi, fe she tudi tvoja pomozh glafi.
Ravno tifti zhaf je neki perjatel gofpod fajmollitra is deshele v mefto perfhel, kir je neko opravilo imel, med tem pa v farovsh kofit hodil. Temu gofpod fajmofhter perpovodujejo pergodbo. Ta prijatel je bil vfinilen, ino da nekaj denarja sa vdovo ino nje otroka. Gofpod fajmofhter tudi nekaj perdajo ino sberajo per dobrot-Ij i vila farmanih tako dolgo, de fo fhtevilo od pet fto goldinarjev vkup fpravili, ter v imenu vdove dolg plazhali.
Gofpod fajmofhtra prijatel fe per milovanju revne drushine ni zhes nizh bolj zhudil, kakor zhes lepo ferze Agate.
O ljubi perjatel! pravijo gofpod fajmofhter, Agata je ofeba, de ga nima para. Ki mozh dopovedati, kar je revni drushini ftorila. Is sgol milovanja je per vdovi in njenih otrozih oftala; rajflii je s njima pomanjkanje terpela, kakor
pa de bi bila ju popuftila. Vezhi del fta otroka
15
le od tega shivela, kar je ona f ponozhnim delam ali pa per dobrih ljudeh saflushila.
Po hvali gofpod fajmofbtra je perjatel smi-raj bolj na Agato pasil, ino nedolshna nravnoft, perurnoll, njeno lepo vedenje per vfih opravilih v farovshi, ga je vfaki dan bolj prevselo, ino pofebno vefelje, per miši smiraj le od nje govoriti, ni drugam fhlo, kakor de je vfaki dan bolj sa njo vnet.
K temu fe je pa fhe od vfiga, kar je fam vidil, in kar fo mu golpod fajmofhter od Agate pravili, zhe je bilo od vdove ino njene pofh-tene dekle govorjeno, preprizhal.
Taka blaga dufha, G mifli, je nar vezlii frezhe vredna, in tudi nar pervi mosh v desheli bi fe ne fmel framovati, fe s njo sarozhiti. — In ker fe je ravno shenil, in tako fprugo ( ali sheno ) G vofhil, de bi bila delavna ino dobri-ga fer/.a, fklene fe s Agato sarozhiti.
Zhes nekej zliafa je fhel na tihim v liano-vanje vdove, in Agato sa tega voljo poprafha. Ali vftrafheno rudezhiza obide, dolgo Hoji, in ne ve kaj bi odgovorila, dokler fe napofled s fvojim nifkim lianam ino revfhino sgovarja.
Stan ino bogallvo, rezhe perjatel, fhe ne narede frezhniga sakona. Jeft le poboshno ino do-
bro gofpodinjo ifhem. Zhe bova delala, in drugim dobro ftorila, nama bo she Bog pomagal. Ko je perjaiel gofpod fajmofhtru fvoj fklep rasodel, ga objamejo in vefelo rezhejo: Perja-tel! to je prav lepo. Taki sakon mora Bog bla-gofloviti.
Zhes nekej tednov fo gofpod fajmofhter blagi par blagollovili.
Vdovi ino otrokama je bilo sdej fhe bolj pomagano, in potem, ko fo otrakama mati vmer-li; fta Agata in njeni mosh dekleti k febi vse-la ino jima ftarfhe nadomeftila.
Samolzhljivoft Jn sveftoba vfaz'ga pofla lepoti,
Dobtodeljnoft Skasana revni gofpodi ofrezhi.
xxn mmmAm mmozB.
_A.nselm ni bil fhe ofem let ftar, ko fo mu ftarfhi odmerli.
Nefo mu drujiga sapuftili, kakor lepe nauke, s kterimi fo ga, dokler fo shiveli, k bogabo-jezhnolti in pofhtenofti napeljovali. Ujiz vsa-
me Grolo k febi ino mu obljubi ozheta narae-liiti, ali je malo befedo dershal, Anselm je Gzer per fvoj i in u forodniku shivesh in obleko dobival, tode sa drugo ni bilo ujizu, ki je imel do-Iti opravil ino veliko pohifhvanje, nizh mar.
V fholo fo ga fizer pofhiljali, ali noben ne poprafha, kako fe uzhi; zhe fe je h koGlu vfedil ali pa kruha profil, je mogel doftikrat fli-fhati, de jim le nadlego dela, ino de le od njih milofti shivi. Teshko fe je to Grotizi sdelo, ki fe je lepo sadershal, pridno uzhil, in kar je mogel s veleljem delal in slo trudil vGm poftre-zlii ter koriftin bili. — Kar bolj ga je pa sha-lilo, de je doftikrat nedolshen, farno s nevolje fvojiga ujiza, kteri je bil ojfter in merzhljiv zhlovek, kregan, ino sa nar manjfhi nevkretnoft ali fhe tako mali pregrefhk tepen. Ki fe isgo-varjal, pa mu tudi ni bilo perpufheno; v kaki kotizh fe je ftifuil, Bogu je fvojo revo to-shil in milo jokal.
Kekiga dne, ko fhe ni enajfto leto sapol-nil, ga je ujina v drugi konz mefta s kofhem po llo jajz poflala, ki jih je bila malo poprej kupila. Anselm podvisa, de bi ji bil le vftregel, ino noG sa njega pretefhko breme.
Vedno jo je predeval is ene roke v dru-
go, slo fe je vtrudil, doftikrat je mogel pozhiti ino kofh natla poftaviti. — Svetovala mu je neka gofpa memo grede, de naj kofh na glavo dene, de bo loshej nofil. — Gofpa mu ga fhe fama na glavo sadene. Varno ga je sdaj nofil, s eno roko je kofh na glavi dershal, druga je pa ta zhaf pozhila. Slo mu je bilo sdaj slajfhatio; ali ko pride bliso zerkve, kjer fo fe ravno ljudje ishajali, fe tudi neki vlazhugarji med njimi rijejo.
Edin, naj bo she s nepremiflika ali po-rednofti, fune Anselma tako slo, de fe mu je kofh nagnil, ino jajza po tleh savalile. Vfe fo fe pobile; belaki ino rumenaki fo fe po tleh zedili. _
Anselm sdaj obftoji, kakor de bi bil k tlam perbit, ter sazhne javkati ino jokati. Kmalo fe je dofti ljudi okrog njega in pobitili jjajz sbralo. Eni fo ga milovali, drugi pa f teflam pitali, ker fe je s kofhem na glavi v drenj podal, ali noben mu ni is nadloge pomagal. Vbo-gi Anselm je smiraj bolj jokal, kjer je vedil, de ga /hiba doma zhaka, zhe bres jajz pride.
Dobra fadariza fe mu ponudi ga k ujizu fpremiti, in mu na tanjko nefrezho povedati, ter
sanj profili, Anselm pa, ki je ujiza dobro pos-
*
nal, ni verjel, de bi nje profhnja kaj pomagala. Sahvali jo sa dobro voljo ter jo profi, de bi mu kofh povarovala, de bi fe majhin zhaf odtegnil.
Anselm fe je slo bal, vef fe je treGI, ni-kir fe ga noben ne vfmili, gre dobrotljiviga Boga pomozhi profit. Hiti v zerkev, poklekue ino profi vfmiljeniga nebefhkiga ozbeta, de bi mu perliopil, ker fe mu je ta nefrezba bres njego-viga sadolsbenja pergodila, ino on fi sdaj ne ve ne fvetovati ne pomagati. — Profi Ijubes-njiviga Boga, de bi omezhil ferze terdiga ujiza, de bi ga nevfmiljeno ne pretepal.
Dokler je Anselm v zerkvi poboshno molil, je Otilia, dekelze per defetih letih, ki je nef-rezho od okna vidila ino tudi vfe flifhala, k fvo-ji materi pertekla ino jo profila sa fvoje per-liranene denarje ji fto jajz is hrambe prodati.
Mati hzherko savsetno pogleda ino upra-f ha, kaj bo s jajzmi delala ?
Otilia sdej prepoveduje pergodbo ino rezhe, de bi rada dezhka rasvefelila in mu jajza, dokler fhe v zerkvi moli, v kofh djala.
Mati objame in kufhne vfmiljeno hzherko ter ji da, kar sheli.
Otilia je sdaj s kuharzo, ktera ji je jajza
nefla, hitela h kofhi, de je poprej jajza v njo djala, kakor je dezhek is zerkve perfhel. tSa-darizi sapove molzhati, ter je sbegnila.
Komej je sopet na okni, ko pride Anselm is zerkve, kteri f pobefenimi ozhmi po kofhi pogleda. — Oh jemenefta! kakfhino vefelje obzhuti: ko kofh sjajzi napolnen vidi, ni ve-dil ali fanja ali je refniza, ter poprafha fada-rizo, kdo de mu je jajza dal. Ona fe pa po-fineja in molzhi.
Ljubi Bog je mojo molitev vflifhal, rezhe dezhek, ino mi zhudno pomagal. On vfiga pla-zhovavz naj dobrotljivimu angelju, ki mi je v veliki nadlogi perftopil, vredno poplazha. —
Vefel vsame kofh v roke ino gre pozhafl fe hvaleshno v nebo osiraje proti domu.
Terdi ujiz je she od drugih memo gre-dozhih ljudi svedil, de je jajza telebnil, iu de po tleh pobite leshe. Per vratih je na dezhka zhakal, de bi ga bil s rotenjem fprejel ino po navadi s fhibo v prihodno bolj previdniga ftoi-ril. Ali kako fe savsame, ko vidi dezhka f polnim kofhem jajz priti.
Kaj nefi, sareshi ujiz rastogoten, kofh na tla vergel ino jajza pobil ?
Ja, odgovori Anselm plafhno, tode dobri
ljudje fo mi v ti nadlogi pomagali. — Sdaj perpovednje Anselm odkritolerzhno, kar fe je sgodilo ino pove vef ginjen, de mu je bilo, dokler je v zerkvi molil, pomagano.
Po li povefti h j iz. sazlme premifhljevati ino
vidi, de je dezhek dober otrok._ Vidi, de ga
je dofihmal prenevfmileno ino preojftro imel, de to ni bilo od njega prav,- ino od tega zhafa fe je Airselmu bol j f hi godilo, ki je tudi vedno bogabojezbo ino pofhteno shivel.
XXIII. trssiu MIHA.
J
iha je bil v neki famotni vafi frezhin kmet. Bog ga je fhe prezej f premoshenjem, pobosbno sheno in s sdravimi otrozi oblagoda-ril. Njegova nar vezhi frezha pa je bila nedol-sbno ferze. Pravizhen ino naraven je bil, ko nobedin v vafi.
Dolga fkufhnja ga je svediila; vfelej fi je vedd fvetovati in per vfaki nakluzhbi pomagati. Satorej fo ga vfi felani radi imeli ino zhiflali. Zhe je on jel govoriti, fo vfi mokhali ino svefto poflufhali, ker fofefka rii nikoli kaj napak naiedila, zhe je le njegov dobro pre-vdarjen fvet puflufhala. Dalezb okrog je flovel,
le vefeliga Miha fo ga imenovali, ker je bil smiraj vefel ino shidane volje, kamorkoli je
perf hel. Pa _ faj je bil tudi lahko, on je Boga
ljubil ino ni fvoje dufhe tudi fhe f tako majhnim greham radovoljno ofkrunil.
S sjutrajno sarjo je vefelodanperzhel,vshival je vefelja v fredi fvojih delavnih otrok ko noben kralj v fvojimu poflopju. Shvergolenje ptizhev, fhumljanje virov ino potokov, fkakljanje me-ketajozhih jagnjet ino vfe, kar je vidil ali fli-fhal, je njegovo ferze k vefeli hvali navdajalo, ktero je fleherni dan Bogu, fvojimu ftvaruiku aldeval ( ali daroval. )
Per jedi je fvoje otroke na dobrotljiviga Boga opominoval, kteri jim fleherni dan jed ino pijazho deli ino nobeno fvojih ftvari Itra-dati ne pufti; tedej fo fe sedineni vefelili ino ga hvalili dobrotljiviga nebefhkiga ozheta. V-fako priliko je njegova zhifta, jafna dufha v prid obrazhala, sheno, otroke rasvefeliti ino njih ferza s ljubesnijo do Boga napolniti.
Ako je feme po polji fijal, je miflil na Boga ino molil: » Glej, ljubi Bog, tukej polo-shim serna, ti bofh po fvoji raodrolti s njimi ftoril ino jim rafti dal, faj fi do sdaj fhe vfelej tako ftoril! » —
Zlie je huda ura perverfhela ino potem le sopet folnze prelepo v mavrizi fpreminjalo, fi je miflil Boga dobriga ozheta, kteri fvojim otrokarn shuga, pa jih kmalo sopet ljubesnjivo objame, kakor de bi fe mu v ferze ushalilo, tedej fe jim sopet milo nafmeja ino jih blagoflovi.
Zhe je sorijozhe shitifha ogledoval, mu je bilo, kakor de bi vidil boshji blagoflov po se-rnlji raslit in boslijo roko zhes njega fprolterto, ktera ga varuje de dosori- In ko je potem shetva per-fhla, ker je fuopove f polnimi klafmi v fkeden vosil in njegovi otrozi shetveno pefem prepevali, fo mu doltikrat folse v ozheh igrale ino on fi je miflil Boga kot ozheta,okoli kteriga fe lazhni otrozi sberajo in sheljni k njemu fvoje roke vsdigujejo; in ozhe vfe obdari, in potem otrozi radoftni okoli fkak-ljajo, hvalijo ino vshivajo.
Po tem takim je bil Miha vedno radoften, nikoli ni slialoval, defiravno ga je tudi mar-fikdaj kako terpljenje dofhlo; tode per vfakim terpljenju je imel vefelo ferze, kakor de bi mu bilo vfe po volji fhlo.
Strafhno hudo vreme prevlezhe enkrat vlo okolizo. Hlapez pride is polja, fi roke vije ino shaluje : » Oh nafhe shitifha je tozha filno pobila, fofedovim fe pa fhe ne posna. »
» I naj bo — naj bo, » je odgovoril Miha vef miriu, » ljubesnjivi Bog mi je v 35 letih obilni fad na njih rafti dal ; njemu naj bo hvala, de mi v tolikih letih ni vezh ko enkrat tozlia pobila. Hvalen bodi Bog, de revnimu fo-fedu ni nizh pobila. »
» Vtolashi fe, moja draga ! je rekel tar-najozlii sheni, » poglej, faj mi loshej terpimo mem defet drugih; varzhljivoft nam bo utegnila ino Bog naf gotovo tudi ne bo posabil! »
^Sorodniki ino perjatli, ki jih je ferzhno ljubil mu pomerjejo. Obzhuti Gzer na njih grobu, kako de ushali, od njih lozhen biti, tode tudi to shaloft je v boslijo voljo vdan mirno prenefil: Bil je shaloftin in vefel, sdelo fe mu je, kakor de bi od ljubesnjivih perja-tlov, ki jih je obifkal, domu ihel. Britko je per ferzu fe od njih lozhiti, doftikrat fe na sapufhene osre, kakor de bi fe fhe mogel vernili, in gre fvojo pot ter G mifli: (Saj fe bomo fopet vidili! Pomerje mu nekaj otrok. Oh! ni jih mogel posabiti. Povfod je na nje miflil, kjer jih je poprej navadno na fvoji Hrani imel. — Velelo fo po dvorifhu fkakljali, s njim fnope vefali, s njim fo per misi jedli. In ako ga je
kaka tiha britkoft obfhla, je rekel: « Otrozi! faj mi nifte na vezhno odvseti, fle le na drugim kraju dobro f hraneni, kamor bom tudi jeft kinalo perfhel! »
Tudi njegova shena mu je vezh l<k naprej v vezhnofi. odfhla. Britke folse ljubesni je po njej tozhil, tode ne vpije, ne tuli kakor tak, ki bi fe s boshjo previdnoftjo rad prepiral. Kratko in malo ne! mila lihota je bila v hifhi, ko bi fe bil ljubi zhlovek vtrudil ino safpal, kteriga ni prav drainiti. « Otrozi! pravi, ko jih je k trugi peljal, « otrozi! boshja roka je to naredila, faj jo bomo tam gori sopet dobili. » Ko fo bili mati she pokopani, sbere Miha nekiga dne vfe fvoje otroke ter jim rezke: « Ljubi moji! sgubili fmo saklad fvoje hifhe, ne-posabljivo mater. Tam je per vafhih bratih ino feftrah. Ino s mano, otrozi! bo kmalo tudi kaj lakiga. Vi vidite, de Gm ftar, noge fo mi she vpefhale. Ne slialujte prevezh savoljo tega. Bog bo vafh ozlie, kadar mene vezh ne bo. » Glejte, otrozi ! rad bi, de bi bili vi prav dobri ino frezhni. Sato ne posabite nikoli naukov, ki Gm vam jih tolikokrat pravil:
a Saupajte naj pred na Boga; kdor vanj saupa, ga Bog ne sapufti. »
» Imejte vedno Boga pred ozhmi: On je povfod prizha vafhih del. «
» Bodite svefti in pofhteni, sakaj kar je pofhteno, nar dalej terpi. «
» Malo premoshenja vam bom sapufl.il, to vefte fami, pa pomiflite, vfak vinar fim kerva« vo saflushil. «
» Obernite ga v prid. ne bodite saprav-ljivzi; varujte fe pa tudi terdoferzhnofli. Pomiflite : Lakot ino mras hudo deneta, in revesh je tudi vafh brat. a
» Vefte tudi, de fim v zelimu fvojimu shiv-ljenju vefel bil. Pet in fedemdefet fe je mojih let nateklo, in vender fe ne morem fpomniti, de bi me bila le en dan shaloft omagala. Glejte otrozi, jeft bi rad, de bi tudi vi tako vefeli ino ra-doftni vfelej bili. Sato fhe to samerkajte. «
» Ako vaf kaka shaloft doleti, kar fe bo gotovo sgodilo, tako fi miflite : » Ob letu bo boljfhi. «
» Ako fe vam prav po volji godi, ino od
vefelja ne vefte, kaj bi pozheli, ne rasfajajte; te-
muzh fi miflite :
Jutri ne bo vezh tako. «
» Ako fe um dobro godi in Bog vam
fvoj blagoflov podeli; tako ne bahajte. «
16
p Ker bahanje ftori savid, savid perpravi pa tei-pljenje. «
a Ne obljubite nikoli vezh, kakor morete dopolniti, ino ne lotite fe nobene rezhi, sa kte-ro fte preflabi. « (ki jo ne morete ftoriti. »)
« Ako ne, vaf fhpot ino kef zhakata, ino to ne de dobro, otrozi! de vam vefelja nikoli ne bo manjkalo: » Vefelite fe frezhe blishnji-ga kakor laftne, ino ferzhno shalujte s nefrezh-nim. »
« Otrozi! ta je bila vedno moja navada; vefelil fim fe s velelimi, bil fim bogat s bogatimi, frezhin s frezhnimi fofedmi. Defi mi ravno ni vfelej nar boljfhi godilo, vender fim imel vefelje nad frezho, ki je moje fofede doletela, in tako fim zel fvet pofedil. In napofled, otrozi: » Ne bojte fe umreti. »
« Ako fe Boga bojite, vam fmert ne bo ftrafhna. Perjasni Angelj naf bo fhe le v popolno vefelje vpeljal, kteriga tukej le malo o-kufimo. Verjemite mi, ino pogofto miflite: » Lepo je na semlji, to de tam je fhe lepfhi. « » Vbogajte me otrozi! ino fpofhtujte nauke fvojiga ozhe ta; leti vaf bodo ofrezhili, ino gotovo mi bote hvaleshni do fmerti. «
Te opominovanja ljubesniviga ozheta fo o-
troke tako ganile, de fo folse vefelja ino sha-lofti tozhili. {She njegoviga blagoflova fo ga profili ino potem fo fe rasfhli. Miha je fhe fheft let smiraj vefel preshivel, kakor mladenzh v fvojimu zvetju.—
Potem pa je umeri perjatel ino fvetovavz zele fofefke. —
Vfi fo hotli she mertviga fhe enkrat viditi. Tu je leshal, kakor de bi fe fhe fmejal, ino vfim rezhi hotel: « Sdaj fim fhe le sgol vefelje!« — Velika mnoshiza ga je k pogrebu fpremila, ino ni ga bilo smed vfih, de bi fe ne bil jokal na njegovim grobu. —
Bi je nekdaj velik, mogozhen gofpod, kteri je veliko otrok imel. Veliko, proftorno mefto jim je isrozhil, flehernim pofebno ftanovanje odkasal; pa tudi toliko blaga dal, kolikor je previdel, de vfaki potrebuje, temu vezh, unimu menj. —
» Otrozi! « rezhe ozhe, predin je mefto ino nove mefhzhane sapullil, » eno famo sa-poved vam dam: Ljubite fe med feboj! in ako
bote to sapoved fpolnovali, bole fhe zhudeshe vidili; vedite, de imam v drugi desheli fhe veliko vezhi mefto. Perfhel bom ob zhafu, ino vaf tje peljal. <
» Ako bote pa nepokorni, vam ne bo dano lepfhiga mefta viditi; temuzh ob enim dnevu bote vfi pokouzhani. «
4Sdaj odide od otrok. Ti fe pa polaftijo fvojih jim odmenenih ftanovanj.
Bilo jih je nekaj, kteri fo ozheta. ino is ljubesni do njega tudi brale ljubili.
« Ozhe miflijo tako dobro s nami, s vfim fo naf prefkerbeli: oh! kaka nehvaleshnoft bi bila jih ne \bogati, » fo govorili ino vedno fo imeli ozhetovo sapoved pred ozhmi ino v ferzu.
Nefo ga sapufhali v nadlogi, kteri je bil manj od njih dobil, ampak po bratovfko fo mu od premoshenja delili.
Ako jim je kteri pred duri perjokal, fo ga milovali, ga tolashili in mu po fvoji mozhi pomagali.
Zhe je kteri oboshal, fo ga v hifho vseli, ga ofkerbeli ino ga poshivili s svefto bratovfko ljubesnijo.
Kakor bratje ino feftre fo eden drugimu slajfhavali bremena ino vfe vefelja delili.
Med temi otrozmi je bilo tudi vedno ve-felje ino blagoflov.
Vezh jih je pa tudi bilo, ki nefo tolikanj marali sa ozhetovo sapoved, — Nekteri od nijh fo smiraj od bratovfke ljubesni govorili, fhe zelo ozhetovo sapoved fo s velikimi zherkami v marmor sresano nad vratmi imeli; de bi pa jim ne bilo treba fvojim revnim bratam vrat odperati, fo fe v nar bolj odlozhene fobe saperali. Ako fo tedej vdove ino Grote pred durmi ftokale, pomozhi profile, fo fvoje denarje prefhtevali, de bi le med zvenkanjem denarjev krik vboshzhikov ne ilifhali.
« O kaj, pravijo drugi, faj ozhe ne mifli-jo tako na tanjko. »
So dobri ozhe ino shele le, de bi fe njihovi otrozi vefelili.
tShoiorje fo torej raspeli, pojedovali ino popivali, popevali, igrali ino norze vganjali, dokler fe jim je ljubilo. In ako jih je na poti kaki reven fofed pomozhi proGl, fo fe sgovarjali, « de morajo farni sa fe fkerbeti, Bog naj ti pomaga. » Drugi fo bili ofhabni, zhe fo fe po meftu fprehajali, fo fe fvojih ubogih fofedov framovali; uoGli fo na perfih snamnje s napifam :Nikjer nam ni para.
*
Nekterim od teh, ki fo bili menj prejeli, in nelo pomanjkanja terpeti hotli, je bilo pre-moshenje bogatih bratov tern v peti.
« tSi miflijo, kaj nefmo vfi otrozi ravno tilliga ozheta; kar je eniga, tudi drugim Uifhi, sakaj bi neki ravno mi terpeli? » ino fo vlomili v hifhe bogatinzov, ter fo jih obropali.
Med njimi fo bili pa tudi smiraj raspertja, terpljenje ino rotenje v navadi.
Pofleduizh pride ozhe, kakor je bil obljubil.
Njegovi fpremljavzi fo dobre od hudobnih otrok lozhili ino na ftrani foftavili, dobre na defno, hudobne na levo ozhetovo.
Kar jih je bilo na defni, jih je ozhe k febi poklizal ino jih v fvoj smagovavfki vos v-sel, ter peljal s velikim velizhaftvam v lepo meflo, kakor jim je obljubil.
Kteri fo pa na levizi bili, fo mogli tam cllati. In ko fo sa poboshnimi v njih velizha-Itvo gledali; je mignil ozbe ino glej! semlja fe je odperla, ter posherla hudobne otroke.

IHartin je bil imeniiin mefhzhan na Nem-fhkim. Od mladofti v hifhi Tvojih ftarfhev isre-jen, neshno ofkerbljen; nikoli fe mu ni fnielo kaj shaliga sgoditi, ker je bil edini fin premo-shnih ftarfhev, kteri fo ga kot fvoje ozlii varovali.
Njegovi ozhe fo mu umerli, predin je 12 leto dopolnil, ino ko je 20 let ftar bil, fo mu mati zelo gofpodarftvo isrozhili. Oshenil fe je s mefh-zhanko ravno tiftiga mefta, ki je vfe lepe laft-nofti imela, de bi ga bila lahko v sakoni o-frezhila. Dve leti preshive ti trije v lepi fpravi ino miru; dobro je bilo biti v Martinovi hifhi, vshivali fo nebefhke vefelja ino sadovoljnoft.
Sdajzi pa Martinova shena na porodu u-merje. — Zhes ofim dni je tudi mater, ki jo je ferzhno ljubil, pokopal.
Ta trojna fmert je mladiga mosha ferze filno ranila, ker doflej fhe ni terpel, ino sdaj ga tako hudo terpljenje obifhe.
Vpije, rijove, in vfa fofefka ga ni mogla pololashiti.
« Jeft Cm nar uefrezhnifhi zhlovek! »
tarna « ino ne moreni vezh shiveti! » Dolli fo imeli s njim opraviti, de ni ob pamet per-fhel.
Nekej tednov mu je v shalofti ino otoshno-fti prefhlo; le po malim ga je britkoft sapuf hala.
Kar nekiga dne perfhanta poltarani mosh pred njegovo hifho s lefeno nogo ino o berglah. Opaden, pa prav perjasni mosh poprofi per Martinu milofhne.
« No, ta je tudi nefrezhin ! » G mifli Martin, « ino je vender tako jafniga pogleda. S tem hozhem govoriti, nelrezhni fe dobro sa-ltopijo. »
« Pojdi notri, ljubi (eriz! » mu rezhe, « ino vfedi fe »
^eriz. Vi fte predobri. ,Saj Ilm le berazh ino nefim take ljubesni navajen.
Martin. To je pazh ref, de frezhni ljudje ne vejo, kako je revnimu per ferzu. Sdaj li pa ravno pravo hifho sadel; poglej, jeft Gm morde bolj milovanja vredia, kakor ti s lefeno nogo ino berglami; vem, kaj fe pravi nefrezhin biti. Salo te tudi lahko bolj milujem mem vGh drugih mefhzhanov.
(Seriz. Vi fte nefrezhui ?
Martin. Ja, nefrezhin, prav nefrezhin fim
jeft, ljubi mosh! Glej, imel fim ljubesnjivo mater ino dve leti tudi svefto sheno, ki mi je
she finka rodila._ Is ferza fim jih ljubil, prav
frezhin mosh fim bik Pa oh! pred dvema mef-zama mi je fmert mater, sheno ino otroka v-sela, ino sdaj fim tukaj fam, sapufhen od nar ljubfhih. Govori, ali nefim nar nefrezhnifhi, ali je zhudo, zhe fe nemorem vtolashiti!
(Seriz. To je, de fte milovanja vredni. Pa ljubi Bog! ko bi vam jeft fvojo nefrezho jel perpovedovati, bi me vi fhe veliko bolj milo-vali ino rekli: Ti fi fhe veliko bolj revin, Gvi berazh! — Bergle, lefena noga in berafhka pa-liza ; o to fhe ni vfa moja reva!
Martin. Perpoveduj, lepo te proGm. Mor-de G mi dober angelj, de me vtolashifh. Seriz. Pa poGufhajte: Imel fim, enako vam, ljubesnjivo sheno, troje otrok in tudi premoshenja. V mojih nar boljfhih letih vojfka deshelo prevlezhe. Per-morali fo me s Gnama vred vojfhak biti, ter preferzhno sheno ino ljubo hzheiko popuftiti, Preshaloftna ura je bila, ko fmo fe lozhili. Po deshelah fmo fe vlazhili, pa ne de bi bili vedi-li, kaj fe s domazhim godi. In na saduje, o grosa! fmo mogli flifhati, de fo lovrashniki na-
fho vaf obfedli, obropali ino sashgali,- hzhi je v plamenu konz vsela, sheno fo pa tako nevf-mileno morili, de je kmalo potem fvojo dufho Bogu srozhila.
Miflite fi shaloft, med ftrafhnim bojam tako fporozhilo prejeti. Pa faj imam fhe fino-va, Gm fi miflil, ki mi bota na ftaroft pomagala, ino fim fe tolashil ter fe vfiga Bogu vdal. — Ali nefrezha fhe ni bila dognana. V nekimu boju mi je pulja ( ali kugla ) nogo prebila. V bolnifhnizo fo me sanefli, kjer fim tako dolgo oftal, dokler Cm samogel ob bergli fhanta-ti, ino potem fim zhes dolgo v nafho pogorelo vaf perfhel. Sdaj fo fe moje moje Iaftne o-zhi vfiga preprizhale, ino shaloft fe mi je mno-shila. —
» Oh moja draga shena ! moja ferzhna hzhi! » fim sdaj na groblji fvoje hifhize tarnal, ali f tarnanjem ju nefim mogel fpet k shiv-Ijenju obuditi. Ob bergli fim ftal, nefim vedil, kam fe oberniti, ino nizh, drusiga pozheti, kako berafhko palizo sgrabiti. Sinova fhe kadaj viditi, fim she davuo vfe upanje sgubil; vezh ko dvanajft let nefim ne befedize od nju flifhal. Bog ve, ali fhe shivita, in kod fe klatita. Režite sdaj, ali nefim nefrezhnifhi od vaf.
Martin. (milovaje ) Ja gotovo, veliko nef-rezhnifhi fi ti od mene. In vender fi per vfim tem tako mirin.
Seriz. Bogu bodi hvala! mirin fim vedno. V sazlietku me je fizer reva tefhko ftala, to de zhe fim fi jo bolj v ferze gnal, hujfhi je bila. Podufhajte fhe to; enkrat fim bil samifhljen, pretezheni frezhni dnevi fo fe mi shivo v fpo-min ftavili, ko fim fhe tako urno ino profto fvoje pota lahko hodil, ino bergla fe mi je fhe teshji sdela. Poilal fim maloferzhin, fkorej bi bil obupal. tSam nefim vedil, kar fim bil tifti-krat obzhutil. —
Kaj, ali ne bom vezh bres berglje hoditi mogel ? jo vershem prozh, ter po fili hoditi fku-fham. Pa oh jojmene! na tla telebnem, ino fi hromo nogo slomim. Pazh fim fe tolkel po buzhi, ino nefim drusiga samogel, kakor fvojo traparijo objokovati. ^Skufhal fim vftati, pa le s vezhimi belezhinami fim sopet padel. Dolgo fim mogel s fvojo slomljeno nogo tam leshati, dokler neki popotnik pride ino me v blishnjo vaf perpravi. Po veliko fkufhnjah, koft fzeliti, mi je mogel ranozelnik nogo odresati, ino sdaj moram s to lefeno nogo fe po fvetu klatiti ino fvojo nepoterpeshljivoft veliko hujfhi pokoriti.
Martin. Vbogi mosh! O tudi jeft fim bil she tako maloferzhen, de bi bil s glavo v fteno bil.
(Seriz. In kaj bi vam to pomagalo P terp-ljenja bi C f tem ne odgnali, defiravno bi ker-vavo glavo imeli. « Kamenj, ki ga sdvigniti ne morefh, pufti leshaii, ino breme, ki fe ga sne-biti ne morefh, nofi voljno. » Nepoterpeshlji-voft hudo le hnjfhi ftori, kar Cm le predobro fkuGl. Ako fe pa voljno terpi, bo breme slaj-ihano, de fe faj prenefe.
Martin. Imafh prav, to umem; ali vender, kdo bi v taki shalofti ferza ne sgubil.
Seriz. Ni tako teshko, de bi fe ne dalo navaditi. — Zhefar fe zhlovek navadi, mu gre 6d dne do dne do dne loshej. Otrok fe hoditi le s hojenjem suzhi, ravno tako fe terpeti le f terpljenjem navadi.
Martin. Kako bi fe vender terpeti suzhi]?
4Seriz. Poflufhajte, kako Gm fe jeft navadil, vam bo tolikanj losheji.
V fhe taki puftoti vijolize zvete, in med ternjem lepe roshe poganjajo: « In noben zhlovek ni tako revin, de bi kaj dobriga ne vshival,«
Gm doftikrat flifhal. _ In zhe me je nadloga
teshila, fim G miflil, veliko dobrot fhe vender vshivam, deGravno me nadloga tepe. Vshivam
vefelja, kei\ imam dobro veft; zeliga fveta le mi ni bali, pred fmertjo ludi ne trepetam, ju nefim fhe lako filno nefrezhin ! In vi vshivate tolkanj dobrot, lle sdravi in mozhni, tudi ne posnate revfhine, fhe drugim lahko podelite. Ne mermrajte tedaj soper Roga, prenefite voijno terpljenje, s klerun vaf je obifkal.
» Kdor dobrote, kieie vshiva, prav posna, ino na hudo, kar terpi, po mogozhnofti posabi, ta sna terpeti. »
Martin. Ta sna terpeti! lepe fo tvoje be-fede; govorifh mi na ferze, kakor de bi mi
bil s nebef pollan. _ Zhe imafh fhe kako is-
reko tolashbe, podeli jo meni, ki tolashbe potrebujem.
Seriz. Tudi premifhljevanje zhlovefhkih pergodkov mi slajfha v zhafih nefrezho. Na mojih mnogoterih polih po fvetu fim jih veliko najdel, ki jih je nadloga bolj teshila, kakor pa mene. — Enkrat (itn bil prav shaloftin, hitel Lira v zerkev, v folsah fim Bogu nadlogo toshil in ga ferzhno polajfhanja profil. Ino glejte! zhloveka fo pernefli, ki ni imel nog. Bog, kako te sahvalim, fim sdihnil, de imam faj eno nogo, de s berglo vender le fhantati morem, ino folse fo le mi pofufhile. V marfikiero hi-
J7
Iho fim perfliel, kjer je bila huda reva doma, in Boga fim sahvalil, de je do mene vender tako miloftiv, ino tedej fitn pokrepzhan daljej berazhil.
Martin. Oh! semlja je polna rev; kdo jih more isrezhi ! ja refnizhno je fvet dolina fols.
Seriz. To je, de rev in teshav na fvetu ni isrezhi, pa verjemite mi, ko bi ne bilo terpljenja, bi bilo fhe veliko vezh shalovan-ja, ker bi ljudje, ki v vefelji fveta na Boga po-sabijo in ga v nemar pufte, nikoli na-nj ne mif-lili in fe k njemu vezh ne vernili, ko bi jih f terpljenjem ne obifkoval. Kadar pa Bog kteri-ga f terpljenjem tepe, fe fhe le save, ino pre-mifhljuje, kdo bi ga bil vdaril, ter sazline Boga, ki ga je sapuftil, sopet ifkati. — Ko bi bili vi vedno v frezhi ino vefelji gofpodarili, fe bi bili morde prevseli, in le v vefelje sa-maknjeni na Boga zlo posabili. Ker vam je pa Bog to nar ljubfhi odvsel, vam je ozhitno dal fposnati, de na semlji vfe mine. njegova Iju-besin ino ftrah pa nikoli. Vfaka hifha fe podere, ktera ni na njega sidana.
Bog nam po vfakim terpljenji ozhitno po-kashe, de fino le tiftikrat terdni, kadar po
njegovih sapovdih shivimo. To je mene v nadlogi tolashilo, naj tudi vaf.
Martin. Ljubi mosh! kako mi sdaj loshej ferze bije.
^Seriz. V refnizi terpljenje, zhe le prav prevdarimo, bo vfakimu dobrimu v vefelje. Pride od Boga, pa tudi k njemu pelje.
Temni oblak je fizer vedno zherin, to de zhe fe na fuhe polja na vlesbe, nam ni upati obilnih perdelkov.
Tako je tudi bolezhina vedno bolezhina, terpljenje vedno terpljenje, to de zhe terpljenja zhloveka ne sadenejo, tako ne pride k Bogu, ne bo dober. In napolled je vender nar bolj tolashljivo, ker nam Bog f terpljenjem vefelje napravlja.
Martin. Kakor mi je sdaj, tako fe obzhu-tim pokrep/haniga terpeti enako tebi. Kar je tebe umirilo, to naj tudi mene vpokoji._Veliko dobrot fhe vshivam, hvaleshno jih hozhem is boslije roke prejeti ino ravno tako tudi brit-kolti. — Nepoterpeshljivoft bolezhine le mno-shi; naj rni jih poterpeshljivo/i sanaprej manj-l ha. — Bog me po terpljenju k febi vabi, do-briga me hozhe ftoriti in po terpljenju v vefelje peljati, tedej hozhem njegovima vodenju fe po-
polnama vdati. In ako bona tako delal, kaj mif-lifh, bom tudi jeit kdaj tako vefel ino sadovo-Ijin, kakor II ti ?
Seriz. Ne verjamem farno, ampak tudi gotovo vem, de ne bote vezb toshili, ampak bote vedno mirni. — Ali ljubi mojzhe tudi sdaj v tem hipu nar boljfhi fklepe delate; morate \euder pomifliti, de fmo flabi ljudje ino de po pomifliku nar bolji fklepi sginejo. — Pride zhaf, de dobro, ki ga vshivamo ino hudo, kar drugi terpe, ne vidimo, ino kir (i boshjo dobroto v fvojim ino drugih terpljenju ne vsame-mo vfelej k ferzu, kir po tem takim sopet lahko v poprejfhno otoshnoft pademo. Glejte! tukaj nam je sopet fhe nekej treba, kar nam novo mozh v terpljenju deli.
Martin. Tako mi fhe to povej, de mi bo fzelama pomagano.
Seriz. To, bres kteriga vfe 11 i zli ne velja,
je molitev, je perjasnoft boshja. _ Zhe nam
mozh v terpljenju flabi, tako urno v molitvi fvoje pozhutke k Bogu povsdvignimo ino novo po-lnozli ifhimo, ino jo bomo tudi sadobili, in zhe jo pouishnifhi profimo, toliko obilnifhi nam bo rasodeta. Ali v molitvi ne fmemo ene rezhi posubiti, uamrezh isvelizharja, ki nam ima ved-
no pred ozhmi biti. Njegovo zelo sliivljenje od jafliz do groba ni bilo drusiga ko terpljenje, ino per vfim terpljenju je bil vedno v bosbjo voljo 1'vojiga ozheta vdan. » Ozhe! tvoja, ne moja volja naj fe iside. » In ako ne terpiino, kakor on, ne bomo s njim nebefhkiga kraljeftva pofedli. Molitev ino mifel na terpezhiga odre-1'henika mi je fhe vfelej fleherao fkufhnjavo nepoterpeshljivolti smagati pomagala, in bo tudi vam pomagala.
Martin. Ljubi mosh! tega ne bom posabil, molil bom ino na odrefhenika miflil v zhafih maloferzhnofti. — Tolashbo, ki C jo v moje pobito ferze vlil, ti nemorem drugazhi pover-niti, kakor, ako C klatenja po fvetu she trudin, oftani vfe fvoje shive dni per meni, jeft bom sa te, kakor sa fvojiga ozheta fkerbel.
Stari Pofhten, tako je bilo ferizu ime, je bil tega slo vefel.
Le s folsami fe je mogel po vreduofti sa dobrotljivo ponudbo sahvaliti. — Oftane tedej per Martinu, in ga s fvojimi vgovori popolnoma potolashi in umiri. — Sato ga je pa tudi Martin ref ko fvojiga ozheta fpofhtoval, in mn ftregel; in dobri Pofhten je prav vefele dni v
njegovi hilhi imel. — Martin in Pofhten fta II
*
vefelje in shaloft. po bratovfko delila, in tako je minulo zelo leto v nar boljfhi sadovoljnofti. — Med tem fe je Martin v drugizh oshenil, prav dobro, poboshno ino pofhteno sheno je dobil, ki je ftariga Pof htena ljubila, kakor dobra hzhi fvojiga ozheta. Ob letu je bil Martin
fpet ozhe ljubesnjiviga Cnka, _ Mlado dete je
itari Pofhten v fvoje nar vezhi vefelje vedno peltoval, kmalo mu je igral, kmalo ga sibal, kmalo ga je na rozhje vsel in s njim fhantal k oknu, terkljal na fhipo, pa tudi dete ga je slo rado imelo; sa nobenim ni tako pogledovalo, ko sa ftarim Pofhtenam, kteriga fo vfi v hifhi zliaftili, ko ftariga ozheta. Zhe je ljubo dete poljubil, je bilo njegovo nar vezhi vefelje, tode ta radoft fe mu je grenila ino folse fo ga oblivale. » O frezhni zhafi! » je potem sdili-nil, « ko Cm fvojiga Joshika ino Korleta peltoval! oh, kdaj fte she sa mene sginili, — O moj Bog! kako rad bi umeri, ko bi vefelje doshi-vel, fhe fvoja ftna viditi. Ali, nozhem fe f prašnim upanjem motiti, nozhem tarnali, faj mi je Bog, ko fim nar menj upal, toliko vefelja dal vshivati. Tam gori vaju sopet dobim! *
Dete je hitro raftlo, ino od dne do dne fe je v Martinovi hifhi vefelje mnoshilo.—Dofti-
krat fo vefelo kramljali, in boshjo previdnoft premifhljevali, ino vfelej je ftari Pofhten fklep ftoril, rekozh; » Sopet vidimo, Martin, de je gola refniza: Bog sa terpljenjem vefelje pofhlje.«
Ravno fo bili nekiga vezhera okoli mise, finzhik v fredi med njimi, kar perderzhi neka kozhija, ino potem urno mladi mosh v isbo fto-pi, ter s befedami: » Ozhe! moj Ozhe! « Pofh-lena objame.
» Glaf mojiga Joshika je to. Joshe! moj Joshe! <i je komej ftari Pofhten mogel pregovoriti, ino fe je vef v vefelji fvojiga fina oklenil. _ Ko fe je od vefelja she fpet savedel
ino ozhi odperl, je roke proti Nebefam povsdig-nil, ter tihama molil: » O moj Bog! vefelje, ki mi ga dafh vshiti, jeft ftari ne prenefem,- per-blishaj fe mi ljubi Gn, de te objamem, o moj
preferzhni Joshe! _ Martin! Martin! vdrugizh
mi je moj fin Joshe dan ! hvalite Boga s menoj vred! O vefelje, s zhim fim fi ga saflushil!»
Po lerzhnim objemanju je samaknjen ozhe sazhelpoprafhovati « povej mi, moj fin! kako pri-def h sopet, k meni ? kje fi brata popuftil ? « ,Sin. Moj brat pozhiva she defet lčt; mah ga sarafha, Bog mu daj vezhni mir in pokoj, v boju je zheftito umeri, —
Ozhe, V boju — zbeftito je umeri! Bog fe ufmili dufhe mojiga ljubiga ino dobriga Korleta ! O de le tebe fhe vidim, ljubi Joshe! Povej, povej, kako fe ti je ta zhaf godilo?
Sin. Kmalo potem, ko je bila pulja vafho nogo prebila, ino ko fo vaf ne vemo kam piozh nefli, fim poftal feldvebel. V bilki per Shkitniku fiin bil tako frezhin, s fvojimi po-dlosbni dva vojvoda vojfknih trum fovrashni-kam otmeti, per ti prizlii fo me sa ftotnika naredili, ino ko fim bil she tako povikfhan, fe mi je nakljuzhilo, de fim v poflednim boju ne-kej fto fovrashnikov polovil. — To je kralj svedil, de fim bil hraber ino frezhin, in me je sa polkovnika (ali obrifta ) isvolil.
Ozhe. Moj fin polkovnik! Joshe, ti polkovnik ! o vefelje zhes vefelje.
Sin. In ko le je vmirilo, fte mi pred vfim drugim nar bolj per ferzu leshaii, vi ljubi ozhe! O kje vaf bom dobil? ali fte fhe shivi ? Kako fe vam godi ? to fo bile moje rnifli po dnevi ino po nozhi. Na vfe kraje Cm pifal, narpoprej v nafho domazhijo, tode vaf nikjer nefim mogel isvediti, ter fklenem vaf fam poifkati. Na ravnoft v Samodrejzo fim fe podal. Ali tu nefim mogel drusiga svediti, kakor de fte pred
vezh leti s lefeno nogo v Q>fe£ko fhli. Povlind fim poprafheval po fiarimu Pofhtenu s lefeno nogo ino sdaj fina fhe le svedil, de taki ftari zhlovek v meftizu prebiva; morde bo ta, li mi-Ilim. Vefel fim fe fem peljal popiafhevafe v blishni goftivnizi, ino kakor fo mi vaf popifali fini fposnal, de lte vi — ino sdaj fim vat' dobil ino fim per vaf.
Ozhe. Moj Bog! Moj Bog! hvala, hvala ino zbali tebi sa miloft, ki jo liarimu ozhetu iskashefh.
fSin. Ja sahvala in hvala njemu, de mi je
dal fvojiga ozheta fhe najti. _ Ino sdaj, ljubi
ozhe ! Grn tukaj de vaf feboj vsamem, ino vam vfe povernem, kar 1'te mi dobriga ftorili. Mitje, ino tudi imam dofti perhodkov, vam vafho itaroft oflajfhati. _
Vefelje, ki ita ga Martin ino njegova shena per tem naftopu obzhutila, G lahko miflite. Iš tega vefelja fe pa perzhue blagi prepir med polkovnikam ino Martinam, ki ni rad fvojiga Itariga perjatla od hifhe puftil. — Ali vender otrofhka ljubesin sinaga, in zhes ofem dni fe fin s ozhetam ua pot poda.
Ni treba perpovedovati, s kakfhino hvalesh-uoltjo lta fe ozhe ino fin poflovila per Mar-
tinu ino njegovi svefti slieni ter fe na pot podala.
Dolgo fe ni mogel ozhe od Martinovih lozhi-ti, terdno ga je sa roko dershal, predin fe je v kozhijo vfedil, po tem fe po fili va-njo sashe-ne ter fhe jokaje sa njim saklizhe: « Sdravi bodite Martin ! Bog naf is terpljenja v velelje pelje.
> >
arijana je bila edina bzhi pofhtenih ftarfhev, ino fizer dober otrok, dokler je bila per itarfhih. De bi fe bila pa bolj isurila, fo jo k p 111 jem ljudem v dushbo dali, kjer je tudi flushila, dokler ji nefo ozhe umerli.
Po ozhetovi fmerti jo mali Ipet k febi
vsamejo. _
Ali namefti, de bi bila Marijana boljfhi ino peiurnifhi domu perfhla, pride vfa fpride-ua; laka je bila, de mati fvoje hzhere vezh fpo-
snali ni mogla. Ni bila vezh tiha, vbogljiva Marijana, kakor poprej, ko je ozhetovo hifho sapuftila; ampak prav fpazhena in rasujsda-
na. —
(Silno fe je dobri materi v fcrze vsiialilo, fvojo hzher, od ktere fi je tolikanj obetala, tako fprideno viditi. _ Ni jenjala jo ferzlino o-
pominovati in fvariti, ali ne, de bi bila Marijana sa materno fvarjenje kaj marala; doftikrat je materi s gerdimi befedami odgovarjala ino ni G puftila vezh ukasovati. a D6fti dolgo iim vam bila v ftrahu, sdaj pa she fama vem, kaj mi je ftoriti.« S takim odgovoram je bila vedno perpravljena, zhe fo ji mati kaj rekli. —
Nobenimn ni liho terpljeuje matere bolj k ferzu fhlo, kakor Neshi, njih svefti dekli, kteri ni malo teshko djalo, de je poprej tako dobra in vboglijva Marijana, sdaj sdivjala. Tudi je Nesha per Marijani fhe prezej veljala, ker je bila fploh s vfakim prijasnifhi, kakor s fvojo materjo. —
Zhe je Nesha s Marijano fama bila, ji je dofiikrat ozhitala: « Glej ljuba Marijana, vender ni prav, de tako gerdo s fvojo materjo ravnafh. Si bila faj tako ljub, dober otrok! Verjemi mi, ti fvojo mater slo slialifh, in zhe bofh ta-
20/j.
ko delala, jim bofli ozhitno shi vije nje perkra-tila. Saj vender nefo tega saflushili. Ko bi ti pomiflila folse, ki fo jih savoljo tebe tozhili, in fkerbi, ki fo jih sa teb« v maternim ferzu imeli, o gotovo bi bila bvaleshnifbi! Zhe pre-miflifh, de fo na tebe vedno miflili, ko (i per dragih ljudeh flushila, de ti 11 bila njih edino vefelje, o ti bi zeli dan 1'i persadevala, de bt jim le vllrcgla ino jim vefelje delala. In ko bi jim ti vfeftorila, kar jim na ozheh fposnafh de bi radi imeli; jim vender nikoli ne morefli poverniti, kar fo sate ftorili! o E molzhil jeft ne terpim vedniga klepetanja, » je bil navadni odgovor Marijane, ter fe od Neshe prozh poda.
Vfe pregovarjanje je bilo saftonj, Marijana oftane termafta, in ftori, kar fe ji poljubi. Mati fo mogli sdaj to sdaj uno toshbo zhes njo flifhati, ako fo jo kregali, je bila gola ne-dolshriolt; vfaka loshba je bila smif hijena — gerda lash. In ko fo ji enkrat refnobno nje pregrehe ozhitali, fe je Marijana tako Glno pre-dersnila, de je fvojo roko proti materi vsdigni-la. — Ali naglo jo Nesha sa roko poprime ter ji rezhe: « Gorje otroku, kteri fvojo roko proti ftarfhem vsdigne ! O Marijana! tebi fe ne-
more dobro goditi, ti bofh enkrat ftrafhno nefrezhna. »
« Ja gorje tebi! ti fprideni otrok! » mati Neshi v befedo feshejo ter fe sjokajo, « ti ne bofh prekletvi odfhla, s ktero je Bog take o-troke preklel. Marijana! Marijana! ti fe mozhno pregrefhifh nad fvojo materjo, Bog take hudobije gotovo kasnuje. Verjemi mi, bolezhina in shaloft, ki jo sdaj materi florifh, ti bo defete-ro povernjena. »
Te befede ino folse matere fo Marijano Gzer ganile, de fe je sjokala, ino fe tudi pobolj-fhati obljubila, ali nje fvojoglavnoft je bila prevezh vkoreninena, de bi bila te befede v v ferzi obdershala; v kratkim je bila sopet ltaro
vkljubljivo dekle__
Sa nekej let ji dajo mati gofpodinftvo, ker fo njih mozhi vidno omagovale, ter farni nefo mogli vezh gofpodarftva ofkerbovati.
Ali sdaj fo fhe le mati britko mogli ob-zhutiti, kar fe vezh flarfhem sgodi, ko gofpodar-ftvo fvojim otrokam isrozhe, ki fe poftarajo ino omedljujejo ino fi fvoj kruh vezh farni perflu-shiti nemorejo.
Vfaki kofzhek kruha, fleherna fklediza
juhe ( ali slitipe), ki je bila materi v zhum-
18
nato nefena, je bilo Marijani she prevezh; vezh-krat je zlo materi ozhitala, de je lahko v zhum* nati pofedati, kadar fe ona s fvojim mosham na polji per delu trudi (potij de vfim shivefh per-dobi. Tudi je Marijana grosno malokrat k fvoji poftarani materi fhla pogledat; ta je farna v zhumnatizi fedela, nesmoshna sa druge opravila, je na tihim sdihovala in Boga profila, de bi jo kmalo k febi vsel. tSamo Nesha je vfak hip, zhe je le vtegnila, k fvoji ftari prijatlizi fkozhi-la, pred to je fhe fvoje ferze odkriti mogla— Tako fte prasnizhne vezhere fkupej pre-fedele ino ena drugi fvoje reve toshile, in potem fo mati vezhkrat sdihnili: » Nesha, oh ne-hvaleshnoft otroka boli ino fe ushali, o v ferze fe mi ushali, zhe pomiflim, moje laftne hzhe-ri nehvaleshnoft me bo prerano v grob fpra-vila! Nesha, ti bofh vidila, jeft bom kmalo umer-la; faj mi she ni vezh sliiveti. «
In v refuizi fo fe dobra mati tako slialili, de fo njih mozhi ino sdravje s vfakim dnevam pojemale. Njih potreshba v bolesni ni bila bolj-fhi od sdravih dni. Nesha je tudi sdaj njih e-dina poftreshniza bila, in zhe je ravno Marijana kdaj k fvoji bolni materi perfhla, fo vender mati na njenim kiflim obrasu pievidli, de dru-
2C>7
siga ne sheli, kakor de bi jo kmalo s hifbe nefli. Mati fo od dne do dne flabifhi perha-jali, ino fmertna ura fe jim je vidno blishala.
» Marijana! » rezhejo enkrat mati, na! primi v pofledno roko tvoje matere. Nizh ti ne ozhitam, vfe ti odpuftim.
De bi ti le Bog v greh ne fhtel, ino ti po tvojih otrozih ne povernil, kar fi nad mano pregrefhila. Sdrava bodi ino ne posabi fvoje matere ! » Te befede, ko fo mati Marijanino roko s vfo mozhjo terdno dershali, fo hzher v ferze ginile, jokaje je mater odpufhanja profila, ino oframotena in polna kefa je le v pofteljo ozhi v-perte imela. V tem hipu bi bila fizer rada vfo shaloft, ki jo je materi ftorila, ne ftorjeno vedila, ali preposno je bilo, v nekej dneh fo mater s hifhe k' pogrebu nefli. —
S pervimi ofem dnevmi fta tudi shaloft zhes fmert matere in nje fpomin sginila. tSamo Nesha fe ni nikoli v zhumnato oserla ino nikoli ni memo groba fhla, de bi fe ne bila sjo-kala. Velikokrat fi je miflila: »Dobra mati Iti fi preftala. sdaj je na meni verfta, O Bog, kako fe bo fhe le meni godilo, ker fim le dekla, nobedia ne bo pomiflil, de fim fvoje mozhi per hifhi sgubila? a —
Marijanin pervorojen otrok, Albert s ime-nam, je bil tiftikrat 6 let ftar, ta dezhek je bil nje edino vefelje; Ijubfhi ji je bil, ko vfe drugo, rajfhi je vidila, de je njo kdo shalil, kakor pa dezheka, in akoravno je kako kasin ( ali fhtrafingo) saflushil, bi jo bila raji ona preftala, kakor pa de bi vidila finika teplli. —
Ali more s Alberta kaj drujiga biti, kakor is vfakiga otroka, ki je v flepi ljubesni isrejen?
O/.he fo pazh drugazhi miflili, radi bi ga bili dobriga mladenzha isredili, in kadar fo ga savolj pregrefhkov kasnovati hotli, je ferzbek k materi perbeshal. In ozhe dolgo zbala od matere lepe befede nefo dobili, mogli fo le fli-fhati, de fo prehudi, preojftri mosh, ki sheni ino otroku le hudo shele.
Ali je zhuda, de fe je Albert na mater sanafhal, ino na isgovarjenje fvoje matere mnogo hudobij dopernafhal?
Albert je kakor v letih, tako tudi v pored-nofti raftel.
Nizh fe ni uzhil, tudi nobeniga dela navadil; povfod bi bil pa rad, kjer fo shidane volje bili. In kdo ne ve, de mladenzhi, ki nad delam vefelja nimajo iu ki poftopajo, v vfe nevar-nofti mladofti padejo? Taka je bila tudi s Al-
bertam. Bil je fizer mehkiga ferza, tode nepre-inifhljen mladenizh, ki hitro pregreho obsha-luje, to de fhe hitreji fe sopet v hudo sape-lati da. Pofebno je bila igra njegova poglavitna ftrafl, sa ktero mu nefo bili ne dnevi ne nozhi prevezh.
Denarje, ki mu jih je vedno mati fkrivaj dajala, mu kmalo nifobili sadofti. Smikal je moko, shito ino druge rezhi, ter jih je prodajal, de je le fvoje shelje fpolniti mogel. To smi-kanje ui moglo v bifhi dolgo nesnano oflati. Ozhe je gotovo le Alberta natolzeval, tode Marijana bi bila shivljenje sa nedolshnoft fvojiga lina dala. Kljuzhe fo bolj fkrivali; sdaj fe pa en dolg sa drugim sve, ki ga je Albert naredil. Mati je vfe rnolzhe in fkrivaj poplazhala, de bi le ozhe ne svedil. Ali Albert jo je tako dolgo uganjal, de ni moglo ozhetu vezh fkrito o-ftati, — mogli fo svediti, kako fe njih fin vede. Bres isgovarjenja je sdaj Albert ozhetovo hi-fho sapufliti mogel, ker je ozhe dobro previdil, de s vfo ojftrofijo nizh ne opravi per njemu, dokler mu mati na ftrani ftoji ino ga sagovarja. Po velikim prepiri in soper voljo matere, ga je dal k ftrizu, ki je bil prav ojfter mosh. Mi-flil fi je, ta ga bo ja na pravo pot perpeljal.
Ali Albert tudi tukej ni bil boljfhi. V kratkim je bil savoljo ponozhniga vlazhenja k vojfha-kam vset.
Sdaj je Marijana previdila, kako nefrezhna mati de je. » Moj Albert, pa vojfhak! — Bog! kako me vbogo sbeno tepefh! ob, to fo terp-ljenja sa materno ferze! » Tako je doliikrat Ne-sbi jakaje toshila.
» Marijana! Marijana« pravi potem Nesha, a to (le fi ja farni napravili. Kakor fe otrozi navadijo, taki oftanejo. Premiflite, vi fte vfe to na fvoji materi saflushili, kar sdaj terpite. Ali fe fpomnite, ko Cm vafho roko vdershala ino rekla: Gorje otroku, ki fvoje roke proti fvojim ftarfhem vsdigne, in kako fo mi potem vafha mati v befedo fegli — Bog le vfmili nje du-
fhe — Bog take pregrehe gotovo kasnuje, _
Bog vam odpufti vafhe grehe, ino naj vam ne da na Albertu fhe vezhi krishe doshiveti. »
» Oh ja, saflushila Cm, » je rekla Marijana potem v fvoji shalofti, » O dobra mati, kako bi vaf sdaj sa odpufhanje profila, kako bi val sdaj ljubila, o ko bi vaf fpet nasaj dobila ! «
Ali ta shaloft je bila preposna ino je le nje terpljenje mnoshila. Med tem je she tudi
Franze, njeni drugi fin, prezej sraftel, tode le Albert je bil materni finzhek; Franze ni mogel materne ljubesni dobiti. In ravno to je bila njegova frezha, on fe je le bolj ozbeta ino Neshe dersbal, ino po nju napeljevanju je sraftel dober mladenezb in poln upanja.
Ali to ni Marijauo potolashilo, jokala je ino vpila vedno po Albertu; ni jenjala tarnati, dokler ni bil od vojfbakov odkupljen, ker pravi, nadloga ga je morde poboljfhala. Oh! zhlovek fi vezhkrat krish, ki G ga je fam sadel, s nevoljo prezh vershe, ter fi sadene fhe dva hujfhi.
Taka fe je tudi Marijani godila. Menila je, de bi le Albert per nji bil, potlej bi bilo vfi-ga terpljenja konz. Tode Albert je perfhel, de ji je terpljenje vedno mnoshil: ker ni boljfhi, ja fhe veliko bolj fpriden nasaj perfhel. ^Sle-he.ro i teden je kakfhiuo napako nazhinil fvo-jim ftarfhem v novo shaloft.
Ki bil fhe dolgo doma, ko fe je v pija-nofti s fvojimi igravfkimi pajdashi ftepel ino nekiga s bodalzem fmertno ranil. Ubeshal je, ino od te ure ga ni bilo nikjer viditi, fhe menj pa isprafhati. Sraven tega je pa fhe ranen mladenezb v treh dneh umeri.
Neisrekljivo shaloft je Albert f tem ne-frezhnim nazhiuam v ozhetovo hifho sadjal. — Mati je le po Albertu vpila ino rjula; o-zheta pa sliali ozhitanje ftarfhev vmorjeniga mladenzha ino prekletva zhes morivza tako fil-no, de G med ljudi vezh ne upa priti. Ta shaloft je gotovo tudi perpomogla, de je kmalo potem na naglim kerzhu umeri, ter Marijano vdovo sapuftil.
Le Marijana je mogla vfe udare nefrezhe preterpeti. — Kakor de bi bila ob pamet per-fhla, je po hifhi trapala, in noben zhlovek, ja tudi Neslia jo ni mogla potolashiti. » Sa me ni tolashbe, « je vedno tarnala ino rijula. » O jeft Cm nar nefrezhnifhi shena! Alberta — fim sgubila, in k temu fhe vdova poftala! V refnizi me fieberna bolezhina deletero sadeva, ki fini jo materi vsrokovala. O Bog! kdaj bofh jenjal moje pregrehe nad mano fhtrafovati P »
Ni ji bilo tako po moshu tefhko, kakor pa je po Albertu hrepenela. Oh, kje je nefrezh-ni Albert P kako fe godi reveshup O moj Bog! zhe mora od hifhe do hilhe berazhiti; kaj, ko bi fe bil tolevajem perdrushil? ali ko bi bil is obupa fhe zlo v kako vodo fkozhil P Tako je dan ino nozh premifhljevala ino vfaka
mifel jo je s novim nepokojem navdajala; kamor koli gre, ima Alberta pred ozhmi.
» Tu je fedel, tam je leshal, tu Cm mu kruh dajala, tod je s mano hodil; a take mifli fo vedno njeno dufho muzhile.
Hifha, v kteri je toliko britkolii fkufiti mogla, kjer je bila fleherna rezh shaloft in fpo-min njeniga fina, ji je bila sa tega voljo od dne do dne bolj soperna. — Premifhljuje, kako bi bilo, ko bi hifho samenjala, ali pa prodala ?
Po frezhi je tiftikrat, ne dalezh od vaG, kjer je bila Nesha rojena, na nekima pofamef-nim gradizhu edina hzhi bila, kteri fo ftarfhi odmerli, ino G je ravno jakiga shenina ifkala.
Kako lahko bi fe nafh Franze oshenil, G je Nesha miflila ino fveluje to materi. Marijana koj pervolji in fklene fvoje pohifhtvo f poljam vred prodati, ter f tem denarjem, ki ga bo potegnila, Franzetu bale napraviti. In tako fe je tudi sgodilo. Nesha ino njeni forod-niki fo to rezh ofkerbeli ino zhes ne dolgo fta fe Marijana ino Franze, s fvojo svefto Nesho na gradizh prefelili. —•
Franze in njegova shena fta bila pobosh-ni par, gofpodarita v frezhni domazhi fpravi
ino polna ljubesni eden do drujiga. Marijano fta slo zhiflala, ino ji dobro ftregla, kakor le dobri otrozi fvojo mater prefkerbeti morejo ino Nesho fta pa imela, kakor vredno forodnizo, ktero bi ne bila rada od hifhe dala. —
Tukej bi bila Marijana pazh lahko mirno shivela, ko bi jo ne bil fpomin na Alberta ne-pokojil. Ali tu ne mine noben dan, de bi ne bila vezhkrat po njem jokala, ino v miflih zel fvet obhodila, de bi bila ljubzhika fvojiga ferza dobila. To de nemogozlie fe ji je sdelo, sgu-bljeniga fhe najti, ker ni bilo nobeuiga fledu, ga fhe kdaj viditi.
Nekiga dne fta Franze in njegova shena na shegnanje k forodnikam fhla, kleri fo dve uri hoda od tam v neki vafi ftanovali.
Marijana ino Nesha fte doma oftale ino maliga vnuka peftvale. » Poglejte Marijana! « pravi Nesha, kako je ljubesnjivi Bog vafhe ter-pljenje konzhal, ino vfe tako dobro ino lepo ftoril. Sbite fi she enkrat fkerb sa vafhiga Alberta is glave. Bog ga bo prefkerbel, faj vam je sopet v malimu detetu novo vefelje poflal. »
_ Tako fte tolashile ena drugo, fe vleshete,
ino fhe ne miflite na ftrah, ki ju bo to nozh obfhel. —
O poluozhi vlomijo trije tolovaji v hifho, ino po ftli hozhe j o denarje od ftare matere, ker je pa ta rekla, de ne ve sa denarje, ino ker fe je njih hudobii s vfo mozhjo vftavljala, fo jo vmorili. Sdaj fo tolovaji fkrinje in omare rashili ter vfe poropali. —
Shiva dufha fe ni ganila. — Ravno fta dva roparja Nesho v poftranfki zhumnati dobila in jo muzhila, ko tretji vef sdivjan savpije: » Oh! moja mati! ter tolovajem oroshje s rok potegne. Jenjajta! jenjajta! prolim vaju, ali pa bota vmorjena! «
Urno pograbita roparja, kar moreta, ter fe v beg fpuftita.
Kakor mertva je Nesha v zhumnati lesha-la, ino vekajozhe dete sravin nje. » Nesha! Nesha! ali she vezh ne posnate vafhiga nefrezh-niga Alberta? «
» Albert! « jezlja Nesha in preftrafhena savpije: » Albert! Albert! ubijavez fvoje matere ! «
Sdaj fe Nesha in Albert maternimu truplu blishata in nefta drusiga mogla, kakor roke viti in jokati, de fo fe folse s kervijo mefhale. » Bog fe ufmili tvoje dufhe, ljuba Marijana! a rezhe na sadnje Nesha, ko fe je fpet savedila,
» Oh Albert! n nefrezhni fin! uhijavez fvoje laftne matere! «
Alb. Oh jeft hudobnesh! nefim vredin, de me semlja nofi. Nesha, fhe le ko fim omare rasbijal mi je ferze prefunilo. » Tu je ime tvo-jiga ozheta! ti lomifh v omare fvoje matere, ino sadnjizh fhe to! o gorje meni! ( Potem ji poda eno zulizo 3 napifam: te dve fto goldinarjev fvojimu neposabljivimu finu Albertu svefta mati Marijana odmeni. )
Nesha ( fi roke vije ) O nefrezhni Albert! Alb. Jeft berem, fe preftrafhim ino fpos-nam fvojo umorjeno mater; potem saflifhim tvoj krik ino fim perhitel, de fim te fhe fmer-ti otel. O ljuba, draga mati! odpufti fvojimu finu, ne toshi ga pred boshjim fodnim ftolam!
Nesh. Albert! hiti, beshi, kamorkoli vefh in snafh, beshi, te profim, de te gofpofka v peft ne dobi.
Doftikrat fhe Albert truplo fvoje matere kufhne in potem pobegne.
Ko bresupen fe je okoli klatil, britkoft ino grisenje vefti ga je povfod fpremljevalo. (Skrival fe je v gojsdih, tode gojsd ga je le ozliem fve-ta perkrival, ne pa famimu febi, fhe menj pa Vfigavidejozliimu.
Kamor fe osre, vidi prav shivo pred fabo umorjeno mater. Vidi bodalze nje peiG prebo-iti; vidi, kako ufta pazhi, ozhi vije, kako fe brani ino sa shivljenje bojuje, kako fe fili s ranjeno roko morivza prozh pahniti; fleherni fhumezbi liftek je mnoshil njegovo teshavo, ino ga v novizh s ftraham napolnil; vfaki ptizh mu je pel: » Ubijavez matere, ubijavez! » vfa-ka v germovji hrumezha shivaliza fe mu je ker-vavi mafhevavez sdela. Divji je limtertje letal, povfod ga je le peklenfka muka terpinzhila. Napofled v begu perbiti fam k gofpofki, fe is-da ino ne dolgo po tem je pod rabeljuovo roko umeri ubijavez matere.
Otrozi! tu vidite, kam pelje fvojoglavnofl, pregrefhna nepokornoft ino sanizhevanje fvojih ftarfhev.
Starfhi! tu glejte terpljenja, ktere nesmer-110 flepo ljubesin do fvojih otrok nalleduje-jo! -
V natif teh poflovenjenih povefii fo pre-miloftivi Knes, Gofpod Gojpod
Franzifhk Kfaveri,
Gorijhki Velkijlikof, 9. dan velkiga ferpana i845 dovolili.
il 2 il 2» D*
Stran.
*
Jakob Hifhnik in njegovi otrozi ; . .	3
Jernej vertnar..........28
Jakiz firota...........32
Svefti fin............42
Ozhetomor .... .......43
Plazhana otrofhka ljubesin.....47
Lenza in Bogoljub........5i
Mihez .................54
Penzhino gnjesdo.........58
Vrabzovo gnjesdo........63
Nori Joshef..........69
Shtir letni zbafi.........72
i	'
Janes Velel..........76
Svaritev............90
Potovod ............91
Imenitni gofpodje v gojsdu.....112
Vboshtvo in pomozh.......1x9
Mojfter Tobia in njegov fin.....124
Delaj greh fhe tako 1 krito, enkrat bode
vfe ozhito ..........i53
Blagoferzhnoft..........i55
2 20
Stran.
Agata.............160
Nenadjana pomoz.li........«71
Vefeli Miha..........176
Ozhetova sapoved ........ i83
* Od terpljenja v vefelji.......187
Gorje otroku, kteri ozheta in mater ne fpofhtuje..........202
J7' bukvoti fkantizi Janesa Pjterholli bukvarja v' Gonizi fo nafledne bukvize ji a fvillo prlfhle.
MESINGASTI
i i
K R I S H
IN
PALESTINE
DRUGI NATIS.
>
VELJAJO SVKS,1\K lO Hr.
SAVEJLfUHE
PRIPOfESTI SA SLOISIO
? ?
DRUGI NATIS.
»
IKLJIJO SVESAME 15 Hr.