/
dtdf&sàsàt&bi
'^ey>es$s n-raSr^y^y^yxyxy w?wa
ÄMLADE LJUDI«
« « « ?PI>SAL « '?3® SI,<ef«n Itoziuuzliizli
MLAD DUHOVEN GORISHKE VELKE SHKOFIJE.
V’ GiOltlKI
Nalifnil in saloshil Palernolli
iiM
•>
SA
MLADE LJUDI
SPISAL
soubibbàb o^aa&sraiaaasì
MLAD DUHOVEN GORISHKE VELKE SHKOFIJE.
Vutifuil in galosltift Patcrnulli *849.

MKOB rasura nvo nmwt
- ©fiera
Poboshui ljub’ pravizo,
Deflih je sanizhvan,
Povfot terdi refnizo,
In zhednoili je vdan ;
Hudobni fe inu pazhi,
Sa blinza ga imä,
Ga tare in ga tlazhi,—
Dokler ga ne fposna.
tP^akob Hifbnik je bil priden in bogabojezb kmet, dober ozbe ino sveli podloshnik. Pa reve fo ga slo teile; na to mu je fhe pridna shena umerla; fe ve de je jokal po fvoji Notburgi, (tako fe je klizala njegova rajnza, ) ino britke Tolse tozhil, fofebno pa na dan pogreba; Sha-loftno ino ftokaje fe verne s fyojimi tretni o-trozi od pokopalifha domii, kjer fi vfak otro-zhizh fvoj pofebni kotizh poifhe, de fe per miru sjoka.
Tudi Jakob fe ni mogel fols sdersbali, kadarkoli je memo poflelje fhel, na kteri je njegova neposabljiva Notburga umerla; nikoli ni mogel posabiti dneva, ko mu je sadnjikrat fvojo roko podala. « O frezhen dan — je sdihoval— ker mi je bila Notburga fhe tako bliso ! Ali tiho.! — fe je po tem tolashil — libo! fej mi ni na vezhno odvseta , fej mi je fhe smiraj bliso, in dan pride, ker jo bom sopet vidil, in je vekoma ne sapuftil! »
Zhes nektere dni pertezhe Kalriza, nar ftarfhi Jakobova hzhi, plakaje domu; ozhetu fe je prezej sdelo, de ji je kdo kaj shaliga fiorii. « Katriza! kaj ti je? »— jo poprafhajo.
Katriza. Oh, ljubi ozhe ! nafh fofed Klop
mi je bil tako hud. Sdaj vaf bo vfigakonez,____
mi je ozhitno pred vfitni ljudmi rekel — ko bi ne bili imeli fvoje matere, bi she sdavno vfi s fvojim šalim ozhe tam vred na berafhko palzo djani bli; ali kar fe ni do sdaj, fe bo gotovo sa naprej Sgodilo. Iu lih prav vam je ; Bog le kratek zhaf zhaka, potem pa kasnuje ( fhtra-fuje. ) Le povej fvojimu ozhetu, de firn jeli to govoril.
Kako ne bo tako govorjenje dobriga otroka shalilo ? Ozhe. Nizh ne maraj, ljuba Katriza!
Jakob. Modrejfhi perjenja. Kerzhmar! tù
je plazhilo. tSofeđje ( sa njim ) Ravno prav, de gréfh, zhe ne bi te bili via vergli...
MioBtfÄ mvmtm m
9
nmsm XHO NESBBZHBÌH
9
mm usmili.
Tako fo Jakoba smiraj bolj fovrashili, in kjer fo mogli, fo mu sabavljali. To mu pa ni ferza ogrelo, tudi ni dodi maral sa fvoje fofe-de; v Boga je fvoje saupanje davil, ino fvoje otroke v Boshjim drahu redil. Njegovi otrozi fo bili satorej siriva podoba fvojiga ozheta ; bili fo pobosbni, poflrteni ino polni ljubesni, kakor on ; ali poredni fofelhki otrozi fo jih ravno sa tega voljo smiraj sanizhevali.
Neki dan fe Gafhperju, Jakobovimu dnu, domu gredozhimu, derbal vlazhugarfkih otrok perdruski, ino mu sabavlja. Ali Gafhper teh paglovzov fhe ne pogleda, in fvojo pot grede, sagleda darò shenizo sa plotam lesbati, ki je bla od ftarodi na tla pozbenila, ker fo jo fla-^ bodi obhajale. Hudobni otrozi jo safmehujejo,
«o
ino jo s blatam luzhajo. »Fej! fram vaf bodi — vpije Gafhper—s ftarih ljudi, nara uzhe-nik smiratn pravijo, fe ne fine norza delati. Ali ne vidite, de je bolna? » — » Kaj nam
sato, » _ savpijejo otrozi, vershejo flie enkrat
blata na-njo, ino stezbejo. Gafhper pa fe fpo-mni, kar je v fholi flifhal, de so mora v fili takim s merslo vodo fenzè smozhiti. Urno tezbe k blishnjimu ftudenzu , sajme vode v klobuk, mozhi s njo fenzd bolne sliene de fe je pozhafi sopet savedla, ter jo prime pod pasduho,- ino jo domu fprémi.
Njegova feltra Katriza je bila ravno tako ufmiljena. Neki popoldan je fhla h kerlhan-fkimu nauku; kar perdervi nevihta; ploha fe je vfula, ino ne odjenja do temne nozhi. Tedaj she ponozhi fe Katriza s drugimi otrozi s vafi domu poda. In ker fo mogli fkos gojsd iti, fo fe vfi od ftrahu trelli ko liltje; Katriza pa fe nizh ni bala. Ko pridejo v fred gojsda, flifhijo mili jokajozhi glaf. »Pofhaftl!» savpijejo otrozi, in sazhnejo tezhi, kar morejo. Katriza ni ltekla; fpomni fe, de je v fholi vezhkrat poveli brati flifhala, kir pravi: kadar kdo po nozhi meni, de kako pofhaft vidi a 'i flifhi, naj naravnoft blishej Uopi temu, kar vidi
ali llifhi, ino preprizhan bo vfakikrat, de ni pofhaft. cSerzhno ino bres ftrahu fe tje blisha, od kodar je glaf flifhala. Kmalo sagleda vosno kolo, in potem gofpofk klobuk: « To she ni pofhaft!» fi mifli, ftopi hitrejfhi, ino ftokanje fe smiraj bolj raslega. Na sadnje sagleda dva v kozhii vpreshena konja v lef samotana, ino ne dalezh prozìi gofpoda ino gofpe hudo ranjena na tleh leshati, ki nefta eden drugemu pomagati mogla. — « Ti G angeljzhek Boshji nama s nebef podan » — ji rezheta, kadar deklizo sagledata. — « Ljuba moja — odgovori Ka-
triza __ jeft vaju ne morem feboj vseti ; ali po-
terpita malo, hitro hozhem težili, in fvojiga o-zheta poklizati ! » — ^Stori to, ljubo dekle ! ino podvisaj kar morefh, bolh she fvoje plazhi-lo dobila » — « Oh, kaj sa plazhilo ! » — pravi Raima, ino she stezhe domu.
Ozhetu pove, kai je vidila ino difhala. Jakob to flifhat urno vftane, napravi vos, in vsa-me feboj vfe tri otroke, ki fo pred njim fvetili do kraja, kir fta ranjena leshala; dene ju na vos, in Gafhper ju pelja domu. Jakob pa odmota mej lem konja, in dirja she sa njimi, kar savpije Gafhper: « Ozhe ! fhe ena ; gofpod ino gofpa pravita, de mora tudi njuni kozhjash
neki bliso leshati. » a Peljite ju le domu _ rezhejo otrokam ozhe — ino ftresite med tim bolnikama, ga bom she jeft poifkal. » To sgo-vori, perveshe konja k drevefu, ino najde ko-zbjasha bliso tam mertviga K’ febi ga vsame na konja, ino jaha s njim domu. « Bog Te ufmili tvoje dufhe ubogi Filip ino ti poverili tvojo sveftobo ! » fta bolnika rekla , kadar Ila mertviga pernefti vgledala.
Jakob ju sprafhuje, kdo de fta, in kako fe jima je ta nefrezha pergodila. « Jeft vam kozhetn vfe dopovedati, ljubi ozha ! >— mu urno Katriza v befedo feshe — bolnika ne moreta savoljo prevelike flabofti dvakrat fvojih nefrezh praviti. Kupza fta is Kovarniga, fta bila na Blagigradfkim tergu. Ker je tako ftrafhna nevihta nenadjama perdervila, fe jima konja fplafhita, de ju ni mogel vezli kozlijash vder-shati. S vosa je doli padel, bleso je bil povo-slien ; gofpoda pa ino gofpo fta konja s kozhijo vred fhe dalezh' naprej vlekla, dokler fta fe v lef samotala, in nifta vezli naprej mogla. Tri-defet milj imata fhe do fvojiga doma.»
Ozhe. Oh, nefrezhna zhloveka ! Koj hozhem konja ofedlati in po vrazha jesditi.
Kupza, Vfe vam bo dobro plazhano, ljubi
mosh ! pa fhe ena je; v najini kozhii , ki je fhe v gojsdu, imava dofti blaga,
Ozha. Urno ! Gafhper, jahaj ti po sdrav-«ika, ino jeft bom kozhijo fem perpravil. Ti pa Katriza ! skuhaj kaj dobriga bolnikama, in Lenza, delaj jima kratekzhaf, pa le nrno, le urno !
Kinalo perpelja Jakob polni, nalosheni vos is gojsda, in ga pod ftreho fpravi. Koj potem pride tudi Gafhper s vrazham. Ta jih je sagolovil, de rane nilo nevarne, ino obljubi, jih v kratkim fzelili: — « Jakob! tù fte pa dobro naleteli — mu rezhe vrazh, ker ga Jakob s hifhe fpremi — ta je gofpod Majer ino njegova gofpa, bogata kupza is Kovarniga ; ko Cm fhe v fholo hodil, Cm per njima hrano imel. O, ta imata dofti zvenka ! « 3Xizh savoljo plazhila, ampak vfe is ljubesni do Boga ino blishnjiga - - to je moj pregovor » — mu odgovori Jakob, in ga proC, de bi C slo persa-deval, ta dva bolnika kmalo osdraviti. Drugi dan fta bolnika vkasala Filipa zhaflitljivo pokopati. Ona pa fta (e v nekih tednih popol-nama fzelila, ker fta bila od Jakobove drushine lepo ino fkerbno poftreshena.
Danlozhitve fe je tedaj bliskal, ino Jakob bi
a
i4	'
bil imel rajtingo povedati. Ker pa ni hotel pla-zhila vseti, Ila prernoshua zhloveka ozlieta ino otroke bogato obdarila. ,Samo Katriza ni nizh
dobila ; « Katriza — rezheta Jakobu _______ mora
s nama iti. Ta angel nama je shivljenje otél, in polovizo najniga premoshenja ohrauil ; jo hozheva tedaj feboj vseti ino sa njo kakor sa laltniga otroka fkerbeli. Midva imava le edino hzher. Jakob! Katriza bo dobro prefkerbljena. Ali liozhete?
Jakob. Katriza, ali hozhefh s njima iti ?
Katriza. O ferzhno rada, ozhe ! fej v me-Ho bi bila she sdavno rada fhla.
Jakob. Kufhni tedaj roké gofpodu ino go-fpej, ino sahvali fe jima, de te hozheta pre-fkerbeti.
Sdaj fi Katriza Tvojo zulizo napravi, ino fe na namenjen dan blagoflovljena od žele dru-shiue s kupzam na pot poda.
« Lejta otroka! — rezhe Jakob, kadar je kozhija odfhla — nafh ljubesnjivi Bog je Ka-trizo she prefkerbel ; oftanita le tudi vidva vedno dobra ino pofhtena otroka, in Bog bo tudi vaji prefkerbel, » Ktnalo potem pifhe Katriza, de fe ji tam prav dobro godi, in de jo v refnizi imajo kakor laltniga otroka, lega
fe ozhe s drushino neisrezheno vefeli ino Boga sa njegove dobrote hvali.
nm Jakoba mm mimmi,
9
V zbloveflikim slavljenju fe vefelje ino shaloft, vedno verftita, kakor luzh ino fenza na podobah. Tudi Jakoba je to naletelo.
Neki dan pokriva Gafper hifho. Pade s ftrehe, ino fi. levo roko ino nogo slomi. Napol mertviga poberejo, in she menijo, de ga bo ta padez pod semljo fpravil. Zhes dolgo osdravi, ali vfe shive dni je oktal vef pohabljen ino fhaatov ( ali fhepaft, ) de ni bil vezh sa kmezhko delo.
Jakoba je ref ferze bolelo, viditi fvojiga Gafhperja, ki mu je she per vfakim delu v roke fegal, na enkrat tako pohabljeniga, » Pa Bog je tudi Ozhe reveshev; bo gotovo tudi sa Gafhperja fkerbel » fi mifli, ino vsame hlapza.
Nektere leta fo pretekle, ino Jakob je bil smiraj vefel, def ravno ni bil Gafhper sa nobeno delo. Nefrezha pa ni nikoli vgnana. Bog ga hozhe fhe enkrat f kufiti j preden ga k febi poklizhe. Kuga fe je njegove shivine lotila. Govedo sa govedafli »u zerkne, ino od dveh
konj mu le eden oltane. Jakob terduo ino fta-novitno terpi , in fvoje saupanje v Boga flavi ; vender fo tolike nefrezhe njegov siiivot tako flabile , de je hudo sbolel.
Zbe je vezlii nefrezha Jakobovo bifho sa-dela, bolj fo fe fofedje vefelili. Lenza zelo vaf s denarjem obhodi mleka ali malia ifkaje , ali bila je ali s gerdimi befedami odpodena, ali fo ji k vezhimu rekli, de ne morejo pomagati ; s bolnim ozhetam vred bi bila revna drushina lakot terpeti mogla, ko bi fe ne bila neka kme-liza njih vfmilila, de jim je fkrivaj v Gli po-magavala. Ali v pivnizi sdaj vefelje oshivi. Ser-dizu in Klopu je sdaj vol (ali bira) dofti bolj difbal, ker vidita Jakoba v revah.» Sdaj, fofedje!— sazhue £Serdiz — sdaj, sdaj vidite ozliitno, de je zhes Jakobove boshjafhibaperfhla. Ali vam niCm to smiraj pravil, de Bog le zhaka, potem pa hudobne bolj ojftro kasuuje ? Dva fofeda. Prav imafh, £Serdiz! —
Sdaj perftopi ptujz v flabim plajfhi saVit v pivnizo: « Kerzhmar? polizh vola! » — sakrizhi,
in fe sraveu kmetov vfede----Kmetje ga pa
fhe ne pogledajo, in (Serdiz le naprej govori : « Kdor kol j pokorfhne ne fkasuje , ga Bog in zhlovek sanizhuje » — nam je fhlapa pod sobe
djal ; sdaj fe vidi , kako mu Bog plazhuje ker fe je okoli grofa ino duhovnov tako pridno fli-nil. Lepo ga je oblagodaril, fe lohka hvali. Zhe ga Bog ne tepe, tako ne vem, kaj. —
» Ne samerite , kaj je pa ta Jakob hudiga fiorii, — mu p tuj z v befedo feshe — de ga Bog, kakor pravite , tako hudo tepe ? »
tSerdiz. Sadofti hudiga ! On je vef soper naf, ino terdi s salo gofpofko ; sraven tega bi pa naf vboga fhlapa fhc rad sa norza imel ; mi hozhcmo v fvoji veri shiveti ino vmreti, ali on — plefhe, kakor mu jo grof ino fajmofhter godeta. Sdaj pa ima, njegov prebrifan fin fi je roko ino nogo slomil, shivina mu je pozerkala, ino on fam vmira sdaj v nadlogi.
Ptujz. Mu bolle faj kakor dobri fofedje v revi pomagali ?
tSerdiz. Kaj pa de — ko bi na pol mertev tukaj pred menoj leshal, ga ne pogledam.
Klop. Ino ko bi fe imel v vodi vtopiti, ga ne islezhem. Pa zhakajte le, de samislii, njegovi otrozi bodo fhe le fkufili, sakaj naf je sa-fhpotval.
Ptujz. O vi trinosliki ( ali tiranfki ) ljudje! Vaf to uzhi kerfhanfka ljubesin ?
tSerdiz. Aha! ta je tudi smed novitnikov
eden! Ja ja, to fte she pravi moshjć, ki smi-raj od ljubesni do blishniga klepetate. — Ino kratkim, kdo fe bo tukaj med naf mefhal? komur ni to prav, naj gre drugam pravize ifkat.
« Praviza fe bo tudi nafhla » ________ rezhe
ptujz, ter gre urno is pivnize.
Klop. ( sa njim ) Ta mi je fhe le ta pravi. — Ko bi bil pofhten, bi fi ne bil tako obra-sa sakrival. Jaderno perfopi kerzhmar v’ ifbo:
» tSofedje! — pravi ______ lepo fte naredili! ____
Ta ptujz je nafh grof. Ko (im mu na konja pomagal, fe mu pia j f K rasgerne, in sagledam njegovo svesdo, ter ga koj fposnam. »
(Serdiz. Maram sa grofa! to ima od fvoji-ga ogledovanja, de marfikterikrat refnizo pod nof dobi.
Klop. Sa ftran mene tudi, naj bo ?grof,
ali kaki drugi ! ___ Pernefite mi ga fhe en po-
lizh !
Drugi kmetje fe saporedama domu smu-sajo. K’ sadnjim tudi fSerdiz ino Klop vfa pijana domu gre Ita.
Per Jakobovih pa je bilo vedno shaloftni-fhi. Bolni ozhe fo smiraj bolj flabeli, ino otroka fta smiraj bolj jokala , Bili fo kot jagneta med volkovmi. Kodar fo pomilvanje ifkali, fo
fhkođoshelnoft nafhli, in nameft pomozhi pa nadloge, » Oh ljubi ozhe! — Ita otroka javkala — Zhe naji vi sapuftite, kakfhina fe bo nama Crotama godila? »
Ozhe. Ne jokajta otroka! Zhe vaji tudi jeli moram sapuftiti, bo vender Bog fhe vajin fkerb-ni ozhe. Jeft vama ne morem vezh pomagati, Bog me je hudo obifkal, ne morem vezh s po-ftelje. Pa to dela vfe Boshja roka, otroka! Dobro vem, de vaji bodo ob nafhe lepe njivze ino ledine perpravili; zhe jih pa prodafta, fe bolla s Boshjo pomozhjo s denarmi, ki jih sanje potegneta, lohka preshivela.
Otroka. Ali ljubi ozhe! ni dufhe zeli vali, de bi sa naji kaj marala; na to fva fhe otroka, ki fe na to ne umeva; kdo bo to ofker-bel?
Ozhe. Ne fkerbila sa to. Nafh gofpod grof fo dober gofpod, kolikorkrat firn le per njih bil, fo me vfelj na rame'poterkali, in rekli: » Jakob, ti fi mi sveli podloshnik; zhe ti bo zhe-far treba, pridi k meni. » Njim potoshita, oni vama bodo gotovo pomagali,
BOG BSfSffl HE SÄPUSTX
V’ vfih revah upaj le v Boga,
On li bo podelil, kar li fvet ne da.
Vboga otroka fla ravno plakaje fvoje reve loshila, ino Jakob ju je, kar je mogel, tola-sliil, kar nekaj pred hifho sasvonžhika. Kako fe vboga drushinza sazhudi, ker vidi na dvori-fhu troje debelih goved, ino eniga konja; grofov hifhnik ftopi per ti prizhi v hifho h Jakobu ino rezhe;
Ljubi Jakob! moj gofpod grot te lepo po-sdravijo, in ti pofhlejo sdaj, ko je kuga minula, v plazhilo ljubesni ino sveftobe do — njih, nekaj goved, de sopet hlev napolnifh; ino malo perpomozh sa tvojo bolesin — mujjpoda nekaj slatih.
Bolni Jakob fe od vefelja sjoka, n Moj Bog! — sdihne, — ter fiabe roke prot nebu povsdigue — moj Bog! nefkonzhna je tvoja dobrota! poverni li milimu grofu. __ Sahvalite
gofpod grofa, rezhe sdaj hifliniku, sahvalite jih v mojim in mojih otrok imenu, kakor samorete. O, jeft hozhem gotovo sa - nje profiti, kadar bom per Bogu ! »
Hifhnik. Jutre te bodo grof fami obifkali. Site danf bi bili perfidi, to de morajo tvoje fo-fede saflifbaii. S Bogam !
Otrozi sopet hlev fnashijo, ga s brinjam pokadijo, in peljajo va - nj lepo rejeno shivino.
» Lejta otroka! — fo potem ozbe djali, — Bog naf ne sapufti. On vsame, pa sopet da. On je nafho Katrizo prefkerbel, ino nam je sopet shivino dal; tudi po moji fmerti vaji ne bo sapuflil. * Priliodni dan fo tudi ref gofpod grof perfidi s (Serd:zam ino Klopam vred. Per-jasno Jakoba posdravijo; Ter le h fofedama obernejo : » Rozhno ! profita sdaj fvojiga fo feda, de vama vfe florjene krivize odpufti, « defeda fiorita to. Jakob jima fvojo roko poda, ino rezke s milim glafam : » Ljuba fofeda! s fer-
za vama vfe odpullim! «_______Potem fo grof oba
Jakobova otroka v fvoje narozhje vseli, ino jima rekli : » Vedita, jeli hozhem biti tima o-trokama ozhe, in gorje liltimu, ki fe bo pod-ftopil, jima ka.j shaliga fiorili ! « — (k fofedama ) ^Svojo pervo dolshnofl Ita fiorila; ali kasni, ki firn jo vama napovedal, fe imata prezej podvrezhi. » —. Jakob to flifhavflii vsdigne fvoje roke, in pravi tikama: » Profim, persane-fite jima! «
Naj bo tedaj______rezhejo grof — na profh-
njo mojiga ljubiga Jakoba vama je kasin ( ali fbtrafinga ) odpufliena. Pa ne bodita v priliod-no vezli tako nevfmiljena, krotita fvojo vpor-noft, dokler fhe vtegneta,- zhe ne, vaji bo uni
fodnik kasnal, ki fe ne da vezli fprofiti. » .____
^ofeđa fe na zelimu sliivotu kot lilije trefeta, pobelita ozhi, ino grelta oframoteua domu. Kadar Ha odfhla, rezlie Jakob: » Miloftljivi Go-fpod ! kako fim jeli tako miloll sallnsliil ? Bog oblagollovi ino oblagođari Vafino Yafho hifho!»
Grof. Taki sveli podloshnik, kakor li ti, je she sdavno vib pomozh saüusliil. Ypokoji fe, ino ne beli fi glave sa Hran Ivojih otrok; jeli hozhem vfe shive dni sa-nju fkerbeti. — S Bogam ! ju-tre fe sopet vidiva.___To rekozh podajo Jako-
bu roko, ino grejo is if be.
Jakob. Oh! sdaj fim sopet frezhen ozhe ! Otroka, sahvalita Boga, molita sa nafhiga mi-liga dobrotnika. O ! sdaj rad vmerjem; li ljubo
Katrizo bi rad fhe enkrat vidil. Pa _______ faj je
tudi ona pod boshjo hrambo, kakor mi vii, ino pod boshjo brambo biti je dobro, otroka!

mmn WMiim
Hozhefh frezhue fmerti vmreti,
Morafh vfelj pofliteno sh’veti.
Jakob je vfaki hip flabeji prihajal, zhutil je, de bo mogel ktnalo vmreti; fpoveđal fe je, ino s popotnizo v vezhno shivljenje okrepzhal, fhe v fveto olje fo ga gofpod fajmofhter djali. Tretji dati po prijetih fvetih Zakramentih fe je pofebno flabo obzhutil,* na njigove profhnje pridejo sopet gofpod fajmofhter k njemu, ino zeli dan nefo vezh od njegove poftelje odflo-pili. Brali fo mu is fveliga pifma, s otrokama vred fo sa vmirajozhiga ozheta molili, ino ga to-lashili do sadnjiga diha.
She ga je fmertni pot obdajal, ko pridejo sopet gofpod grof k njemu, biftro fe fhe na-nje osre, is ferzhne hvalesbnofti, ker govoriti Vezh ni mogel,
tSamo ozhi in roke je fhe vzhafi prot nebu po-vsdignil, kakor bi hotel rezili: «Ozhe! v tvoje roke isrozhim fvojo dufho! » limalo potem je pojemal ino v fhtertali ( ali firkelzi ) ure je frezhno ino mirno v molitvi gofpod fajmofhtra ino žele drushine v Gofpodu safpal.
a4
Shaloftna otroka zhes mertviga ozlieta padeta, ino ga s fvojimi folsmi mozliita. Gofpod grof fo bili per lepi Jakobovi fmerti tako ganjeni, de fo folse tozbili. » V refnizi — pravijo — lepo je pravizhniga shivljenje, fmert pa flie lep-fhi! » — « In fhe lepfhi ino zbaftitljivfhi bo enkrat njegovo vftajenje; t> — mu gofpod faj-mofhter r befedo fesbejo.
Potem fta tolasbila shaloftna otroka, ino gofpod grof ju sopet sagotovijo, de liozbejo sa naprej jima ozbe biti.
Dva dni potem fo Jakobovo pogrebfhibo
obhajali.
She je bil mertvafhki krish pred hifho, otroka Ita na vef glaf milo jokala, she fo bili s trugo na dvorifhu, kar kozhija perderzbi. Devi-za po fvatovfko ovenzhana fkozbi s nje ino sav-pije: « Stojte, pogrebzi, stojte! — Oh Jesuf, tù nefejo mojiga ozheta !» — « Katriza ! pre-Ijubesnjiva feltra! oli! mi fino ncfrezhni otrozi!» — fta ji Galhper ino Lenza nafproti vpila, ino fta fhe britkejfhi jela jokati. « Katriza je!» — fheptajo okoliftojezhi. » — « Jeft moram fhe viditi fvojiga ozheta! » — vpije Katriza. Mogli fo trugo doli djati, ino jo odpreti, deli ravno fo fe ji pogrebzi ftavili. S folsmi v ozheh ku-
s5
fhuje fvojiga ozheta, fi vsame venez is glave, ino ga da s ozhetam pokopati. S veliko filo fo jo od odra odtergali, ino trugo sopet sabili. Ona fi pa hitro namefti venza s zhernim sa-grinjalam ( ali pajzholanam ) glavo pokrije, ino fprejmi merlizha h grobu.
» Oh, ljuba Katriza ! tako lepo fo vmerli, kakor fvetnik—ji pravita brat in feltra, ko is zerk-
ve na mertvifhe gredo _____ sadnjo uro fi nifo
drugiga fhe vofhili kot to.* O de bi le fvoj o ljubo Katrizo Jhe enkrat vidi ti mogel! »
Katriza. Oh, jeli nefrezhna! de nifim dobila ozhetoviga blagoflova ! !
Ko fo ozheta pokopali, ino pogrebzi fe vfi domu vernili, oftanejo oni fhe dolgo na grobu klezhé, rofljo gomilo s fvojimi folsami, ino molijo sa rajnkiga. Domu grede fe le od ozhetovih sadnijh befed, od jnjegoye ljubesni ino velikih od njega prejetih dobrot pogovarjajo, ino per vfakim novim fpominu jim fhe bolj folse te-zhejo.
» Oh jeli nefrezhna novella ! — sdihne
Katriza, ko domu pridejo_____de moram v per-
vizh sopet ozhetovo hifho viditi, ino ne naiti ozheta ! oh ! to mi moje nar vezhi vefelja kali!»
Brat in feftra. No, faj povej nama, kako
iS
fi tako hitro nevefta ? — Ali Katriza ni mogla od velike shalofti ino ihtenja govoriti. Ko fe je pa sopet savedla, in nekaj vtolashila, pravi : « Velia, moja dobrotnika fta imela eno farno hzherko : She ta jima je pred tremi mefzi v-merla, ino potem fta mi fv3jo hifho s vfim premoshenjam vred isrozhila, ino eden s njune shlahte je moj shenin. Oh, to velelje firn hotla domu neposabljivimu ozhetu prinefti ! » — Per teh befedah fe sazhnejo sopet ihtiti ino plakati, ter fe le zhes dolgo sopet vtolashijo. Sclaj ji povefta Gafhper ino Lenza nefrezhe sadnjiga mefza, in kako fe jix je Bog vfmilil, ki jima je v gofpod grofu drugiga ozheta pollai.
Prihodni dan grejo sopet fkupej na ozhetov grob, ino molijo jokaje, kakor poprejfhni dan. Od tod gredo v grad fe gofpod grofu sahvalit sa vfe jim ftorjene dobrote, ino ga profit, de bi jih tudi sa naprej ne sapuftil. Gofpod grof fo jih miloftljivo fprejeli, ter jima sopet obljubili, de hozhejo po ozhetovo sa-nju fkerbeti ; in bili fo tudi mosli befeda. Gafhperja fo h febi vseli. Ker je snal dobro pifati ino razlin-nati (ali rajtati, ) ino fhe v drugih rezheh snaj-den je imel perloshnoft, fe per mladih gofpo-
đizhih fhe vezh nauzhiti. V kratkim je tako dalezli prinefel, de je snal v grofovi kanzlii prepifavati, ino tako je bil fhantovi (hromov) Gafhper sa vfe fvoje shive dni dobro perfker-bljen.
Lenza je zhes nekaj zhafa s pomozhjo go-fpod grofa ozhetovi deleslt ali erbfhino dobila. In to pifhejozhimu mi pravijo: De ita Gafhper in Lenza vzherej v Kovarno odfhla, ker bo Katriza pojutrifhnim fvatovfhino imela.
Zhe te ravno fila vcshe,
Bod’pravizhen, o kriftjan!
Bog ti bo she slahzhal teshe,
In ti plazhal sadnji dan.
tSe ti bo hudobni vita vij al,
Te bo fkufhal v mresho vjet’.
Se bo uftil, te opravljal,
Bog te vari mu verjet’.
(Se od tebe vfe pomika,
Zhe te zel fvet sapufti,
Bog ti pofhlje pomozhnika,
Ki ti ferze svefeli.
n. mmm vmmm.
Jernej, vertnär v nekim velikim meflu, je bil sa nar urnifhiga v zeli okolizi posnan. Perdelal je lepfbi ino tudi debelejl'bi fad, kakor vH drugi vertnarji tiftiga melta. Yd imenitni gofpodje fo fe nafvojili obedah s njegovimi bre-fkvami bahali. Ni mu bilo treba dinj na terg pofhi-ljati, she tam na gredizah fo bilo prodane; fhe zelo po slatih fo mu jih plazhevali.
Zhaft, ktero li je s fvojim delam perdobil, ino velik dobizhek Ila ga fhe bolj k pridnolti v vertnarftvu spodbadala. Ker je bil bogat ino slo delaven, fe je tudi dobro oshenil. Njegova nevefta je bila Anza, mlado dekle is fofefke, lepih liz pa fhe lepfhi dufhe.
Pervo leto njuniga sakona je bilo prav frezhno. Anza je fvojimu moshu v vertu pomagala; sa to fo fe vermi perdelki dofti bolj isfhli ( ali ratali, ) kot druge leta.
K Jernejevi nefrezhi pa je tik njegove hi-fhe drug vertnar ftanoval, ki fo mu Gregor rekli; ta je vfako jutro v kerzhmo ( ali ofhtarijo ) fhel, ino fhe le na nozh domu prifhel. Gregorjevo vefelo ferze je Jerneja sapeljalo, de ga je v kratkim jel pofnemati. Spervizh ga je v
kerzhmi le obifkoval, de fe je s njim od vert-narftva pogovarjal; kmalo pa she v Tvojim vertu ni od drugiga s njim govoril, kakor od vina. — Anza je nad tim fpremenjenjam fvojiga mosha fkrivaj sdihovala ino Tolse tozhila. Ker ni bila The sadolli v vertnarltvu suzbena, de bi bila samogla pertlikovze ( ali Thpalirje J farna prav gleflitati, je mogla doftikrat po-nj v kerzhmo iti, de ga je od vina domu k delu perklizala. Pa jemnajta ! boljfhi bi bilo, ko bi fe ne bil dela lotil. Nikoli ni drevefa zepil, de bi ne bil pijan. Resal je s krojzam ( ali krivazhem) veje, kakor fe mu je namerilo. Bres raslozhka je lepe fadovite mladike, kakor nerodovite odraflike prozh kleltil. In tako fe je sgodilo, de je na ti-ftih lepih brefkvah, kir ni bilo pretezhene leta li ene mladike bres fadti, vfe polno prašnih odraftikov ftalo. Zhe je bolj vert pojemal, bolj fe je v Jerneju vefelje do pijanzhevanja vnemalo. Njegovo fadje, njegovo fozhivje ino ohrovt je vfo fvojo ženo sgubilo ; in ker mu je smi-raj bolj smanjkovalo, s zhimur bi fvojo gerdo ftraft paGl, je sazhenjal saporedama orodje, 'obleko ino perilo prodajati. In, kaj menite, je na sadnje fhe pozhel ? —Ker je ravno njegova shena nekaj grosdja prodajat nella, gre, ino
3o
proda is hifhe vie orodje, kar ga je fhe bilo, de bi sa te denarje s Gregorjem pil.
Tu je vboga Anza fbe le oftermela, kadar domu pride, ter hifho prašno najde ! De je oboshala, jo fhe ni tolikajn peklo. Veliko vezh jo je bolelo, viditi fvojiga mosha nad ftrafhnim bresnam pogubljenja, ino fheft mefizov ftaro dete, ktero le shalolt in reva zhaka.
Kdo bi pa rekel, đe je ravno to deta fvojiga ozheta od pogube refhilo? — .— Jernej per-ropotä svezher domu, fe roti ino perdufhuje, fe vfede sa miso, fe na-njo s kotnolzam nalloni, ino terja vezlierjo. Anza mu poda velik nosh, ino poloshi pred-nj s ruto pogernjen kofh.
Jernej ga naglo odkrije_pa jorneue! kako olier-
mi, ker sagleda v kofhu fvoje dete mirno fpati, — Tu jej, mu rezhe Anza, to je vfe, kar fhe imam ; ti fi temu detetu ozha, torej imaf h ve-
zhi pravizo do njega, kakor lakota___vmori ga,
nevfmiljenz ! ino fnej ga, de ga lakota ne bo konzhala. — Jernej le ftermi, in kar befedize ni is njega, ter le v dete gleda. Na sadnje ga pa ferzhna shaloft premaga, ftrafhno sazhne vpiti ino — britke folse tozhiti. Naglo vftane is sa mise, fe sheni okoli vratu okleue, jo profi sa odpufhauje, ino ji obljubi, de fe hozhe pobolj-
filati. Kar je tudi V refnizi ftoril, Njegov taft, ki ga dolgo she vezh viditi ni hotel, ko sa to njegovo poboljfhanje své, mu dovolj denarjev pofodi, de fe je mogel sopet vertnarftva lotiti. Jernej je to perpomozh dobro oberai!, ino kmalo mu je vert sopet tako dobro rodil, kakor poprej, dokler fhe ni pijanzheval. Delaven ino marljiv je doshivel frezhno ftaroft, bil je frezhen mosb ino dober ozha.
To pergodbo je potlej vezhkrat fvojimu od-rafhenimu finu sdihovaje perpovedoval, ino ga pofhteno shiveti opominjal; in to opominovanje je fina tako navdalo, de ni nizh bolj zhertil, kot pijanzhevanje ino poftopanje, ino je tudi vfe fvoje shive dni tresno ino delavno shivel.
Var’ fe, zhlovek! poftopanja,
In ogibaj fe p’janzh’vanja,
Delaven in tresen bod’,
De bo s te teboj vfih gofpod !
3B6ogat mosh, Blashen po imenu, jaha nekiga dne is fvoje priftave domu. Ker pride do pokopalifha neke vali, flifhi v njegovim ob-sidju mil glaf; ufmiljeni mosh fe vftavi, fkozhi s konja, ga fvojimu flushabniku, ki je sa njim jesdaril, da, de naj ga podershi iu gre na pa-kopalifhe gledat, kaj de je ? In pole ! konez britofa sagleda otroka na gomili leshati, ki fe milo joka, Blashén fe mu perjasno blisha, ter ga vprafha : Kaj delafh tukaj moj otrok ?
Otrok. 4Svojo mater klizhem. Vzheraj fo jih fern poloshili, pa nozhejo fhe vftati.
Blashén. Bleso fo umerli, kaj ne ?
Otrok. Pravijo tako, de fo umerli, pa jeft ne morem tega verjeti. Undan fo bili fhe prav sdravi, ki fo me k 1’ofedi Shushevki peljali. Rekli fo mi, do bodo po me perfidi, pa jih ni bilo nasaj. Moj ozha fo tudi s doma fhli; in jih nifim vezh vidil.
Blashen. Ti pravifh, de fo tvoj ozha s doma fhli, kam neki ?
Otrok. I kaj jeft vem, kam fo fhli ?
Blashen, Kje pa ti sdaj ftanujefh ?
Otrok. Per fofedi Shushevki, ino per nji
boni, dokler pridejo mati po me, kakor fo mi obljubili. Ref, ljubim fvojo fofedo Shushevko, pa fhe veliko bolj fvojo mater, ki fo tù noter v jami. O mati! mati! sakaj fpite tako dolgo P kdaj bolle vitali ?
Blashen. Saftonj jih klizhefh, revfhe! jih ne bofh nikoli vezh sbudil.
Otrok. Bom pa tudi jeft tukaj leshal, ino per njih fpal. Oh ! firn jih vidil, kadar fo jih vunkej néfli ; Kako fo bili bledi, ino mers-li ! — Ja, tukaj hozhem leshati, ino per njih fpati.
Blashen le ni mogel vezh fols sdershati ; k otroku fe perpogne, ga ferzhno objame, ter pravi : Kako ti je ime, ljubi moj ?
Otrok. Kadar Hm dober, mi pravijo Jakez, kadar (im pa poreden, Jakón.
Blashen. Ali me hozhefh h Shushevki peljati ?
Otrok. O 6akaj ne p prav rad, gofpod! — ,Se vsdigne, in tezhe pred Blashenam, kar more, ter ga perpelja h Shushevki. Ta fa pre-Itrafhi, viditi tega gofpoda s Jakizam priti. Blashen pa jo ni hotel preftrafhiti, ampak ji le pove, kako je otroka dobil, kako fe mu je v ferze ufmilil, ter jo proli, de bi mu fhe kaj
vezli od ftarifhev tega otroka povedala. Na to mu Shuslievka sraven lebe perljudno ftol ponudi, pa sazhne praviti :
» Ozlia tega otroka je mlad, delaven zliev-ljar ( ali fhufhtar ) lepe poftave, ki tu v fofefki ftanuje; njegova fpruga je bila prav sala, pa bolehna sheniza, delavna ino varzbna goipo-dinja, kakor on. tSedem let fta mirno v sakonu shivela, in k njuni frezlii ni drugiga, kakor premosbenja manjkalo. Ali Julian — tako je ujemu ime — ni drugiga imel, kakor fvoje rokodelftvo ( ali antverh ) ; Magdalena pa, njegova pridna shena, ker je bila firota, ni flruge dote h hifhi prinefla, kakor neke goldinarje, ki jih je per nekimu fajmofhtru perflushila. S tem denarjam fta 11 nakupila pofteljo, nekaj hifhniga orodja, ino malo ufnja sa delo. Dell ravno nifta bila premoshna, fta G vender v pervih letih sakona s delam ino varzhnoftjo toliko vfaki dan perhranila, de fta pofhteno shivela. Kadar jima je pa Bog otroka dal, fe ju je tudi reva lotila. Pa fhe vfe to bi bila lolika prenefla, ko bi ju druge nefrezhe ne bile sadele. Uboga Magdalena, ki je zelo poletje na polju ko na-jemniza delala, de bi G bila kaj perflushila, sboli od truda ino flabofti, in leshi zelo jelen
ino simo bolna. Sdravila fo bile drage, ino Julian G je malo vezli perflusb.il, ker mu je dela sazhelo smanjkovati; vfi fo fe bali, de bi jim flabo vftregel, kér je bila sbena bolna- Magdalena osđravi llzer, pa njuna nadloga ni bila fhe vgnana. Sdaj je bilo fhe le treba lekar-nika ( ali apotekarja ) ino sdravnika plazhati. Ker je bil Julian bres dela, in tudi Magdalene ni hotel nobeden vezli najeti, ker jo je bolesin Ciao ollabila; nella denarjev imela, mogla Ila fe tedaj sadolsbiti. Dolg je bil lohka ftorjen ; to de kako denarje poverniti, ker n j bilo nobe-niga saflushka ? Od kod denarje vseti mito sa llanovanje plazhati ?
» Nikoli nella fvoje revfhine tako v shivo obzhutila, kakor ravno takrat.
Dollikrat Ila mogla llradati, ker ne kofzhi-ka kruha v hifhi ni bilo de bi ga bila otroku podala. » —
Per te befedah fe Jakez v kot fkrije, in fe sazhne ihti ti. —
» Pa to ni bila fhe njuna nar vezhi ne-frezha. Neufmiljeni mosh, v zhigar hifhi Ila prebivala, vidi, de jima je nemogozhe mito plazhati, shuga tedaj Julianu, de ga bo sapreti dal, ako ne plazha. Profila fta ga, de naj ju
do blishne shetve pozhaka, kir G bofta na polju s delam kaj perflushila : ali neufmiljenza ferze info ne profhnje ne folsé omezhile, de G je ravno nar bogatejfhi felan V VaGbil. S veliko Glo jima da fhe meGz odloga, ter fe perdufhi, de ju bo na boben ( ali kant ) djal, ino Juliana v jezbo pahnil, ako mu do tiftikrat vGga dolga ne spla-zhata. OdGhmal je bilo tako terpljenje ino javk v nju bifhi, de bi fe bila mogla kamnu ufmi-lili. Oh, kaj miGite gofpod! kako je meni ferze pokalo, ker Gm pofhtena fofeda v takih ftifkah
vidila, pa jima niGm mogla pomagati!______4Sama
Gm fhla enkrat nju hifhniga gofpodarja ufmiljenja ito poterpljenja proGt. Djala Gm mu, de mu, ako je potreba,fvojo bajtizo sa-nju saftavim, kar je vfe moje premoshenje. Pa vfe to ni nizh pomagal o. »Ti G ravno taka berazhiza, kakor una dva,— mi je odgovoril — ; taka le je, zhe fe taka
derhal pod ftreho vsame ! » _____ Oh, gofpod !
kako me je to v ferze sbodlo ; pa poterpe-shljivo Gm tudi to prenefla, de bi ga ne bila fhe bolj raskazhila ; veliko bolj pa me je fhe bolelo, de Gm uboga vdova, ki niGm dobrima zhlovekama pomagati samogla. Koliko dobriga bi lohka bogatinzi Gorili, ko bi imeli tako u-fmiljeno ferze, kakor mi uboshzi ! — De vam
pa daljej povem ; predvzheranjim mi perpelja Magdalena, kakor je bila njena navada, fvojiga otroka, de bi ga do vezhera tukaj varovala, ker je hotla v blishnjo vaf h tkavzu po preje iti, de bi fi s predenjam kaj perflushila, ter fvoje dolge loshej poplazbala. Jeft firn otroka, ki ga prav rada imam, s vefeljam fprejela. Sa odhodnjo ga Magdalena fhe objame, kakor de bi fe ji sdelo, de ga ne bo nikoli vezh vidila. O ! fe mi sdi, kakor de bi jo fbe sdaj vidila. tSolse fo ji ozhi salile. Re jokaj, Jakez, je dja-la, faj bom kmalo sopet doma, in bom po te prifhla. Roko mi je podala, sahvalila me je, de ji vfelej otroka varujem, ter ga fhe enkrat objame, ino gre.
Kmalo potem, ko odide, saflifhim ropot v nje bifhi ; pa fi miflim, de fe je kaka na sid flabo naflonjena butara derv savalila, sato fe fhe oserla nifim, kaj de je saropotalo. Kadar pa she temna nozh napozhi. in je vender fbe ni nasaj bilo, grem tje v nje hifho gledat, ker fi miflim, de je morde fvojo prejo pred, ko bi po otroka perfida doma s hranit nella.
Najdem duri odperte, ftopim v hifho............
Bog ! kako oftermim, ker vidim Magdaleno sra-ven gredi ( ali lojtre ) mertvo leshati. V temu
4
ftermenju ìiifim vedila, kaj pozheti. ^Skufhala
tlin jo vsdigniti, de bi fe sopet savedla ___ pa
saftonj ! Perklizhem sdravnika ; ta ji pofhlata ziplo (ali ferzhno shilo ), pomaja glavo, in pofhle prezej po shupana. Kadar fhe ta pride, premifhljujeta, kako fe je neki mogla vbiti, ter fta najdla, de je mogla kmalo po padzu vmreti, ali pa de je v omedlevzi dufho Bogu isrozbila, ker ni mogla na pomozh klizati, Jeft Gm . pa koj vidila, kako bi fe snalo to pergoditi. Domu je bila fbla, hoda je na kafhto po sbakelj iti, de bi v njemu preje prenefla; ker je pa imela fhe folsne ozhi, ni prav vidila, kam de noge flavi; kadar je tedaj hoda sopet doli iti, je nogo pre-nisko djala, torej s glavo na tla padla. Shakelj ki je sraven nje bil, mi je to dovolj prizhal. Med tim je pa shupan vkasal, koj drugi dau inerlizha bres vGh flieg konez mertvifha pokopati, ter je djal, de bo fkufhal svediti, kam de je Julian prefhel. Jeft Gm fe mu, ponudila, de otroka h febi vsamem, deflih fe komaj farno febe preshivim, ker G miflim : » Dobrotljivi Bog ve, de Gm vboga vdova ; zhe mi tedaj otroka isrozhi, bo tudi sa-nj fkerbel. »
Dobra shena, odgovori Blashen; vi fte dofti dobriga ti revni drushini skasali!
Shushevka. NiGm fiorila, kot fvojo dolshnoft. Saj fmo sa to na fvetu, de G eden drugimu pomagamo. Jeft menim, de ne morem Bogu nizh bolj prijetniga fioriti, de fe mu ne morem drugazhi sa vfe od njega do sdaj prejete dobrote bolj sahvaliti, kakor de fvojim revnim fofe-dam po mozhi perpomorem. Oh, de bi jima bila le fhe bolj pomagati sainogla ! todc nimam drugiga na fvetu, kakor tole bajtizo, vertizh, kir mi malo ohrovta srafe, in kar G s delam per-flushim. Ofem let Gm she vdova, in vender Gm fe s tem do sdaj smiraj pofhteno preshivila, ter v Boga saupam, de bo do sadnje ure fhe smiraj sa me po ozhetovo fkerbel.
Blashen. Zhe pa tega otroka obdershite, vaf bo njegovo srejenje dofti flalo, dokler G bo fam samogel fvoj kruh flushiti.
Shushevka. tSkufhala jo bom tako obrazhati, de bo tudi sa-nj vfelej dovolj. tSvoj sadnji kof-zhik kruha hozhem s njim deljiti.
Blashen. Kako ga bofte pa oblazhili ?
Shusheyka. Sa obleko bo pa Bog fkerbel, ki fenosheti s travo ino zvetizami saljfha, ino drevefa s lilijam oblazhi. Dal mi je roke de fhivata ino predem, s tem bom vbogo Groto oblazhila. I?i treba
Temu lazhnimu hoditi.
Kdor sna delat’ in molili.
Blashen. Ali fte terdno fklenili, Jakiza per febi obdershati?
Shushevka. Ja, gofpod. Jeft bi ne mogla vezli sbiveti, ko bi to mlado firotizo s hillie odpodila, ali ko bi jo v kako firotifhnizo po fiala.
Blashen. fSte mu ( bleso ) mar v shlahti?
Shushevka: O kaj fhe ! nizh drugiga me na - nj ne veshe, kakor fofefka ljubesin.
Blashen. In mene veshe na vaju oba ker-fhanfka ljubesin. Satorej bi ne mogel viditi, de bi vi fami sa firoto fkerbeli, ker je Bog meni vezh premoshenja podelil, kakor vam. Isrozhite meni Jakiza, de bom sa njigovo srejenje fker-bel; ker fta fi pa she tako vajena vkupej biti, vaji hozhem obadva v fvoj grad vseti, in jeft bom vaji prefkerbel. (Sofebno pa fte fi vi s fvojo dobroferzhnoftjo ino vfmiljenjam do te revne drushine she sdavno vezhi plazhilo sa-flushili. Prodajte torej fvoj vertizh ino to bajti-zo, ino pridita k meni. Dokler bofta shiva, vaji hozhem preshiviti.
Shushevka ( ga milo pogledaje ) Profim,
ne samerite mi, gofpod ! v vafho ponudbo ne morem prevoljiti.
Blashen. Sakaj ne ?
Shushevka. She sa tega voljo ne, ker ne bi hotla kraj sapuftiti, kir fim [rojena, in kir she toliko let shivim; tudi bi fe na fhuin po-flopja ne mogla navaditi, ino v fredi toliko ljudi bi fe ne snala vefti. Nifim vajena na mir, pa fhe manj na fiadkarije ; bi koj obolela, ko bi ne imela nizh vezli dela, ali ko bi boljfhi sazhela jedati, kot po navadi. Puftite me torej s malim Jakizain v moji kozhi ( ali bajti. ) Kimam otrok, bo pa mi jih Jakez nameftil; ino to malo, kar imam, bo tudi njemu v prid,
Blashen. Kaj bo tedaj, kakor vi hozhete; jefl. vaf nozhem s fvojimi dobrotami shaliti ; puftim ga vam, ker Ila fi tako dobra prijatla. Povejte mu vezhkrat od mene, de hozhem biti sa naprej njegov ozha, ino vi bodite mu mati. Vfa-ki mefiz vama bom pofhiljal, zhefarkoli bolla potrebovala; doftikrat vaji bom tudi fam obifkal, in vaji ovefeloval.
Kako dober je Bog ! Kjer je nar vezhi reva, je nar blishej s fvojo pomozhjo:
Hval’ Boga, terpezha duflia ! — Zhe te tud’ vfe sapufti,
Bog te vender ne sapufha, fShe sa f’rote on fkerbl.
4Äpofhtuj fvojiga ozheta ino fvojo mater, ta je perva sapoveđ, ktera ima obljubo, de li bo dobro, in de dolgo shivifh. Efesh. 6, 2. 3.
Okoli taushent let pred Kriftufovim rojft-vam fo Greki imenitno mefto v’ Asii, Trojo s’ imenam, obfedli, G jo v’ defetih letih ofvoji-li, ino sashgali. Lohka fi je mifliti, kakfhna fe je mogla vbogim mefkzhanam goditi, ker fo fovrashnikam v’ roke padli. Veliko jih je ali ogenj pokonzhal, ali pa fovrashui mezb pomoril, fhe vezh jih je pa pobegnilo. Vender jih je fhe dofti tudi v’ mefti olialo, pofebno fiatih ljudi, ki fi nifo vedili pomagati. Teh fe je pa fhe zlo ofhabni premagaviz vfmilil: vajvodi sa-povejo fvojim vojfhakam, de naj jenjajo ropati ino morili; napovejo zelimu rneftu, de naj le vfaki, kdor liozhe ino kamor hozlie, pobegne, in feboj vsame, kar ima nar drashjiga, to de le eno rezh, ne vezh.
S’ vefeljam fo Troj anzi sdaj vkup grabli, kar fo mogli, ino jo tako is mefta potegnili, ker fe jim nobeden ni vezli v’ bran ftavil.
Enej sblalitin Trojaniz, ko je to dovoljenje svedil, popade, kar mu je bilo nar drashjiga
__ fvojiga ozheta, ki od ftarofti ni mogel vezli
hoditi, ga safadi na fvoje fkiroke plezha, ino beslii s’ to butaro obteshen is mefta,- ker fe je bal, de bi mu ozha v’ ognji ne vmerli. Greke, ki fo to vidili, Enejeva ljubesen do fvojiga ozheta tako mozhno gane, de mu dovoljijo, vfe fvoje premoshenje, kar ga fhe ni sgorelo, is mefta isnefti.
Tako je Enej, ki je bil pagan ( ali ajd ) fvojiga ozheta ljubil, ino oframoti marfiktere Kriftjane, kteri, ne de bi fvojim ftarfhem v’ fi-li pomagali, jih fhe le sanizhujejo, in jim njih ftare dni grené.
¥. Qmmmmm.
Okó, ki ozheta saframuje, in porod fvoje matere sanizhuje, naj od potokov krokarji i skl j u-vajo, ino mlade poftojne fnedd, Prip. 3o, 17.
Gerdesh, kteri fvoje ftare in revne ftarifhe sanizhujefh, saframujefh, in jih spod ftrehe po-
difh, pollnfbaj, kako v' Tvojih revah flabi ozha sdihujejo :
Oh llrafhna nozh ! mras me mori, in ne najdem savelja, de bi fe vetram ino mrasu branil, nimam poftelje, de bi fvoje oterpnjene ude ogrel. tStar Cm, ino mozbi fo me sapuftile. Nevfmiljen Cn ! ta mifel me vmori. Nevfmiljen Gn ! jeft Cm te sredil, jeft Cm sa te fkerbel v’ bolesnib tvojih	otrozhjih	let. Ker Cm	te v’	bo-
lezhinab vidil,	fo moje	folse na tvoje liza	pa-
dale. Ob! tiftikrat G me ljubil, ino me tolashil: » Ozha, sakaj fe jokate? faj niGm vezh bolan, ne bodite shaloftui, lejte me, kako Gm sdrav. « Vsdignil G fe na pofteljizi, s’ rozliizo G po mojih lafeh igral; rekel G mi : ne plakajte savolj mene, faj Gm sdrav ; in ko G to sgovoril, fo le flabofti sopet obfble. Govoriti G hotel, pa niC mogel. Ker G pa osdravil, G rafti, ino mozhan prihajal. Menil Gm revesh, de bofh podpora moje flarofti; vfe	fvoje dni	firn fe sa te	trudil: ti
me pa sdaj s’	hifhe na	veter ino v’	fneg	po-
difh. »Ne moreva vezli vkupej slaved, Ozha ! » G mi v' fvoji togoti d j al.
In sakaj ne, moj Gn ? kaj Gm ti fiorii ? — H’ zlieduofti Gm te vabil, to je moja pregreha. Ker Gm vidil, de moje premoshenje, kar Gin
G ga s’ kervavimi shuli v’ fheftdefetih letah perdobil, iu kleriga Cm s’ vefeljam tebi isro-zhil, de bi te ofrezhil, tako neporedno saprav-ljafh, ki Gm ti bresen kasal, v’ kterim ho-zhefh vtoniti, . . Bog mi je prizha, de Gm bolj sa te, ko sa fe fkerbel. Ali niGm sadofti dolgo molzhal, ker te niGm hotel shaliti? Pa mojiga molzhanja in mojih fkrivnih (lokov niG urnel. Mogel Gm tedaj govoriti; mogel Gm spet ozhe-tovfke pravize poprijeti.
Pa ljubesnjivo Gm te fhe fvaril; pravil Gm ti, kako fi fvojo mater prerano pod semljo spravil, ker fi jo s’ fvojim hudobnim sadershanjam shalil. Djal fim ti, de bofh tudi mene, ako fe ne poboljfhafh, vmoril. Kasal fim ti fvoje od toliko sa te prelitih folsa vpadene liza; kasal firn ti fvoje od sbalofti in velike britkolti po konzi (lojezhe five tale. Stegnil fim prot tebi fvoje roke, de bi te na fvoje perfi pertiinil. Na kolena bi bil pred te padel, ko bi tako slo ponisha-ni ozlia samogel tvoje ferze omezhili.
Ino ti, moj fin .... naka fhe ne morem verjeti!.... ti fi mi shugaje proti ftal? Tvoja nevf-miljena roka me je is hifhe funila, je duri sa menoj sapalmila ? — Moj fin ! ali mi ti to (to-rifh ? —. Vezh nifi moj fin! —- Sakaj pa ob-
•/hutim fhe v" fvojim ferzi, de firn tvoj ozha?
O, de bi te mogel prekleti!   pa ne;
fhe glafno tosimi fi ne upam, ker fe bojim, de bi me Bog ne vflifhal, iu de bi hifha, s’kte-re fi me sgnal, fe na te ne poderla. Tukej na ti f kerli pred durmi hozhem prenozhiti. Ne bofh mogel sjutrej memo iti, de bi me ne vidil. tipam v’ Boga, de fe ti bo ferze omezhilo, ker bofh vidil, koliko Gm to ftralhno nozh pre-fial. Ako me pa mras, nemozh flarofti, ino fhe bolj moja grosovila shaloft nezoj vmori, tako trefi fe savoljo fvoje hudobije, objokuj me, pa objokuj fhe veliko bolj famiga febe; blagoflovil bom fvojo fmert, ako te bo samogla spokoriti.
Tako je vbogi fivzhik flokaje toshil, ino fever je njegove sdikleje zelo nozh na mer-slih perutih odnafhal; ftrafhno ponozhne fape buzhe; v’ gojsdi pifh drevje lomi: zela natora fe nad to slobnoftjo groši. Drugo jutro dobijo fivzhika na fkerli mertviga, Roke je imel fklen-jene, ino oblizhje v’ nebo obernjeno. Ime fina je bila sadnja befeda, ki jo je sgovoril. Do sad-njiga je molil sa ozhetomora.
¥i. purama mmsmuL ummm.
MPokler shivifh, fpofhtuj Tvojo mater. Tob. 4, 6.
Guftav, Shvedovfk (*) kralj, tretji tega imena, jaha fkos neko vaf preoblezhen kakor popotnik, ino pride do kladesa ( ali fhterne), s’ kateriga je ravno mlado kmefhko dekle vodo sajemala, in Te tako lepo obnafhala, de Te knes vftavi, in jo nekaj zhafa gleda.
H' Tebi jo poklizhe, ino jo profi, de naj mu pili da.
Prezej, shlahtni gofpod, mu odgovori dekle, to de fe mi mudi, ker me mati potrebujejo.
Ali imafh The materi* jo poprafha kralj.
Bog bodi sahvaljen, mu odgovori, imam jih moje edino vefelje ino podporo.
Ta odkritoferzhni odgovor kralja dekletu Tkloniga fiori. tSiopi ’s konja, pije is verzha, ki mu ga je dekle podalo, prime konja sa bersdo, in gredé sa njo ji rezhe:
O iShvedoyfko ali tShyedija je imenitno Iraljefivo v’ pol-uozlrni Evropi.
Sprejmiti te kozhem, de bom tvojo mater fposnal, ki pravifh, de jih ferzlino ljubifh.
O is zeliga ferza ljubim fvojo mater, per ti prizhi hzhi odgovori, sato tudi fleherni dan Boga profim, de bi fhe dolgo shiveli. Nizh fi bolj ne vofhim, kakor de bi jim samogla fvojo ljubesin v' delih skasovati.
Pri teh befedah prideta do vboge bajtize. Kralj perveshe fvojiga konja k’ plotu, ter gre s’ bzherjo v’ ifbo k’ materi, ktero je she na durih milo llokati flifhal.
Mati leshe na fiammati poftelji, farno revno vajkflienzo imajo sa podglavje. Malo perprave vidi okoli febe, vfe kashe vboshtvo ino potrebo. Bledo oblizhje ftare ino beteshne matere mu ferze gane.
Hzhi ftopi urno k’ bolni materi, in’jirn rezlie:
Ljuba mati! tukaj fo ptuj gofpod, ki firn jim piti dala; vaf hozhejo viditi ino fposnati.
Kralj fe perblisha k’ poftelji, ftaro mater ljudomilo posdravi, ter pravi : tSe mi fmilite, ljuba mati, de fte bolni!
Bolj me ftaroft flabi, kakor bolesin, mu mati s’ tihim glafam odgovore, veliko bolj revna bi bila, ko bi ne imela dobro hzherko; ona fi vedno persadeva, in vfe fkufha mi moj ftan
slajihati, ino moje bolezhine potolashili. Ali mi bolle verjeli shlahlni gofpod, nozh in dan moja ljuba hzhi dela, le njeni veliki marljivofti fe moram sa Bogam sahvaliti, de fhe shivim. Dobrotljivi Bog da tek njenim trudu, naj ji tudi plazha otrofhko ljubesen, katero mi skasuje. To govorjenje je kralja tako ganilo, de fo ga folsé pofdile, ter rezhe : Dobra bzbi, ali bi ne hotla s’ menoj v’ 4Stokholm (*) priti, de ti jeli tam tvojo dobrovoljnolt plazham, ino te sa vfelej ofrezliim P
To fe ne sgodl po nobeni ženi, sblabtni golf od, pravi dekle, in ko bi vi fhe tako dobro s’ menoj miflili. 4Svoje matere ne sapuftim, de bi lì ravno v’ 4Stokholmu imela kraljiza biti, tako né.
Kralj fe njenim odkritim odgovoru pofmeja, ter rezhe :
Ljubi otrok, faj te nozhem od tvoje matere lozhiti, ne,- temuzh le tvojo otrofhko ljubesin hozhem poplazhati: vsemi to mofhno, in ftresi fvoji materi smiraj svelto do sadnje ure.
Dekle pa fe je branilo mofhno vseti. Nizh
O ,StokhoIm je poglavitno melto h vedi j e, Ijer po navadi kralj Itanuje.
le ne boj, ji rezhe kralj ljubesnjivo, jeft ti ho-zhem le v’ malim pokasati, kolikanj per meni svefta ljubesin otrok do fvojih Itarfhev velja.
Naj bo tedaj, dobra hzhi sdaj vefelo odgovori, molhno vsamem, ino vaf lepo sahvalim, to de le sa fvojo mater; ter jo da Tvoji materi v' roke, ktere To mati hvaleshno prot ptujzu degnili, ino potem pa jih fklenili ino molili.
Na to rezhe kralj : Vsemite le bres vfe fkerbi denarje, shena, Taj imam pravizo ino tudi jredfiva ( ali viitelne ) vaf plazhati — jeft fim valli kralj !
Nalh kralj ! — Te savsamete mati ino hzhi. Mati Te trudijo is poftelje Te vsdigniti, de hi vredno kralja pozhaftiti ino sahvaliti mogli, ko je hzhi she pred njim klezhala, ino potok folsa ferzhne livaleshnofti Te ji po obrasi vlije.
Kralj mater sadershuje, in veli v’ poftelji oliati, ter rezhe ljubesnjivo.- Ja, jeft Cm vafh kralj; sa naprej pa hozhem tudi vajin ozha biti, ino sa vaji fkerbeti.
Potem Te k dekletu oberue, ino ji rezhe:
,Stresi smiraj Tvoji materi, debofh frezhna. Bog vaju obvari, danf fte mi vefel dan napravile, sbivo obzhutim danf radoft kralj biti, in dobre ljudi po vrednofti poplazhati.
Komej je kralj nasaj v’ ^Stokholm prifhel, she je materi in hzheri sa vfe shive dni mi-lofhino dovolj il, kiero bo po fmerti ene ali druge siliva zelo poiegvala.
Kdor ftar’fhe fpoflituje,
Jim ftreslie vfe dni,
Ga Bog she plazhuje,
Dokler fhe shivl.
m IMMZR IS B0GOMOT.
Sjenza in Bogoljub fta fvoje ftarifhe slo ljubila, in ker fta bila pridna ino vbogljiva o-troka, fo jih njuni ftarifhi ravno tako ljubili.
Neke dni fta vfako jutro po sajterki v’ ko-nez verta tekla, in fhe le zhes fhlertal ( ali firkelz ) ure nasaj perfida, ter fe dela lotila.
Gofpodu Zvetetu, njunimu ozhelu, fe je to zhudno sdelo, ker fta bila do tiftikrat smiraj prav delavna otroka, in ftzer tako, de fta vezh-krat pol sajterka popuftila, de fta le prej delac
fhla. » Kaj neki to pomeni ?   rezhe enkrat
fvoji gofpej — bojim fe, de fe jih bo lenoba lotila; zhe fe navadita poftopavati, nama
sgine vTe naju upanje, ki ga imava od teh o-trok. » — Ona sdihne, in mu ne more odgovoriti.
(She tilti dan poklizhe k’ febi fvoja otroka, ter ju vprafha: e Sakaj tezheta vfak dan tako rano u vert ? Ali ne moreta pozhakati, de Tvoje delo dokonzhata: po florjenim delu vama nobeden ne bo branil v vert iti, # — Lenza in Bogoljub fia pa le molzhala, ino The ferzhnejfhi Tvojo mater objemala.
Drugo jutro Te smusneta, kadar menita, de jih nobeden ne vidi, od sajterka f kriva j u vert pod veliko s gabram opleteno lopo. Gofpa Zve-tétovka pa ju samerka, gre od dalezh sa njima Te fkrivaje sa gofto lefkovo ograjo, ino pridfhi do lope Te na perite vsdigava, de bi vidila, kaj de otroka v' lopi delata. O Bog! kako je uje materno Terze od veTelja poTkozhilo, ker sagleda Tvoja otroka v’ lopi na Tvoje kolena pafti, ia roke Tkleniti.
Bogoljub je naprej molil, Lenza pa sa njim:
» GoTpod Bog ! profiva te, de bi midva ItariThe ne preshivela. Oh ! jih tolikanj ljubiva, naju nar vezhi veTelje bo, kadar bova bolj od-rafla, jih po inozhi oTrezhiti ! — :4Stori naju, o Bog ! dobra, pravizhna ino modra otroka, de
bova vefelje Ilarifhev ! » Vflifhi o Bog! najino molitev! Vfelej hozheva tudi tvoje fvete sapo-vedi fpolnovali. » — I^er fta leto odmolila, vila-neta, fe ferzb.no objameta, in grefta domu vfa-ki na fvoje delo.
Njuna mati, to viditi, fe od vefelja sjoka. Urno tezhe k’ moshu, ga na fvoje perfi per-tifne, ino mu povej kar je vidila ino flifbala. Obadva ila bila tako frezbna, kakor de bi bila v’ nebefhki raj prefeljena.
Bodite tudi vi, otrozi! tako ljubesnjivi, kakor Lenza ino Bogoljub, in molite sa fvoje itarifhe, ker fo vam sa Bogam nar vezbi dobrotniki.
jJiiilil	‘J'. ?>'*’! 11 H- '	1 » £i'I tlll'l fi t>ì
tStarfhe ljubiti,
Sa-nje moliti
Bodi nam ljuba dolsbnoil ;
On’ naf redijo,
Sä naf fkerbijo,
Vodjo naf vedno h’ krepoft’.
*
uni. mass.
"Wbog najemnik, Bernard po imenu, je imel fheftero otrok, pa malo hrane. Na to je bila fhe flaba letina, in vfe fe je podrashilo. Bernard fe je nozh in dan trudil : pa s vfim fvojim ( trudain ) potam fi ni mogel toliko per-llushiti, de bi fvojo lazhno drushino fhe tako revno preshivil. To ga je filno teshilo.
Nekiga dne poklizhe fvojo mlado drushino, in ji s folsnimi ozlimi rezhe: Ljubi otrozhizhi ! tako fe je she vfe podrashilo, de s vfim fvojim trudam le malo perflushiti morem. Glejte, sa tale kof kruha fini mogel zel dan delati; sado-voljite fe s tim malim, kar perdobim,- nafitil vaf fizer ne bom, ali vaf bom fa j fmerti vbra-nil. — Vbogi mosh ni mogel dalej govoriti ; ozhi prot nebu oberne, ino fe sjoka. Otrozi fo tudi jokaje sdihvali ; O Bog! pomagaj nam vbogim nefrezhnim otrozhizlikam; pomagaj na-fhimu ozhetu, ino perftopi nam s fvojo pomo-zhjo, de ne bomo lakote vmerli.
Bernard sresbe fvoj kruh na federn ko-fzhikov, eniga sa fe obdershi, druge pa otro-kam rasdeli. Eden smed njih pa, Mihez po imenu, nozhe fvojiga kofa, ker pravi : Ga ne
morem jefìi, ozha, firn bolan ; fnejte ga vi, ali pa ga rasdelite. — Revfhe, kaj pa ti je ? — ga vprafha Bernard, in ga na rozhe vsame — Bolan fim, odgovori Mihez, filno bolan ; vlegel fe bom. Bernard ga nefe v polìeljo, ino drugo jutro gre vef pobit po sdravnika, ter ga profi, de bi hotel boluiga linu osdravit priti.
Sdravnik gre k Bernardovim, defi je ravno gotovo vodil, de ne bo plazhila ; mifli fi : tudi revnim fim dolshan, kar morem, pomagati. Pride v liifho, vidi Mihza v poftelji, fe mu blislia, ino mu ziplo ( ali ferzhnO shilo J po-lldata ; ali nobeniga snaminja bolesni ne najde. tSposna pa, de fe ga je velika flabofl lotila ; hozhe mu tedaj pijazbo sapifati, de bi fe so-pet okrepzlial. — Nikar ne pifhite, ne, rezhe Mihez sdravniku; jeft ne bom nizb pil.
Sdravnik. Nizh ne bofh pil? Sakaj pa ne?
Mihez. O gofpod ! tega vam ne morem povedati; nikar me ne prafhajte.
Sdravnik. Kaj te ovéra, mi to povedati, ljubi moj ? Menim, de fi termaft.
Mihez. Gofpod sdravnik, verjamite mi, to ni nobena terma,
Sdravnik. J filil te ne bom; bom pa tvojiga ozheta prafhal, morde ne bo tako perkrit, kakor fi ti.
Mihez. Oh gofpod ! lepo vaf profim, nikar ne povejte tega mojimu ozheiu,
Sdravnik. Ti fi pa ref zhuden otrok. Moram s tvojim ozketam govoriti, ker fe minozhefh fam odkriti.
Mihez. Oh, gofpod ! nikar tega, vaf profim; Lom raji fam povedal, le moji bratje ino feftre naj gredo prej s ifbe.
Sdravnik vali otrokam odftopiti, ino potem pravi Mihez: Oh gofpod! v teh filnih zhafih fi moj ozila s velikim trudam komaj tolikajn per-flushijo, de flabiga zherniga kruha kupijo ; fhe tega nam delijo; vender vfaki le majzhkah kofzhik na dan dobi, sa fe pa fkorej nizh ne perhranijo. Viditi fvoje bratize in feftrize smiraj lakot terpeti, je vfa moja bolesin. jStarejfbi ino mozhnejfhi od njih raji ne jem, de fhe moj kofzhik dobijo. Sato firn fe tudi potajil. Ali lepo vaf profim, ne povejte od tega nizh mojimu ozhetu.
Sdravniku fo per teh befedah folse v ozhi dopile ,• brifhe fi jih, ino rezhe : Kaj pa nifi nizh lazhen, ljubi dezhik ?
Mihez. Ne samerite mi, lazhen firn; ali fhe bolj me boli druge ftradati viditi.
Sdravnik. Vefh pa, de bofh umeri, zhe ne bofh nizh jedel ?
Mihez. Yem to, gofpod ! ali s ferza rad vmerjem, ker bodo moj ozha en trebuh manj potem sa nafititi imeli, in kadar pridem k Bogu, ga bom vedno profil, de naj moje bratize in feftrize prefkerbi.
To govorjenje shlahtnoferzhniga otroka je gofpod sdravnika tako ganilo, de ga objame, ino rezhe : Naka, ljubi moj dezhik, ne bofh ne vmerl ; Boshja previdnoft fkerbi sa te in sa zelo drushino. Sahvali Boga, de je mene fem-kej pollai, de vam pomagam. Kadar to sgovori, hiti domu, naloshi hlapzu mnoge shivesha, ter fe s njimi k Bernardu ino njegovi ftradajozhi drushini verne. K' misi jih vfe pofadi ino na-fiti. ^erze fe je dobrotljivimu sdravniku od ve-felja topilo, ker je vid.il, kako je nedolsline otrozhizhe ovefelil. Sa odhodinjo rezhe Mihzu : Ne bodi vezh slialollen, faj bom jeli sa naprej fhe sa vaf fkerbel ! .— Svefto je vfaki dan revna drusliina od vrazha dobivala shivesha ; tudi drugi miloftljivi ljudje fo po naklonjenjn sdravnika jim vedno dari pofhiljali, ali hrane, ali pa fhe deharjev, sopet drugi pa obleke ino perila, tako de uboga drushina ni farno s vfitn dobro ofkerbljena bila, ampak fi je sa prihodne dni tudi lohka kaj perhranila.
Kaj rezhete k’ ti pergodbi otrozi ? Je li Mihez prav ftoril, de fe je hotel isftradaii ? kai ne, de ne ? Sakaj le Bog je gofpodar na-fhiga sliivlenja, on naj naf h’ febi poklizhe, kadar bo njegova fveta volja; dolslini pa fmo, fi ga tako dolgo perhraniti, dokler nam je mo-gozhe. — Kaj fe pa od sdravnika lepiga u-zbimo ? Jelite, je bil prav blasiga ferza, ki fe je revne drusbine vfmilil, ino ji pomagaval. O bodimo tudi mi taki ! Vfmilimo fe radi revnih ljudi, podelimo jim, kar moremo de bomo tudi mi enkrat miloft dofegli, in Jesuf fam pravi : » Blagor miloltivim, ker bodo miloft dofegli. » Mat. 5, 7.
Kar kolj vbogim podelifh,
U nebelih spet dobifh.
is. Mamam msmm.
lattati ! mati ! perkrizhi nek vezher Tonzhik k fvoji materi, glejte, kaj imam v klobuki !
Mati. Ha ha ! pénizo. Kje fi jo dohil ?
Tonzhik. Danf sjutrej fim v’ plotu nafhiga verta gnjesdo sapasil. Zhakal lim do vezhera. Tedaj grem nezoj lepo pozhafi tjekej, in ker
fi jeptizhik nar manj miflil, paf!— fim ga sa perutnizhize sgrabil.
Mati. Jeli, je bila farna v gnjesdi ?
Tonzhik. Rje mladizhi fo bili tudi noter, mali. Oh! fo tako majzhkni, imajo fhe mah Se ne bojim, de bi mi vfhli.
Mati. Kaj pa bofb s to ptizo pozbel ?
Tonzhik, Jo bom djal v tizhnik, in ga v ifbi obefil.
Mati. Kaj bo pa s vbogimi mladizhi ?
Tonzhik. O, tifte bom tudi vsel, ino jih redil. Prczej jih ifkat tezhem.
Mati. Shal mi je, de ne bofh vtegnil ponje iti.
Tonzhik. Menite, de je dalezh ? Lejte tamle, kjer velki zTirefhnjar ftoji, nam ravno nafproti. Kraj fan fi dobro samerkal.
Mati. Jeft ne menim to ; jeli pravim, de pridejo po te. Sholuirji fo morde she per vratih.
Tonzhik, Sholnirji ?____ Pridejo po me? —
Mati. Ja, po te. Brizh je sdaj le tvojiga ozhela saperi, in ga odpeljaje je djal, de pride fhe po te in po tvojo feltro, de vaji bo tudi saperi.
Tonzhik. O moj Bog! kaj nama bo ltoril?
t
6 o
Mati. V jezhizo vaji Lo saperi, ino ne bolla mogla vezh vun. kadar bi hotla,
Tonzbik. O budobin brizh !
Mati. Shaliga vama nebo nizh fiorii; jefti in piti vama bo vlaki dan dajal. (Samo saperta bofta, ino me ne bolla vezh vidila.
( Tonzhik fe sazhne jokati. )
Mati. No, Tonzhik 1 kaj ti je? Ali je to tako grosna nefrezha saperi biti, kadar Je ima iJe, zhefar fe h' shiyljenju potrebuje ?
( Tonzhek, le ftoka in ne more odgovoriti. )
Mati. Brizh ravno tako dela s tvojim ozhe-tam, s feftro ino s teboj, kakor ti s ptizo ino mladizhi. Kakor brizha hudobniga imenuje!h, fi ti tudi faro hudobin.
Tonzhik. ( jokaje ) Oh! faj bom ispuftil penizo. ( Odkrije fvoj klobuk, in ptiza vefela fkos okno sleti. )
Mali. ( objame Tonzhika ) Vtolashi fe, fin moj ! fim te le hotla f kufiti. Tvoj ozha ni sa-pert, in tudi ti ne bofh ne tvoja feftra. Hotla fim ti le pukasati, kako hudobno fi delal, ker fi vbogo ptizo sapreti hotel. — Kakor fi bil ti shaloften, kadar fim rekla, de po te pridejo, ravno tako, zhe ne bolj, je bila tuda ta ptiza, ka-
dar fi jo bil v j el. Kaj menifh, kako fo mladi-zlii po njej, fvoji materi, sdihvali ? Kako je bila ptiza shaloftna, ki fi jo mladizhem od-vsel ? — Na to gotovo nifi mil lil, ko fi jo vjel, kaj ne, ljubi Tonzhik ?
Tonzhek. Ja mati, na to nifim miflil.
Mati. Pa sa naprej nikoli ne posabi, de je Bog te nedolshne shivalize sa to vftvaril, de bi fe fvoje proflofti vefelile ; kako rievfmiljeno bi bilo, jim to kratko sbivljenje greniti ? — De pa tega ne posabifh, in fe loshej drugikrat fpomnifh, fe morafh malo pefmizo nauzhiti, ki fim jo v nekih bukvah brala.
Tonzhik. Ob ! navadite me jo !
Mati. Poflufhaj tedaj:
ititi	«Iv,« 'X',T
Imam vaf, zliverfti mladizhi!
Dva, trije ____ oh! fhtirje fo !
Dolg’ lim pasil — vbogi ptizhi,
Sdaj fte prif lili mi v rokd !
Bran’te fe le, vboge sh’vali,
Le zhverzliite, koljkor ’zbte : — Mi ne bofte, ne, vbeshali, tSaj nimate perja fhe.
Pa zhuj! ____ ptiza tù sdihuje,
Ker vezh mladih v gnjesdi ni, Zhuj! kako po njih shaluje, In okoli ferfoli.
Kako morem to fioriti,
In mladizhke ji vset’ ? —
Bi fmel potlej femkej priti,
Jo poflufhat v gojsdi pet’?.
Ko b’ me mati sdaj sgubili,
De b’ me hotel kdo sapret’, Oh ! kak’ bi Tolse tozhili,
Bi vof hili fi koj vmret
Tak’ nevfmiljen nozhem biti Ino gnjesdo vam rasdjat’, Mlade hozhem tud’ puftiti, Vem, de proli je vfakter’ rad.
Raspeluj jih le, o ptiza !
Ino uzhi jih pet’ lepo ;
Ker mi ptizhev vefeliza, Ljubesnjivo glad’ uhd :
Proti letu bom pa fkufhal
Doftikrat u hofto prit’,
Dolj fe vlegal in poflufhal Hvalo jili Bogu flovit.
Pofnemajte, otrozi ! Tonzhika, in ne mazilite vbogih sliivali, ker vfe ftvari, sverine, ptize pod nebam, in ribe v vodi, fo sa zhlo-veka velika boshja dobrota. Konj naf nofi, vol nam dela, krava nam mleko daje, ovza vovno, ko-kofh jajza, zhebela med; ptizhi nam slivergole in prepevajo sjutrej, in naf ovefelujejo. Vfe shi-vali fo nam koriftne, ; moramo fi jib tedaj v prid oberniti, ne pa jih nepotrebno muzhiti ( ali mar-trati. ) tShe otrozi, fi morate slo persadevati, vfmiljeni do nedolshnih shivali biti, zlie bote she sdaj nevfmiljeniga ferza do brespametnih shivali, fe vam tudi ljudje gotovo ne bodo vfmilili.
ix. mmmm ammo.
Cjfotovo bi otrozi nedolshne ftvari, bodi fi ptizh, ali kaka druga shival, ne lerpinzhili, ko bi vfakikrat umetno prevdarili, de tudi te shivalize bolezhine obzhutijo. Malo miflim, fe jih tako nevfmiljeniga ferza najde, de bi shivali nalafh muzhili, in nad njih terpljenjam vefelje
imeli. Le nekteri poredni oirozi fo tako nefpre* mifhljeui, de jih hudo imajo; ino smed teh je bil tudi mali Ropert.
Ta nekiga dne pod ftreho vrabzovo gnjes-do vgleda.
Prezej tezhe to feftrama povedat, in fi le omifhljuje, kako bi do gnjesda prifhel. Se-ftre mn pravite, de mora pozhakati, de fe pti-zhki sgode; potlej pa naftavimo gréd ( ali lojt-ro ), midve jo bove dershale, ti fe bofh pa po ptizhe gor splasil.
Radar le jim je tedaj sdelo, de fo plizhi she godni, naftavijo, kakor fo fe bili pomenili, gred, in dobe v gnjesdi tri plizhke. Ptiza je shalo.lt> lio okoli ferfolela, ino milo zhivkala, ker fo ji mladizhe jemali, ktere je s veliko fkerbjo redila; ali Ropert ino njegove feftre nifo sa - njo ni/.h marali, tampak fo fhe le prav vefeli bili, de fo do ptizhkov perfidi.
Sdaj fvet dersbe, kaj bi neki s njimi pozheli. Neshiza, mlajfhi feftra, ki je bila bolj ufmilje* niga ferza, rezhe, de naj jih v’ tizhnik saprejo, ter pravi, de hozhe ona sa - nje f kerbeti, in jih vlaki dan pitati. » Oh, kako bi bilo salo, jih V* tizhniku gledali ino zhivkati flifhati, kadar kaj odrafejo! » — Ropert pa overshe nje fvet,
On pravi, de je boljfhi shive ofkubfti ; « lep-fki bo v’ ifbi nage fkakljati viditj, kakor pa v tizhnikp saperte. »
Zezilja, ftar’fhi feltra, je bda Neshizhnih mifel. Ropert pa le vedno fvojo trobi. Na sad-nje, ker feftre vidite, de fe Ropert ne da pregovoriti, in ker je she gnjesdo v fvojih rokah imel, jo fhe one sa njim potegnete.
Med tim prepiram je bil Ropert she eniga ofkubil, » Lej te ga nagiga « pravi, ker ga na tla poloshi. V hipu fla bila fhe una dva ptizh-ka siliva ofkubljena. Yboge shivalize fo zhiv-kale, in od mrasa trepetaje perule mahale ; Ropert pa, ne de bi fe jih bil vfmilil, fhe le huji jih ima; s nogami jih berza, de bi mu fkak-1 j ali, in ker fo fe prekuzvali, fejo filno lirohotal. Seltrama fo fe spervizh vrabzi vfmilili, s zha-fama pa fo fe jele tudi one s njim vred hro-hrotati,
Tako s vrabzi igraje sagledajo od dalezh fvojiga uzhenika priti. » Pft ! « sakrizhi Ropert. in vfaki dene eniga ptizhika v fvoj arshet, ter tezhe kar more, — » (Stojte, — savpijejo go-fpod uzhenik — kam tezhete ? Pojte fem. « Vita vi j o fe, iti fe pozhafi f p obe feni mi ozhmi bliskajo.
Uzhenik. Sakaj fte pred menoj bestiali ?
Ropert, tSmo ravno igrali.
Uzhenik. tSaj velie, de vam nifim prepovedal igrati, in de me to prav vefeli, kadar vaf vefele vidim.
Ropert ( jezlaje ) (Smo fe bali, de bi naf kregali.
Uzlienik. Ali firn vaf kedaj kregal, kadar Ile (i s nedolshnimi igrami kratek zhaf delali ? She vidim, bersh ko ne fte kaj näpazhniga po-zhenjali. Sakaj dershite vfaki fvojo roko v she-pu? Jeft hozhem vediti, kaj imate; pokashite mi roke, kaj dershite.
( Mn pokashejo vfaki fvojo roko s enim ofkubljenim ptizhem )
Uzhenik. ( pomilovavno ino ferdito ) Kdo vam je rekel te uboge shivali tako terpinzhiti ?
Ropert. Je tako lepo viditi ofkubljene vrab-ze fkakljati !.
Uzhenik. Tedaj fe ti lepo sdi nedolshne ftvari terpeti viditi, ino jih shaloftno zhivkati flifbati ?
Ropert. To ne to; pa jeft ne verjem, de jih je to kaj bolelo.
Uzhenik. Pojdi fem, bova fkufila ( mu uekaj laf isruje )
Ropert. Oh jemnafta! jemnafta !
Uzlienik. Te boli, kaj ne ?
Ropert. Kaj mar millite, dé dobro de lafe ruvati ?
Uzlienik. Prav ! — Lej, jih je le defet.
Ropert. Pa jih je she prevezh.
Uzhenik. Kaj bi pa bilo, ko bi ti vfe lafe s glave populil ? Ali vefh sdaj, koliko bole-zliin bi preflal ? — Vidifh, ravno tako hudo fte te vboge ptizhike terpinzhili, deG vam nifo
nizh shaliga ftorili____In ve, deklizi ! ki vama
je na tora bolj vfmiljeno ferze dala, fte to pre-nefti samogle ?
Obedve deklizi nifte zeli zliaf kar befedize fpregovorile; pa to ozhitanje flifhati fe ufedete, ino folse prelivate. Gofpod uzhenik samerkajo njun kef, kar jih tako gane, de jima nizh vezh ne rezhejo. Ropert fe pa ni sjokal; fhe le o-pravizhiti fe je fkufhal, ker pravi :
Jim nifim miflil nizh shaliga fioriti; faj fo vedno zhivkali in perute mahali, kakor de bi jim to bilo prav dobro djalo.
Uzlienik. Pravifh, de jim je to dobro djalo ? — Sakaj fo pa zhivkali ?
Ropert, Bleso, de bi ptizo bili perkli-
zali.
Uzlienik. Sadel G jo. In, kaj miflifh, fo
hotli s Tvojim trepetanja m ji nasnaniti, ko bi jo bili s Tvojim klikam perklizali ?
Ropert. Ne vem kaj. Morde To T lem profili, de bi jim iia pòmozh priflila.
Uzheuik. Taka je. In 'ko bi ‘ptizhki mogli govoriti, bi jih bil ti vpiti flifhal : « Oh; mati ! refhite naf! po nefrezhi fmo nevfmiljenim otrokatn v’ peTti perfidi, ki To nam vfe perje ispulili. M ra s naT mori, Glno veliko terpimo. Pojte naT ogret, ino rane obvesat, de ne poginemo. »
Male feftre Te ne morete vezli joka sder-shaii. Plakaje Ti s ruto oblizhje sakrivate. » Ti Ropert — pravite — ti Ti naju v to hudobijo sapeljal; midve niTve liotle po nobeni ženi tega fioriti. » Ropert je sdaj tudi Tvojo uapzhinoTt Tposnal. On je bil she T tem kasnovau ( ali Thlrafau ), de To mu bili gofpod uzhenik nekaj laT Tpulili, The bolj pa, ker ga je nepo-kojna vefi pekla. Sato ga niTo The boJj kasniti bodi goTpod uzbenik.
Vender moram rezili, de Ropert ni bil is hudobtiofii vrabze muzhil, temuzh le is otro-flike pameti, is nefpremiflika. To ga je podu-zhilo, de je sa naprej smiraj bolj vfmiljen do fivari bil, ki fo bile fhtbifhi «nemo njega, in
vfe fvoje shive dai je vfakimu skasaval dobro-voljnoft ino vftniljenje.
Bodite tudi vi, otrozi! do ufih ftvari u-fmiljeni, in ne terpinzhite nepotrebno sliivali, de vaf bo Bog rad imel.
Kdor nedolshne sli’ vali rad muzhf,
Bo neufmiljen tudi do ljudi.
XI »011 JÒSHSF.
nekim velikim meltu na Franzofkim je bil nefrezhen zhlovek, Josbef po imena, kteri je noril. Kadarkoli je s doma fhel, je i-mel nar manj po pet ali fheft barok na glavi, in ravno po toliko rokavov na vlaki roki. Defi ravno je noril, vender ni bil liudobin ; zbe fo mu pa hudobni otrozi le nagajali, fe je vender
raskazhil. _Po ulizah hode, fo laki paglovzi s
vfeh hifh nad - nj planili, in ga fpremljali, upi-jozh : Joshef! Joshef ! sa koliko prodafh fvoje baroke in rokave ? — Bili fo tudi nekteri tako poredni, de fo ga s kaminjem metali. Joshef je navadno vfe poterpeshljivo prenefel; v zhafi pa fo ga tako rasferdili, de je kremene pobiral, ali pa s blatam fantaline napenjal.
:o
Taki boj je bil enkrat pred hifho gofpoda Defpresa. Hrup flifhavfhi gre na okno gledat, kaj de je, ali ni ga malo ferze sabolelo, ko je fvojiga fina Henrika vmef sagledal. Ko to samerka, sapre hitro okno, in fe v drugo sapéro (ali kamro) poda.
Per kofili rezhejo gofpod Defpres fvojimu finu Henriku : kdo je tifti mosh, sa kterim d danf letal ino vpil ?
Henrik. (Saj ga dobro posnate, ozba ! tifti noriz je, ki fe mu Josbef pravi.
Ozha. Vbogi mosh ! kaj mu je neki glavo smefhalo ?
Henrik. Pravijo, de je neko pravdo sa bogato dedfhino ( ali jerbf hino ) sgubil ; to ga je tako pobilo, de je snoril.
Ozha. ko bi ga bil ti tiftikrat posnal, kadar je pravdo sgubil, bi ti bil s folsnimi ozhmi toshil : » Ljubi moj Henrik ! kako firn vender nefrezhen ! ob bogato dedfhino, ki firn jo v miru vshival, fo me prepravili, vfe fvoje premoshenje firn sapravdal; nimam vezh ne hifhe, ne polja ne hrane, ne denarja’: nizh mi ni olialo ! » — Ali bi mu bil ti takrat sabavljal ?
Henrik, O naka, ozha — kdo bi bil neki tako hudobin, de bi fe s nefrezhniga zhloveka norza delal ? tShe le tolashil bi ga bil.
Ozlia. Je li dan danafhni bolj frezhen, ki je snoril ?
Henrik, (She nefrezhnifhi je.
Ozba. In vender fi danf drashil, in s kamin-jem metal nefrezhniga zhloveka, koger bi bil to-lashil, dokler f he ni tako nefrezhen bil ?
Henrik. '^Sposnam, ozha ! de nifim prav fiorii; persanefite mi.
Ozha. Ker ti je shal, ti bom persanefil, to de moje persanefhenje fhe ni sadofli; ti fi fe nad Joshefam slo pregrefhil. She vfakiga nefrezhniga fmo mjlovati dolshni ; Joshef pa je dva» krat nefrezhen, ker je fvoje premoshenje, ino verh tega fhe pamet sgubil, satorej je bolj kot vfaki drngi nafhiga pomilvanja vredin ino po-trebin. Tolashiti ino fpof htovati bi ga bil tedaj imel, ter nikoli posabiti, de je tudi on zhlo-vek, kakor ti. In kakor zhloveka mu gre ravno tifta zhaft ino fpofhtovanje, katero fmo vfakimu zhloveku dolshni.
Kako lep nauk je ta pripoveft vam otro-kam ! Kashe vam, kako morate nefrezhne ljudi, ki imajo kakfhino telefno grajo, poftavim : gerbalte, fhantove ( ali fhepafte ), fiepe ino tudi avfhafte, fpofhtovati. Ne sanizhujte jih, kakor poredni otrozi noriga Joshefa, ako hozhete, de
vaf bo Bog blagoflovil ino oblagodaril, ne pa f htrafal, kakor hudobne paglovze, ki fo, kakor nam pergodbe fvetiga Pifma pravijo, fivzhika Eliseja safhpotvali, pa tudi koj fvoje plachilo prejeli, ker fo bili od medvedov raftergani. Pokasal je Bog f tem, de fe takim hudobnim otrokam ne more; nikoli dobro goditi. Satovej, ljubi o-trozi ! ne bodite enaki takim vlazhugarfkim otrokam !	.
al n b :iilobc« i« odi oinodlonnrnq »j»m ob Vil fmo bratje tù na'fveù,
Vfi ozheta imamo Boga:
Zhlov' k f zhlovekam mora poterpeti, Ga ljubiti is ferza.
-oif oni rubo iv i:';nt v ! j i : : o O nginjsn iginb i/!i;l/ Kdor fe s brata norza dela,
Ki ga je Bog hudo kasnovàl,
Ga bo Boshja jesa tud’ sadela,
Ne bo malo fe kefäl.
» Oh, ko bi le vedno sima terpela ! de bi fe mogli smiraj na faneh ( ali fhlitah ) vosi-ti, j> _ rezhe Matizhek, ki fe je ravno na fa-
neh domu perpeljal, ino v vertu mosha s fnega
delal. Ali bi mi ne hotel, mu rezhejo ozha ga Jlifhavfhi, to, kar G sdaj G vofhil, na popir-zhek sapifati ? — Sakaj ne ! odgovori Matizhek, ter sapifhe s od mrasa oterpnjeno roko.
Sima preide, prijetna fpomlad fe perblisha. Matizhek fe fprehaja s fvojira ozbetam poltg zvetozhiga ograda, kjer fo mnogotere dubtezbe roshe ino zvetize zvetèle. Slo ga je to vefelilo. — . Glej ! mu rezliejo ozha, to fo fpomladni per-delki ; lepi fo ino perjetni, pa li malo terpé.— Oh, sdihne Matizhek, ko bi bila le vedno fpomlad ! — Ali mi hozhelh tudi to fvojo sheljo na popirzhek sapifati? — O ja ! odgovori Matizhek, ino jo prav vefelo sapifhe.
Sa fpomladjo pride toplo poletje. Mati-zhek gre nek lep dan s ftarifhi ino fvojimi mladimi tovarfhi v blishnjo vaf. Na poti fo vi-dili femtertje selene shitne polja, ki fo fe kakor biferi morja fpreminjale : vidili fo f tau-shent zvetlizami osalfhane travnike, kir fo mlade jagneta f kakljale ; vefele shebeta fo fe po njih palle, in okolj fvojih mater zhverfto po-fkakovale. —
Kadar fo do vaG perfhli, fo jedli zhefhnje, jagode in drugo letno fadje. Matizheka je to
7
slo vefelilo; zel dan je f tovarfhi po polju fkakal ino igral. — Radar fe domu odpravljajo, mu rezhejo ozha : Kaj ne, de ima ludi poletje fvoje vefeljize ? — Oh ! odgovori Matizhek, hotel hi, de bi zelo leto terpelo ! In tudi to vo-fhenje je na popirzhek samerkal.
Ro pa jelen pride, gre zela drushina en dan v tergatev ; vrozbina jih ni vezh tako per-grevala, kakor po leti, nebo je bilo jafno; terte fo fe s zhernim ino romenim grosdjam oblo-sbene fhibile, debele duhiezhe dinje fo po gredizah leshale ; veje drevef lo bile s narlep-fhim ino sblabtnifhim fadjatn tako obloshene de fo fe lomile. Bil je sa Malizheka vefeli dan, ker je grosdje, dinje ino fmokve ( fige ) neisre-zheno rad jedel; 1’he dofti bolj ga je vefelilo, ker jih je fam tergati fmel. — Tudi ta vefeli zhaf bo kmalo prelhel, mu rezhejo ozha; sima fe nam jaderno blisha, in bo prijetno jefen prepodila. — Ko bi po mojim bilo, pravi Matizhek, bi naf jefen nikoli ne sapuftila.
Ozha. Matizhek! ali bi bil ti pa tudi sadovoljin?
Matizhek. To fe vé de, ljubi ozha !
Raj je pa to ? mu ozha v befedo feshejo, ino popirzhike pokashejo — poglej, kaj je tù pifano ? Beri na glaf!
Malizhek. ( bere ) Oh ! ko bi le vedno sima terpela !
Ozha. Poglejva pa tega ( mu drugi popir-zhek v roke podajo ).
Malizhek ( bere ) Ko bi bila le vedno fpo-rnlad !
Ozha. Pa fhe tega ( mu tretjiga podajo ).
Malizhek ( bere ). Hotel bi, de bi poletje vedno terpelo !
Ozha. Ali vefh, kdo je to pifal ?
Matizliek. O ja, dobro vem; to fim jeft
pifal.
Ozha. Kaj G pa sdaj shelifh ?
Matizliek. De bi naf jefeu nikoli ne sa-puftila.
Ozha. Na ! ali ni to zhudno ? — po simi G shelel, de bi sima vedno terpela ; v fpomladi, de bi fpomlad ne minula ; v poletji, de bi nikoli ne prefhlo ; in sdaj bi pa hotel, de bijnaf je-fen nikoli ne sapuftila. Prendili dobro, kaj fe samore s vfega tega fkleniti?
Matizhek. De fo vG letni zhaG dobri ino prijetni.
Ozha. Ja, ljubi moj ! vG zhaG lo vefeli ino prijetni ; Nar vifhji Bitje vé bolji , kakor mi revne ftvari, naturo vladali. Ko bi bila
lani po tvojih slieljah -vedno sima terpela, bi ne bili imeli ite fpomladi, ne poletja, ne jefeni. Ti bi bil vefolnjo scmljo s vednim fnegam ino ledam pokril, in ne bi bil posnal drugiga vefelja, kot fe na lanéh vositi, ino moshe s fnega delali. Koliko drugih radoft bi ne bil
imel, ki nam jih drugi letni zhali dele ? _____
Srezhni fmo, de ni uatora nafhi oblafti podver-shena. Vfo frezho ino vfe nje ofredke ( ali mi-lelne ) bi sgubili, ko bi fe nafhe predersne shelje vfelej fpolnovale,
Karkol’ fe ti sgodi, al’ ferze ti omaja,
Zhe ravn’ po tvoji glavi vfe ne gre,
Po boshji volji vender vfe is baja,
In sadnjizh tud’ zhloveku dobro de ; Naj ferze torej mirno ti oftaja,
Bogu prepufti in saupaj mu vfe,
Kar pamet tvoja ne ve rasumeti,
Daj boshji previdnofti ofkerbeti. __
xra. jams vmti.
fit do r kolj otroke
V boshjim Urah’ sredi, tSe jih v ftarofti Gotovo vefeli.
H
Janes Vefel, misar ( ali tifhlar ), je bil delaven, priden mosh. Shtirdefet let je bil ftar, ko je fvojiga devetdefet let ftariga ozbelu pokopal; fhe pred njegovo fmertjo mu je v pohi-fhevanju svelto pomagal ; po njegovi fmerti pa, ko lam gofpodariti sazhne, fe oslieni s Valburgo, pridno ino pofhteno deklo, ki jè per fofedii flushila, in ni bila mlajfhi od njega.
Majliino pohifhtvo Ita imela, ino malo blaga; ali bila Ita pa bogabojezha, ino nju nar vezhi fkerb je bila, fvojiga ediniga fina To-maslia pobosbno iskojiti (ali isrediti ) ; sato fta pa tudi fvojiga ljnbiga otroka v pervi mla-dofti farno v dobrimu vadila, ino s fvojim lepim isgledam pobosliniga ino bogabojezhiga sadershanja k dobrimu vodila. Tomash ni nikoli kake gerde befede flifhal, pa je tudi fli-fhaii ni hotel. Nikoli ni vidil kake fpazhene rezili fioriti, pa tudi njemu ni bila perpufhena fioriti. Slo fta fkerbela, de bi ga hudobni ljudje ne bili fpazhili; ni mu bilo perpufheno f porednimi otrozi igrali, ali pa fe s njimi okoli potepati. £Serzlmo fta ga ljubila, kakor le ftarifhi fvoje otroke ljubili samorejo, lode njuna Jju-besin ni bila flepa ljubesin, ki k otrofhkim napakam molzhi, ino njih pregrefhke pregleduje.
Sato je Tomash fvoje ftarifhe grosno rad imel, ino jim je bil v vfim pokorin , de fo fe vfi felani nad tem zbudili, ter fami per febi mi-flili : » De bi mi imeli tudi tako dobre otroke, kakor je misarjev Tomash ! »
Tomash je v refnizi fvoje ftarifhe ljubil, le vefelje ga je bilo gledati, kako urno fe je obrazhal, zhe fo mu kaj vkasali; zeli dan je bil per njih, in de fo mu le mignili, jih je vfe lepo bogal. Radar ni bilo ozheta doma, je vedno po njim poprafheval, in smiraj pasil, kdaj de bo domu prifhel. Po ftokrat na dan je s hifhe fhel, gledat, ali fhe ne pride, in kadar ga je sagledal, mu je vefelo nafproli tekel, in sakrizhal : » Ozhika, ozhika! de fte le fpet domu perfhli ! » — ino vezh ni ozhetove fuknje is rok spuft.il.
Nekiga dne mu je mati sbolela, in Tomash je mogel po vrazha iti. Jokaje je po nli-zah tekel, ino smiraj vpil: Oh, mamka moja! mamka moja!» — sdravnika je ftokaje ino s vsdignenimi rokami profil, rekozh :	» Ljubi
mosh! pridite hitro, in osdravite mojo mamko, de ne bodo vmerli ! »
Tomash fe je mogel tudi she sgodaj ozhe-tovjga rokodelftva vaditi,- in ker je bil marljiv
ino vbogljiv, je v fvojimu petnajftimu letu site vfakimu pomagazhu kof bil.
Proti vfim fofedam ino fofedovim otrokam je bil vfelej slo perjasin, in tudi nar manjfhim od njih je fvojo dobrovoljnoft fkasoval, kjer je koli mogel. Bil je tih, pohlevin, ino nikjer ga ni bilo flifhali, kakor v rokodelnizi.
T0MASH GUI S SOMA.
Jmej vedno pred ozhml Boga,
Bod’ fi v ptujih krajih al’ doma.
Kadar je bil Tomash she ofemnajft let ftar, ino v vfim potrebnim dobro suzhen, bi bil imel fheft let po fvetu ili, ino narpervizh tam flushiti, kir je pred nekimi letmi ozba delal. Bilo je she s mojftram vfe poprej sgovor-jeno, in dan odložilen, kdaj fe ima Tomash tjekej podati. ^Skerbno je mali fhe enkrat fi-nove oblazhila ino perilo preglcdvala, ino ma-vho tako nabafala, de fe je fhe komej sapela. V sdolajno frajzo je s folsnitni ozhmi fhe neke fpravljene goldinarje vtaknila. Shalollna ura je bila, kadar fe je Tomash fvojo mavho v rokah dershaje k flovefu napravljal. » Tomash! —
sazhne ozha, in ga sa roko prime, mali pa malo na ftrau (lopi — Tomash! to je teslika, nevarna pot, na ktero fe sdaj podafli. Veruj mi, ftotero nevarnoft fe ti bo nakljuzbilo, ki jih fhe sdaj ne posnafh, pa te bodo Tender naletele. Ti bi prerano me pod semljo fpravil, ako bi ne per-fhel domu fpet tako dober, kakor grefh sdaj s doma. Satorej, vsemi, ljubi moj fin, is mo-jiga ozbeloviga ferza te opominovanja :	» Kar
ftorifh, mifli na Boga; ino tvoje delo bo fre-zhno dokonzhano. »
Le vedno Boga
V	miflih. imej,
De bofh maral sanj
V	ferzu in v djauj’
» Kjer te nobeden ne vidi, le boshje oko vidi. Kadar kaj hudiga ftorifh, utegnefh fvojo hudobijo pred ftarfhemi ino dobrimi ljudmi sakriti : Bog le pa vidi povfol, pred njegovimi ozlimi fe ne morefh nikjer fkriti. Salo fe ga boj, ino ne dovolji v nobeno mifel, v nobeno befedo, ino v nobeno delo, kteriga bi boshje oko viditi ne fmelo. »
Na popotvanju bofh mnogotere ljudi dobil,
in med temi morde take, ki ti bodo ure tvo-jiga shivljenja grenili, ti pelen v pijazho me-fhali. Satorej fe smiraj bolj uzhi
fSvoj’ga blishniga ljubiti,
Iu drugih butare noGli.
» Zhlovek ima vfelej dodi od fvojih fo-bratov preterpeti. (Saj hozhe tudi Bog fam, de zhlovek zhloveka pokori, ino v dobritn vterdh»
» Tudi fe bofh po Cvetu v mnogotere kam-nje sadel, mnogotere fpodtikleje bofh naletel, ki fe jih ne bofh mogel lohka ogniti, Takrat bodi kot pulja ( ali obliža ) ki fe zhes karanje ino gore lohka vali. Satorej uzhi fe smiraj bolj
Ob ftifkah nikdar ne tosimi,
Temuzh Boga pomozki profiti. »
Kjer bofh delal, bodi fvojimu mojftru po-korin, kakor fvojimu ozhetu. Ako ti hrana, ali poftreshba v hifhi ne dopade,
Ne toshi, kakor fitneshi,
Katerih fe vfakter' boji. »
» Svojoglavni zhlovek povfod sdrashbe napravlja, in fam nikjer mirti ne najde. »
Bodi sveli ino poflilen tudi v malim. Mifli, de pofhtenoft nar dalej terpi, ino: en krivizhen vinar defet pravizhnih uje. De pa ne pridefh v fkufhnjavo, kedaj nesveft pollati, delaj rad, in dobro gofpodari s malim, kar dobifh. »
» Mifli vfelej : Kdor hozhe jefti, pa ne be-razhiti, fe mora she v mladolti slo truditi ; in kdor hozhe kaj sa ilare dni G prehraniti, mora sgodaj she v malim dober gofpodar biti. » — Sdaj ga hozhe ozha The k sadnjimu objeti; mali pa, f predpafam ( ali birtaham ) obras G fkrivaje, mu v befedo feshe in pravi :
» Ne flori nikoli kaj takiga, Tomasb! zbe-far bi fe v prizho fvojiga ozheta ali fvoje matere framovati imel. Bog vidi te, var’ greha fe ! — Mifli na folse, ki jih bova sa te prelivala, dokler fpet domu pridefh. »
Kadar to sgovori, vfl trije malo potihnejo, le mati ino Gn v zhaG saihteta.' Tedaj verske Tomash mavho na fvoje plezha, kufhne llari-fhem roke, ino fmukne — od ferzhnc shalolli gnan — s Glo is njihovih rok. £Stokrat fe o-berne fhe prot ozhetovi hifhi, ino ftarifhe fhe posdravlja, dobri ftarifhi pa fo fhe dolgo su-
iiej na nekim hribzu itali, ino fhe ftokrat mu od dalezh frezhno pot vofhili, ino sa njim gledali, dokler fo njih oziti peljale. Vezh lét slavità sdaj Tama ta dva dobra zbloveka, marfik-teri popoldan prebirala s vefeljem Tomasheve lepe pifma, ino konez vfakiga leta fe she ve-felita, de ita Ipet eno leto blishej prihoda fvo-jiga liubiga iinu. ^tari ozha pa vfako leto bolj boleha ; dolga bolesin mu fhe levo roko mer-tudi, tedaj fi s delam komaj toliko perflushi, de fi potrebniga kruhika kupita. Defi ravno je fhe le peto leto doteklo, kar Tornasti popotuje, vender ita ga she tako sashelela, de nefta mogla vezh sadnjiga dozhakati ; sato mu je mati na-fledni lift pifala :
Ljubi moj Tomashl
Sdaj she morafh domu priti, ne moreva vezli bres tebe opraviti. Tvoj ozha fe smiraj bolj ftara, ino bolesin ga je tako rasdelala, de je fkorej obnemagal. Nizh mu ne- gre vezh od rok, naju premoshenje smiraj bolj vpada. Pridi tedaj kmalo. Vfaki dan te imava v miflih, in sbeljiva te vidi ti. Ker fi vfelej najin dober Tornasti bil, naju bofh v ftarofti podperal. Pra-
vi jo tudi de bo vojfka. Sato bi te tedaj raj f hi doma imela, de bi vedila, kakofhna fe ti godi. ,Spravi tedaj lepo Tvoje rezili vkup, in pridi ; tvoj ozha te rezhe lepo posdraviti, iuo jeft Goi smiraj
Tvoja mali Valburga Vejél.
Pa ni bilo ne Totnasba, ne lilla od njega.
Vojfka fe je refnizhno vnela. Voj sa vojem je v vuf sahajal, mogla fta vedno vojfhake pod ftreho jemali in jim Grezhi, ter Ga f tem vfe fvoje denarje rasdala, ino bolesin in reva fte ozheta fhe bolj Gabile. — Mati je fhe vezhkrat, in prav Cino Tomasbu pifala, de bi vender pri« lliel. Pa saftonj; od Tomasha ni bilo nhh od nobene Grani Gifhati, nikjer nefta mogla od njega nizh svediti.
Nekiga dne fe k njima popotni mladenizh oglaG, ki je bil tudi misarfkiga rokodelftva, in ju sa bosliji dar proG. Po dolgim fprafhevanji jima pove, de je bliso nekiga mladenzlia delal, ki fe je Tomash Vefel klizal, pa ko fo fovrashuiki tje safbli, je Tomash —Bog ve kako — sgiuil; kmalo potem, pravi, fe je pa flifhalo, de bi
ga bili hitro fovrashniki vmorili. Ta noviza je dobre ftarifhe bolj pobila, kakor vfe vojfkne te.skave. ki ita jih preitati mogla ; od sdaj fe ne dada vezh utolashiti, ino vedno objokvaje fvojiga ljubzhika il drusiga ne vofhita, kakor de bi jih fmert sdrushila, (S to novizo jima je edino upanje ino tudi vefelje shivljenja sginilo; dan sa duevam ile fe ilaroft ino ilaboil smiraj bolj mnoshile, saflushik pa smanjfheval, shaloft sgube njuniga Tomasha dobra ilarzhika smiraj bolj tare. Previdila ila, de ju bo vfaki dan te* shji italo, fe preshiveti ; tedaj fkleneta vertizh in hifho s vfo pravizo vred prodati, in fe f temi denarji na fvoje ilare dni preshiveti. Valburga je imela fheft ur od tam v neki vaii premo-shniga fvaka, ki fe ju je vfmilil. Ta je imel fhtertal ure sunej vali bajtizo sraven velikiga gojsda ravno prašno, v k ieri fo drugekrati nje* govi najemniki ilanovali. V to bajtizo fe revna ilarzhika prefelita, v kteri ju hozhe fvak do fmerti sa malo denarja preshiviti. Valburga tedaj hodi od sdaj sa naprej vfaki teden h fva-kovim po mafia, moke, ino kruha, in zhefar ila fhe potrebovala. V ti famoti bi bila tudi prav vefelo ino mirno shivela, ko bi bila fvojiga Tomasha fhe per febi imela.
Tmmm peibi is ptoje
IMBIBI»
sl : Ai- :	: I : ■	;j * i 1 1 . - who
Kdor kol’ vfe shive dni Polli te no mi sitivi,
Ga Bog v ftarih dneh Tud' fhe ovefeli.
jß-iim* Aoditll oni AoieA si oA tnsvstìb ea neh ^Strafhen vihar nekiga due svezher perdere, gofta tozha pada, ino pifìi v blishnjim gojsdi vezh drevef polomalti. » Bog obvaruj po-Ijfko fadje ino shito, de bi fe ne pofhkodva-ilo, ino vodi popotnike pod ftrelio » — govorita ediiioglafno ftarzhika, ter hvalita Boga, de jima -je bajtizo dal, kiera ju vetram ino pifhu brani. Kmalo potem, ko pifh nekaj potihne, poterka nekdo odsunej na oknize, ki; proG .• « Odprite mi sa boshjo voljo, popotnik Gm, ki Gm v gojsdi sat bel. » — Dohrovoljno mu duri odpreta, ino mlad inozhau mosti — vef moker od de-
shja __ ftopi v bajtizo, ino proG prenozhifha.
Dobra ltarzhka fe radujeta, de mu moreta poll-rezhi. Ptuj iz sazhne praviti, de je v Velikima gojsdu pot sgrefliil, in de je, ker fe ni vedel vezh kam oberniti, v ti hifhizi luzh sagledal. Valburga rozhno oginj saueii, mn premozhene
oblazliila lufhi in fkulia. gorko juho ( ali shu-po. )
Kadar le je plujz she rasgrel, ino juho sav-shil, ga vprafha misar : Ne samerite prjiatel, kdo Ite vij*
Ptujz- Jeft firn rokodeliz, in hodim she de-fet let po ptujih krajih. Sdaj grem fpet domu fvoje ftariflie obifkat. Pa, Bog vé ! ali jih fhe najdem ; she pet let netim mogel nizih vezli od njih svediti. Ako mi jih pa dobrotljivi Bog fhe najti da, jih hozhem vefel feboj vseti, in jih o ti rezili ti, ker me je Bog obilno oblagodaril. — Sim delal per nekimu mojfi.ru, ki me je is Terza rad imel. V vojfki, ko je fovrashnik v nafho vaf safhel, mi je vfe fvoje premoshenje saupal. Mogli fmo vfe pred fovraslmikam pofkriti ; kar je pa bilo slata ino frebra, fmo v eno fklenzo pofpravili. Ker fino bili nar boljfhi orodje po-fkrili, pòsabi v ti Komadi rnojfter na fklenzo. Truma vojfhakov je bila she per vratih, de hi ropala. Jelt sagledam po frezhi fklenzo, firn jo fhe fKril, ino s njo pobegnil. Sunej vafi jo ver-shem v neko mlako. Pa tu plane druga truma fovraslmikov nad me, mi vfe vsarae, kar fim per febi imel, in me partili, ji vezir milj dalezh. pot kasati. V nekimu daljnimu mehu firn fe jim
vender smusnil, kjer fe me je neki mojfter, kterirnu Cm fvoje reve toshil, vfmilil, in me je tako dolgo v fvoji liifhi imel, de {im mogel fpet k poprejfhnimu moiltru priti, sakaj dolgo zliafa ni bilo varne poti savoljo fovrashnikov, ki fo smiraj femtertje lasili, ino ropali. Predenj Cm v vaf perfhel, Cm najpred k tifti mlaki fhel. Ifhem, ino najdem frezhno fpet fklenzo. Vefelo jo k febi vtaknem, pa me hudobna mi-fel obide ; » Glej, nobedin ne vé sa ta saklad. Tvoj mojfter meni, de je sgubljen, in ti fe f tem lohka obogatifh, de ne bofh vfe fvoje shi-ve dni vezh ftradal! » Pa per teh miflih me groša fpreleli, sazhuem fe fam febe framovati, kakor de bi bil she la saklad vkradil, ino fe smiflim na befede fvojiga ozheta: » Kar je pofh-teno, nar dalej terpi, ino: en krivizhen vinar de-fet pravizhnih uje. »
Misar. Shena, zhujefh ?
Ptujz. Kadar pridem fpet k mojftru, fe me je neisrezheno vefelil, ker je ménil, de Cm she davno mertev. In ko mu pa fhe le fklenzo na-saj dam, me objame, in fe mi jokaje s sheno vred ftokrat sahvali. Prezej drugi dan mi na-rozhita, de mi sa mojo pofhtenoft fvojo edino hzher, ino vfe premoshenje isrozhita. Ino
lejta, ta je vefeliza, ki jo nefem Tvojim ftari-fliem.
Misariza. Ne samerite, ali imate The dalezh do Tvojih ftarifhev ?
Ptujz IV blishnji vali To mi djali, de fo The tii milje de Kronfke - vali.
Starzhika. Kronika - vaf ! Kronfka - vaf! ( s odpertmi rokami. )
Ptujz. O Bog! kaj vama je? Imata tam Tvojo shlahto? Moj ozha To misar Ve Tek
4Starzhika ( Te ga okoli vratu okleneta ) Oh Tomash! naju sgubljeni, pa Tpet najdeni Tomash !...
Tomash kmalo ozheta, kmalo mater objame, ino Tposna na isftaranih, gerbanzhaftih ob-rasih, de je v narozhju Tvojih ftariThev. » Moj ozha! moja mati ! » —. jezlja, vsdigava Tvoj e roke prot nebeTam, ino hvali Boga sa veTelje, de je Tvoje ljube ftarifhe Tpet tako Trezhno naj-del.
Sdaj Te TpraThujejo, fi perpovedujejo eden drugimu, ino vshivajo veTelje sa veTeljem. Sad-njizh pokleknejo vfi trijé, ino hvalijo Boga, de jim je tako veTeli dan napravil. Tomash vsa-me tedaj reT Tvoje ftarifhe Teboj. In sdaj je ftari ozha na dan TvatovThine Tvojiga fina rekel: »
Moj Bog ! ja refnizhno, tako bodo dobri otrozi podpora Barih dni ! »
tSvoje dve ftarifhe, fin ! fpofhtuj,
Ako hozhefh frezhno sh’veti ;
Dodi mogli fo f teboj terpéti,
Torej jim dobrote rad vrazhuj.
xm. svÄaif iv.
>
CjTuftav Peklar je bil fizér priden dezhik ino vfholi smiraj smed pervib,tode je imel gerdo laftnoft, de je vfe tudi nar manjfhi pregrefhke fvojih fouzhenzov samerkayal ino grajal, ali pa fhe zlo gofpod uzheniku nasnanval.
Gofpod uzlienikn ni bilo to Guftavovo vedenje prijetno, torej fklene nekiga dne, ko je fvojirn uzhenzam mnoge povefti perpovedval, ga v prizho vfih fouzhenzov pokvariti. » Enkrat je bil opat v nekim klofhtru — sazkne praviti — ki mu je Gluo teshko djalo, de fo menihi eden drugimu velike in male pregrefhke oziatali. Ko fo bili v obednizi fnideni, pride tudi opat, vfi pa fe zhudijo, de ima bifago na rami. Od sad na herbtu je bila polna pefka, od fpred na per-
Gh ga je bilo pa prav malo - Menihi, ki fe zhes to zhudijo, ga radovedni uprafhajo: kaj de to
pomeni ? « Na herbti,_odgovori opat refnob-
no, nofim fvoje grehe in hudobije, sa to de jih ne vidim; od fpred pa noCm hudobije ino pregrefhke fvojih fobratov, de jih imam vedno pred ozhmi. Do sdaj nefirn The tega nikoli delal, ker pa to nad vami vidim, fe nozhem sa boljfhiga od vaf fhteti, in delam kakor vi, ded ravno ni to prav, in pofebno kriftjanu fe ne fpodobi. » « Menihi fo fe sazheli framovati, ino fo fe poboljfhali — « prillavi uzhenik, ter fe h Gultavu oberne rekozh : » Ino, jeft menim de bi fe tudi ti Guftav tega imel framovati, ino fe poboljfhati. « _
zi. mtmm.
I.
Ha je nekdaj mladenezh, bliso 20 let ftar. Bogabojezlii Harf hi fo fi slo persadevali, ga v bosbjim ftrahu srediti. Pofebno ga je pa mati, ker mu je ozhe dolti prej umeri, k dob-rimu naganjala. Ali tudi ona fe je kmalo is tega fveta lozhila, preden je Bogomir, (tako fe je mladenezh klizal ) fvoje dvajfeto leto dopolnil.
Bogomir po fmerti fvojih ftarfhcv od vfih sapufhen, fe je mogel na pot podati, in med ptujimi ljudmi sloveti.
Bil je lepe poftave, in ker je fhe marfika-ko dobro laftnofl imel, fo ga povfod radi imeli in ljubili. Pa ravno to je bila njegova nefrezha, ker ga je v mnoge nevarnofti in liudobne per-loshnofti samolalo. Spervizb fizér, dokler je fhe fpomiu njegove ljubesnjive rajnke matere v njegovim zhiftim ferzu shiv oftal, in dokler fe je njenih lepili naukov in opominjevanja svelto der-shal, fe je bres velike teshe is teh nevaruoft smotal, in jih lohka smagai.
Tode je vedno üabeji prihajal; dan sa đne-vam je bolj posabil na lvoje bogabojezhe ftar-fhe, smiraj bolj ga je hudobija mikala. Na sad-nje onemaga, fe vda pregrefhnimu shivljenju, in sabrede vfak dan globokejfhi v pregrehe.
Vdal fe je igram, flafti, rasnim, nesmerno-ftam, in ni je bilo hudobije, de bi jo ne bil posnal in okufil. Shivel je v vedni pijanofti, po-sabivfhi na Boga, na fvoje ftarfhe, in na vfe dobro. V takim sdivjenju je vezli let preshivel.
Na sadnje pa obzhuti ftrafhne nafledke fvo-jiga rasusdaniga shivljenja na teleß in na dufhi. Sapravil fi je sdravje in mozhi, njegova lepota
je sginila. Veft ga je nozh in dan ftrafhno pekla; nikjer ni imel miru, povfod mu je bilo pre-tefno, vfe mu je bilo prašno in pufto; femter* tje je hodil, pa fam ni vedel, kaj de dela; te-shavni nepokoj in kef fta ga povfod preganjala. Podoba njegove rajnke matere mu je bila vedno pred ozhmi. S shaloftnim ferzam je premifh-ljeval materne mile fvaritve, na ktere je bil v homatii pregrefliniga shivljenja zhifto posabil, in ta fpomin mu je fhe le prav shivo obzhutiti dal revo, v kteri fe je snajdel. Nekiga dne fe mu njegova Gina nefrezha fpet prav shivo pred ozhi pollavi. Ta grosovitna shaloft ga ismed ljudi na polje shene; pa tudi tu ne najde miru ; tezhe, poltoji, fe s petljo po glavi tolzhe, pa fpet tezhe, fe joka, vpije, rijove — na sadnje fe vershe na tla per nekimu viru, sraven kteriga je bil krishiz safajen, fe Glno fam feboj bojuje, in — sadremlje. Ali hitro fe fpet prebudi, roke fkle-ne, in sazhne milo jokati. » Oh, dobra mati ! » sdihne is globozhine fvojiga shalollniga ferza ; — kar sagleda pred feboj prijasniga feriza, kteri vGga preplafheniga mladenzha prijasno nagovori.
tSeriz. Ne vftrafhi fe, ljubi mladenezh! ne sameri mi, morde Gm ti nadleshin ! ( blishej flopi ) Kako je to — de folse tozhifli?
Bogomil-. O ljubi mosh ! ko bi li vedel,
kako dni nefrezhin, bi jokal s menoj vred _______
Ob! jeli nefrezhni, zhlovek!
Seriz. Ti nefrezhin v zvetozhi nilàdofti ! Sa-
t
kaj £1 pa sdihval po fvoji materif.
Bogomir. Oh ! to je ravno moja nefrezha. Moja mati ne slave vézh. Oh, kako fo bili dobri! O ko bi bil le njih befede pollufhal, bi ne bil sdaj tako nefrezhin. — Ljubi mosh! tvoje prijas-no oblizhje, tvoj ljubesni polu pogled mi pravita, de naj ti rasodenem, ker mi ferze teshi.
Seriz. Govori, dobri mladenezh, tvoja tosh-ba je moje ferze gauila; in ako ti morem kaj pomagati, bo danalhui dan nar lepi hi inojiga zeliga shivljenja
Bogomir. Poflufhaj tedaj, in pomagaj mi, zhe morefh.
Kmalo bom 26 let ftar. K.o fo fhe moja mati shiveli, firn bil mladenizh poln radofti, in od vlili zhiflan; fvojo mater fun fpolhtoval, in Gin vfe fiorii, de fo mi le mignili.
O ! kolikokrat fo me fvarili, in me s vfo materno ljubesnijo profili : » Bogomir ! Boga imej pred ozhmi, na - rij le sanaf ha j ; ne posa-bi ga nikoli, ako nozhefh vfe fvoje shiva dni brestolaslmo shiveti ! «
■In sdaj she vezh ko 6 let néfitn nikoli na Boga miflil. Zelo moje ferzé je bilo le na gerđo Haft, navesano.
O kolikokrat fo me mati fvarili .• » Bogomir ! ne veruj sapeljivzam ; oni -te le v pekel vodijo. »
» Ogibaj fe pofiopvanja, ki te v vfe hudobije sapeljati utegne. «
» Varuj fe pijauzhevanja, ako nozhefh biti fam fvoj m o rivi z ! «
» Ogibaj fe igre ; igra flori le poftopazhe ; zhloveku framoto in na saduje berafhko palizo perpravi. «
Te nauke fo me vedno uzliili, in po navadi fhe perftavljali :
» ^Spofktuj fvojo mater, Bogomir ! tudi kadar je vezli ne bo, in fpolnuj, kar ti veleva; in žhe bofh njene befede v ferzi obdershal, te bo ljubi Bog gotovo varoval. Ako jo bofh pa kdaj posabil, in nemarno shivel, ti bo laftna nefrezha ozhi odperla, fpet bofh na me miflil; is groba me bofh hotel k shivljenju obuditi, ko bi ti bilo mogozhe. «
In kadar fe fhe na grosovituo nozh fp omilim, ko fo me per v fi in; kar je boshjiga, sa-rotili, de bi ja vedno po poti zhednofti hodil,
mi je, ko de hi me kdo s ojftrim noshem v Terze vbodel. Ofem dui pred fmertjo fo me sve-zher v zerkev peljali, kjer fva tihama do terde nozhi molila. Tedaj firn jih fprejmil na grob fvojiga ozheta.
Jokaje fo na kraj gomile pokleknili, jell
pa na drugi. » Bogomir ! « ______ fo mi djali __
» Bogomir ! zhes malo me ne bo vezh, inborn per tvojimu ozhetu pozhivala. Rada vmerjem; le ti, tvoja frezba ali nefrezha mi ferze teshi. Mirno bi moje kofti pozhivale, ko bi vedla, de oftanefh dober in frezhin, tode slo bi mi sem-lja teshila, in v grobi, ko bi mi bilo mogozhe, bi fe obernila, ko bi fe ti fpridil in budobin poftal.
Bogomir ! per fpominu tvojiga rajnkiga o-zheta te sarotim, oftani poboshin, boj fe Boga vfe fvoje shive dni ! « — » Jeft vam perfeshem, draga mati! « Gm djal, » Bog v nebeGh, in mili meGz, ki ta fveti kraj s fvojim berlenjem obGja, fta prizhi moje pcrfege! «
In ko fva fhe malo dalje molila, je Gin veter naglima vftal. Grosovito fo fove in vjeri na rasvalinali ftariga grajfkiga ftolpa ( turna ) tulili; ftrafhno fo roshlali shelesni krishi na zerk-vi jn svoniki ^ ki jih je vihar majal. Zhudno
predzhuije me je prepadlo, in — ko hi na vra-slie verjel, bi rekel, de fe je narava ( nalora ) nad mojo krivo perfego grosila, in mi mojo sdajfhuo nefrezho napovedvala.
O — predobra ______ mati ! — jeli nefrezh-
«i zhlovek i — néfim vezh — vreden _________ va*
fhe ime — isrezhi !
^Seriz. Vpokoji fe malo, ljubi moj! sdaj je tvoje ferze fhe presbalolino. Pozln nemalo, pa mi daljej pripoveduj.
Bogomir. Ne bom fe pozhil prej, de mi je pomagano. Poflufhaj, prijasno te profitti.
Glej, v grefhnje druslibe firn safliel, in fvojo nedolshnoll sgubil, pijanzheval in igral firn po žele nozbi, ino vfe hudobije in oliudue pregrehe Cm dopernafhal, ki jih fhe isrezhi ne fmemi Sdaj fhe le — mi je moja Ialina nefre-zba oziti odperla, kakor fo mi mati prerok-vali. (Saj she fam febe vezb ne posnam. Poglej le, kako oflabljen in bolehin je moj sbivot! noge me komej vezb nofijo. (Sam febe fe vftra-fhim, zb e td v mirni vodi fvoj bled obras pogledam. Nepokojna veli mi nozli in dan ne da miru, femtertje me goni, in ravno danf me je tu fem brilka slialoll pergnala; liotel Cm malo sadrsmati, de bi bil pozhil, V fpanji fe mi je
9
sdelo, de moja muli pred menoj ftojé. Hotel firn fe jim blishati, de bi jim roko kufhnil. Ali od febe fo me pahnili, ter rok<5 vsdignili, in mi grosili. Per tem fe sbudim, in néfim mogel drusiga, ko sdihniti : » O dobra mali ! «
Nefte mi saftonj shugali, o neposabljiva mati ! ker Gm nar bolj fpazlien Gn na boshji sem-lji. O ljubi mosh ! fvetvaj, pomagaj, povej, kaj mi je doriti, de ne bom obupal?
4Seriz. Vmiri fe, ljubi moj ! ni (he po tebi. Ali fe na me sanefefh?
Bogomir. O kaj fe ne bom sanefel na tvoje perjasno oblizlije, na tvoje vfmiljeno ferze, na tvojo ljubesin, ker me tako po ozlietovfhko milujefh ! Svetto hozhem vfe tvoje fvete v fvo-jim ferzu obdershati, in po njih shiveti !
(Seriz. Daj de te kufhnem, moj fin ! Sdaj pa povej, kaj nar poprej shelifh.
Bogomir. Mir — pokoj; sakaj nepokoj, ki ga sdaj obzhutim, me bo fhe obupati fiorii, ako mi ne pomagafh.
(Seriz. Ali hozhefh saref mir dobiti ?
Bogomir. Oh! kaj bi ne shelel to prav resno, po komur jokam in vpijem.
(Seriz. Ker tedaj v refnizi mirifhefh,ga bofh tudi najdel - tako ref, kakor rei fi daiif mene uajdel.
Bogomir. Oh! povej, povej mi vender, ka* ko ga morem sadobiti ? Pomagaj mi, sa boshjo voljo !
Seriz. Ti nefi fhe tako nefrezhin, kakor fe mifiifh. Glej, Bog, kteriga fi v nemar pufiil, ti je ozili in ferze odperl, de morefh fvoje grehe fposnati. In kdor fvoje grehe fposna, in hudobijo greha shivo obzhuti, je she pot pobolj-fhanja naftopil. In kakor hitro fe poboljfhafh, in fe ko sgubljeni fin fpetkozhetu domu vernefh,
in pred - nj padefh: » O/.he ! grefhil fini ____
soper tebe in soper nebefa ; vezli nefim vredin, tvoj fin biti, » bofh tudi sasheljeni mir dobil.
Bogomir. O Bog ! ko bi bilo tako lohka, bi nikoli vezh ne jokal, temuzh hvaleshno bi kuf h-nil miloftivo roko Gofpoda, ki fe mene nevred-niga vfmili; in bi tebe, o moj nebefhki perja-tel, ko fvojiga Angelja Varha fpofhtoväl, in te nikoli ne posabil.
tSeriz. To je de, ljubi moj! lahko je mir dofezhi, ako imafh sadofti mozhi in ferza, vfe to fioriti, kar ti bom velel.
Bogomir. Govori le ; sdaj zliutim, de fim dofti mozhan vie fioriti.
^Seriz. Kakor fi mi povedal, fi do sdaj » Boga fovrashil, — febe pa ljubil. « Bil fi fushinj
famoljubnofti, in fi sanizlievàl boshje sapovedi. Sdaj morafh vef nov zhlovek pollali, in fe popolnoma fpreoberniti. Sanaprej morafli tedaj: » Boga ljubiti — famiga febe pa satajevati. «
Bogomir. Jeft te ne urnem prav, govori bolj raslozhno.
Seriz. Glej ! do sdaj fi sa sapeljivzi hodil, ki fo ti slate hribe obetali, in fe tvoji fvojo-voljnofti perlisovali. Sdaj morafli to famoglav-noft satirati, in ne vezh to delati, kar ti, ampak kar Bog hozhe in terja — beshati morafh pred temi hudobneshi, in vfe vabila sanizhevati, ki fo te do sdaj tako flepile.
Bil fi poshrefhin, fi pijanzheval, fi druge o-ftudne grehe delal, ker fo bile tvojimu shivctu prijetne, ki ne posna mere v tem, kar posheli. Sdaj morafh mefo in kri bersdati in krishati, fe v vfim volji boshji podvrezhi, in le to fioriti, kar Bog terja, naj bo mefn in kervi fhe tako neprijetno. In to fe pravi : » tSe fpreoberniti, in nov zhlovek pollali; « to je pot pokore ; na nobeni drugi poti ne bofh miru dobil, po kte-rimu hrepeuifh.
Bogomir. Sdaj te rasumem, in — kakor mi je sdaj per ferzu, menim, bi samogel mir dole-zhi.
IOI
Sakaj sapeljivzov fe lohka ogibam, ker fo me oni v to nefrezho perpravili. ^Sladnofti in igri fe tudi prav lohka odpovem, ker mi moj bolóhafti shivot, vboslitvo, framota, ktera me je od vlili ftrani obfula, in nepokoj vefti vedno na vef glaf vpijejo : » Verni fe, zhe ne je po tebi ! «
jSeriz. Bog shegnaj tvoje fklepe, in pom-noshi tvoj pogum, de lepi zil dofesliefh, ki fe ti sdaj tako bliso sdi. Le terdin bodi, in gotovo ga dofesliefh.
Bogomir. Nesnano mozh zhutim sdaj v fe-bi, vfe raji preterpeti, kakor pa ta britki nepokoj, ki me je do sdaj muzhil.
(Seriz. Tedaj blagor tebi ! ker te je boshja indoli ua pravo pot perpeljala. Hodi po njej ftanovitno, in potem bofh vefel rezhi samogel : » Najdel firn! «
Bogomir. Bom najdel! pa—zhe fe bom tudi poboljfhal, mi bo vender moja veli ftorje-ne hudobije vedno ozhitala, in boshja praviza ne bo posabila fhtevila mojih pregreh. Rje bo tedaj mir ?
tSeriz. Ne boj fe nizh, moj fin ! Shiva vera v Jesufa Kriftufa ti bo popolnoma mir podelila. Rdor v Kriftufa in njegove nauke veruje,
*
in fe fvojih grehov zhiflo in s ushalenim Terzana fpové, ter sa-nje sadofti, fe mu ni vezh bati savoljo ftorjenih grehov, in ko bi bil tudi nar vezhi grefhnik. Saj je ravno sa tega voljo bosliji 4Sin is nebef prifhel, je podobo hlapza na fe vsel, terpel, in na krishi vmerl, de vfi, ki na - nj verujejo, vezhno shivljenje dofe-shejo. Zhe tedaj is zeliga ferza na - nj verujefh, na-nj upafh, in ga ljubifh, zhe v ti sitivi veri, upanji in Ijijbesni Sakrament fv. pokore prej-mefh, in le vredno pokorifh, fe ti ni vezh treba bali savolj tvojih grehov, sakaj Kriftuf je sa grehe zeliga fveti sadoftil.
To je ravno svelizhanje kerfhanfke vere: » Kdor v Jesufa veruje, in pokoro flori, temu fo grehi odpufheni. « Po ti veri je prefhefh-tvavka, je fpokorniza v Evangelju, fo kriftjani vfih zhafov svelizhanje dofegli. Kadar je njih Terze befedo isreklo: » Gofpod! verujem, « fo saflifhali perjasno befedo: » Tvoji grehi fo ti odpufheni; pojdi, in ne greflii vezh; tvoja vera ti je pomagala !
Bogomir. O boshje kerfhanftvo! nikoli fhe nefim tako shivo fposnal, kako dobrotljivo de fi. Oh! is zeliga ferza verujem.
tSeriz. Prav, de verujefh, lode to fhe ni
sađofti, Ako hozhefb, de ti bodo grehi odpufhe-ui, morafh fhe vfe to fioriti, kar ti Bog sapove ; morafh jih ftaditi, terdno f kleni ti fe poboljfha-ti, in nikoli vezli grefhiti, fe jih boshjimu na-meltniku, kakirnu duhovnu, zhifto fpovedati, in sa - nje vredno pokoro delati.
Bogomir. O ti moj nebefhki prijatel! kako te hozhem drugazhi imenovati? — S nebef fi mi podan me is bresna hudobij olèt. Kako loli-ka mi bije fpet ferzé ! in — pred eno uro je bilo flie tako teshko ! Povej, kako fe ti bom sadofti sahvalil sa tvojo ljubesin ?
,Seriz. Mol/.lii od sahvale, moj fin! Gofpod bodi f teboj, in ti pomagaj v vfih potrebah! In kadar fe bofh s njegovo pomozlijo pobolj-fhal in odshaloftil, fe hozhem s fvetimi Ange-Iji vefeliti, de fe je fpet en grefhnik fpokoril. To radoft, to vefelje mi obljubi ; in mi bo vezli vredna, ko vfe sahvale.
Bogomir. O daj, de ti roko kufhnem, moj Ozlie ! In to ti bodi saltava moje terdne obljube, de nozhem nikoli vezh od poti refnize saiti.
Seri/. Objemi me, o naj fe te oklenem, ter sahvaliva Gofpoda, de naju je danf vkup perpeljal, in nama toliko tolashbo napravil.
Bogomir. (She nekaj te profim, ljubi O-zhe ! faj mi ne Lofli odtekel !
Seriz. Govori! \fe hozhem ti fioriti, kar
t
je v moji mozhi.
Bogomir. Tvoje ozlietovfko poduzhenje me je danf slo ofrezhilo. Jeli fini fbe mlad, in fun f he malo sveden, tedaj potrebujem vezhkrat ka-kiga dobriga fveta. Ali hozhefh tudi v prihodnje moj fvetvaviz biti ?
Seriz. O s vefeljem. Vfak dan ob fedmili svezher me tu per tem viru najdefh.
Poflufhaj! ediniga brata imam, ki s menoj shivi, in ki ga is ferza ljubim. Po fmerti najnili ftarfhev fe je bil podal v ptuje deshele. Vezh let néfim sa - nj vedel, ali f lie shivi, ali je she mertev. Povfod fim po njem poprafheyal, na vfe kraje fimpifal,in ga nefim mogel isprafhati. Vedno Cm po Frideriku, ftako fe moj brat klizhe,) sha-loval, in vfakdan fim molil : » O Bog ! daj, de Friderik moj brat fpet domu pride! »
Bilo je 12 velikiga ferpana pred 28 leti, ko fim ravno tako na tem kraji molil, in glej! til mi pride vefelo porozhilo: » Tvoj brat slavi, rn je prifhel te objet! »__On je ref prifhel,
moj preferzhin brat, in ____ od tiftiga zhafa pri-
dem vfak vezher lem Boga hvalit in molit.
Bogomir. Bog ti daj fhe dodi vefelja na tem fvetu vshili, in tvojo Itaroft mirno in vefelo preshiveti.
Tedaj, kadar bom kakiga fveta potrebin, pridem ob fedmih svezher fem, te sa fvet in pomozb prafhat.
Seriz. Bog ti daj fvoj shegin, in te fprej-mi na vfdi potah.
Sdaj fe objameta. Mladenizh gre potolashen fvojo pot; feriz pa poklekne, in opravi pred po-bodo krishaniga Jesufa fvojo vezherno molitev.
II.
Bogomir je komej dneva perzhakal, de bi fe bil v zeikev podal, in fe fvojih grehov popolnoma fpovedal. De fe jih je s shaloftnim, pobitim ferzam in zhifto fpovedal, ni dvoma, ker je slo po notrajnim miru hrepenel, in shelel fe s Bo-gam fpraviti. Spoved mu je fpet mir v ferze vlila, in njegove duflme rane sazelila. Ali njegovo telò je bilo prevezh fpazheno; kmalo je ta nefrezhni zhlovek fpet v poprejfhne grehe sabredel. Vef preplafhen in nepokojin fe save, de je fpet safhel, ter pravi: » Svojiga prijatla kozhem sopet poifkati! » in hiti k viru.
Njegovi dobroferzhni potovod pride ob navadni uri : » Kaj ti je, de fi tako pobit, moj (in ? «
Bogomir. Ob ! fpet (im tak nefrezhin zhlo-
vek, ko prej :  in me ne bo to pobilo ? O
ti moj Bog! Kdaj fe bom refnizhno poboljfhal?
,Seriz. Povej mi, ljubi moj ! kako fe je sgo-dilo, de (i tako hitro na fvoje terdne fklepe posabil ?
Bogomir. Kako? Oh! tega fam prav ne vem. Vfako jutro in vfak vezlier firn fklepe po-novljal; in vender ne vem, kako fe mi je sgodi-lo, v hipi, ko firn nar manj miflil, fim na vfe fvoje fklepe, na Boga, na te posabil, in fim grefhil. Po ftorjenim grehi fo fe mi ref fpet ozhi odperle, pa tudi britka slialoft je moje fer-ze vnovizh prefunila.
Seriz. Pomifli : de ima dan dofti tir, in vfaka ura fvoje nevarnofti. Zhe le sjutrej in sve-zher fvoje fklepe ponovifh, — fe ve de fe ne morefh vfim nevarnoftim braniti.
Bogomir. Tedaj podüzhi me, te profim, kako fe samorem vfih nevarnoft ogibat ?
Seriz. Boljiga ti ne morem fvetvali, kakor to, kar je Jesuf fvojim uzhenzam rekel: a Zhuj in moli, de ne padefh v fkufhnjavo! » Zhuj in moli, ne le sjutrej in svezher, ampak vfak hip,
v vefelji iu v slialodi, med delam in v pokoji; sakaj povfod in vedno te bodo fkuflmjave ob-Gpale.
Bogomir. Rasloshi mi pa tudi, kaj fe pravi zhuti?
tSeriz. Kdor vedno milli,dejetako flab zhlo-vek, de vfak hip lolika fpet pade, in fe tedaj neprenehama varuje, de ga nobena nevarnoft ne omami, nobeno vabilo ne smakne, noben mik ne sapelje, ta zhuje.
Kdor vedilo midi: » Kaj hozbem delati? kaj moram doriti? » in tedaj na fleberniga fov-rashnika fvoje dufhe preshi, mu pot hitro sa-gradi, ali pa, zhe mu blisbej pride, prezej sa oroshje sgrabi, in pozeptä, ta zhuje.
Bogomir. 4Saj firn vender vfak dan terdno fkle-pal : » Vfe hozhem doriti, kar mi je dolshnod, in vfake nevarnodi fe fkerbno ogibati. «
Seriz. To le ne pravi fhe zhuti.
Bogomir. Rasloshi mi tedaj to rezh, te pro-fim.
4Seriz. Ponozhni zhuvaj, ki gre ob namenjenim zbali na flrasho, in pravi : » Danf ho-zhem prav zhuti ! a le pa prezej na pervo klop vfede, glavo na roko nafloni, in fe dalej nizh ne ogleda, ne zhuje.
Pravi zliuvaj oftane nevtrudin na fvoji ftaji, noben hip ne pozhiva, neprenehama presili, ali fe med ponozhnim pokojam kak fovrashnik blislia, ali kaka nevarnoft vftaja ; ne dene oro-slija is rok, zhe najde fovrashuika, ga koj pobije, in odverne nevarnoft, ki jo samerka. To fe pravi zbuti. In tako mo.rafh ti zel dan zlimi, in smiraj na tri rezili mifliti:
Kdo P kje ? kdaj ?
Kdo je ta, h komur grem? per komu firn? — In ti je ofeba le kolizbkaj nevarna, besbi od nje, in ponovi fvoj dober fklep.
Kje fim ? kaj hozhem fioriti? — In ako vidifh, de je kraj sa le nevarin, o tako verni fe, in ako fr she tam, bésbi prezh, in derslii fe fhe terdnejflii fvoj ili ftorjenih dobrih fklepov.
Kdaj Gin nar flabeji ? Kdaj padem nar lo* sliej ? — In tifti zliaf bodi trikrat bolj zhujezh, trikrat ferzhnjejfhi v boji.
Bogomir. Jeli pa mogozlie, flabimu zlilo-veku vedno tako zlmjezhimu biti ?
-Seriz. Sato morafh moliti. De ne padefli v fkuflinjavo, zhuj, de bofli pa vedno zbuti mogel, moli; sato je tudi vezhna Prefuiza rekla: Zhujte in molite! «
Bogomir. tSaj fim vfelej v zerkvi in do*
»
jog
ma, sjutrej in svezher prav ferzhno molil, de Li mi Bog vender s nefrezlie pomagal,
Seriz. To li prav fiorii. Ali kakor fi dol-slian neprenehama fe varovati in zlimi, tako morafh ludi nepreneLama molili; zhe ne fi salirai v nevarnofti fpet palli.
Bogomir. Poduzlii me, kako samorem ne-prenehama moliti?
^eriz. Na Boga mifliti, in fvoje ferze vedno per njem imeti _____ to morelli vedno, bodi
fi v zerkvi ali doma, vefel ali sbaloftin, bodi fi per delu ali per pokoji. In to fe pravi moliti. Ako fvoje midi in obzbutleje s uftmi sgo-varjafh, ali ne, nizh ne dene, de je le tvoje ferze s Bogam fklenjeno.
Zbe fi Boga vedno prizbejozbiga mi-llifh, ki je prizlia vfih tvojih midi, beledi in djanj ; zbe pred vfakim nazhinam pomifiifh : Bog hozhe, de to flori m , uno opuftim ; to je moja dolshnoft; f tem me liozlie le dobriga in frezhniga flori ti :■—Boghozlie, de fe vlaki fkufhnjavi soper-ftavim, vlak mik smagam; to je moja dolshnoft; vfako smago mi zheftitljivo poverne, molifh uepre nehama, in Bog, ki ga imalli vedno pred ozhmi, ti bo vlelej novo ferze podelil, de bolh losliej zhul,
in novo rnozh dal, de bolh v boji smagal.j
io
Bogomir. Ali lauslient in taushent rezili, dnevne opravila, rasne poti in homatije fveta fto-rijo zliloveka tako rasmifhljeniga, de vfak hip mifel na Boga is glave pulii, in na - nj posabi. Kako samorem fpet na to mifel priti, in na - nj mifliti ?
^Seriz. Prav lolika, ako le hozhefh. Povfod, kjer G, in kodar hodifh, vidifli toliko rezili, ki te fpet na Boga fpomnijo. V fvojim rastrefenju vidifli lepo Gnje nebo, rodovito polje, ali zer-kev, ali mertvifhe, ali v kaki isbi podobo kri-sbaniga Jesufa, ali jed in pijazlio na misi, in tako dalej. Vfe to te sainore na posabljeniga Boga fpet fpomniti, ako ga v refuizi ifhefh.
Bogomir. Drusiga rezili ne morem, ko to: kdor le hozhe, samore nepreriehama moliti. Tn jeli — o Bog! liozbem to.
De tedaj fpet ne padem, moram zhuti, in teli treh uprafabnj : Kdo? Kje? Kdaj? nikdar ne posabiti. — De bom pa lobka zhul, moram neprenehama moliti, in vedno na Boga mifliti; potem samorem upati, de bom od poti pogubljenja refhen.
,Seriz. Ja moj Gn ! bodi v pervim ftano-viten, potem fe lohka sanefelh, de drugo dofe-shefh; de bofh poboljfhan in otet.
Bogomir. O tedaj bi bil poboljfhan in popolnoma otet! — (Spet danf fe ti ne morem dovolj sahvaliti sa tvojo ljubesin. Daj, de ti roko kuflinem, in perpufti, de te finem sanaprej fvojiga ozheta imenovati ! Nikoli vezh nozhem nepoboljfhan k tebi priti; vfelej, ko fpet fern pridem, te hozhem vnovizli sa vfe dobrote sali-valiti, ki ft mi jih fkasal.
Sdajzi je feriz fvojo vezherno molitev o-pravil, in Bogomir moli s njim.
Bogomir je fiorii, kakor je bil fklenil. Ne-prenehama je zhul in molil, in to mn je pomagalo, ter je bil refhen. Kolikorkrat je fpet k viru perfhel, fta obadva Boga hvalila, in njegovo ne-fkonzhno vfmiljenje in miloit zhaftila.
Ako fi grefhil, hudó Boga rasshalil,
Ne obupaj fin ! ufmiljen’ Bog shivi :
Verni fe nasaj, in obshaluj vie grehe,
R Jesufu pertézi, ón ti odpufti.
De pa sopet v greh ne padefh,
Zhuj, fin! neprenéhama:
De bolh vedno zli uti mògel,
Midi vedno na Bogii ! —
fi?avle je bil fin ubosiga najemnika, s primkam Suhovershika; njegova mati, Marjeta po imenu, je sa malo plazliila frajze fliivala; in tako fe je drushinza dan sa dnevam revno preshivila, s malim sadovoljila, in fvoje saupa-nje v Boga ftavila, ki pofbtene in delavne ljudi nikoli ne sapufti.
Nekiga dne je {Suhovershik pol ure is vali v vertu bogatiga plenfenitnika delal, ki mu je dnino dal bres hrane; sa lega voljo vsame fe* boj velik kof kruha sa sajterk ( ali koGlize ), in rezhe sireni, de naj mu kofilo po Pavletu v vert pofltlje.
O poldne fe tedaj dezliik s ozhetovim kodam na pot poda. Mogel je fkos golti gojsd iti, kjer je na defni in na levi vfe polno mali* novih germov raftlo, ob zhafu, ki fo ravno mane dosorile, K.er fo mu po njih tako slo dine tekle, poloshi pifkerz na tla, in jih sazhne o-bérali. Milli li, zhe tudi pol ure samudim, to nizh ne dene, fa j imam dobre noge, bom pa tekel. Zhe je bolj Pavle maline jedel, bolj fo mu
difhale. Od germa do germa teka, in zhe bolj v gojsd pride, tim debeleji in bolj sdrele dobi. Jedel jih je, dokler je mogel, in prav posa-bi, de bi tudi njegovi ozlie she rad jedel. Na enkrat pa fe na - nj smifli, in fe vftrafhi, ker vidi na folnzu, de mora she davno poldan biti. Rozhno pobere fvoj pifkerz, in tezlie, kar more; ali — ne najde je vezli prave poti, safhel je.
Jokaje femtertje leta, dokler pride do kraja, kjer je ljudi govoriti flifhal. Gre tedaj prot tiftini kraju, in glej! na lepi trati v fred go-fhave sagleda lepó oblezhene gofpode fedeli, ki fo fe goftili, in prav shidane volje bili.
Pavle fi folse brifhe, in fe jim ftrahottio blisha, de bi jih sa pravo pot poprafhal. Op-lafhen fe odkrije; hozhe govoriti, pa ne more. Gofpodje fe mu v ti fitnofti nafmehujejo, [ter ga èden vprafha, kaj de hozhe?
» Ne samérite mi, Gofpod ! jezlja Pavle, je — jeft firn pot sgrefhil, in bi vaf profil, de bi mi jo pokasali.«
» O sakaj ne ! mu odgovori ; kako fi pa safhel? Vfedi fe k nam, in povej nam. « —
Pavle fe je sdaj k njem na trato ufedel, jim perpovedval, ter je mogel s njimi vino piti, potize in pezhenko jefti. Pavle, ki je rad kaj
dobriga pokuGl, ni zbakal, de bi mu bili dvakrat rekli, fe je po sbelji godil, in v tem ve-felji posabi fpet fvojiga ozitela. Zite je bolj vino pil, bolj je bil vefel, in rajfhi je sblobud-dral.
» Pavle! ga vprafha èden gofpodov, ali fo bogati kmetje v vafhi v a fi ? «
Pavle. cSe mi sdi de fo ! sakaj moj ožite pravijo smiraj: O ko bi jed Volzbetove in Sodnikove duarje imel!
Gofpod. Govori, ali Ijubifli fvojiga ozbeta P
Pavle. In pa flie kako! pa tudi fvojo mater ljubim.
Gofpod. Ali bi ne oftal rajflii per naf, ter bi pifheta, pezbenko in poti/.e sitami pojedal, in fladke vina popival, kakor pa de fe morafh doma s fantin krultam, krompirjem in s vodo sadovoljiti ?
Pavle. O naka; ozlteta in matere ne sapu-ftim, ko bi mi tudi bolel kdo zel fvet dati.— Ref je, rad jem kaj dobriga, kadar mi kaj doleti, ali raji ltozbem vfe fvoje sltive dni fam fulti kruli jedi, kakor pa de bi od ftarifbev fe lozbil.
S tem befedami fe dezbek vsdigne, ker fe je bal, de bi ga s filo ite obdersbali. — Kje-
ii5
gova bojasin je nesnane gofpode vefelila. Na tikama fed med feboj pogovarjejo, potem pa rezlie imenitnifbi smed njih na glal : » Puliste ga, s f\ojiin shlobudranjem bi nam vezli bil na flikodo ko na prid. In kaj bi fe neki bali ? _ Jeli, nefefh kodo o/.hetu ? » poprafba de-zbika. — » Ja « odgovori Pavle jokaje.
Gofpod. Vem, sukaj fe jokafh. Prevezli fl fe samudil, iti fe bojifli tepen biti. Pa vefh tvojiga ozitela inoratilo vlolashiti. Sprasni fvoj pifkerz, ti damò kof poliže in pol pezltetiiga piflizhattza. Tudi la verzli vina vsemi feboj. »
Ni mu bilo treba dvakrat rezhi. Urno je fprasnil lònzliek, vsaine pezbenko, potizo, verzli vina, iti fe jim lepo sahvali. In kadar fo mu pravo pot pokasali, fe fpufti v tek.
She ni bil firteljz ure pretekel, in je site vef poten v vertu bil, kjer je ožite delal, in she davno po n j etn u pogledoval. — Pofhteni Suhoversliik fe je bil sa Pavleta she bal. Menil, je, de fe mu je na poli kaj nakljuzlnlo, ki ga tako dolgo ni bilo ; ker ga pa sdraviga priti sagleda, fe tako svefeli, de fhe ni niifl11 ga o-kregati, fhe manj pa pretopiti. Pavle je pa dobro vedel, de safluslti tepen biti, salo rta svija-zho mifli. » Vefelitc fe, ozlie! a jim upije na-
I IÖ
fproti liitezh ter verzh vina pokashe, » dan! vara pernefem dobro koClo. ^Stavim kaj, dene bofte vganali, kaj imam v pifkrizu, Potizo in pezheniga pifhzhanza vam néfem. » — « O kaj fe neki smiflifh, — ma ozlie odgovori — fhe nikoli mi ni tvoja mati potize fpekla.
Pavle. O kaj miflite, de jo od matere pernefem? O nizb manj ko to! fa j mati ne dajo nikoli ne potize, in tudi vina ne. Glejte, Cm vam tudi’verzh vina pernefel. Prezej vam ho-zhem povedati, kako Cm to dobil.
Sdaj mu vfe na tanko pove, kako je v gojsdi imenitne gofpode dobil, ki fo na trati obedvali, in tudi njega povabili. Od malin pa, ki jih je po poti obiral, in de je savoljo njih fe samudil, in safhel, kar befedize ne pove. » Napófled fo dobri gofpodje tudi sa vaf fkerbeli, — pravi, — in fo mi velik kof potize in to pe-zhenko f tem verzhem vina vred dali, de bi vam pernefel. Vfedite fe tedaj rozhno, in jejte; vem, de vam shedifhi. « — Pofhleni mosh fe vfede, jé in pije, in vfe mu je difhalo. Dolgo zbala ni imel takodobriga koCla.Tudi dene del koda ino vina sa mater na Hran, ter dela vefel naprej do vezhera._
Kadar fta pa sopet domu perfida, nefo od drusiga zel vezher govorili, kakor od te per-
godbe v gojsdu. Mali dezhek je s Tvojo sgovòr-tioftjo to tudi vfim Tvojim pajdafhem v vaC per-povedval.
Drugo jutro ob sòri poterka nekdo per jSuhovershiku na vrata. Hitro fkozhi is poftelje, in gre odpret. Ali — kako fe savsame, ko sa-gleda sunej brizha s ljudfko ftrasho po vojafhko napravljeno, ki mu napove, de bodo on, sbena in otrok prezej v mefto odpeljani ino v jezbo pahnjeni. Suhovershik, ki mu veli ni nizh oziatala, s zhemur bi fi bil tako kasin saflushil, hozhe vediti, sakaj ga s drushino vred tako fhpotljivo primejo, in v jezbo sbenejo. Ali lhe
le v meftu je vsrok svedel. __ Tifti imenitni go-
fpodje namrezh, ki To bili Pavleta tako dobro fprejeli, To bili rasbojniki. Merkali To fi Rednika, od kteriga jim je Pavle povedal, de je bogat, ino To po nozlii na njegovo hilho planili in jo ulomili. Ali ^ođnik 1'e je s Tvojima lilap-zama in mozhno deklo jako branil, dokler mu je vezh ToTedov na pomozli perleklo, de To ras-bojnike polovili, in svesali. Ko To jih v mefto peljali, svedó na poti is njih uft, de je mladi ^Suhovershik vzheraj s njimi v gojsdti bil. To nasnanijo koj viThji goTpolki, ktera vkashezelo tSuhovershkovo drushino sapreti. Dva dni To v je-
I iS
zhi bili saperti. Ozile je v fvoji nefrezhi sdiho-val, mati je molila, Pavle je pa vedno jokal in upil. ^Svelti fo Ü bili, de tiefo nizh liudiga fiorili, ali kako bodo to fkasali j* —
Na sadnje fo jih k rasbojnikam peljali, in vft fo fposnali Pavleta, noben pa ozheta in matere. Povedali fo, kako je dezhik v gojsdi f pi-fkerzatn safhel, in fe na - nje nameril. In ker fo vfi to poterdili, fo poflitene ljudi sopet domu spuftili. » Aj — pravi Pavle na poti proti domu — kdo bi bil miflil, de fo tako lepo oblezheni gofpodje laki golufi ! » —
» Ljubi moj fin ! — mu odgovori ozhe — zhe bofh mosha po bradi meril ( po obleki fo-dil ) , fe bofh vezhkrat golufal. V nar lepfhi kerzhmi fe ne dobi vfelej nar bolji vino; jnar lepfhi ptizhi ne pojejo vfelej nar prijetnifhi; ino nar lepfhi drevefa nimajo vfelej nar flajfhi fad. Dollikrat je v rasterganim oblazhilu nar bolj pofhteni mosh, in v nar drashjih fuknjah fo dollikrat nar vezlii hudobneshi. — ^She eno, ljubi moj Pavle. Jeli néfim vedel, sakaj 11 mi tako posno kofdo pernefel. Tvoja kozhljivolt ( lludkofnednoll J te je sapeljala, de fi maline oberai. Per tem fi na fvojiga ozheta posabil, li k goljufam safhel, ki fi jim s fvojim klepe-
tanjeni rasođel bogatijo Sodnikovo. Ti fi vsrok, de fo uno nozh nad fofedovo hilho planili; ko bi ga ne bil Bog obvarval, bi mu bili vfe pobrali, in morde fhe kaj hujiga Hordi. Satorej liodi v prihodnje vfelej fvojo pot, nikar le ne obotavljaj, ne klepetaj bres premillika vfe, kar ti na jesik pride, tudi ne pravi nikjer, kar ü od fvojiga ozheta ali matere fhfhal, ker ne mo-refh fhe prefoditi, ali fmejo drugi ljudje takiga kaj vediti, ali ne. «
If e rasnafhaj, kar flifliifh doma :
To te v filnofii rado peljd. —
xvn. mmmm m mmm.
Weka dobrotljiva pekinja je vfaki vezber ob folnzlmim sahodu, kar ji je od poprejfhnih dni ftariga kruha oftajalo, med domazhe vboshze delila. Sa tega voljo je imela v durih oknize, fkos ktero je vboshzam hlebzhike podajala, pa je dobro pasila, de ni kteri po dva dobival, sato de je mogla vézhim pomagati.
Nekej dni pa samerka, de fe oflabljen in boléhin mosh tik sida do duri fplasi, in po dva hleba prejeti fkufha ; de bi fe pa lega pe-
kinja ne savedila, fe je vfelej poleg hifh pr e zli smusal, in domu. hitel. — To fe ji zhudno sdi, ker ni hodil mosh, kakor vG drugi uboshzi, na ravnoft po milodari, in je na to fhe po dva hleba prejeti fkufhal. Ali deje tako framoshljiv in slo poirebiu vboshiz, G mifli pekinja, ali pa de ni potrebin. Ta fvoj funi rasodene moshu. ki je bil ravno tako ljudomil, kakor ona, in ki je tudi po mozhi reveshem pomagaval.
On ji obljubi, de hozhe na mosha pasiti, kadar fpet po kruha pride, in sa njim iti, de bo kaj vezh od njega svedil, kakfhina fe mu godi.
Mosh pride fhe tifti dan, fe nalihama tik sida do duri fplasi, popade f trepelajozho roko en lilebzhik, ki mu ga je pekinja Ikos oknize podala, ga fkrije rozhno pod fuknjo, ter ftegne Ipet roko, in sagrabi frezhno fhe drug hleb-zhik, defi bi mu bila pekinja lolika sabranila, ker ga je bila samerkala. (S tem dvojim daram hiti domu, pa pek gre sa njim v fled. Vezh tiliz Ita prehodila, prideta do odlozhene hifhe, v ktero nesnani mosh ftopi, in po ftopnizah do podltrehe urno beshi. Pek ga je vedno Aedi!, in ga ni is ozili puftil; tudi do podftrehe, kamor je nesnani hitel, gre sa njim, pa duri mn je pred nofam sapahnil, de ni mogel pek dalej iti.
I 2 I
Sunej tedaj poftoji, in flifhi otroke plakaje mo-sim nafproti iti, ki ga p raffia jo,- ali jim je kruha pernefil. » Ja, ljubi otrozi ! — jim odgovori nesnani, — nate ga vfiga, jejte, in ne jokajte le. O ti miloftivi Bog ! kako tesbko mi je Lilo, ta dva hlebzliika vam perdobiti! ali fnejte jn le ; jeli ne bom nizh jedel, fim bolj vajen ftra-dati, kakor vi. tSaj nam bo ljubi nebefhki O-7.be she pomagal, de naf ne bo tako huda nadloga tepla. »
Ko pek to fkos saperte duri flifhi, mu ferze od vfmiljenja ino milobe poka.
Med tem peritili po ftopnjizah 12 let liar dezhik, poterka na duri, ter sakrizhi : » Odprite mi, fim Janes, valli fin. » Odprejo mu; dezliek tezhe v podftreho, in potegne is arsheta velik kof kruha. » To je moja jushina, — pravi, — mojltrovka fo mi danf vezhi kof dali ; fam febi ga perkratim, de ga vam podam, sato de ne bofte ftradali. » Ozhe dobriga fiua objame, in poljubi C ali kufhue ) rekozh : « Slo me lila tepe, ali tvoje vfmiljeno ferze me tolashi ; pomagaj vedno po bratovlko lvojim bratizam in
feftrizatn, in Bog ti bo gotovo plazhal. » _____ Te
befede fo peku ferze omajale, s folsnimi ozhmi
fe revni drushiui blislia, ki ga v temi ni do
11
sdaj samerkala, in jim s ljudomilo gorezhoftjo rezhe : Moj Bog ! kaj moram viditi ? Tako revni fte, pa pofhleni, in ne pridete k meni, de bi vam pomagal ? — Povejte mi, kdo de fte, in
sakaj fte v takih ftifkak ? » ____
Nesnani mosli fe špervizh filr.o preftrafhi, ker peka sagleda ; flifhati pa te befede, mu rezke : » Zhe vaf Bog ref fern poflilje nam pomagat, poflufhajte moje skaloftne nakljuzkbe. Tkaviz ftm, pa pol leta ske nimam dela. Mojo sheno mraraorka jé, in je ske vezli mefizov V bolenifknizi. Vfe kar firn imel, fim prodal, de bi bil fvoji sileni pomagal, in zhvelero otrok prčškiviL Hifhne obrefti néfim mogel vezli pla-zkevati ; is liifhe fim tedaj fhel, in moj sdaj-filini kifhni gofpodar mi je dobrotljivo to pod-ftreho v ftanovanje dal. Nekej zliafa firn sa najemnika fluskil ; ker pa né firn teskkili del vajen, fim sbolel, in fhe nimam toliko mozki, de bi fpet delati mogel. Berazkiti fe framujem; nato fini mlad, ne bi dobival lohka milofhine; tudi bi me bolj kakor glad pobilo, ko bi me ljudje sa potepuha in nemarnika odpravljali. Otrozi vfak dan po kruhu krizkijo — in kadar ga tar* najozkim ne morem dati, mi ferze od britkofti poka. Tale, moj dobri fin Janesik, ki fe per
X s3
nekimu raisarju uzhi, nam vezhkrat kaj domu pernefe. Od uft fi pertergava kruh in druge jedi, de jih nam pernefe; ali kaj je vfe to sa zelo drushino ? Ene dni nofim ref lazhnim o-trokam po dva hlebzhika na dan ; pa me je fram povedati, kako ju dohiin. » — Blagofer-zhni pek je vef ganjen : » Ne bo vam vezh treba, k meni po dva hlebzhika hoditi » — re-zhe revnimu tkavzu, ki per teh beffali ofter-mi. ;__ » Kar sa fe in sa fvojo drusmno potre-
bujete, vam liozhem jeli sanaprej s doma po-fhiljati. Vsemite sdaj te denarje, omillite fi dobro vezherjo, in ako je boshja volja, fe bova' fhe bolje fposnala. «
Ko to sgovori, hiti domu, pove fvoji sheni vfe, kar je vid.il in flif hal ; kar jo je tako ganilo, de je folse tozhila.
Dva nar vezhi hleba, ki je ravno per rokah imela, vsame, in hiti s njima k revni dru-shini.
Sdaj je bila per teh Uromakih vfa nadloga ugnana, ker je od pekovih polrebniga sliivesha dobivala. Ljudomili pek je vbosiga tkavza s vfim, zhefar mu je bilo treba, prefkerbval, dokler fe je fpet popolnama okrepzhal, in delo dobil,- tudi potlej fo njegovi otrozi fhe smiraj kak dar od
i24
pekovih dobivali. Mili pek in pekina fi néfta prej miru dala, de fta revno drushino popolnoma ofrezhila, ki tudi njunih dobrot nikoli ne posabi, ter vfak dan sjutrej in svezher sa fvoja blagoferzhna dobrotnika moli.
Kdor ubogim podaje Rad milodari,
Zhe prej ne, v nebefih Plazhilo dobi-
xnii. MOJSTER TOBXA II'
>
JI a Zhefhkim ( ali Pemfkim ) v neki vafi je shivel delaven, polhten in poboshen kra-jazh ( ali shnidar ) s ofmero otrok, klerih pervo rojeni je dvanajft lét (tar fin bil, ino nar mlaj-
fhi je bila hzherka komej tri mefze (tara. _
Velika dragina 1816. leta ga je slo terla; vfa brana od moke ino krompirja je bila povshita, doftikrat ni bilo ne kofzhika kruha, ne denarja, ja fhe tudi dela ne v hifhi, de bi bil mogel
kaki saflusliek tipati, in vender fo vfi otrozi jokaje od lakoti vedno kruha profili. Dobriga ozheta je ferze bolelo, ker jim ni imel kaj dati, s folsnimi ozhmi fe je v nebo osiral; njegova svefta shena fi je oblizhje sakrivala, de jo o-trozi nefo jokati vidili, in oba fta savolj slii-veslia tarnajozhe otroke toiashila s saupanjam v Boga, kleri sliivi zherva v prahu, ribo v potoku ; in kar leta pod nebatn on redi. Le ter-dno, pravila, saupajmo na Boga, on shivl vie ftvari, tudi naf ne bo puftil lakote poginiti, gotovo nam bo pomozh podal. —
Neki vezher fo she pollednjo droblinzo kruha povshili in vender nefo bili ne ozha, ne mati ne otrozi nafiteni. Oh , kako fe natn bo f he le prihodni dan godilo ! shaloftno vfi sdi-hnjejo, farno ozha ftanovitno ftoji f proti nebu povsdignenim oblizlijam poln saupanja na Boga defiravno mu ferze od shalofti poka, ter pravi; Le terdno savpajmo v Boga, in Bog naf revne gotovo ne bo sapufti! ; klezhé in sdrusbeni Boga sa prejete dobrote sahvalimo, in s terd-nim saupanjam ga prihodne pomozhi profimo.— Potem ko v molitvi pomozh sadobe, rezhe fhe ozha:
Nefkonzhno dober In sveli je Bog!
On naf bo refhil Is vfih nadlog.
Kdor saupa na Boga,
Sida hram na terdne tla.
Shaloftna nozh je bila sa fkerbniga ozhe-la, kteri je ferzhno fvoje otroke ljubil, pa jih vender per vfim trudu ni mogel nalitih; de fi ravno je doftikrat fvoje rokodelltvo popuftil, ino sa najemnika delal, de bi bil le vezh perflu-shil. .— Posno je safpal, ker fo ga Ikerbi mamile, pa predin je bil dan sasoril, fe prebudi in. fli-fhi terkati na okno. — Bil je neki popotnik, kteriga je poprejfhini dan ploha vjela in mu vfo obleko premozhila; plajfk ino fuk-njo je bil svezher v goftivnizi na pezh obelil, de bi fe mu bila pofuflnla, ali obedvoje obla-zliilo fe mu je ofmodilo in osligalo; tedaj je perlhel krajazha profit mu jih koj safhili, de bo mogel dalje popolvali.
Tobia, tako je bilo krajazhu ime, sbudi fvojo sheno in llarejfhiga fina, vfi fo urno fhivali in v dveh urah je bilo, kakor je bilo mogo-zhe, vfe popravljeno. — Ptujiz je v tem
zhafu, ki fo mu oblazhila fhivali, prilosh-noft imel bolj fposnavati krajazhevo drusbino. Videl je veliko revfliino pa ludi njih poboshnoft, kar mu je slo dopadlo, sa lega voljo je vezh plazhal, kakor pa mu je Tobia rajtal. Verb tega pa fhe vfakiga otroka obdari ino obljubi vfelej, kadar bo memo bodil, j ili obifkati, in bil je tudi mosh befeda. ____ Otrozi fo dobrot-
nika dobro samerkali ino fe njegoviga prihoda slo vefelili, ker jih je vfelej obdaril.
Revni drushini je bilo sdaj nekaj dni po-magano. Tobia opominja fvoje otroke Bogu hvalo dali, ker jim je nenadjama pomozh pollai. Ali ne hm rekel, pravi:
Kdar do verha shaioll perkupi,
(Se vefelje tudi she glad;
Kdar naf tudi vh perjadi popufte ^Skerbi Bog sa naf smiraj fhe.
Saupajmo le na Boga vedno,
In on sapultil naf golovo ne bo.
Take tolashljive prigovore je poboshni mosh smiraj imel, f kterini je mifli Ivojilr otrok v Boga obrazhal, jih k saupanju ino ferzhni mo-
litvi opominjal, in tako fo poboslini obzhutki prevseli njih ferza ino jih vtolashili s Bogu vdano miflijo. _
Ali dnevi reve ino tarnanja fhe nefo minuli. Dollikrat je bilo veliko pomanjkanje v hi-fIli, in vG fo mogli lazhni fpat iti. — Tobia je pa per vfih fvojih itifkali Boga hvalil, de ni noben njegovih otrok per toljkim pomanjkanju sbolel, zite mn je shena zlies hude zhafe toshi-la, jo je na fofede pokasaje tolashil, kteri fo tudi vG pomanjkanje terpeli iu sraveu tega jih je pa Bog fhe s bolesnatni obifkoval. Kadar shena nad leshavnim pomanjkanjatn tarna, G persadeva jo s saupanjum na boljfhi zhafe po-tolasliiti, ker ji rezhe :
Le terpimo, faj terplenje ni vedno; nepo-terpeshjivoft nam ne le nizh ne pomaga, temuzh fhe shivljetije bolj greni. On pa je vedno Boga mozhi, ferzhnofti ino krepolti proGl, dc bi pod hudo flifko ne omagal! _
XUHABXEA.
Nekiga dne je she ^opet pizlila hrana pofh-la, otrozi fo pa kruha profili, tefliko je ozhetu djalo. ki jih ni mogel sadovoljiti. — Ki imel
dela v liifhi pa tudi ne denarja. Bil je dan velike stralodi, kteriga nru njegova shena 1'lie bolj greni, ker je maloferzhna jela biti. Rekel je, de gre pomozhi ifkat, ter gre is vali na zefto 1 terdninr fklepam perviga ptujza milofhnje ( ali almoslrnje ) profit in mu fvojo revo dopovedovat, de bi fi ga le nriliga fiorii. — Tu vgleda sravin zefte od lip ofenzheuo podobo krisbani-ga Jesuia, ktera je bila k zbef heuju poboshnim popotnikam perpravljena. Poklekne pred njo, proli Boga tarnajozh pomozhi, in potoki folsa mu ozhi salivajo. —
Dokler tako moli, gre memo neka mlina-riža, dolgo zhaia ga od dalezh gleda, vuga v molitev samaknjeniga, mifli fi, de ga fkerbi in shalolt slo tarejo. Pomilovaje ga blishej (topi, mu dobrotljivo roko poda iti ga lepo posdravi, ter ga uprafba, kaj de ga tako tare ?
Dobrotljivi Bog, rezhe Tobia, je smiraj railoftljivo sa mene in mojo drushino fkerbel, bodi mu zhaft in hvala ; ali danf fe mi pofeb-no hudo godi, ker nimam ne grishleja kruha per hiflri, ofmero otrok pa od glada tarna. Ifkal fim v molitvi pomozhi, de bi ne obupal nad boslijo previdnoftjo, ker dobro vem, de molitev poboslrniga ferze pokrepzha in mu tesbave slaj-
i3o
fha. Mozh molitve sdaj slie obzhutim, ferze mi she losliej bije ; poto'asben fe sopel v nebo ostem. Bog mi bo gotovo pomagal, ali kako? kdaj ? to farno on ve !
Te befede fo dobro mlinarizo revnimu pa po-boshnimu moshu perkupile; sheli mu pomagati.V-prafha ga, kdo de je, in kako bi mu bilo pomagano.
Tobia ob kratkim pove, de v veliki dragim in v pomanjkanji saflushika s slieno in of-mero otrok slo ftrada, de fi ne vé ne fvetovati ne pomagati, zhe mu Bog ne bo neuadjama po-mozhi poflal.
Per té povefti fo mlinarzi folse v oziteli igrale, fpomni fe na befede Sirahoviga fina : * Stori dobro bogabojezltimu, poverneno ti bo obilno, zhe ne od njega, faj od Boga. « Ob pravim zltafu, pravi, me je Bog fini poflal, de delo milofti dopernefem.
Iver to sgovori, feslte v jerbafzhek, vsame hleb kruha in velik kof C ra, da oboje revnimu moshu, kteri od vefelja ni vedil, kaj bi ftoril, kjer je tako neuadjama shivesha fvojim lazhnim otrokam dobil. Poklekne in Boga sahvali, ter pravi: gotova refniza je tedaj, de Bog fvojih ne sapufti, ni mu ljubo, naf terpinzhiti. Po hudim vremenu nam on fpet s milim lonzhikam
perfija. Po joku in ihtenju naf fpet s vefeljatn napolni. On le pofkufha, kdo v boshjim ftra-hn sili vi, potlej ga pa venzlia. Potem vdane ino dobrolnizi vef ginjen rezbe: Pojte s mano v moje ftanovanje, de vam bodo hvaleshni oLrozi vafho dobrotljivo roko kufhvali, pojte, de bole vidili, kako vam bodo sa to dobroto v gorezhi molitvi nebefhkiga blagoflova ( ali shegna ) profili; pojte de bote fami vidili, kako vafh dar krepzha, in vafhe ferze bo vezhi radoft ( vefelje ) ob-zhutilo, naf lazhne nafititi !
S folsnimi ozlimi je mlinarza sa ofrezhe-nim ozhelam v njegovo ftanovanje fida, in je fkle-nila revni drushini fhe dalje pomagati. — Is ferza fe je vefelila nad hvaleshnoftjo matere in otrok, in dobro ji je djalo, ko je vidila, kako de jim kruh in fir difhi. Ravno miflim v mefto iti, ona rezbe, in hozhem fvoji dekli oblazhila kupiti, Gzer je veliko vezh saflushila, pa li Bog ji samore vfe to poverniti, kar je ona meni ftorila. Pred nekimi dnemi je moja lizherka v petim letu neprevidama sadej sa mlinam v vodo padla, in ona jo je is vode potegnila, defi ravno je vedila, de fe v veliko nevarnoft poda fvoje shivljenje sgu-biti, ter je is vode petegneno, nizb pofhkodvano oftrafhenim ftarfhem sopet dala.
Ko je Tobia flifhal, de bo mlinariza robo sa deklino 0bla7.l1 ilo kupila, je she miflil proGti, de bi on lifto narejal; kar je blaga mlinarza rekla, de je ravno krajazha miflila ifkati, de bi ji obleko y ireli dueli naredil, ker liozlie deklo na dan njeniga godu obda tiri. Ko je to govorila, fe osre na mojftra Tobia, kakor de bi ga bolla vprafhati, ko bi on hotel to delo ob zbafu narediti.
Tobia to samerkaje jo sagotovi, de mu je velika dobrota, zbe njemu delo prepufti, de ga bo gotovo ob pravim zbafu tako dobro ko vfak drugi naredil in de nozhe v denarjih plazhila, kjer je bil she tako od nje slo obdarjen.
Mlinariza je obljubila na vezher s robo is mefta priti, in jo njemu v delo dali. Obogoflo-vena fe je od poboshnih krajazhevih lozhila. — Svezher pernefe kupljeno robo in tudi shiveshne davi sa otroke. Per tej prizhi je Tobia robo v delo vsel, ter fo on, shena ino ftarejfhi fin po dnevi in po nozhi delali, dokler ni bila obleka narejena.
Mlinariza pride po obleko ino fe slo vefeli, de je vfe terduo in. dobro isfhito. ___ Ki per-
fida prašna, denarja (izer ni pernefla ali veliko gnjat, meh moke in dva hleba kruha islezhe
is jerbafa. Pazh je bilo to veliko vezh vredno, kakor pa je Tobia saflushil! —
Ker fe preplazhaniga vidi, bvali Boga de mu je od dobrotljive raliuarze delo naklonil. — Od tega zhafa je mlinarza revni drusliini, kakor je premogla, poniagovala.
Dragina ne odjenja, tudi saflusbka ni bilo, ker lo vii ljudje le sa sliivesli fkerbeli ; zlie je ravno kako oblazhìlo naredel, fej ni mogel sa-volj dragine, ktera je fploh vfe terla, plazhila dobiti. — Darovi dobrotljive mlinarize jim néfo bili sadofli, velika révfhina fe sopet sazhne per krajazhevi drusliini. Sdaj rezhe Tobia fvojimu ftarfhimu finu : Ljubesnjivi Bog nafhe saupan-je v fvojo dobrotljivo!! sopet fkui’ha.
Rimam ga kofzhika kake rezbi, vam glad potolashiti, ali ljubesnjivi Bog fe naf bo ufmi-lil, de ne bomo lakote pomerli, gotovo nam bo pomagal. — Ti pa, ljubi fin, morafk tudi gledati de bofk kaj perpomagal. Uzhil fi fe pi-
fkati in perftanzhike is shime fpletati, do tek
la
mal ti je bilo to v kratili zhaf, sahaprej fi bofh f tem kruh flushi!. Vsemi pifzhal iu kar imafh perftanov, pojdi, persadevaj fi f pifkanjem per-jatle perdobiti ino fvoje peritane prodati. No-zhem de bi berazhil; zhes i4 dni ne ottani s doma; dobrim ljudem dopoveduj nadlogo, v kteri fe snajdemo, morebiti dobifh perjatla, de fe naf vfmili. Gofpod nebefhki Bog te bo po fvojim angelu na tvojih potali varval, de fe ti nizh shaliga ne sgodi, in sopet sdrav k nam domu pridefh.
Kadar v ktero hifho pridefh, popifkaj de te bodo ljudje samerkali, ino ponujaj jim per-ljudno peritane. Kar ti bodo sa nje dali, hva-leshno vsemi in ko bi ravno le kofzhik kruha bil; sakaj kruh je v sdajnih hudih zhafih slata vredin. Na zefti ino v hif hali ne kradi in ne srni-kaj, kar najdefh ne potikaj, ako bi te fhe liujlhi glad moril. » Kar je pofhteno nar dalej terpi. «
Nikoli ne pottopaj. Lenoba je mati vie hudobije. Zhe bofh od vali do vali hodil, zhebofh od daljne hoje pozhival, zhe te bo gerdo vreme kje vftavilo, fpletaj perftane ; te ne bo dolg-zhaf mamil, kakor pottopazhe, ki fo ledini enaki, ki ternje in ofat, plevel in ftrup na-nji rafe, drujiga né. Silimo, ki jo potrebuje! h, ti
bo vfaki kmet radovoljno dal, tudi jo lahkonofifh, in tako ti ne bo nikoli dela smanjkalo. S Bogara vfe sazimi in s Bogam tudi vfe konzhaj. Kadar bofh memo ktere zerkve fhel, ferze k Bogu povsdigni, zhe fo vrata odperte, ftopi notri in moli, de bi te Bog blagoflovil, vefelje ino mozh dodelil pravizhno delati; zhe fi ravno fhe tako dalezh od tvojili ftarfhev, vari fe greha, mifli fi, ako me ravno noben zhlovek ne vidi, vidi me Bog, ki greh ftudi. — S porednimi mladenzhi, zhe te bodo drashili, te s berazhi-nam pitali, fe ne prepiraj. Ogibaj fe jih, uzhi fe njih sanizhevanje preterpeti; ne mafhuj fe nad njimi ; ne povrazhaj hudo s hudim. ;—
Kdor tepe, ga tepo. ( Kdor pfe drashi, ga okolejo. )
Kar od dobrih ljudi dobifh, perhrani fkerb-no, mifli na fvoje ftarfhe, brate ino feftre, kte« ri doma lakot terpe, ko morebiti ti kofzhik do-briga kruha vshivafh, kteriga fo ti dobrotljivi ljudi podeljili. prežimo hodi v boshjim imenu, imej Boga smiraj pred ozhmi, bodi pofhten iu pravizhen. Bog naj fvojiga angela pred tabo pofli-lje in naj ti da fvojo miloft na poti!
^ilvefter, tako je bilo finu ime, jvef ginjen poflufha opominovanja fvojiga ozheta, ter
rezbe : Ja, dobri ozlie, liozhem ili ino svelto fpolniti ria popotvanju vafhe opominovanje ; a-ko mi Bog pomaga, bom pofbten in morde ne prasin fpet domu perfhel. Bog vai obvari dokler pridem.
Per teli befedah fe je ^ilvefter sazbel ih-titi ; mati fo mu plakaje mavho dali ; bratje ino feftre fo ga nekaj zliafa (premili, mu roke podajali in na poti prot domu fo fe smiraj obra-zliali in sa njim gledali, dokler fo jim ozili nelle. Tudi 4Silvefter fe je popotvaje doliikrat proti fvojim ljubim ftarfliera, braiam, feftram in fvoji ljubi domovini osiral. Potem na holmzu pred podobo krishatiiga odrefhenika ne kolena pade, moli pobosbno k Bogu, de bi mu njegove ftarfbe, brate iu feftre sdrave ohranil, njemu pa mozh dodelil voljo fvojigu ozliela na taujko fpolniti. —
Pol dne je she hodil, smiraj bolj lazben, od fvojih ftarfhev ni mogel ne kofzhika kruha sa popotnizo dobiti, ker ga farni nelo nuh imeli. V pervih vafeh, fkosi ktere je fhel, ga je bilo fram pred durmi pifkati, ker ni bil rad fposnan, ker zliuti, de njegovo rokodelftvo, kteriga fe je lotil, ni bolji od berazhije, in ga je slo plafhilo ; bal fe je s gerdimi befedami
i37
odpoden biti. Memo grede je na zefti nekim popoinikam fvoje peritane ponudil, ali noben nje ni botel kupiti. —
Isftradan ino truden pride okoli poldne do velike lepe vafi. Js dimnikov fe je kadilo, shivino fo ravno is pafhe v hlev vganjali. Od lakoti perfiljen gre na pervo velko kmefhko dvorifhe, ter sazhne pifkali.
Radovedna kmetova otroka dezbek ino dekle prideta pifkavza gledat, ino poflufhata pa-sljivo. Imela lia kofe kruha s Grovim maflam namasane, ki fo jima grosno clifhali. O kako i'o Silveftrn fline tekle ! Bila je dekle dobro-lerzhna in mu poda fvoj kof, ter mu rezhe ga jelti. Silvelter fe sanj ferzhno sabvali ino per ti prizhi poje, ker je bil tako hudo lazben, de bi ga bil vfiga prezej pojedel. Vefelilo je dekleta, de mu je dar tako dobro djal, urno llezhe k materi po drujiga ter mu ga fpet poda. __ Dobroferzhnoft dekleta je Silveftra ta-
ko vefelila, de ji je en perftanzhik dal. Vefela ga nefe koj materi pokasat. Nje brat, ki je to vidil, mu da tudi fvoj kruh, ki ga je v rokah imel, in tudi on je sanj perftan dobil. Ker vidijo mati, de fo ti darovi otrokam tako prijetni, gredo v zhunato, pernefejo pifkavzu pi-
fkerz mleka ia velik kof kruha. cSilvefter fe f tem daram dobro pokrepzha ino ko je she lakot potolashil, vtakne kruh, ki fi ga je hotel perhraniti, v fvojo mavlio, v nebo fe osre ino sdihne: O debi ga mogel fvojim ftarfhem, bra-tam ino feltrami dati, kieri grosovituo ftra-dajo !
Kmetiza je flifhala mladenzhev sdihljej, ginjena je bila od milovanja, ino ga vprafha, sakaj fe njegovim tako hudo godi ?
Silvefter ji dopoveduje nadlogo, ktera njegove Harf he, brate ino fefire nesaflusheno sa-deva tako ginjljivo, de fe je kmetiza sjokala, fhla je v zhunato, prenefe en hleb kruha ino lira, da mladenzhu de bi fvojim ftarfhem nefil.
Kakor pred, dobriga otroka ^ilveftra sdaj nobena rezil vdershati ni mogla, pred ko more odrine, de bi fvojim ftarfhem, bratam iuo fe-ftram is nadloge pomagal.
Ne mifli fi vezli, de je truden, vef je bil v vefelji, ki ga bo ftarfhem f tem daram naredil. Nategama hiti dolgo pot proti domu. Posno svezher pride k fvojim ftarfhem, kteri fe nefo malo sazhudili, ki je tako hitro doma perfhel ; ko je pa dar s mavhe slekel, ga objamejo, iu hvalijo Boga, ki jim tako zhudno
i3f)
shivesha pofhle. —• Varljivo ozhe sdelijo kruh ino fir med otroke, ki fo fe bili tifiti dan poprej komej otefhali ; vfi vshivajo dar Boga hvaleo-zhi, ker fio lìti fpat filili.
sa?»: sa mt mmum
> »
S DOMA.
Drugi dan ob jutrajni sarji fe je Silvelter so-pet na pot podal. .Srezhni isid previga dne, mu je bil vefelje drugi dan. Obifhe dobro kme-tizo, fe ji v imenu fvojili ftarfhev sahvali, ino jo profi v fpomin en peritali vseti, ona mu je 1‘pet jedi dala ino kof kruha na pot. Ali nefo ga v vlaki hifhi tako dobro fprejeli; doftikrat fo ga, zhe je pifkati jel, ali pa jim peritane ponujal, s gerdimi befedami odgnali. Teshko mu je djalo, ali vender, ker pomifli, de is ljubesni do fvojih llarfhev, bratov ino feiler popotuje, mu je bilo loshej per ferzu, ino obljubi vfe
napake poterpeshljivo prenelti. _ V bolj o-
zhitnih hifhah je profil ali fkufhnja ga je u-zhila, de fo ga navadno s vezlii ljubesnijo revni v bajtah obdarovali, kakor pa v poflopjih bogati nzi.
Vender ni nobeni dan minul, de bi ne bil
sa fvoje pifkanje darov dobil, ali de bi ne bil nobeniga perftana prodal.
Odkritoferzlino, perlizhno, perjasno fe je obnafhal, ter je miloft dobrih ljudi perdobil, kteri fo mu radi podelili; doftikrat je v kako kerzhmo perfhel, v kteri je bilo veliko pivzov, sazline pifkati, ponuja perdane in od ljudomi-lih goltov vezli dobi, kakor bi G bil miflil. Kruha in drugih jedi mu ni bilo na vGm njegovim popotvanju ne sa vinar treba kupiti, vlaki dan fe je najedel ino sravin fhe sa ofem dui hrane imel, rad bi jo bil ftradajozhim doma dal, ko bi le ne bili tako dalezh od njega.
She ofem dni je blo minulo, kar je ;Sil-velter od doma. Tri goldinarje G je she bil perdobil, pa treba fe mu je bilo verniti, ker nehme vezli kakor fhtirnajft dni popotvati. Upal je, de na poti proti domu, ne bo le farno shivesha fproGl, temuzh tudi fvojo gotovino pomuoshil.
Perftanov je imel veliko narejenih, ker jih je smiraj po poti v kratik zhaf fplelal. — So-febno je farovshe iuo klofhtre rad obifkoval, ker je smiraj dodi jedi, navadno kej gorkiga, pa doftikrat fhe tudi kakfheu denar v dar dobil. Prenozhival je per dobroferzhnih kmetih, kteri fo mu radi ali v fkedno ali na fvillih preno-
l4'
zliifhe napravili, sraven pa The tudi doftikrat kof kruha, pifker kifliga mleka k sajterku dali. Vfako dobroto je ^Silvefter f perftanam poverini. —
Nekiga vezliera je hotel do blishujiga klofhtra priti, podvisal, je vender je bila she tema, ko je v prillavo perfhel; sa prenozhifhe je profil lilapza, kteri je ravno vole fpregal. Hlapez vprafha priftavza, ino potem, ko je ta pervoljil, mu hlapez-butaro ( otep ) Hame v fkedni rasftelje, ter mu rezhe fe na-njo vlezhi.
^ilvelier fe je hlapzu ferzhno sahvalil ino mu vofhil lahko nozh, potem fe na flamo vfede, vsame pifzhal v roke ter prav prijetno sapifka. Hlapzi ino dekle ga flifhijo ino povedo priltav-zu,- on poflufha nekej zliafa, ker mu pa pif-kanje smiraj bolj dopade, vkashe mladenzha poklizali, de bo s drushino pod seleno lipo vezherjal.
Silvelter fe ni jefti framoval ; prav dobro fe je v drushtvu imel. Priftaviz ga vezli rezhi prafha, mogel je povedati od kod de je, sakaj je od doma fhel, kaj fe mu je dobriga ali hu-diga na popotvanji sgodilo?
^ilvefter je tako umno ino odkrito ferzhno odgovarjal, de fo bili vii sa njega vneli, fofeb-
r
no ko fo otrofhko poboshnoft ino veliko lju-besin do fvojih ftarfhev, braiov ino fefter is njegoviga govorjenja sposnavali. Vfaki mu pri-jasno roko poda, ko gre na flarno fpat. —
Ko fe sjulraj sbudi, poklekne po navadi, fklene roke in moli na glaf. Sahvali Boga, de ga je pretezheno nozh od vGga slega ( ali bu-diga ) varrai ino sjutraj sdraviga prebudil. Probi ga je pomozhi ino varftva sa prihodne dni, pa ni le farno sa fe, ampak tudi sa ftarfhe brate ino feftre ferzbno k Bogu sdihoval. Hla-pez, kteri mu je bil prenozbifha fprofil, je v drngimu konzu fvifil v fenjaku butare vesaje ^Silveftra pobosbno moliti flifhal, tih je, ino pasil na mladenzba. Potlej fe tihama fplasi s fen-jaka, poklizhe priltavza, kteri je ravno na dvoru nekaj opravljal, de naj pride, bo vidil in fli-Ifaal poboshniga mladenzba, kako ferzhno moli in kako sa fvoje ftarfhe, brate in feftre Boga proG. —
Poboshnoft mladenzba je priftavza prevse-la, vef je bil sa njega vnet. Dezhek, pravi, ki v famoti, kjer ne mifii de bi ga kdo vidil, tako poboslino in ferzbno moli, mora dobro is-rejen biti. — S hlapzam fe sopet na dvorifhe snrusneta, in ko Silvefter is fkedna pride, pri-
itavzu in hlapzu dobro jutro vofhi ino sa pre-nozhifhe sahvali, mu rezlie priftaviz: Zhe ho-zliefh, sajterkvaj s drushino, tudi lahko zhes dan tukaj oftanefh, jefti ti ne bo noben kratil ( branil.)
fSilvefter lepo sahvali ino profi de bi po sajterku Imel dalje popotvati, ker bi v odmerjenim zhalu sopet pri fvojih ftarfhih rad bil, ki slo sanj fkerbd.
Med tem pride Ijudomili in dobroferzhni Pater na prillavo, ki je ofkerbnik blishnjiga klofhtra bil. Priftavz mu perpoveduje od pifkav-za, mu perllan pokashe, ki ga je od njega dobil. Na tanjko mu pove kar je vzheraj od mla-denzha svedil, od kod de je? od nadloge, ki jo njegovi ftarfhi terpe, in tudi od njegove per-urnofti v delu ; vef od vefelja do mladenzha ginjen tudi ne samolzhi, kako ga je sjutrej moliti vid.il, persadeval G je Patra mladenzhu nagnjeniga fioriti.
Kar je dobri duhoven od dezhka flifhal po priltavzu mu je slo dopadlo, sato ga rezhe poklizati. Mnoge rezhi ga poprafha in (Silvefter mu tako pohlevno ino rasfodno odgovarja, de fe je Patru prezej perkupel. No dezhek ! mu rezhe perjasno, ali bi ne hotel per naf odati, in zhe rad delal'h, te ne bo nadloga tlazhila.
Klofhterfki krajazh je she liar in potrebuje pomagazha, ti bi bil mu ravno dober, ker fi she doma fhival.
Kdar bofh vtegnil, bofli tudi lahko perdane fpletal, in fi kaj perflushil-Zhe fe bofh
tako dobro sadershal, kakor flifhim praviti od tebe, zhe oftaiiefh bogabojezh, sveli, pofhten ino odkritoferzhen,bofhlahko’vefzhaffvojiga v klofh-tru flushil in fe snafh dolti koriflniga nauzhiti.
Ta ponudba je (Silveftra slo vefelila, ali obljubil je v fhtirnajftih dneh domu priti. Pove tedej Patru ofkerbniku, de ga farno to sader-shuje, tam oftati, kir fo njegovi ftarfhi v veliki nadlogi in teshko perzhakujejo darov, ktere fini jim v Tvojim popotvauju perdobil. Is olrofhke pckorfhine ni hotel na nobeno visho bres dovoljenja fvojihftarfhev v to dobro ponudbo dovoljiti. "Vfe njegovo vedenje je Patru slo dopadlo, rad bi ga bil klofhtrn perdobil. — Ponudi mu, ko je ravno fel (ali pot) v njegovo domazhijo fhel, de bi perdobljene darove ftarfhem poflal ino v pifmu njih pervoljenje profil v klofhtrn oliati.
Ker je dobri duhoven obljubil fam do po-boshniga ozheta pifati, tudi shivesha pollati, pervolji Silvefter per tej prizhi tam oftati ino pervoljenje ozheta perzhakovati.
K klofhterfkimu krnjazhu, zhaftitljivimu fivzhìku fo ga peljali, per njemu mu pofteljo napravili; f tem je delal, jedal, molil, duhovnem v flushbi bosliji ino per jedi ftregel in
druge klofhterfke opravila onravlal.____Otrofhka
poboslmoft, sveltoli, pridnoft, perpravnoll v vlili rezheh mu ljubesin in saupauje vfth v klofhtru perdobi; tudi pervoljetije fvojiga ozheta je kmalo dobil. —
Njegove sbive dni fe mu ni tako dobro godilo; dolti je imel jefti, opoldan je tudi vola, v zhaGh kaki kosarz vina piti dobil, na mehko pofteljo fe je vlegal. — Od mladofti je bil dela ino redovnofti navajen, sato ga nefo nikoli dela ali opravila teshile, in vezhidel jih je l'he pred zhafam dokonzhal.
,Stari kloflnerfki krajazh je bil blagoferzh-ni mosh, rad ga je imel, in fe je vefelil, de je delavniga, poftreshniga ino priduiga pomngazha dobil, kteri mu je po mogozhuofti pomagal, ga v vlim sadovoljiti, in njemu v hvalo vfe Ito ri ti lì persadeval.
Is hvaleshnofti ga je dobrotljivi feriz dobro su zli il mafhne ino druge duhovne oblazhi-la narejati. Uka shelni ino perpravni ^ilvelter kmalo veliko urnifhi dela, kakor leriz, in delo
13
i4<5
le mu tudi bolj oblega; to je uzhenika slo ve-felilo, doftikrat ga opominja od pridnofti ne od-jenjati, de me bofh po fmerti namedil,
(Silvefter je imel tukaj perloshnoft fe v pifkanju bolj vaditi, perdane je fhe smiraj, zhe ni imel drujiga dela, v kratik zbaf fpletal, ter jih je ali daroval ali pa tudi prodajal; tudi /e je nauzhil imena v perdane vpledi, kar mu je veliko perjatlov in milovnikov perpravilo.
V taki frezhi ni tSilveder nikoli posabil fvojih darlhev, bratov in leder; njegova perva mifel, ko fe je sbudil, je bila na Boga in na njegove darfhe obernjena, dodikrat fo ga v molitvi flifhali ljube imena fvojih darfhev, bratov ino feder na tihama isrekovati. Dobro fe mu je godilo, vender mu je to njegove vefelje grenilo, ker dobrote ki jih je vshival, ni mogel s njimi deljiti. Shalod ga je obhajala, kadar fe je smiflil, de morebiti njegovi darfhi dradajo, on pa vG-ga sadodi ima. Dodikrat je sdihnil, in k da-rimu krajazhu rekel: O ko bi jed mogel to pe-zhenko, ta kosarz vola, ja vfaj ta kof/iiek kruha fvojim darfhem podati! kako bi mi ferze od vefelja pofkakovalo! morebiti vfi dradajo, jed pa tukaj jem ino pijem do Gtiga! — Vlaki me-fez je klofhterfki fel memo vaG fhel, v kteri
N	j47
Ib Silveftrovi ftarfhi prebivali, po tem jim je vfelej perhranjene denarje in kar fi je od Tvojih uft shivesha pertergal, pofhiljal.
O kako fo dobri ftarfhi hvaleshniga fina blagoflovili. — Ginjeni fo rekli ozhe, ko fo dari od njega prejeli: Nifim revin, bogat fim,
ker mi je Bog tako dobriga fina dal._Ozhe,
mati, bratje ino feftre fo proGli Boga, de bi fe fSilveftru vedno dobro godilo.
SMISTI! lllflll
m STOJI! STÄ1SBIH.
> » »
Slo je vefelilo (Silveftra, zhe mu je fel povedal, de fe njegovi ftarfhi, bratje ino feftre dobro pozhutijo, in de fo fe s njegovimi darmi pokrepzhali. Vedno je ozheta profil po felu, de bi ga obifkali; ali kje bi ozhe denarje sa pot dobil, in kako bi v veliki dragini delal in fker-bel, de fedmero otrok lakote ne pomerje !
Ker tedaj ni imel upanja, de bi ozhe k njemu perfhli, je bil smiraj bolj pobit. Shaloft-no je po klofhtrn hodil in od hrepenenja po fvojih ga ni nizh vezh vefelilo. —. Patru, ki ga
i48
je pofebno ljubil, fe je zhudno sdelo, de Sil-veiter srniraj bolj medli, ter ga vprafha sa vsrok. Odkritoferzhen vnladenzh rasodene fvojimu o-fkerbniku, pove mu, de nozli iti dan le na fv;oje fiarfhe mifli, de uizli bolj ne sbeli, kakor tvoje ljube vidili, ter proG pervolenja jih obifka-ti. —
Silveiler je od ljudmiliga ofkerbnika dobil pervolenje fvoje tlarfhe obifkati. Smiraj bolj le na pot perpravlja, kar more ft perkrali, de bi le vezli fvojim ftarfhem, bratam ino feftram perhranil. Ki le nekaj denarja imel, temuzh tudi kruha ino ladja je napravil, de jim ga ponete. —
Starimi! krajazhu je dopadlo, de dobri mladeuzh tebi pcrterga, de bo le fvoje s ve-zhirn daram obvefelil, sato mu tudi on od lvo-jiga perversile. —
Ivo Pater ofkerbuik in drugi duhovni njegovo otrofhko ljubesen s vedo, fo ga vfi na pot obdarili, pofebno je pa od Patra otkerbnika dva hleba kruha ino en meh moke sa fvoje ftarflie prejel. 4Serzhno te je vefelil darov sa fvoje Harf he mo fe je v njih imenu vfim lepo sahvalil.
S folsuim ozhmi ysame tlovo od fvojih
dobrotnikov, đobriga ofkerbrika ino dragih duhovnov; roke jim kufhne ali befede ne more pregovoriti !
» Srezhno popotvaj mu rezhe ofkerbnik, in posdravi ftarfhe, brate in feftre, in kader fe bofh vernil, vsemi ozheta fabo. «
Stari klofhterfki krajazh, per kterimu fe tudi v folsah poflovi, ga fpremi do vosa, ter mu sa odhodinjo rezhe: Ljubi jSilvefter! imej Boga pred ozhmi na poti, in on te bo frezh-niga k ftarfhem ino od njih nasaj perpeljal.
__ Mi vii fe bomo tvojiga prihoda vefelili ;
frezhno hodi, ter mu roko poda. —
Zelo pot je Silvefter sdej na klof liter, sdej na fvoje ftarfhe miflil. Hvaleshno je premifh-loval vfe dobrote, ki jih je per dobrih duhovnih vshival; vefelil fe je fvoje ftarfhe, brale ino feltre po dolgim zhafu fpet viditi, ino jih s danni rasvefeliti. Varzhino je zelo pot shivel, de jim bo le vezh pernefti mogel. (Serze mu je od vefelja pofkakovalo, ko mifli, kaj fe bo sgodilo, ki bo nenadjama v hifho ftopil ino bo vfredi med fvojim.
Drugi dan she posno svezher pride Sil-vefter v fvojo domazhijo. — Pozbafu odpre duri, fkozln k ozhetu, jih objame ino od ozhe-
ta le verne k materi; komej samore befede isrezhi: Ozhe, mati! — Potem fvoje brate ino feftre ferzhno posdravi in objame; ali vfi ob glafu savpijejo : tSilvefter! nafh dobri brat, Silveiier ! Bogu bodi hvala, de ga imamo per febi. —
Vfi ga Gli jo s praf hanjam, kako fe mu je godilo i ali ni imel zhafa odgovoriti. Urno fkozhi f kosi vrata k vosu, pernefe hleba kruha, fira, meh moke ino vfe kar je s fabo perpeljal, sloshi na miso ino obdari brate iuo feftre. •— Vfi fo fe sazhudili, de je f tolikanj darmi domu per-fhel. Ko pa f perkrauenim denarjam mofh-nizo na miso poloshi in ozheta profi jo vseti, de bodo shivesha kupovali: fo vfim folse v ozhi dopile, vfi fo ga objemali, komej fo mati in ozhe od vefelja mogli fvojiga fina nagovoriti in mu rezhi : Dober fin ! Bog naj te bla-goflovi sa dobroto ino vefelje, ki nam ga per-pravifh! —
Sdaj sazhne ^Silvefter perpovedovati, kako ga je ljubi Bog v prillavo perpeljal, kako dobrotljivo je sa njega obernil, de ga je Ijudmili ofkerbnik v klofhter vsel, kjer je bil s vfim dobro prefkerbljen. —
Starfhi, bratje in feftre ga obgledujejo
od nog do glave ino fe ne zliudijo malo, ko je bil tako lepo rejen ino zheđno oblezhen. — Do polnozhi fo v vefelim kremlji fedeli, ino fhe smiraj je tSilve(ter imel pripovedovati ali od ofkerbnika, ali drngib duhovnov, ali pa od klofliterfkiga krajazha, ki fo mu vfi le dobro sheleli; ni mogel prehvaliti, kako dobro fe mu v klofhtru godi. — Tedej rezhejo ozhe f proti nebu provsdignenimi ozhmi : » Ti fi bil vedno dober fin, ino dobrotljivi Bog je nafho molitev vdifhal in te blagoflovil. Kar bi bili komej tipali, te je k dobrim ljudem perpeljal.
» Kdor saupa na Boga, sida hram na terd-no tla.
Drugi dan fo sdrusheni fidi v zerkev Boga sa dobroto, ki jo je Gnu dodelil, sahvalit; po malhi pa pridejo forodniki ( ali shlahta ) in fofedje ^Silveftra gledat poprafhaje, kako fe mu je ta zhaf, ko ga nefo vidili, godilo. Vfi fe zhu-dijo njegovimu lepimu obnafhanju ino rezhejo: Med ptujimi ljudmi fe je ^ilvefter prav svedril; prav prebrifan mladenzh jo to.
^Shtirnajft dni oftaue per fvojih ftarfhih in napravlja fvojiga ozheta s njim v klofhter iti, ker ga je bil Pater povabil, in ki fo bili mati ino otrozi pred pomanjkanjem nekej zha-
fa obvarvani, sato ozhe dovolijo (Silveftra v klofb-ter fpremiti. Ginjljitfo fe poflovi ^Silvefter per materi, bratih ino feltrali, fpremili fo ga nekej zhafa, in mati fhe potem sa njima vpijejo Dobri Bog vaj fprejmi; ino tebe ljubi mosh naj sdraviga nasaj perpelje.
Ozheta fo goftoljubno v klofhtri fprejeli, vfi fo fe Silvellroviga prihoda vefelili. — Od vfih Hrani flifhi ozhe fvojiga fina hvaliti, kar ga je v revfhini in nadlogi dolli tolashilo. — Ofem dni je v klofhtri oliai, in ko je prezh 1‘hel, je dobil dofti darov, kteri fo mu dovelj nameftili to, kar bi bil ta zhaf doma per-llushil. Sdrav je k fvojim nasaj prifhel. —
Silvefter ne gre vezli is klofhtra ; njegova poboshnoll, delavnolt ino lepo sadershanje mu je dofti perjatlov perdobilo. — Ob letu je Ilari klofhterfki krajazh vmerl, on ga je na-meftil, in je tako vef zhaf fvojiga shivljenja
prefkerbljen.   Od zhafa do zhafa je fvojim
llarfhem shivesha pofhiljal, fvojiga mlajfhiga brata je k febi vsel sa pomagazha, in ga tako prefkerbel. — Shivel je v ponishnofti vefel, zhiflan ino ljubljen. Peritane je fhe v kraiik zhaf fpletal, jih otrokam daroval ino jim fvoje shivljenje perpovedoval, ter jih je poduzhil, ka-
ko Bog otrofhke profhnje vflifhi, in saupanje v njegovo ozhetovo dobroto plazliuje. Vedno le je od njega lliflialo :
Le delo s molitvijo naf ofrezhi.
Satorej otrozi ! le mol’ te radi,
In boshjili sapovdi fe vfelej dershite, Kanj upajte vedno, ga blagoflovite, Dobrotljivi Ozha vaf ne sapufti. •— .
XIX. mài giu su
tako skrito,
SNKBAT BODS VSK 01RXT0.
>
Gr ofpod Giadar je bil nekiga dne s Tvojimi prijatli na lovi, kar sagleda medveda f torbo na gobzi k drevefu pervesaniga, kteri je saftonj fkufhal i’e isproltiti in grosovitno tulil.
Zhudno Te mu to sdi, ino ga vkashe od drevefa odvesali, ter ga nekimu kmetu, ki ga je v gojsdu fpremljal, dal, de naj ga na verigi ( ali ketini ) v blishnjo vaf pelje. Ali medved vlezbe s filo kmeta sa faboj do kraja, kjer je pollai ino uesnauo semljo raskopaval. S fyo-
jiin vedenjem je pokasal, de mora ondi kaj sa-kopariiga bili, na zhimur mu je veliko leshezhe. To perpravi gofpod Gradarja, de rezlie kopati, in ker je bilo fhe prezej rahlo,To kmalo odkopali dva merlizha, ktera nefta bila dodi poprej sagrebena.
Medved fe na njn vlesbe, jima rane lislie ino filno tuli. Noben ni vedil, kaj bi to pomenilo. Sdajzi naredijo nodo is vej, polesliejo nanj merlizha ter ju nefejo v bleshno vaf.
Kakor hitro To fe vsdignili, fili medved, deßravno ga je kmet lerdno dershal, naprej, kakor de bi jim hotel pot kasati.
Gofpod Gradar in njegovi perjadi menijo, de bi bilo dobro sa medvedam iti, kamorkoli bi jih peljal.
Medved smiraj flédezh jih pelje fkosi go-fhavo v vaf konz gojsda. Sdaj obftoji pred neko hifho ino tuli de fe je vfe raslegaio.
Gofpod Gradar veli vfim felanam ^vkup priti ino okoli medveda dopiti. Stanovavzi ( pre-bivavzi ) tide hifke pa, pred ktero je bil medved obdal, fo bili med tem fkosi fkrivne vra-tiza od sadej is hifhe vun perfidi, ter fe med mnoshizo pomefhali. Pa komej jih medved med muoshizo vgleda, llrafhno satuli in nanje
plani, ino bi jih bil gotovo s fvojima tazama fieri, ko bi mu jih ne bili fhe do zhafa vseli.
Ko fe je bilo to sgodilo, fo bili vjeti in potem fprafhani. Mnogo isgovorov fo if kali, in, ker fo fe v saflifhanju sagovorili, kar fe navadno lashnivzam sgodi, de fe farni isdajo, fo nasa-dnje obliali, de fo morivzi tih merlizhev.
Bila fla vodnika medveda, ki fta s njim po fvetu hodila ino prezej denarja perdobila. In ker fo ti hudobneshi svedili, de imata per-hranenih denarjev, fo fhli sa njima y gojsd, ter fo ja vmorili ino sagrebli. Medveda fo pa bili k drevefa pervesali, ino fo ravno miflili tudi njega pobiti, kar saflifhijo lovfke rogove v gojsdu doneti. To jih je permoralo beshati predenj fo fklep dokonzhati mogli. Ino sdaj jih je fmerti otet medved toshil. —
XX. BLäiöSIlZgf ».
> »
,j§ traf lina nevihta je grofa Hansharja na popotvanji fkosi jushnjo tirolfko deshelo vjela. Gromenje je buzhalo, de fe je semlja potrefala, krishem fe je blifkalo; ftrafhni vihar je verfhel ino je shugal kozhijo sverniti. Napofled fo fe-
zherni nevarnoft osnanijozhi oblaki v plòho fpre-inenili, in desh je lil na semljo kakor s lijakov.
Med tem Glnim grosenjam žele nature je grof na neki homz perl bel, kozbjasbu veli podati, ker je voda s gora zhes zello v doline bobnela, ino slo nevarno je bilo fe med fhume-zhe valove podati.
Ne daljezh od bobna per konzu tokave je bila revna bajtiza. Grosovilno je s nje, enako veliki reki hudournik deri, njegovi derezhi valovi fo s korenino sruvane drevefa ino oltan-
ke rasdjanih moftov nefli, ter fo fe mogozhno v bajtizo vperali in v vfakimu hipzn shugali jo rasdjati. — In ker je voda per oknizah she v bajtizo lila, sbeshi vboga prebiyavka s Tvojim edinim otrokam v podftreho in od ondod fe periini kasbe. Od llrabu via prevseta Boga ino ljudi pomozhi proG. —
Od fbumenja hudournika ino plohe grof fizer ni mogel javkajozho slično flifhati, to.de po njenim oponafhanju je fposnal, de je v veliki Gli ino de po nagli pomozhi hrepeni.
Dokler je fhe na vfmiljenja vredno sheno gledal, perhiti zhverfti mlinarfki korenjak na homz beshaje pred derezho vodo,_____Grof ga s
osa poklizhe: 4Slifhifh, dober perjatel! defet ze-kinov ti per ti prizhi plazbam, zhe slieno tam s bajtize per toka vi ref hifh. Spresi mojiga konja ino jesdari kje, ne bo te vergei, prav nizh fe ti ni bati, de le snafh na konju fedeti.
Mlinarfki lilapez ne de bi mu bil kej odgovoril, s glavo smaje ino mu lierbet oberne ogledovaje, kako bi nar losheji ji na pomozli perfhel. —
Grof ne odjenja od fvojiga blagiga fklepa, slieno s otrokam refhiti, defiravno fe je korenjak od njega obernil, vender ga fhe nagovori, ino mu obljubi dvajfet zekinov, zhe le hozhe pofkufiti sheno refhiti, ktera je bila vfaki hip v vezhi nevarnofti.
Mlinar mu sdaj odgovori, de fe sa denar nikoli ne poda v nevarnoft fvoje shivljenje sgu-biti. __
Sdaj mu grof petdefet zekinov ponudi, ali fpel s glavo smaje, ter fprega konja od kozhije, fe vfede nanj ino jesdari s grofovim blagoflo-vam proti tokavi. —
V veliki nevarnofti perjesdari do bajte; shena ga profi le otroka refliiti, ona pa hozhe pofkufiti derćzhe valove hudournika pregasiti ino otéta pozhakati de nevihta odjenja; ali jaki
i4
mlinar tega ne perpufti, vsame otroka, in polili sheno fe sad na konja vfelli in fe njega der-
sliati. _ Ko je sheno ino otroka na konju
imel, je fkosi derezhe valove nasaj fhel, kteri fo dollikrat shugali konja prekuzniti. — (Skerb-no leje vfakiga drevefa ino bruna, ki je po vodi plaval, ognil, ino je frezhno bres fkkode s od-refhenimi k grofu perjesdaril. Ki fhe na pol pota bil, she je voda bajto podkopala, de fe je poderla, ino je podertine naprej nella.
Grof pridfhimu roko poda ter mu rezhe : dober hlapez, lepo delo G ferzhno ino umno doperneGl, dvema G shivljenje otel, ktera bi bila bres tvoje pomozhi v vodi konzhana.
Ke petdefet ampak Ito zekinov saflushifh, ker je bilo refhenje nevarnifhi, kakor Gm G miflil, ali Bogu bodi hvala, frezhno G opravil.
___ S tem befedami je grof mlinarfkimu hlap-
zu denar podal, ali hlapez le ga brani vseti. -—
Miloltljivi gofpod grof! jeft dobriga dela ne prodam; zhe mi ga plazhate, nimam jelt no-beniga safluslienja ino tudi vefelja ne. (Sej Gm she poprej rekel, de sa denar ne ftavim fvojiga shivljenja v nevarnoil. tSim fe pa v uevarnoft podal ino B0g mi je pomagal, de Gm dvema shivljenje otel —- to je meni ljubfki memo
vfih sakladov fvetä. V tem trinku fe jeft sa nar frezhnejf higa med ljudmi fhtejem ino fpomin ftorjeniga dobriga dela me bo vfe dni mojiga
sbivljenja vefelil--Zhe mi pa miloftljivi gofpod
grof vefelje ftoriti hozhete, pervoljite mi, de val’ nekaj profim.
Govori, blagi zhlovek! rezbe grof, ki fo mu folse v ozheh igrale. Kar poshelifh ti do-voljim, zhe bo le v moji mozhi.
Miloftljivi grof, pravi mlinar, dajte meni namenjene denarje sbeni, ki ji je voda hifhizo vsela. Jeft imam sdrave ude, labko delam, ona je pa vdova, ima fvoje dete sa prefkerbeti in povodenj ji je vfe pobrala.
Grofu per teh befedah folse v ozhi ftopijo, ter sakljizhe: Kako ljubesin do nefrezhnih ljudi, kako blago ferze imaf h !
Sgodilo fe bo, kakor fi profil, pa tudi ti bofh fvoje plazhilo dobil. K meni ftopifh 'v ilushbo. Pervi mlin od mojih grajfhin, ko bo proft, bofh dobil, in jeft bom ob letu k tebi v mlin obletnizo tega dneva obhajat perfhel!
Mlinar je hvaleshno blagimu grofu roko kufhnil, — ter mu grof rezhe s sheno in otro-kam fe v kozhijo vfefti, de fo fe v njegovi blishni grad peljali ino goftili. _____ Lep, jafni
ino sa nje prefrezhin vezher je bil po groso-vitnim liudim uremenu; slo fo fe ga vefelili ino Boga hvalili. —
Ni preteklo pol leta, she je hil mlinarfki hlapez v grofovim mlinu. — Grof ga je s vGm orodjarn ofkerbel ino mu konja, na kterim je sheno s otrokam fmerti olel, podaril. Obletnizo refhenja smiraj grof per mlinarju v velikim vefelju obhaja.
XXI. AGATA.
Wak sveli flushabnik doli velja, K’ljudi fpofhtuje, ljub’ Boga:
Tak’ pòfel ne vmanjkuje,
Tud’ kjer kaj upal’ni;
Sato ga Bog plazhuje,
Ga frezha doleti !
_A.gata je per nekimu pifarju deshellke gofpofke na Zhefhkim flushila. Njena gofpòda ni bila od bogatih diliga niella; vunder je f perflushikam febe ino deklo pofhteno preshivela, De firavno je bila bolj revna, je bila pa pobosh-na, in poboshna gofpoda fkorej vfelej tudi do-btiga polla dobi, laka je bila tudi Agata.
Ni fe fizer fvetila, kakor lepa đragota ; pa na tihama blifhzhijozhi biferi, ki ima fvojo
ženo v febi, je bila podobna. ______ Priprofto ino
ne olifhpano, kakor je bila, jo hozhem iso-brasiti. —
De fo trud ino teshavne dela pokliz ino delesh vfakiga zhloveka, pofebno pa poflov, to refnizo je v fvojimu ferzu sbivo obzliutila; sato pa tudi ni nikoli poftopala, in ko bi bila sa fe delala, bi ne bila mogla biti fkerbnifhi. ( prid-nifhi )
» Komur flushifh, ino kdor ti shivesh in plazhilo daje, tega fo tudi tvoje mozhi. «
» ^lushi fvoji gofpòdi, kakor Bogu fami-mu, ino kar delalh, kakor de bi bilo sa vezh-noft ftorjeno. «
Take nauke fo ji mati dali, ko je v per-vizk fi usili t f hla, iu kterih Agata nikoli ni po-sabila.
Zite je svezher dela trudna bila, je predin je safpala Bogu fvoje terpljenje darovala,, ino tako je vfelej lahko mirno samishala.
Bila je pa tudi od fvoje gofpode zhiflana. tSkerbno je gofpa fama sa delo poprijemala, deje Agati pomagala, in zhe je sbolela, je sanjo fkerbela, kakor sa laftno lizher-
Bila je svelta, nizh jo ni mikalo, fe f tem obogatiti, kar je nje gofpòde bilo ; s vfakiga groflia, ki je hifhi doletel, bi bila ra j f hi zel goldinar naredila, kakor pa, de bi bila kej sa fe smaknila. Sato ji je pa gofpa sa novo leto ali pa sa njeni god k plazhilu vfelej kej per-vergla ino sravin rekla: » Agata ! ker le nam po tebi blago mnosbi, naj fe tudi tebi inno-ski. «
Molzhala je kot sid, in naj bi bila fhe take rezhi flifhala, nobenimu jih ni rasodela, ravno ko de bi jih ne bila fhifhala. » Kaj je mar dekli, kar gofpòda govori ali dela? « fi mi-fti ino gre po fvojih opravilah.
Sploh ona ni rada kvafila. —-Enkrat pridete klepetule k njej, poftopate sa njo, de bi zhlovek miflil, Bog ve kaj sa ene rezhi ji imate povedati. Obrekovale fte fvo-je gofpòde, ino fvoje fopòfle, in mnogo gerđih rezhi ji od njih perpovedujete.
» Nikar, pravi Agata, to ni prav, de od fvojiga blishniga flabo govorite. «
» Poglejte, jo safinehovaje safhpotujete dekle, pa ne ko bi bila fvetniza ! »	« De nefim
fvetniza, pravi Agata, to le predobro vem; pa ravno sato, ker fama pregrefhke imam, ne ras-
nafham rada drugih smote; kar jeli nimam rada, tudi drugim ne dopade. « Tako je klepe-tule odpodila.
Njeno samolzhanje je bilo gofpòdi snano, sa tega voljo fe tudi v prizho nje noben ni bal govoriti. Rezhi, na kterih je bilo veliko leshé-zhe, fo pred njo govorili; karkoli fe je pergo-dilo, vfigaje ona deleshna bila. Obzhutila je s njimi vefelje in britkolti, in v vfaki nefrezni, ki jih je naletela, je ravno tako tolashbe potrebovala, kakor njena gofpòda.
Dve male hzherki Ile jo zhiflale, ne kakor dobriga pofla, kleriga fe ne fme shaliti, ampak kakor fvojo feftro. Agata ju je slo ljubila ino jima rada kako vefelje napravila, per vfaki per-loshnofti ju fpomni na opominovanje ftarfhev tako, kakor bi bila ftareji feltra, ktera mlajfhi iskojili pomaga. Zhe je pa kdaj miflila: Poglej, vender je terdo vef zhaf fvojiga shivljenja flu-shiti, in ne vediti, kako fe ti bo na ftare dni godilo : ftar pofel ni nikjer zhiflau ( ali obraj-tan ) pa kmalo fe je fpet vtolashila ino fama k febi rekla : » Ne toshi Agata! ne tosili. Pred Begam velja sveli pofel tolikanj ko kralj; ker Bog le na svellobo ne pa na ofebo ( ali perf hono ) gleda. In zhe te Bog rad ima, fi sadolti vredna:
Delaj in flavi fvoje saupanje v Boga, on te bo prefkerbel. «
Vezh let je pifar s Tvojimi in f pofhteno deklo v domazlii sadovoljnofti sViivel; kar neis-rezhena shaloft njegovo drushino sadeno.
Pifar je umeri ino vdova je pizhlo milo-fhnjo dobivala. Revno fo ti dobri ljudje smiraj shiveli, vender jim ni bilo mogozbe ne vinarja na ftran djati. Vdova ni imela sdej nizh kakor milof hnjo.
Sraven tega fe pa fhe své, de fe je njeni inoshv fvoji dobroti)ivofti dal pregovoriti, nekimu perjatlu sa taushent goldinarjev pòrok biti, ds je she vezb lét na tihama polovizo poplazhal; ino poloviza oftane revni vdovi fbe plazhati. Sa tega voljo je fhe od fvoje pizhle milofhnje smiraj po malim plazkevala, dokler ni bil dolg poplazhan.
tSerzhna shaloft po ozhetu, nadloga ino reva fo poprejfhino frezho sdej nadomeftile.
Nekterc ure fte mati ino Agata fkupej jokaje prefedele, dekleti fte pa ozheta klizale. Ena druge nifte mogle potolashiti; noben zhlo-vek ni mogel od vdove prozh iti, de bi ne bil jo miloval,
Dan ino nozh mifli, in ne ve, kako s fvo-
jimi otrozi sliiveti, de bi ne flradali. — Napo-fled fklene, perila ino druge liilhne perprave prodati, kar bo le mogla vterpeti, de bi sa fe in sa fvoje otroke dodi prodorno danizo najela. Ali sdaj je bila fhe le huda —• vidila je po vGm predarku, de ji je nemogozhe fi pofla der-shati, in bi Agati flovo dati mogla.
Ko tedej mali hzherkama perpovedaje : O-troka! Agato moramo sgubiti, ne moremo jo vezir prefkerbeti, sazhnete na glaf jokati : Naka mali, Agata ne bo fida prozh, me profive, Agata ne bo fhla prozh; ino to je mater fhe bolj shalilo. Previdilaje, de ne more drugazhi biti, Tefhko ji je bilo, dan sa dnevam odlafha, Agato poflo-viti.
Ti morafh, vboga shena ! ti ji morafh fio-vo dati, farna febi rezhe; poklizhe Agato in fi brifhe folse, ko pride.
Mat.— Ljuba Agata ! bolj mi je tefhko, kakor tebi, ali povedati ti moram, ni drugazhi. tSej vidifh, de te ne moremo vezh shiviti, de fe moramo lozhili.
Ag. Sa boshjo voljo ljuba mati! me bole pa faj fhe poterpeli ? ____
Dekleti britko jokaje primete deklo sa roko ino sa birtafhizh in rezhete : Oh, Agata !
ne hodi prozìi; Agata oftani per naf!
Profim te, Agata, pravijo mati, ne shali
me bolj. ____ O kako bi te jeft rada obdershala!
ali vfe firn dobro premiflila in prevdarila, revno bom Tvoja otrozhizha rediti samogla, kako bi bilo meni mogozhe, tebi The jed ino pla-zhilo dajati ! Agata, ti fi The per mozhi, svelta ino pridna, povfod Te ti bode bolji godilo, kakor pa per meni.
Ag. Naka mati! tega ne ftorim. Jeli val' ne morem sapultiti. Le obdershite me. <Saj fim rada s malim sadovoljna. ^im vefele dni per val' preshivela, sakaj bi britke s vami ne delila? .Sim frezho s vami vshivala, sakaj bi nefrezhe s vami ne prenafhala? Oh ljuba mati ! The bolj hozliem delati ino pridnifhi biti, de G bom Tvoj kofzhek kruha perllushila ino vam, revni vdovi, vafhe fkerbi slajfhala. Naka, ljuba otrozhi-zhika ! ne bom vaji sapullila, per vaf bom oliala.
Dekleti od vefelja sdaj okoli nje pofkaku-jete ino ji rezhete.- kaj ne Agata, ti oltanefh naf ha ljuba Agata !
Mat. Agata ! tvoje blago Terze mi daje vezh tolashbe, kakor mi jo zel fvet dati samore. — Oftani tedej per naf. Ali dobriga fe ne nadjaj;
britkoft in terpljenje bom pazh f tabo deljila, morebiti kruha ne bom mogla !
Ag. Ljuba mati ! kteri terpljenje pofhlje, pofhlje tudi kruha. Zhe le vanj saupamo in delamo, ne bomo lakote vmerli.
Vdova ino nje hzheri fo vedno fhivale ali pa nogovize pletle. Agata fe je zel dan trudila; vzhafi tudi dopolnozhi ni fpat fhla, de bi bila le kaj perflushila ino loshej jedi kupovala. Bolj, ja bolj je fkerbela, kot nektera mati sa fvoje otroke. Po dnevi je v farovsh hodila ino delati pomagala. Gofpod fajmofhter, dobrotljivi mosh, fo vedili, de fe vdovi ne godi nar bolji, salo fo pridno Agato tudi bolji plazho-vali. Kar je v denarjih ali v shiveshi dobivala, je domu nefla, ter materi ino otrokama dala.
Dekleti fte fe vfelej Agate vefelile, ker ni nikoli prašna perfhla. In ko je proti domu fhla, ji vefelo naproti fkakljate ino vprafhate : Agata, fi nam pernefla kruha ?
Oh, saref kruha, ljuba otroka, kteriga bi vama jeft dodi krat dati ne mogla, pravijo mati. Vfe shive dni morate Agati hvaleshne biti ino Boga profiti, de bi jo poplazhal. Blaga duf ha ! Bog posna tvoje ferze; on vidi kar na lihim de-
lafh, bo tudi gotovo ti plazhal. Pa ko bi ti moja otroka sapuftila, in ko jeft vezli per nja ne bom — Oh! kdo fe bo vbogih Grot vfmi-lil? O dobrotljivi Bog! kako bote sapufhene Grote tarnale in G ne vedile pomagati!
Agata. Sbitc G te mifli s glave ljuba mati! Bogu fkerb prepuftite, on jima bo ozhe ino mati. Jima je doflej pomagal, ju tudi v priho-dno ne bo sapuftil.
Enkrat je v farovsbi ftanize ometaje pre-mifhljevala, in : » Moj Bog, vfmili fe vender revnih otrok, » na glaf molila, ker ni miflila, de bi jo kteri flifhal. Ravno G folse s ozhi bri-fhe, ko gofpod faj mol liter is neke ftanize pridejo, ter jo vprafhajo, kaj de ji je ? Sdaj per-poveduje Agata na tanjko revfhino udove in nje otrok, ter jim zelo lerze odkrije.
Gofpod fajmofhtra je ta povedik tako gi-nil, de fo fe sjokali : tolike nadloge G vender nefo bili fvefti. — Na, Agata, pravije napofled, in ji dajo nekej tolerjev v roko, nefi to malo revnim, lode me ne imenuj in bodi sagotov-ljeua, de bom fiie pomagal, kakor bom mogel.
Vefela, kakor de bi bila saklad najdla, tezhe 'vgata k fvojim domu. Splobno vefelje fe sazhne
ko nenadjani dar pernefe ia ko perftavi, «le bo ravno tifta dobrotljiva ofeba ( ali perfho-na ) fhe dalje pomagala.
Otroka! rezhejo mali, hvalita Roga ino molita sa nesnaniga dobrotnika, de naj ga bla-goflovi. O moj Bog! kir shalolt do verba per-kupi, fe she tudi tvoja pomozh glad.
Ravno tifti zhaf je neki perjatel gofpod fajmolhtra is desbele v mefto perfbel, kir je neko opravilo imel, med tem pa v farovsh kolit hodil. Temu gofpod fajmofhter perpovodujejo pergodbo. Ta pri j atei je bil vfmilen, ino da nekaj denarja sa vdovo ino nje otroka. Gofpod fajmofhter tudi nekaj perdajo ino sberajo per dobrotljivih farmanih tako dolgo, de fo fhtevilo od pet Ito goldinarjev vkup fpravili, ter v imenu vdove dolg plazhali.
Gofpod fajmofhtra prijatel fe per milovanju revne drushine ui zhes nizh bolj zhudil, kakor zhes lepo ferze Agate.
O ljubi perjatel ! pravijo gofpod fajmofhter, Agata je ofeba, de ga nima para. Ni mozh dopovedati, kar je revni drushini fiorila. Is sgol milovanja je per vdovi in njenih otrozih oliala; rajfhi je s njima pomanjkanje terpela, kakor
pa de bi bila ju popuftila. Vezhi del Ita otroka
i5
l’JO
le od tega shivela, kar je ona f ponozhnim delam ali pa per dobrih ljudeh saflushila.
Po hvali gofpod fajmofhtra je perjatel smi-raj bolj na Agato pasil, ino nedolshna nravnoft, perurnoft, njeno lepo vedenje per vfib opravilih v farovshi, ga je vfaki dan bolj prevselo, ino pofebno vefelje, per misi smiraj le od nje govoriti, ni drugam fhlo, kakor de je vfaki dan bolj sa njo vnet.
K temu fe je pa fhe od vfiga, kar je fam vidil, in kar fo mu golpod fajmofhter od Agate pravili, zhe je bilo od vdove ino njene pofh-tene dekle govorjeno, preprizhal.
Taka blaga dufha, d mifli, je nar vezhi frezhe vredna, in tudi nar pervi mosh v desheli bi fe ne fmel framovati, fe s njo sarozhiti. — In ker fe je ravno shenil, in tako fprugo ( ali sheno ) fi vofhil, de bi bila delavna ino dobri-ga Terza, fklene fe s Agato sarozhiti.
Zhes nekej zhafa je fhel na tihim v liano-vanje vdove, in Agato sa tega voljo poprafha. Ali vftrafheno rudezhiza obide, dolgo Hoji, in ne ve kaj bi odgovorila, dokler fe napolled s fvojim nifkim lianam ino revfhino sgovarja.
Stan ino bogaltvo, rezhe perjatel, fhe ne narede frezhniga sakona. Jeft le poboshno ino do-
bro gofpodinjo ifhem. Zhe bova delala, in drugim dobro fiorila, nama bo she Bog pomagal. Ko je perjatel gofpod fajmofhtru fvoj fklep rasodel, ga objamejo in vefelo rezhejo : Perjatel! to je prav lepo, Taki sakon mora Bog bla-gofloviti.
Zhes nekej tednov fo gofpod fajmofhter blagi par blagoflovili.
Vdovi ino otrokama je bilo sdej fhe bolj pomagano, in potem, ko fo otrakama mati vmer-li ; fta Agata in njeni mosh dekleti k febi vse-la ino jima ftarfhe nadomeftila.
Samolzhljivoft
Jn svefloba vfaz’ga pofla lepoti, Dobrodeljnoft
^Skasana reyni gofpòdi ofrezhi.
na memamawä possozb.
Anselm ni bil fhe ofem let ftar, ko fo mu ftarfhi odmerli.
Kefo mu drujiga sapuftili, kakor lepe nauke, s kterimi fo ga, dokler fo shiveli, k bogabo-jezhnofti in pofhtenofti napeljovali. Ujiz vsa-
me Croio k febi ino mu obljubi ozheta name-liiii, ali je malo befedo dershal. Anselm je Gzer per fvojimu forodniku sliivesh in obleko dobival, tode sa drugo ni bilo ujizu, ki je imel do-fti opravil ino veliko pohifhvauje, nizh mar.
V fholo fo ga fizer pofhiljali, ali noben ne poprafha, kako fe uzlii; zbe fe je h kodu vfedil ali pa kruha profil, je mogel doftikrat fli-f hali. de jim le nadlego dela, ino de le od njih milobi shivi. Tesbko fe je to Grotizi sdelo, ki le je lepo sadershal, pridno uzhil, in kar je mogel s veleljeui delal iii slo trudil vfim polire-zhi ter koriftin biti. — Kar bolj ga je pa sba-1 ilo, de je doltikrat nedolsben, farno s nevolje fvojiga ujiza, kteri je bil ojller in merzhljiv zhlovek, kregan, ino sa nar manjfhi nevkretnoft ali fbe tako mali pregrefbk tepen. Ki fe isgo-varjal, pa mu tudi ni bilo perpufheno ; v kaki kotizh fe je ltifnil, Bogu je fvojo revo to-shil in milo jokal.
Kekiga dne, ko fbe ni enajbo leto sapol-nil, ga je ujina v drugi konz niella s kofkem po fio jajz pollala, ki j ib je bila malo poprej kupila. Anselm podvisa, de bi ji bil le vftregel, ino noG sa njega pretefhko breme.
Vedno jo je predeval is ene roke r dru-
go, slo fe je vtrudil, doftikrat je mogel pozhiti ino kofh naila poftaviti. — tSvetovala mu je neka gofpa memo grede, de naj kofh na glavo dene, de bo losliej noCl. — Gofpa mu ga fhe fama na glavo sadene. Varno ga je sdaj noGl, s eno roko je kofh na glavi derskal, draga je pa ta zhaf pozhila. Slo mu je bilo sdaj slajfhano; ali ko pride bliso zerkve, kjer fo fe ravno ljudje ishajali, fe tudi neki vlazhugarji med njimi rijejo.
Edin, naj bo she s nepremiflika ali po-rednofti, fune Anseima tako slo, de fe rnu je kofh nagnil, ino jajza po tleh savalile. Vfe fo fe pobile; belaki ino rumenaki fo fe po tleh zedili. ;_
Anselm sdaj obftoji, kakor de bi bil k flam perbit, ter sazhne javkati ino jokati. Ktna-lo fe je dofti ljudi okrog njega in pobitih j a jz sbralo. Eni fo ga milovali, drugi pa f teflam pitali, ker fe je s kofhem na glavi v drenj podal, ali noben mu ni is nadloge pomagal. Vbo-gi Anselm je smiraj bolj jokal, kjer je vedil, de ga fhiba doma zhaka, zhe bres jajz pride.
Dobra fadariza fe mu ponudi ga k ujizu fpremiti, in mu na tanjko nefrezho povedati, ter sanj profiti, Anselm pa, ki je ujiza dobro pos-
nal, ni verjel, de bi nje profhnja kaj pomagala. Sahvali jo sa dobro voljo ter jo profi, de bi mu kofh povarovala, de bi fe majhin zhaf odtegnil.
Anselm fe je slo bal, vel' fe je trebi, ni-kir fe ga noben ne vfmili, gre dobrotljiviga Boga pomozhi profit. Hiti v zerkev, poklekne ino profi vfmiljeniga nebefhkiga ozheta, de bi mu perftopil, ker fe mu je ta nefrezha bres njego-viga sadolshenja pergodila, ino on fi sdaj ne ve ne fvetovati ne pomagati. — Proli ljubes-njiviga Boga, de bi omezhil ferze terdiga ujiza, de bi ga nevfmiljeno ne pretepal.
Dokler je Anselm v zerkvi poboshno molil, je Otilia, dekelze per defetih letih, ki je nef-rezho od okna vidila ino tudi vfe flifhala, k fvo-ji materi pertekla ino jo profila sa fvoje per-hranene denarje ji fto jajz is hrambe prodati.
Mati hzherko savsetno pogleda ino upra-f ha, kaj bo s jajzmi delala ?
Otilia sdej prepoveduje pergodbo ino re-zhe, de bi rada dezhka rasvefelila in mu jajza, dokler fhe v zerkvi moli, v kofh djala.
Mati objame in kufhne vfmiljeno hzherko ter ji da, kar sheli.
Otilia je sdaj s kuharzo, ktera ji je jajza
nella, liilela h kofhi, de je poprej jajza v njo djala, kakor je dezhek is zerkve perfhek (Sa-darizi sapove molzhati, ter je sbegnila.
Komej je sopet na okni, ko pride Anselm is zerkve, kteri f pobefenimi ozhmi po kofhi pogleda. — Oh jemenefta! kakfhino vefelje obzhuti: ko kofh sjajzi napolnen vidi, ni ve-dil ali fanja ali je refniza, ter poprafha fada-rizo, kdo de mu je jajza dal. Ona fe pa po-fmeja in molzbi.
Ljubi Bog je mojo molitev vflifhal, rezhe dezhek, ino mi zhndno pomagal. On vfiga pla-zhovavz naj dobrotljivimu angeljii, ki mi je v veliki nadlogi perftopil, vredno poplazlia. —
Vefel vsame kofh v roke ino gre pozhafi fe hvaleshno v nebo osiraje proti domu.
Terdi ujiz. je she od drugih memo gre-dozhih ljudi svedil, de je jajza telebnil, in de po tleh pobite leshe. Per vratih je na dezhka zhakal, de bi ga bil s rotenjem fprejel ino po navadi s fhibo v prihodno bolj previdniga fiorii. Ali kako fe savsame, ko vidi dezhka f polnim kofhem jajz priti,
Kaj nefi, sareshi ujiz rastogoten, kofh na tla vergei ino jajza pobil ?
Ja, odgovori Anselm plafhno, tode dobri
ljudje fo mi v ti nadlogi pomagali. — Sdaj perpoveduje Anselm odkritoferzhno, kar fe je sgodilo ino pove vef ginjen, de inu je Lilo, dokler je v zerkvi molil, pomagano.
Po ti povefti n j iz. sazline premifldjevati ino
vidi, de je dezhek dober otrok.__ Vidi, de ga
je dofihmal prenevfmileno ino preojft.ro imel, de to ni Lilo od njega prav; ino od tega zliafa fe je Anselmu boljfhi godilo, ki je tudi vedno bogabojezho ino pofhteno shivel.
XXIII. VISIM MIHA.
>
Il®iha je bil v neki famotni vafi frezbin kmet. Bog ga je fhe prezej f premosbenjem, poboshno sbeno in s sdravimi otrozi oblagoda-ril. Njegova nar vezhi frezlia pa je bila nedol-sbno ferze. Pravizben ino naraven je bil, ko nobedin v vaG.
Dolga fkufhnja ga je svedrila; vfelej G je vedil fvetovati iti per vfaki nakluzhbi pomagati. Satorej fo ga vfi felani radi imeli ino zhiflali. Zhe je on jel govoriti, fo vfi mol/.bali ino svefto poflufhali, ker fofefka ni nikoli kaj napak naredila, zbe je le njegov dobro pre-vdarjen fvet poflufhaia. Dalezli okrog je flovel,
le vefeliga Miha fo ga imenovali, ker je bil smiraj vefel ino shidane volje, kamorkoli je
perfhel. Pa ___ Taj je bil tudi lahko, on je Boga
ljubil ino ni fvoje dufhe tudi fhe f tako majhnim greharn radovoljno ofkrunil.
S sjutrajno sarjo je vefelodanperzhel,vshival je vefelja v fredi fvojih delavnih otrok ko noben kralj v fvojimu poflopju. Shvergoleuje ptizhev, fhumljanje virov ino potokov, fkakljanje me-ketajozliih jagnjet ino vfe, kar je vidil ali fli-fhal, je njegovo ferze k vefeli hvali navdajalo, ktero je fleherni dan Bogu, fvojimu ftvaruiku aldeval ( ali daroval. )
Per jedi je fvoje otroke na dobrotljiviga Boga opominoval, kteri jim fleherni dan jed ino pijazho deli ino nobeno fvojih ftvari Gradati ne pulti; tedej fo fe sedineni vefelili ino ga hvalili dobrotljiviga nebefhkiga ozheta. V-fako priliko je njegova zhifta, jafua dufha v prid obrazhala, sheno, otroke rasvefeliti ino njih ferza s ljubesnijo do Boga napolniti.
Ako je feme po polji fijal, je miflil na Boga ino molil: » Glej, ljubi Bog, tukej polo-shim sema, ti bofh po fvoji modrofli s njimi fiorii ino jim rafti dal, faj fi do sdaj fhe vfelej tako fiorii ! » —
Zhe je huda ura perverfhela ino potem fe sopet folnze prelepo v mavrizi fpreminjalo, fi je miflil Boga dobriga ozheta, kteri fvojim otrokam shuga, pa jih kmalo sopet ljubesnjivo objame, kakor de bi fe mu v ferze ushalilo, tedej fe jim sopet milo nafmeja ino jih blagoflovi.
Zhe je sorijozhe shitifha ogledoval, mu je bilo, kakor de bi vidil boshji blagoflov po se-mlji raslit in boshjo roko zhes njega fprofterto, ktera ga varuje de dosori- In ko je potem shetva perfida, ker je fnopove f polnimi klafmi vfkeden vosil in njegovi otrozi shétveno pefem prepevali, fo mu doftikrat folse v ozheh igrale ino on fi je miflil Boga kot ozheta,okoli kteriga fe lazhni otrozi sberajo in sheljni k njemu fvoje roke vsdigujejo; in ozhe vfe obdari, in potem otrozi radoftni okoli fkak-ljajo, hvalijo ino vshivajo.
Po tem takim je bil Miha vedno radoften, nikoli ni shaloval, defiravno ga je tudi mar-fikdaj kako terpljenje dofhlo,- tode per vfakim terpljenju je imel vefelo ferze, kakor de bi mu bilo vfe po volji fhlo.
Strafhno hudo vreme prevlezhe enkrat vfo okolizo. Hlapez pride is polja, fi roke vije ino shaluje ; » Oh nafhe shitifha je tozha filno pobila, fofedovim fe pa fhe ne posna. »
» Inaj bo — naj bo, » je odgovoril Miha vef mirin, » ljubesnjivi Bog mi je v 35 letih obilni fad na njih rafti dal ; njemu naj bo hvala, de mi v tolikih letih ni vezh ko enkrat tozha pobila. Hvalen bodi Bog, de revnimu fo-fedu ni nizh pobila. »
» Vtolashi fe, moja draga ! je rekel tar-najozhi sheni, » poglej, faj mi loshej terpimo mem defet drugih ; varzhljivoft nam bo utegnila ino Bog naf gotovo tudi ne bo posabil! »
^orodniki ino perjadi, ki jih je ferzhno ljubil mu pomerjejo. Obzhuti fizer na njih grobu, kako de ushali, od njih lozhen biti, tode tudi to shaloft je v boslijo voljo vdan mirno prenefil : Bil je shaloftin in vefel, sdelo fe mu je, kakor de bi od ljubesnjivih perja-tlov, ki jih je obifkal, domu Ihel. Britko je per ferzu fe od njih lozhiti, doftikrat fe na sapufhene osré, kakor de bi fe fhe mogel vernili, in gre fvojo pot ter ft milli: tSaj fe bomo fopet vidili !
Pomerje mu nekaj otrok. Oh ! ni jih mogel posabiti. Povfod je na nje miflil, kjer jih je poprej navadno na fvoji ftrani imel. — Vefelo fo po dvorifhu fkakljali, s njim fnope vefali, s njim fo per misi jedli. In ako ga je
kaka tiha britkoft obfhla, je rekel: « Otrozi ! fa j mi nifte na vezhno odvseti, lie le na drugim, kraju dobro f hraneni, kamor bom tudi jeli kmalo perfhel! j>
Tudi njegova shena mu je vezh lét naprej v vezhnoft odfhla. Britke folse ljubesni je po njej tozhil, tode ne vpije, ne tuli kakor tak, ki bi fe s boslijo previdnoftjo rad prepiral. Kratko in malo ne! mila tihota je bila v hifhi, ko bi fe bil ljubi zhlovek vtrudil ino safpal, kteriga ni prav dramiti. « Otrozi! pravi, ko jih je k trugi peljal, « otrozi! boshja roka je to naredila, faj jo bomo tam gori sopet dobili. »
Ko fo bili mati she pokopani, sbere Miha nekiga dne vfe fvoje otroke ter jim rezhe: « Ljubi moji! sgubili fino saklad fvoje hifhe, ne-posabljivo mater. Tarn je per vafhih bratili ino feltrali. Ino s mano, otrozi! bo kmalo tudi kaj lakiga. Vi vidite, de Gm liar, noge fo mi she vpefhale. Ne shalujte prevezh savoljo tega. Bog bo vafh ozhe, kadar mene vezh ne bo. »
Glejte, otrozi ! rad bi, de bi bili vi prav dobri ino frezhni. Sato ne posabite nikoli naukov, ki Gm vam jih tolikokrat pravil:
« Saupajte naj pred na Boga; kdor vanj san pa, ga Bog ne sapulii. »
» Imejte vedno Boga pred ozhmi : On je povfod prizha vafhih del. «
» Bodite svefti in pofhteni, sakaj kar je pofhteno, nar dalej terpi. «
» Malo premoshenja vam bom sapuftil, to velie fami, pa pomiflite, vfak viuar firn kerva» vo saflushil. «
» Obernìte ga v prid, ne bodite saprav-ljivzi; varujte fe pa tudi terdoferzhnolti. Pomiflite : Lakot ino mras hudo deneta, in revesli je tudi vafh brat. «
» Velie tudi, de firn v zelimu fvojimu sbiv-ljenju vefel bil. Pet in fedemdefet fe je mojih lét nateklo, in vender fe ne morem fpomuiti, de bi me bila le en dan slialoft omagala. Glejte otro-zi, jeft bi rad, de bi tudi vi tako vefeli ino ra-dollni vfelej bili. Sato fhe to samerkajte. «
» Ako vaf kaka shalolt doleti, kar fe bo gotovo sgodilo, tako fi miflite : » Ob letu bo boljfhi. «
» Ako fe vam prav po volji godi, ino od vefelja ne velie, kaj bi pozlieli, ne rasfajajte; te-muzh fi miflite :
Jutri ne bo vezli tako. «
» Ako fe vam dobro godi in Bog vam
fvoj blagoflov podeli : tako ne bahajte. «
16
» Ker bahanje flori savid, savid perpravi pa terpljenje. «
« Ne obljubile nikoli vezh, kakor morete dopolniti, ino ne lotite i’e nobene rezhi, sa kte-ro fle preflabi. « ( ki jo ne morete fioriti. » )
« Ako ne, vaf fhpot ino kef zhakata, ino to ne dé dobro, otrozi ! de vam vefelja nikoli ne bo manjkalo: » Vefelite fe 1'rezhe blishnji-ga kakor Ialine, ino ferzhno shalujte s nefrezh-nim. »
« Otrozi! ta je bila vedno moja navada; vefelil Cm fe s vefelimi, bil fim bogat s bogatimi, frezhin s frezhnimi fofedmi. DeG mi ravno ni vfelej nar boljflii godilo, vender Gm imel vefelje nad frezho, ki je moje fofede doletela, in tako fim zel lVet pofedil, In napofled, otrozi: » Ne bojte fe umreti. »
« Ako fe Boga bojite, vam fmert ne bo Itrafhna. Perjasui Angelj nal’ bo fhe le v popolno vefelje vpeljal, kteriga tukej le malo o-kuGmo. Verjemite mi, ino pogofto miflite: » Lepo je na semlji, to de tam je flie lepfhi. « » Vbogajte me otrozi! ino fpofbtujte nauke fvojiga ozitela; leti vaf bodo ofrezhili, ino gotovo mi bote hvaleshui do fmerti. «
Te opoininovanja ljubesniviga ozitela fo o-
troke tako ganile, de fo folse vefelja ino sha-lofti tozhili. (She njegoviga blagoflova fo ga profili ino potem fo' fe rasfhli. Miha je fhe fheft let smiraj vefel preshivel, kakor mladenzh v fvojimu zrnju.—
Potem pa je umeri perjatel ino fvetovavz žele fofefke. —
Vfi fo hotli she mertviga fhe enkrat viditi, Tu je leshal, kakor de bi fe fhe fmejal, ino vfim rezhi hotel.- « Sdaj firn fhe le sgol vefelje! « -— Velika mnoshiza ga je k pogrebu fpremila, ino ni ga bilo smed vfih, de bi fe ne bil jokal na njegovim grobu. —
XXXV. OZBITOlfA 8AP0TOĐ.
Bi je nekdaj velik, mogozhen gofpod, kteri je veliko otrok imel. Veliko, proftorno mefto jim je isrozhil, flehernim pofebno ftano-vanje odkasal; pa tudi toliko blaga dal, kolikor je previdei, de vfaki potrebuje, temu vezli, unimu menj. —
» Otrozi ! « rezlie ozhe, predin je mefto ino nove mefhzhane sapuftil, » eno farno sa-poved vam dam: Ljubite fe med feboj ! in ako
bote to sapoved fpolnovali, bote fhe zbudeshe vidili; vedite, de imam v dragi desheli fhe veliko vezhi mefto. Perfhel bom ob zhafu, ino vaf tje peljal. «
» Ako bote pa nepokorni, vam ne bo dano lepfhiga mefta viditi; temuzh ob enim dnevu bote vfi pokonzhani. «
(Sdaj odide od otrok. Ti fe pa polaftijo Tvojih jim odmenenih ftanovanj.
Bilo jih je nekaj, kteri fo ozheta. ino is ljubesni do njega tudi brate ljubili.
« Ozhe miflijo tako dobro s nami, s vfim fo naf prefkerbeli: oh! kaka nehvaleshnoft bi bila jih ne vbogati, » fo govorili ino vedno fo imeli ozhetovo sapoved pred ozhmi ino v ferzu.
Nefo ga sapufhali v nadlogi, kteri je bil manj od njih dobil, ampak po bratovfko fo mu od premoshenja delili.
Ako jim je kteri pred duri perjokal, fo ga miTovali, ga tolashili in mu po fvoji mozhi pomagali.
Zhe je kteri oboshal, fo ga v hifho vseli, ga ofkerbeli ino ga poshivili s svefto bratov-Iko ljubesnijo.
Kakor bratje ino feftre fo eden drugimu slajfhavali bremena ino vfe vefelja delili.
Med temi otrozmi je bilo tudi vedno ve-felje ino blagoflov.
Vezh jih je pa tudi bilo, ki nefo tolikanj marali sa ozhetovo sapoved. •— Nekteri od nijh fo smiraj od bratovfke ljubesni govorili , fhe zelo ozhetovo sapoved fo s velikimi zherkami v marmor sresano nad vratmi imeli; de bi pa jim ne bilo treba fvojiin revnim bratam vrat odperati, fo fe v nar bolj odlozhene 1’obe saperali. Ako fo tedej vdove ino lirote pred durmi ftokale, pomozhi profile, fo fvoje denarje prefhtevali, de bi le med zvenkanjem denarjev krik vboshzhikov ne flifhali.
« O kaj, pravijo drugi, faj ozhe ne mifli-jo tako na tanjko. »
tSo dobri ozhe ino shele le, de bi fe njihovi otrozi vefelili.
4Shotorje fo torej raspeli, pojedovali ino popivali, popevali, igrali ino norze vganjali, dokler fe jim je ljubilo. In ako jih je na poti kaki reven fofed pomozhi profil, fo fe sgovarjali, « de morajo fami sa fe fkerbeti, Bog naj ti pomaga. »
Drugi fo bili ofhabni, zhe fo fe po meftu fprehajali, fo fe fvojih ubogih fofedov framovali; nofili fo na perfih snamnje s napifam :Nikjer nam ni para.
Nekterim od teh, ki fo Lili menj prejeli, iu nefo pomanjkanja terpeti hotli, je Lilo pre-moshenje bogatih bratov tern v peti.
« Si miflijo, kaj nefmo vü otrozi ravno diliga ozheta; kar je eniga, tudi drugim flifhi, sakaj bi neki ravno mi terpeli ? » ino fo vlomili v hifhe bogatiuzov, ter fo jih obropali.
Med njimi fo bili pa tudi smiraj raspertja, terpljenje ino rotenje v navadi.
Poflednizh pride ozhe, kakor je bil obljubil.
Njegovi fpremljavzi fo dobre od hudobnih otrok lozhili ino na Hrani foftavili, dobre na defno, hudobne na levo ozhetovo.
Kar jih je bilo na defni, jih je ozhe k febi poklizal ino jih v 1’voj smagovavfki vos v-sel, ter peljal s velikim velizhaftvam v lepo meflo, kakor jim je obljubil.
Kteri fo pa na levizi bili, fo mogli tam oliati. In ko fo sa poboslinimi v njih velizha-ftvo gledali; je mignil ozhe iuo glej! semlja fe je odperla, ter postierla hudobne otroke.
xxv. @® m puxmia
¥ TOSIUX.
»
I^Iarlin je bil imenitin meThzhan na Nem-flikim. Od mladolli v liifhi Tvojih llarfhev isre-jeu, neshno ol'kerbljen; nikoli fe mu ni fmelo kaj shaliga sgoditi, ker je bil edini lin prerno-shnih ftarfhev, kteri To ga kot 1’voje ozhi varovali.
Njegovi ozlie To mu umerli, predin je 12 leto dopolnil, ino ko je 20 let ltar bil, To mu mati zelo goTpodarllvo isrozhili. Oshenil Te je s meTh-zlianko ravno tiftiga melta, ki je vTe lepe lalt-nolti imela, de bi ga bila lahko v sakoni o-Trezhila. Dve leti preshive ti trije v lepi Tpravi ino miru; dobro je bilo biti v Martinovi hilhi, vshivali To nebeThke veTelja ino sadovoljnoft.
Sdajzi pa Martinova sheua na porodu u-merje. — Zhes olim dni je tudi mater, ki jo je Terzhuo ljubil, pokopal.
Ta trojna Tmert je mladiga mosha Terze filno ranila, ker dollej The ni terpel, ino sdaj ga tako hudo terpljenje obiThe.
Vpije, rijove, iu vTa ToTeTka ga ni mogla potolashiti.
« Jeli lim nar ueTiezhniThi zhlovek! »
tarna « ino ne morem vezh shiveti ! » Dofti fo imeli s njim opraviti, de ^ti ob pamet per-fhel.
Nekej tednov mu je v sbalofti ino otoshno-lti prefhlo; le po malim ga je britkoft sapuf hala.
Kar nekiga dne perfhanta poftarani mosb pred njegovo hifho s lefeno nogo ino o berglah. Opaden, pa prav perjasni mosh poprofi per Martinu milolhne.
« No, ta je tudi nefrezhin ! » fi midi Martin, « ino je vender tako jafniga pogleda. S lem hozliem govoriti, nefrezhni fe dobro sa-ftopijo. »
« Pojdi notri, ljubi feriz! » mu rezhe, « ino vfedi fe »
^eriz. Vi fte predobri. ^Saj lim le berazh ino nefim take ljubesni navajen.
Martin. To je pazh ref, de frezhni ljudje ne vejo, kako je revnimu per ferzu. Sdaj fi pa ravno pravo hifho sadel; poglej, jeft firn morde bolj milovanja vredin, kakor ti s lefeno nogo ino berglami; véna, kaj fe pravi nefrezhin biti.
Sato te tudi lahko bolj milujem mem vlili drugih mefhzhanov.
4Seriz. Vi fte nefrezhni ?
Martin. Ja, nefrezhin, prav nefrezhin fini
v	189
jeft, ljubi mosh ! Glej, imel fim ljubesnjivo mater ino dve leti tudi svelto sheno, ki mi je
she finka rodila.___ Is Terza Hm jih ljubil, prav
frezhin mosh fim bil. Pa oh! pred dvema mef-zarna mi je fmert mater, sheno ino otroka v-sela, ino sdaj fim tukaj farni, sapufhen od nar ljubfhih. Govori, ali nefim nar nefrezhnifhi, ali je zhudo, zhe fe nemorem vtolashili !
^eriz. To je, de Ite milovanja vredni. Pa ljubi Bog! ko bi vam jeft fvojo nefrezho jel perpovedovati, bi me vi fhe veliko bolj milo-vali ino rekli: Ti fi fhe veliko bolj revin, Gvi berazh ! — Bergle, lefena noga in berafhka pa-liza ; o to fhe ni vfa moja reva !
Martin. Perpoveduj, lepo te profim. Morde fi mi dober angelj, de me vtolashifh.
Seriz. Pa poflufhajte:
Imel fim, enako vam, ljubesnjivo sheno, troje otrok in tudi premoshenja. V mojih nar boljfhih letih vojfka desitelo prevlezhe. Per-morali fo me s linama vred vojfhak biti, ter preferzhno sheno ino ljubo hzherko popuftiti, Preshaloftna ura je bila, ko fmo fe lozhili. Po deshelah fmo fe vlazhili, pa ne de bi bili vedili, kaj fe s domazhim godi. In na sadnje, o groša! Imo mogli llifhati, de fo lovrashniki na-
igo
fho vaf obfedli, obropali ino sashgali; hzhi je v plamenu konz vsela, sbeno fo pa tako nevf-mileno morili, de je kmalo potem fvojo dufho Bogu srozbila.
Miflite fi sbaloft, med ftrafhnim bojam tako fporozhilo prejeti. Pa faj imam fhe fino-va, firn fi mifiil, ki mi bota na ftaroft pomagala, ino firn fe tolashil ter fe vfiga Bogu vdal. — Ali nefrezha fhe ni bila dognana. V nekimu boju mi je pulja ( ali kugla ) nogo prebila. V bolnifhnizo fo me sanelli, kjer Cm tako dolgo oftal, dokler Cm samogel ob bergli fhanta-ti, ino potem firn zhes dolgo v nafho pogorelo vaf perfhel. Sdaj fo fe moje moje Ialine o-zhi vfiga preprizhale, ino sbaloft fe mi je mno-sliila. —
» Oh moja draga shena ! moja ferzhna hzhi ! » firn sdaj na groblji fvoje hifhize tarnal, ali f tarnanjem ju nefim mogel fpet k shiv-Ijenju obuditi. Ob bergli fini ftal, nefim vedil, kam fe oberniti, ino nizh, drusiga pozheti, kako berafhko palizo sgrabiti. ^Sinova fhe kadaj vidi li. fim she davuo vfe upanje sgubil; vezli ko dvanajft let nefim ne befedize od nju fli f hal. Bog ve, ali fhe shivita, in kod fe klatita. Rezite sdaj, ali nefim nefrezhnifhi od vaf.
Martin. ( milovaje ) Ja gotovo, veliko nef-rezhnifhi fi ti od mene. Iu vender fi per vfitn tem tako mirin.
Seriz. Bogu bodi hvala! mirin Cm vedno. V sazhetku me je fizer reva tefhko fiala, to de zhe firn fi jo bolj v ferze gnal, hujfhi je bila. Poflufliajte fhe to; enkrat firn bil samifhljen, pretezheni frezhni dnevi fo fe mi sbivo V fpo-min fiavili, ko firn fhe tako urno ino profto fvoje pota lahko bodil, ino bergla fe mi je fhe teshji sdela. Pollai firn maloferzhin, fkorej bi bil obupal. (Sam nefim vedil, kar firn bil tifti-krat obzhutil, —
Kaj, ali ne bom vezh bres berglje hoditi mogel ? jo vershem prozh, ter po fili hoditi fku-fham. Pa oh jojmene! na tla telebnem, ino fi hromo nogo slomim. Pazil firn fe tolkel po buzhi, ino nefim drusiga samogel, kakor fvojo traparijo objokovati. ,Skufhal firn vitati, pa le s vezhimi belezhinami firn sopet padel. Dolgo firn mogel s fvojo slomljeno nogo tam leshati, dokler neki popotnik pride ino me V blishnjo vaf perpravi. Po veliko fkufhnjah, kolt fzeliti, mi je mogel ranozeluik nogo odresati, ino sdaj moram s to lefeno nogo fe po fvetu klatiti ino Ivojo nepoterpeshljivoft veliko hujfhi pokoriti.
Martin. Vbogi mosh! O tudi jeft firn bil she tako maloferzhen, de bi bil s glavo v (leno bil.
^eriz. In kaj bi vam to pomagalo ? terp-ljenja bi fi f tem ne odgnali, deGravno bi ker-vavo glavo imeli. « Kamenj, ki ga sdvigniti ne morefh, pulii leshaii, ino breme, ki fe ga snebbi ne morefh, noli voljno. » Nepoterpeshlji-voft hudo le hnjfhi flori, kar fim le predobro fkufil. Ako fe pa voljno terpi, bo breme slaj-Ihano, de fe faj prenefe.
Martin. Imafh prav, to urnem; ali vender, kdo bi v taki shalofti ferza ne sgubil.
Seriz. Ni tako tesliko, de bi fe ne dalo navaditi. — Zhefar fe zhlovek navadi, mu gre od dne do dne do dne loshej. Otrok fe hoditi le s hojenjem suzhi, ravno tako fe terpeti le f terpljenjem navadi.
Martin. Kako bi fe vender terpeti suzhil?
(Seriz. Poflufhajte, kako Cm fe jeft navadil, vam bo tolikanj losheji.
V fhe taki puftoti vijolize zvete, in med ternjem lepe roshe poganjajo: « In noben zhlovek ni tako revin, de bi kaj dobriga ne vshival,»
Cm doftikrat flifhal. ___ In zhe me je nadloga
teshila, Cm G miflil, veliko dobrot fhe vender vshivam, defiravno me nadloga tepe. Vshivam
vefelja, ker imam dobro ved; zeliga fveta fe mi ni bati, pred fmertjo tudi ne trepetam, ja neCm f he tako Cino nefrezhin ! In vi vshivate tolkanj dobrot, fte sdravi in mozhni, tudi ne posnate revfhine, fhe drugim lahko podelite. Ne mermrajte tedaj soper Boga, preneCte voljno terpljenje, s kterim vaf je obifkal.
» Kdor dobrote, ktere vshiva, prav posna, ino na hudo, kar terpi, po mogozhnofti posabi, ta sna terpeti. »
Martin, Ta sna terpeti ! lepe fö tvoje be-fede,- govorifh mi na ferze, kakor de bi mi
bil s nebef pollan. ___ Zhe imafh fhe kako is-
reko tolashbe, podeli jo meni, ki tolashbe po-trebnjem.
Seriz. Tudi premifhljevanje zhlovefhkih pergodkov mi slajfha v zhafih nefrezho. Na mojih mnogoterih potih po fvetu Cm jih veliko najdel, ki jih je nadloga bolj teshila, kakor pa mene. — Enkrat Cm bil prav shaloftin, hitel Cm v zerkev, v folsah Cm Bogu nadlogo toshil in ga ferzhno polajfhanja proCl. Ino glejte! zhloveka fo pernelli, ki ni imel nog. Bog, kako te sahvalim, Cm sdihnil, de imam faj eno nogo, de s berglo vender le fhantati morem, ino Colse fo fe mi pofufhile. V marfiktero hi-
*7
(ho fini perfhel, kjer je bila huda reva doma, in Boga (im sahvalil, de je do mene vender tako miloftiv, ino tedej Gin pokrepzhan daljej berazhil.
Martin. Oli ! semlja je polna rev; kdo jih more isrezhi ! ja reCnizhno je fvet dolina fols.
Seriz. To je, de rev in teshav na Cvetu ni isrezhi, pa verjemite mi, ko bi ne bilo terpljenja, bi bilo Che veliko vezli shalovan-ja, ker bi ljudje, ki v vefelji Cveta na Boga po-sabijo in ga v nemar pulte, nikoli na-nj ne miC-lili in Ce k njemu vezli ne vernili, ko bi jih C terpljenjem ne obifkoval. Kadar pa Bog kteri-ga C terpljenjem tepe, Ce Che le save, ino pre-miChljuje, kdo bi ga bil vdaril, ter sazline Boga, ki ga je sapuftil, sopet ifkati. — Ko bi bili vi vedno v Crezlii ino veCelji goCpodarili, Ce bi bili morde prevseli, in le v veCelje sa-maknjeni na Boga zlo posabili. Ker vam je pa Bog to nar ljubChi odvsel, vam je ozhitno dal fposnati, de na semlji vCe mine, njegova lju-besin ino Ctrah pa nikoli. Vfaka hifha Ce podere, ktera ni na njega sidana.
Bog nam po vCakim terpljenji ozhitno po-kashe, de Crao le tiCtikrat terdni, kadar po
I y5
njegovih sapovdih shivimo. To je mene v nadlogi tolashilo, naj tudi val.
Martin. Ljubi mosli! kako mi sdaj loshej ferze bije.
Seriz. V refnizi terpljenje, zhe le prav prevdarimo, bo vfakimu dobrimu v vefelje. Pride od Boga, pa tudi k njemu pelje.
Temni oblak je fizer vedno zherin, to de zhe le na fuhe polja na vleshe, nam ni upati obilnih perdelkov.
Tako je tudi bQlezhi.ua vedno bolezhina, terpljenje vedno terpljenje, to de zhe terpljenja zhloveka ne sadenejo, tako ne pride k Bogu, ne bo dober. In napofled je vender nar bolj tolashljivo, ker nam Bog 1’ terpljenjem vefelje napravlja.
Martin. Kakor mi je sdaj, tako fe obzhu-tim pokrep/lianiga terpeti enako tebi. Kar je tebe umirilo, to naj tudi mene vpokoji._______Ve-
liko dobrot 1'he vshivam, hvaleshno jih hozhem is boshje roke prejeti ino ravno tako tudi brit-kofti. — Nepoterpesldjivoft bolezhine le mno-shi; naj mi jih poterpeshljivoft sanaprej manj-fha. — Bog me po terpljenju k febi vabi, do-briga me hozhe doriti in po terpljenju v vefelje peljati, tedej hozhem njegovimu vodenju fe po-
nj6
poluama vdati. In ako bom tako delal, kaj mil-lifh, bom tudi jeft kdaj tako vefel ino sadovo-Ijin, kakor li ti ?
^Seriz. Ne verjamem farno, ampak tudi gotovo vem, de ne bote vezli toshili, ampak bote vedno mirni. — Ali ljubi moj ! zhe tudi sdaj v tem hipu nar boljfhi fklepe delate; morate vender pomifliti, de fmo flabi ljudje ino de po pomifliku nar bolji fklepi sginejo. — Pride zhaf, de dobro, ki ga vshivamo ino hudo, kar drugi terpe, ne vidimo, ino kir li boshjo dobroto v fvojim ino drugih terpljenju ne vsame-mo vfelej k ferzu, kir po tem takim sopet lahko v poprejfhno otoshnolt pademo. Glejte! tukaj nam je sopet fhe nekej treba, kar nam novo mozh v terpljenju deli.
Martin. Tako mi fhe to povej, de mi bo fzelama pomagauo.
Seriz. To, bres kteriga vfe nizh ne velja,
je molitev, je perjasnolt boshja. ____ Zhe nam
mozh v terpljenju flabi, tako urno v molitvi fvo-je pozhutke k Bogu povsdvignimo ino novo po-mozli ifhimo, ino jo bomo tudi sadobili, in zhe jo ponishniflii prollmo, toliko obilnifhi nam bo rasodeta. Ali v molitvi ne fmemo ene rezhi posabiti, namrezh isvelizharja, ki nam ima ved-
no pied ozhmi biti. Njegovo zelo sbivljenje od jalliz do groba ni bilo đrusiga ko terpljenje, ino per vfim terpljenju je bil vedno v bosbjo voljo fvojiga ozheta vdan. » Ozhe ! tvoja, ne ino-ja volja naj fe iside. » In ako ne terpiino, kakor on, ne bomo s njim nebefhkiga kralje ft va pofedli. Molitev ino mifel na terpezhiga odre-fhenika mi je fhe vlelej fleherno fkufhnjavo nepoterpeshljivofti smagati pomagala, in bo tudi vam pomagala.
Martin. Ljubi mosh! tega ne bom posabil, molil bom ino na odrefhenika miflil v zhafih maloferzhnofti. — Tolashbo, ki fi jo v moje pobito ferze vlil, ti nemorem drtigazki pover-niti, kakor, ako fi klatenja po fvetu she trudin, oftani vfe fvoje sliive dni per meni, jeft bom sa te, kakor sa fvojiga ozheta fkerbel.
Stari Pofhten, tako je bilo ferizu ime, je bil tega slo vefel.
Le s folsami fe je mogel po vrednofti sa dobrotljivo ponudbo sahvaliti. — Oliane tedej per Martinu, in ga s fvojimi vgovori popolnoma potolashi in umiri. — Sato ga je pa tudi Martin ref ko fvojiga ozheta fpofhtoval, in mu Itregel; in dobri Pofhten je prav vefele dni v njegovi hifhi imel. — Martin in Pofhten Ila fi
iqS
vefelje in shaloit po bratovfko delila, in tako je minulo zelo leto v nar boljfhi sadovoljnofti. — Med tem fe je Martin v drugizh oshenil, prav dobro, poboshno ino pofhieno sheno je dobil, ki je Itariga Pofhtena ljubila, kakor dobra lizhi fvojiga ozbeta. Ob letu je bil Martin
fpet ozhe ljubesnjiviga finka. _ Mlado dete je
Ilari Pofhten v fvoje nar vezbi vefelje vedno peftoval, kmalo mu je igral, kmalo ga sibal, kmalo ga je na rozhje vsel in s njim fhantal k oknu, terkljal na fhipo, pa tudi dete ga je slo rado imelo; sa nobenim ni tako pogledovalo, ko sa ftarim Pofhtenam, kteriga fo vfi v liifhi zhaflili, ko ftariga ozlieta. Zhe je ljubo dele poljubil, je bilo njegovo nar vezhi vefelje, tode ta radoft fe mu je grenila ino folse fo ga oblivale. » O frezhni zhafi ! » je potem sdih-nil, « ko fim fvojiga Joshika ino Korleta peftoval! oh, kdaj lie she sa mene sginili, — O moj Bog! kako rad bi umeri, ko bi vefelje doslii-vel, fhe fvoja fina viditi. Ali, nozhem fe f prašnim upanjem motiti, nozhem tarnati, faj mi je Bog, ko fim nar menj upal, toliko vefelja dal vshivati. Tam gori vaju sopet dobim! «
Dete je hitro raftlo, ino od dne do dne fe je v Martinovi hifhi Vefelje mnoshilo.— Dofti-
krai fo vefelo kremljali, in boshjo previdnoft premifhljevali, ino vfelej je ftari Pofliten fklep fiorii, rekozh: » Sopet vidimo, Martin, de je gola refniza: Bog sa terpljenjem vefelje pofhlje. « Ravno fo bili nekiga vezhera okoli mise, finzhik v fredi med njimi, kar perderzhi neka kozhija, ino potem urno mladi mosh v isbo Uopi, ter s befedami : » Ozhe ! moj Ozhe ! « Pofh-tena objame.
» Ciaf mojiga Josbika je to. Joshe ! moj Joshe! « je komej ilari Pofhlen mogel pregovoriti, ino fe je vef v velelji fvojiga l’ina oklenil. __ Ro fe je od vefelja she fpet savedel
ino ozhi odperl, je roke proti Nebefam povsdig-nil, ter tihama molil: » O moj Bog! vefelje, ki mi ga dafh vshiti, jeft Ilari ne prenefem; per-blishaj fe mi ljubi fin, de te objamem, o moj
preferzhni Joshe! ___ Martin! Martin! vdrugizh
mi je moj fin Joshe dan ! hvalite Boga s menoj vred! O vefelje, s zhim firn fi ga saflushil !»
Po ferzhnim objemanju je samaknjen ozhe sazhelpoprafhovati « povej mi, moj fin! kako pri-defh sopet, k meni ? kje fi brata popufi.il ? « tSin. Moj brat pozhiva she defet lét; mah ga sarafha, Bog mu daj vezhni mir in pokoj, v boju je zheftito uinerl, —
Ozhe, V boju ■— zheftito je umeri! Bog fe ufmili dufhe mojiga ljubiga ino dobriga Rorleta ! O de le tebe fhe vidim, ljubi Joshe! Povej, povej, kako fe ti je ta zhaf godilo:’
Sin. Kmalo potem, ko je bila pulja vafho nogo prebila, ino ko fo vaf ne vemo kam prozìi nefli, Cm pollai feldvebel. V bitki per Shkitniku Cm bil tako frezhin, s fvojimi po-dlosbni dva vojvoda vojfknih trum fovrashni-kam olmeti, per ti prizlii fo me sa ftotnika naredili, ino ko Cm bil she tako povikfhan, fe mi je nakljuzhilo, de Cm v poflednim boju ne-
kej fto fovrasknikov polovil. _____ To je jkralj
svedil, de Cm bil hraber ino frezhin, in me je sa polkovnika ( ali obrifta ) isvolil.
Ozhe. Moj C n polkovnik! Joshe, ti polkovnik ! o vefelje zhes vefelje.
Sin. In ko le je vmirilo, Ite mi pred vCm drugim nar bolj per ferzu leshali, vi ljubi ozhe! O kje vaf bom dobil? ali Ite fhe shivi ? Rako fe vam godi ? to fo bile moje mifli po dnevi ino po nozhi. Na vle kraje Cm pifal, narpoprej v nafho domazliijo, tode vaf nikjer neGm mogel is vediti, ter fklenem vaf fam poifkati. Na ravnoll v Samodrejzo Cm fe podal. Ali tu nefim mogel drusiga svediti, kakor de fte pred
vezli leti s lefeno nogo v fofefko fhli. Povfod firn poprafheval po ftarimu Pofhtenu s lefeno nogo ino sdaj fim fhe le svedil, de taki ftari zhlovek v meftizu prebiva; morde bo ta, G mi-Giin. Vefel fitn fe fem peljal poprafhevaje v blishni goftivnizi, ino kakor fo mi vaf popifali firn fposnal, de fte vi — ino sdaj fim vaf dobil ino firn per vaf.
Ozlie. Moj Bog ! Moj Bog ! hvala, hvala ino zhaft tehi sa miloft, ki jo ftarimu ozhetu iskashefh.
(Sin. Ja sahvala in hvala njemu, de mi je
dal fvojiga ozheta fhe najti. ___ Ino sdaj, ljubi
ozhe ! fini tukaj de vaf feboj vsamem, ino vam vfe povernem, kar fte mi dobriga ftorili. Mitje, ino tudi imam dofti perhodkov, vam vafho iiaroft oflajfhati. _
Velelje, ki fta ga Martin ino njegova shena per tem naftopu obzhutila, G lahko miüite. Is tega vefelja 1'e pa perzhne blagi prepir med polkovnikam ino Martinam, ki ni rad fvojiga ltariga perja tla od hi fhe puftil. — Ali vender otrofhka ljubesin smaga, in zhes ofem dni fe fin s ozhetam na pot poda,
?Vi treba perpovedovati, s kakfhino hvalesh-noftjo fta fe ozhe ino fin poflovila per Mar-
tinu ino njegovi svelti sheni ter fe na pot podala.
Dolgo feni mogel ozhe od Martinovih lozhi-ti, terdno ga je sa roko dershal, predin fe je v kozhijo vfedil, po tem fe po fili va-njo sashe-ne ter fhe jokaje sa njim saklizhe: « Sdravi bodite Martin ! Bog naf is terpljenja v velelje pelje.
XXHX 80S3É ©«OKO, ETERI
ozhsta m MSTia si
&
8P0SHTUJB.
> ?
ÜWtarijana je bila edina hzhi pofhtenih ftarfhev, ino lizer dober otrok, dokler je bila per ftarfhih. De bi fe bila pa bolj isurila, fo jo k plujem ljudem v flushbo dali, kjer je tudi flushila, dokler ji nefo ozhe umerli.
Po ozhetovi fmerti jo mati Ipet k febi vsamejo. _
Ali namefti, de bi bila Marijana boljfhi ino perurnifhi domu perfida, pride vfa fpride* ua; taka je bila, de mati fvoje hzhere vezh fpor
snati ni mogla. —• Ni bila vezli tiha, vbogljiva Marijana, kakor poprej, ko je ozhetovo hifho sapuftila; ampak prav fpazhena in rasujsda-na. —
,Silno fe je dobri materi v forze vshalilo, fvojo hzher, od ktere fi je tolikanj obetala, tako fprideno viditi. ____ Ni jenjala jo ferzhno o-
pomiuovati in kvariti, ali ne, de bi bila Marijana sa materno fvarjenje kaj marala; doftikrat je materi s gerdimi befedami odgovarjala ino ni fi puftila vezh ukasovati. « Dòdi dolgo fim vam bila v ftrahu, sdaj pa she fama vem, kaj mi je fioriti.« S takim odgovorom je bila vedno perpravljena, zhe fo ji mati kaj rekli. —
Nobenimn ni tiho terpljenje matere bolj k ferzu fido, kakor Neshi, njih svelti dekli, kteri ni malo teshko djalo, de je poprej tako dobra in vboglijva Marijana, sdaj sdivjala. Tudi je Nesha per Marijani fhe prezej veljala, ker je bila fploh s vfakim prijasnifhi, kakor s fvojo materjo. —
Zhe je Nesha s Marijano fama bila, ji je doftikrat ozhitala: « Glej ljnba Marijana, vender ni prav, de tako gerdo s fvojo materjo ravnafh. 4Si bila faj tako ljub, dober otrok ! Verjemi mi, ti fvojo mater slo shalifh, in zhe bofh ta-
ko delala, jim bofh ozhitno shivljenje perkra-tila. tSaj vender nefo tega saflushili. Ko bi ti pomiflila folse, ki fo jih savoljo tebe tozhili, in fkerbi, ki fo jih sa tebe v maternim ferzu imeli, o gotovo bi bila hvaleshnifhi ! Zhe pre-miflifh, de fo na tebe vedno miflili, ko fi per drugih ljudeh flushila, de ti fi bila njih edino vefelje, o ti bi zeli dan fi persadevala, de bi jim le vftregla ino jim vefelje delala. In ko bi jim ti vfe fiorila, kar jim na ozheh fposnafh de bi radi imeli; jim vender nikoli ne morefli poverniti, kar fo sate fiorili! « F, molzhi! jeli ne terpim vedniga klepetanja, » je bil navadni odgovor Marijane, ter fe od Neshe prozìi poda.
Vfe pregovarjanje je bilo saftonj, Marijana oltane termafta, in fiori, kar fe ji poljubi. Mali fo mogli sdaj to sdaj uno loshbo zhes njo llifhati, ako fo jo kregali, je bila gola ne-dolshnoft; vfaka toshba je bila smif hijena — gerda lash. In ko fo ji enkrat refnobno nje pregrehe ozhitali, fe je Marijana tako filno pre-dersnila, de je fvojo roko proti materi vsdigni-la. — Ali naglo jo Nesha sa roko poprime ter ji rezhe: « Gorje otroku, kteri fvojo roko proti ftarfhem vsdigne ! O Marijana ! tebi fe ne-
more dobro goditi, ti bofh enkrat ftrafhno nefrezhna. »
« Ja gorje tebi! ti fprideni otrok! » mati Neshi v befedo leshejo ter fe sjokajo, « ti ne bofh prekletvi odfhla, s ktero je Bog take o-troke preklel. Marijana! Marijana! ti 1'e mozhno pregrefhifh nad fvojo materjo, Bog take hudobije gotovo kasnuje. Verjemi mi, bolezhina in shaloft, ki jo sdaj materi ftorifh, ti bo defete-ro povernjena. »
Te befede ino folse matere fo Marijano Gzer ganile, de fe je sjokala, ino fe tudi pobolj-fhati obljubila, ali nje fvojoglavnoft je bila prevezh vkoreninena, de bi bila te befede v v ferzi obdershala; v kratkim je bila sopet ftaro vkljubljivo dekle____
Sa nekej let ji dajo mati gofpodinftvo, ker fo njih mozhi vidno omagovale, ter farni nefo mogli vezh gofpodarltva ofkerbovati.
Ali sdaj fo fhe le mati brhko mogli ob-zhutiti, kar fe vezh ftarfhem sgodi, ko gofpodar-ftvo fvojim otrokam isrozhe, ki fe poftarajo ino omedljujejo ino fi fvoj kruh vezh farni perllu-shiti nemorejo.
Vfaki kofzhek kruha, lleherna fklediza
juhe ( ali shupe ), ki je bila materi v zhum-
18
nato nefena, je bilo Marijani she prevezh; vezh-krat je zlo materi ozhitala, de je lahko v zhum-nati pofedati, kadar fe ona s Tvojim mosham na polji per delu trudi (poti,J de vfim shivefh per-dobi. Tudi je Marijana grosno malokrat k Tvoji poftarani materi Thla pogledal; ta je Tama v zhumnatizi Tedela, nesmoshna sa druge opravila, je na tihim sdihovala in Boga profila, de bi jo kmalo k Tebi vsel. Samo Nesha je vlak hip, zlie je le vtegnila, k Tvoji Ilari prijatlizi Tkozhi-
la, pred to je The Tvoje Terze odkriti mogla____
Tako fte prasnizhne vezhere Tkupej pre-Tedele ino ena drugi Tvoje reve toshile, in potem To mati vezhkrat sdihnili: » Nesha, oh ne-hvaleshnoft otroka boli ino Te ushali, o v Terze Te mi ushali, zhe pomiflim, moje Ialine hzhe-ri nehvaleshnoll me bo prerano v grob Tpra-vila! Nesha, ti boTh vidila, jeli bom kmalo umer-la,- Taj mi she ni vezli shiveti. «
In v reTnizi To Te dobra mati tako shalili, de To njih mozhi ino sdravje s vTakim dnevam pojemale. Njih potreshba v bolesni ni bila bolj* Thi od sdravih dni. Nesha je tudi sdaj njih e-diua pollreslmiza bila, in zhe je ravno Marijana kdaj k Tvoji bolni materi perThla, To vender mati na njenim kiTlim obrasu previdli, de dru-
siga ne sheli, kakor de bi jo kmalo s hifhe nefli. Mati fo od dne do dne flabifhi perha-jali, ino fmertna ura fe jim je vidno blishala.
» Marijana! » rezhejo enkrat mati, na! primi v pofledno roko tvoje matere. Kizh ti ne ozhitam, vfe ti odpuftim.
De bi ti le Bog v greh ne fhtel, ino ti po tvojih otrozih ne povernil, kar fi nad mano pregrefhila. Sdrava bodi ino ne posabi fvo-je matere ! » Te befede, ko fo mati Marijanino roko s vfo mozhjo terdno dershali, fo hzher v ferze ginile, jokaje je mater odpufhanja profila, ino oframotena in polna kefa je le v polteljo ozhi v-perte imela. V tem hipu bi bila fizer rada vfo shaloft, ki jo je materi fiorila, ne florjeno vedila, ali preposno je bilo, v nekej dneh fo mater s hifhe k’ pogrebu nefli. —
S pervimi ofem dnevmi fta tudi slialoft zhes fmert matere in nje fpomin sginila. tSamo Nesha fe ni nikoli v zhumnato oserla ino nikoli ni memo groba fida, de bi fe ne bila sjo-kala. Velikokrat fije miflila: »Dobra mati’.ti ft preftala. sdaj je na meni verfta. O Bog, kako fe bo fhe le meni godilo, ker fim le dekla, nobedia ne bo pomiflil, de firn fvoje mozhi per Infili sgubila?
« -----
Marijani« pervorojen otrok, Albert s ime-natu, je bil tiftikrat 6 let ftar, ta dezhek je bil nje edino vefelje ; ljubfhi ji je bil, ko vfe drugo, rajfhi je vidila, de je njo kdo shalil, kakor pa dezbeka, in akoravno je kako kasin ( ali fhtrafingo ) saflushil, bi jo bila raji ona predala, kakor pa de bi vidila finika tepdi. — Ali more s Alberta kaj drujiga biti, kakor is vfakiga otroka, ki je v flepi ljubesni isrejen?
O/.he fo pazh drugazhi miflili, radi bi ga bili dobriga mladenzha isredili, in kadar fo ga savolj pregrefhkov kasnovali hotli, je ferzbek k materi perbesbal. In ozhe dolgo zhafa od matere lepe belede nefo dobili, mogli fo le fli-f ha ti, de fo prehudi, preojftri mosh, ki sheni ino otroku le hudo shele.
Ali je zhuda, de fe je Albert na mater sanafhal. ino na isgovarjenje fvoje matere mnogo hudobij dopernafhalP
Albert je kakor v letih, tako tudi v pored-nolti radei.
Nizh fe ni uzbil, tudi nobeniga dela navadil; povfod bi bil pa rad, kjer fo shidane volje bili. In kdo ne ve, de mladenzhi, ki nad delam vefelja nimajo in ki poftopajo, v vfe nevar-nodi mladofti padejo? Taka je bila indi s Al-
bertain. Bil je fizer mehkiga ferza, tode nepre-mifhljea mladenizh, ki hitro pregreho obsha-luje, to de The hitreji fe sopet v hudo sape-lati da. Pofebno je bila igra njegova poglavitna draft, sa ktero mu nefo bili ne dnevi ne nozhi prevezh.
Denarje, ki mu jih je vedno mati fkrivaj dajala, mu kmalo nifobili sadofti. Smikal je moko, shito ino druge rezhi, ter jih je prodajal, de je le Tvoje shelje fpolniti mogel. To smi-kanje ui moglo v hifhi dolgo nesnano odati. Ozhe je gotovo le Alberta natolceval, tode Marijana bi bila shivljenje sa nedolshnoft fvojiga fina dala. KJjuzhe To bolj fkrivali; sdaj fe pa en dolg sa drugim sve, ki ga je Albert naredil. Mati je vfe molzhe in fkrivaj poplazhala, de bi le ozhe ne svedil. Ali Albert jo je tako dolgo uganjal, de ni moglo ozhetu vezh fkrito o-ftati, — mogli To svediti, kako fe njih fin vede. Bres isgovarjenja je sdaj Albert ozhetovo hi-fho sapuftid mogel, ker je ozhe dobro previdil, de s vfo ojftroftjo nizh ne opravi per njemu, dokler mu mati na Urani doji ino ga sagovarja. Po velikim prepiri in soper voljo matere, ga je dal k ftrizu, ki je bil prav ojfter mosh. Mi-flil fi je, ta ga bo ja na pravo pot perpeljal.
Ali Albert tudi tukej ni bil boljfhi. V kratkim je bil savoljo ponozhniga vlazhenja k vojfha-kam vset.
Sdaj je Marijana previdila, kako nefrezhna mati de je. » Moj Albert, pa vojfliak ! — Bog! kako me vbogo sbeno tepefh! oh, to fo terp-ljenja sa materno Terze ! » Tako je doftikrat Ne-shi jakaje tosbila.
» Marijana! Marijana» pravi potem Nesha, « to fle Ti ja farni napravili. Kakor Te otrozi navadijo, taki oftanejo. Premiflite, vi fte vfe to na Tvoji materi saflushili, kar sdaj terpite. Ali Te fpomnite, ko Tim vafho roko vdershala ino rekla: Gorje otroku, ki Tvoje roke proti Tvojim ftarfhem vsdigne, in kako fo mi potem vafha mati v befedo fegli — Bog Te vftnili nje du-
fhe — Bog take pregrehe gotovo kasnuje, __________
Bog vam odpufti vafhe grehe, ino naj vam ne da na Albertu The vezhi krishe doshiveti. »
» Oh ja, saflushila Cm, » je rekla Marijana potem v Tvoji shalofti, » O dobra mati, kako bi vaf sdaj sa odpufhanje profila, kako bi val sdaj ljubila, o ko bi vaf fpet nasaj dobila ! «
Ali ta shaloft je bila preposna ino je le nje terpljenje mnoshila. Med tem je she tudi
Franze, njeni drugi fin. prezej sraftel, tode ie Albert je bil materni finzhek ; Franze ni mogel materne ljubesni dobiti. In ravno to je bila njegova frezlia. on fe je le bolj ozheta ino Ncshe dershal, ino po nju napeljevanja je sraftel dober mladenezh in poln upanja.
Ali to ni Marijano potolashilo, jokala je ino vpila vedno po Albertu; ni jenjala tarnati, dokler ni bil od vojfhakov odkupljen, ker pravi, nadloga ga je morde poboljfhala. Oh! zhlo-vek fi vezhkrat krish, ki G ga je fam sadel, s nevoljo prezli versile, ter fi sadene fhe dva hujfhi.
Taka fe je tudi Marijani godila. Menila je, de bi le Albert per nji bil, potlej bi bilo vfi-ga terpljenja konz. Tode Albert je perfhel, de ji je terpljenje vedno mnoshil; ker ni boljfhi, ja fhe veliko bolj fpriden nasaj perfhel. Sleherni teden je kakfhino napako nazhinil fvo-jim ftarfhem v novo shaloft.
Ni bil fhe dolgo doma, ko fe je v pija-nofti s fvojimi igravfkimi pajdashi ftepel ino nekiga s bodalzem fmertno ranil. Ubeshal je, ino od te ure ga ni bilo nikjer viditi, fhe menj pa isprafhati. Sraven tega je pa fhe ranen mladenezh v treh dneh umeri.
Neisrekljivo shaloft je Albert f tem ne-frezhnim nazhiuam v ozhejovo hifho safijal. — Mati je le po Albertu vpila ino rjula; o-zheta pa shali ozhitanje ftarfhev vmorjeniga mladenzlia iuo prekletva zlies morivza tako fillio, de fi med ljudi vezli ne upa priti. Ta sha-loft je gotovo tudi perpomogla, de je kmalo potem na naglim kerzlin umeri, ter Marijano vdovo sapuftil.
Le Marijana je mogla vfe udare nefrezhe preterpeti. — Kakor de bi bila ob pamet perfida, je po hifbi trapala, iu noben zhlovek, ja tudi Neslia jo ni mogla potolashiti. » Sa me ni tolashbe, « je vedno tarnala ino rijula. » O jeli, firn nar nelrezbnifhi shena ! Alberta — fim sgubila, in k temu flie vdova pollala! V refnizi me lleberna bolezhina defetero sadeva, ki fim jo materi vsrokovala. O Bog! kdaj bofh jenjal moje pregrehe nad mano fhtrafovati ? »
Ni ji bilo tako po mosliu tefhko, kakor pa je po Albertu hrepenela. Ob, kje je nefrezh-ni Albert? kako fe godi reveshu? O moj Bog! zhe mora od hifhe do hifhe berazhiti; kaj, ko bi fe bil tolevajem perdrushil? ali ko bi bil is obupa fhe zlo v kako vodo fkozhil ? Tako je dan ino nozh premifbljevala ino vfaka
mifel jo je s novim nepokojem navdajala ; kamor koli gre, ima Alberta pred ozhmi.
o Tu je fedel, lam je leshal, lu Cm mu kruh dajala, tod je s mano hodil; « take mifli fo vedno njeno dufho muzhile.
Hifha, v kteri je toliko britkofti fkufiti mogla, kjer je bila fleherna rezh shaloll in fpo-min njeniga fina, ji je bila sa lega voljo od dne do dne bolj soperna. — Premifhljuje, kako bi bilo, ko bi hifho samenjala, ali pa prodala P
Po frezhi je tiftikrat, ne dalezh od va G, kjer je bila Nesha rojena, na nekima pofamef-nim gradizhu edina lizhi bila, kteri fo ftarfhi odmerli, ino fi je ravno jakiga shenina ifkala.
Kako lahko bi fe nafh Franze oshenil, C je Nesha mifiila ino fveluje to materi. Marijana koj pervolji in fklene fvoje pohifhtvo f poljani vred prodati, ter f tem denarjem, ki ga bo potegnila, Franzetu bale napraviti. In tako fe je tudi sgodilo. Nesha ino njeni forod-niki fo to rezh ofkerbeli ino zhes ne dolgo fta fe Marijana ino Franze, s fvojo svelto Nesho na gradizh prefelili. —•
Franze in njegova sliena fta bila pobosh-ni par, gofpodarita v frezhni domazhi fpravi
ino polna ljubesni eden do drujiga. Marijano fta slo zhiflala, ino ji dobro ftregla, kakor le dobri otrozi Tvojo mater prefkerbeti morejo ino Nesho fta pa imela, kakor vredno forodnizo, ktero bi ne bila rada od hifhe dala. —
Tukej bi bila Marijana pazh lahko mirno shivela, ko bi jo ne bil fpomin na Alberta ne-pokojil. Ali tu ne mine noben dan, de bi ne bila vezhkrat po njem jokala, ino v millih zel fvet obhodila, de bi bila ljubzhika fvojiga Terza dobila. To de nemogozhe Te ji je sdelo, sgu-bljeniga The najti, ker ni bilo nobeniga fledu, ga The kdaj viditi.
Nekiga dne fta Franze in njegova sbena na shegnanje k forodnikam fhla, kteri To dve uri hoda od tam v neki vafi ftanovali.
Marijana ino Nesha fte doma oliale ino nialiga vnuka peftvale. » Poglejte Marijana! « pravi Nesha, kako je ljubesnjivi Bog vafhe ter-pljenje konzhal, ino vfe tako dobro ino lepo ftoril. Sbite G she enkrat fkerb sa vafhiga Alberta is glave. Bog ga bo prefkerbel, Taj vam je sopet v malimu detetu novo vefelje pollai. »
___ Tako fte tolashile ena drugo, fe vlesbete,
ino The ne millite na Urah, ki ju bo to nozh obfhel. —
O poluozhi vlomijo trije tolovaji v hifho, ino po lili hozhejo denarje od ilare matere, ker je pa ta rekla, de ne ve sa denarje, ino ker fe je njih hudobii s vfo mozhjo vilavljala, io jo vmorili. Sdaj fo tolovaji fkrinje in omare rasbili ter vfe poropali. —
Shiva dufha fe ni ganila. — Ravno ila dva roparja Nesho v poilranfki zhumnati dobila in jo muzhila, ko tretji vef sdivjan savpije: » Oh! moja mati! ter tolovajem oroshje s rok potegne. Jenjajta! jenjajta! proiim vaju, ali pa bota vmorjena! a
Urno pograbita roparja, kar moreta, ter fe v beg fpuilita.
Kakor mertva je Nesha v zhumnati lesha-la, ino vekajozhe dete sravin nje. » Nesha ! Nesha! ali she vezh ne posnate vafhiga nefrezh-niga Alberta? «
» Albert! « jezlja Nesha in preilrafhena savpije: » Albert! Albert! ubijavez fvoje matere ! «
Sdaj fe Nesha in Albert maternimu truplu blishata in neila drusiga mogla, kakor roke viti in jokati, de fo fe folse s kervijo mefhale. » Bog fe ufmili tvoje dufhe, ljuba Marijana! a rezhe na sadnje Nesha, ko fe je fpet savedila,
» Oh Albert! u nefrezhni fin! ubijavez fvoje Ialine matere! a
Alb. Oh jell hudobnesh! nelìm vredin, de me semlja noli. Nesha, fhe le ko Cm ornare rasbijal mi je ferze prefunilo. » Tu je ime tvo-jiga ozheta ! ti lomifh v ornare fvoje matere, ino sadnjizh fhe to! o gorje meni! ( Potem ji poda eno zulizo s napifam: te dve Ilo goldinarjev fvojimu neposabljivimu Cnu Albertu svelta mati Marijana odmeni. )
Nesha ( C roke vije ) O nefrezhni Albert !
Alb, Jeli berem, fe preftrafhim ino fpos-nam fvojo umorjeno mater ; potem saflifhim tvoj krik ino Cm perhitel, de Cm te fhe fmer-ti otel. O ljuba, draga mati! odpulli fvojimu Gnu, ne toshi ga pred boshjim fodnim llolam!
Nesh. Albert! hiti, beshi, kamorkoli vefh in snafh, beshi, te profim, de te gofpofka v péli ne dobi.
Dollikrat fhe Albert truplo fvoje matere kufhne in potem pobegne.
Ro bresupen fe je okoli klatil, britkoll ino grisenje velli ga je povfod fpremljevalo. Skrival fe je v gojsdih, tode gojsd ga je le ozliem fve-ta perkrival, ne pa famimu febi, fhe menj pa VGgavidejozhimu.
Kamor fe osre, vidi prav shivo pred fabo umorjeno mater. Vidi bodalze nje peril prebodi; vidi, kako ufta pazhi, ozili vije, kako le brani ino sa slavljenje bojuje, kako fe fili s ranjeno roko morivza prozìi pahniti ; fleherni fhumezhi liftek je mnoshil njegovo teshavo, ino ga v novizli s ftraham napolnil; vfaki plizh mu je pel: » Ubijavez matere, nbijavez ! » vlaka v germovji hrumezha shivaliza fe mu je ker-vavi mafhevavez sdela. Divji je fimtertje letal, povfod ga je le peklenfka muka terpinzhila. Napofled v begu perditi fam k gofpofki, fe is-da ino ne dolgo po tern je pod rabeljnovo roko umeri ubijavez matere.
Otrozi! tu vidite, kam pelje fvojoglavnolt, pregrefhua nepokornolt ino sanizhevanje fvojili ftarfhev.
Starfhi! tu glejte terpljenja, ktere nesmer-no flepo ljubesin do fvojih otrok nalleduje-
j°! —
V nati)' teh poflovenjenih povefli fo pre-miloftivi Knes, Gofpod Gofpod
Franzifhk Kfaveri,
Gorifhki Velkijhkof, 9. dan velkiga ferpana 1845 dovolili.
L:Ì il S ü -il ©a
4Stran.
Jakob Hiflmik in njegovi otrozi ...	3
Jerne] vertnar...............................28
Jakiz firota.................................32
Svefti fin...................................42
Ozhetomor....................................43
Plazhana otrofhka Ijubesin...................47
Lenza in Bogoljub	........ 5r
Mihez .......................................54
Pénzhino gnjesdo.............................58
Vrabzovo gnjesdo.............................63
Kori Joshef..................................69
tShtir létni zhafi...........................72
Janes Vefél..................................76
Svaritev.....................................90
Potovod......................................91
Imenitni gofpodje v gojsdu....................
"Vboshtvo in pomozh	....... 1x9
Mojfter Tobia in njegov	fin................124
Delaj greh f lie tako £ krito, enkrat bode
vfe ozhito . .	.	.	.................i53
Blagoferzhnoft..............................i55
Stran.
Agata......................................ifio
Nenadjana pomozh...........................i 7 1
Veleli Miha.................................176
Ozhetova sapoved	,	183
Od terpljenja	v	vefelji..................187
Gorje otroku, kteri ozheta in mater ne fpofhtuje............................. ■ 202