Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 50 Din. Posamezna štev. i Din. UREDNIŠTVO - UPRAVA: pr! g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka 8. S ••sv. rač. poštne hran. 32.549 Izhaja vsako nedeljo- SfuniNS Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran S00 Din. pol strani 400 Dir.. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5°/0 dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopis! se ne vračajo. IV. Ž.STO Murska Sobota, 24, ©ktoissra 1937 Preko bojišč do mira Težnja mednarodne politike je, da se ohrani splošni mir na svetu in da se ustvari ozračje v katerem se ne bodo kalili odnošaji med posameznimi sosednimi narodi. Po tem cilju hrepeni svet današnjih državnikov, njih delo je usmerjeno za tem, da se ohrani mirno sožitje in da se izogne vsak mednarodni spor, ki bi nagnal milijone in milijone ljudi na krvava bojišča. Ta želja se je rodila po težkih in usodnih preizkušnjah v svetovni vojni, ki radi petletnega brezobzirnega medsebojnega klanja, predstavlja najbolj žalostno dobo v človeški zgodovini. Vsi narodi so bili zakleti v začaranem vojnem krogu. Borba, ki je še vsem nam v živem spominu, je zasekala rane, ki se kljub tolikim letam še ni in nemore zaceliti, se je v glavnem vodila okrog nadvlade dveh velesil, ki sta slepo verovale v svojo neizčrpno silo in v svoje laži-poslanstvo, da je izključno le njihova pravica in dolžnost, da so gospodarji milijonom sužnjem in da mora svet tako plesati, kakor oni zahtevajo. Svetovna vojna naj bi jim bila sredstvo v dosego tega namena. Predvsem je to želela Nemčija, med tem, ko sta Francija in Anglija gledale na vsako njeno potezo ter se trudile z vsemi silami, da ta načrt Nemčije prekrižata za vsako ceno. S svojim postopanjem je Nemčija izzvala nacionalni preporod naše doraščajoče mladine, a obenem pa je želela, da zagospodari nad ozemlji južne Evrope, prav do praga Azije. Cilj teh naporov je bil, da se pride do živega angleškim kolonijam v prednji Indiji. Zgodovina pa je obrnila list drugače, kot so to mislili in pričakovali Nemci. Po dokončani svetovni vojni je biia ustanovljena ustanova z imenom Društvo narodov, katere naloga je bila, da po mednarodnem javnem pravu, v okviru pakta Društva narodov, zaščiti vse svoje članice pred morebitnim spopadom. Naloga te mednarodne ustanove, kot najvišje mednarodno razsodišče, je, da na miren način odstrani in prepreči vse spore in spopade v cilju, da se popravijo in ozdravijo notranje razmere v poedinih državah. Tem predpisom pa niso bi!i dosledni vsi člani, kršili so jih, jih enostavno izigravali in to posebno oni narodi, ki so se smatrali zvišeni nad drugimi ter so v svoji nadutosti mislili, da lahko številčno manjšim narodom vsilijo svojo voljo, svoje mišljenje ali celo pokroviteljstvo, ki zahteva slepo pokorščino. Prvi in najlepši primer mednarodne enakopravnosti pred Društvom narodom nudi oborožen spopad med Italijo, kot na-padalko in Abesinijo, ki je bila napadena. Imenovani dve državi sta bile polnopravni in enakopravni članici ženevske mednarodne institucije. Italija je rabila ozemlja, med tem, ko je Abesinija branila svojo lastnino in svobodo. Pri tem sporu je ostalo Društvo narodov kot nemi opazovalec, ki je le tu in tam spregovorilo kako besedo, katero nihče ni mogel razumeti. Pozneje, ko je že vsem presedalo to slepomišenje, pa je bila njena beseda v prilog napadalcu. torej v prilog močnejšemu. Drugi primer rešitve mednarodnega spora je žaloigra, ki se odigrava v Španiji med rodnimi brati ob soudeležbi številnih tujcev v obeh si sovražnih taborih. Špansko bojišče pa so predvsem izrabile tuje sile, da preizkusijo najnovejše vojne izume in dože-ne;o njih dovršenost v na živem človeškem materialu. Španski narod je samo orodje za mednarodno krvoprelitje, a sončno špansko ozemlje le za najprimernejši prostor za vprizoritev drame sedanjosti ter na srcu in duši bo-lanega človeštva. Trenutna borba v Španiji ni borba med onimi, ki hočejo kralja na prestolu in onimi, ki hočejo, da bi se vladalo po komunističnih načelih, temveč preizkušnja tujih sil, ki se pripravljajo na nova krvoprelitja ter ne štedijo pri tem ne z človeškimi življenji, ne s svojim narodom, ki na ukaz prinaša žrtve na oltar temnih ciljev. In postavili so generala, na čelo, ki je bil zaslepljen ter je veroval v »narodni pokret", a naroda niti niso vprašali za mnenje. Oblast je vsemogoča in sila je kakor pest, ki pada in drobi svobodna mišljenja. Borba v Španiji še niti ponehala ni, že se je započela druga in to na Daljnem vzhodu. V hi- pu se je pozornost Evrope obr-nila na nova bojišča, kjer so se spoprijeli Japonci in Kitajci. Za trenutek je španska žaloigra stopila v ozadje spričo grozodejstev japonskih vojakov nad nedolžnim kitajskim prebivalstvom. V svitu dveh požarov, in nobenega izmed teh ne smemo podcenjevati, se mrzlično giblje evropska diplomacija, ki hoče gasiti, a nehote podreza v žerjavico, da se plameni dvigujejo še vse višje in vse bolj grozeče. Ta situacija ustvarja morečo negotovost jutršnjega dne in vsak se upravičeno boji preteče katastrofe, ki se dviguje na obzorjih, v notranjosti razr-vane in na pogubijajoči neslogi, bolehne in že od toliko neviht razrahljane Evrope. Društvo narodov pa v svoji nemoči ne more mirnim potem rešiti spor na Daljnem vzhodu, a prav lahko se zgodi, da se bodo v to razprtijo zopet vmešale tuje sile in to ali na strani napadalcev (Japoncev) ali pa na strani napadenih (Kitajcev). Osebni interesi bodo do tega vodili, a mednarodna politika dopušča vodstvo teh krvavih manevrov svojim zunanjim ministrom, Tudi ta spopad bo končal tako, kot vsi drugi, kjer je posredovalo Društvo narodov. Zmagovalec bo tisti, kateremu bodo pomagale velesile. Te bodo tudi narekovale rešenje v Društvu narodov. Ko vse to vidimo in pridemo do spoznanja v škodljivosti takih rešitev, se moramo vprašati: Ali je mogoče, da nad usodo poedinih držav gospodarijo tuje sile? Ali je mogoče, da poedine države in njihov obstanek, zavisi od rešitve poedinih velesil in njihovih zahtev? Kaj je cilj Društva narodov in kakšen je njegov namen? Vsa ta vprašanja čakajo in kričijo po rešenju. Zahtevajo in čakajo na ta odgovor, ki ga drže velesile za se. Da bi se prvenstveno uredile obstoječe razmere in se preprečili spopadi med posameznimi narodi, bi bilo predvsem potrebno, da se reorganizira Društvo narodov. Ustvariti bi bilo treba solidno in zdravo podlago, na kateri bi bila zgrajena usoda celokupnega človečanstva, a predvsem pa bi bila potrebna pravičnost in nepristranost vrhovnega mednarodnega razsodišča. Potrebna pa je tudi medsebojna vzajemnost med državami-sosedi in strpljivost med velesilami in malimi državami. Če bi se vse to doseglo, bi bili dani pogoji za splošen mir na svetu, kar bi bila največja blagodat za narode in države, ki bi se lahko z vsemi silami posvetili notranji izgraditvi svojih domačij. L ITI K A Proti sporazumu prihajajo protesti iz nekaterih srbskih mest, kjer so člani občinskega odbora pristaši sedanje vlade. V sprejetih resolucijah obsojajo zagrebški sporazum, poudarjajo narodno in državno edinstvo ter zahtevajo čuvanje sedanje ustave. Končno pozivajo merodajne činiteije, naj preprečijo vsak tako nevaren po fzkus, kakršen bi bil izvajanje zagrebškega sporazuma. Po obisku v Parizu, kjer je bila podaljšana prijateljska pogodba med našo državo in Francijo, je naš ministrski predsednik dr. Siojadinovič odpotoval v London. Tamkaj je imel dolg političen razgovor z angleškim zunanjim ministrom Edenom. Sestal se je tudi z drugimi uglednimi angleškimi politiki in zastopniki londonskih finančnih krogov. Sestai se je tudi z predsednikom angleške vlade ter je bil povabljen na kosilo pri kralju Juriju VI. »Sedaj je gotovo, da se jugos- lovenska zunanja politika razvija v okviru sklenjenih pogodb in da zadnje sklenjene pogodbe ne pomenijo nobene spremembe, uiti pogodba z Bolgarijo, niti gospodarska pogodba z Nemčijo, niti pogodba z Italijo. Vsi ti dogovori so v skladu s francosko-jugoslovensko pogodbo in paktom Male antante." Iz pisanja francoskih listov ob priliki podaljšanja prijateljske pogodbe z našo državo. Na konferenci vojvodinskega vodstva združene opozicije so sestavili program za zborovanja združene opoz!cije širom Vojvodine. Največji zbor bo v Novem Sadu 14. novembra. Na njem bo govoril poleg voditeljev beograjske združene opozicije sam dr. Maček. Tako vsaj na-povedujejo sedaj, vendar pa je po dosedanjih izkušnjah malo verjetno, da bi dr. Maček res prišel na shod in bo najbrž poslal le svojega zastopnika. Doneče \?esči V hrvatskem Zagorju v vasici Mače so pred mesecem odkrili z velikimi svečanostmi spomenik pokoj nemu voditelju Hrvatov, Stjepanu Ra-diču. Pred tednom pa so neznani zlikovci spomenik porušili. To dejanje je med Hrvati izzvalo sitno ogorčenje. Ko je to izvedel dr, Maček, je tja poslal svojega zaupnika, da poskusi ugotoviti krivce. Tudi Amerika se oborožuje v kolikor ji pripuščajo sredstva. Pred kratkim je izdelala nov oborožitveni program, po katerem bo izdala skoraj sto milijonov dinarjev za oboroževanje. Nekatere evropske države pozdravljajo ta ameriški ukrep, v katerem vidijo jamstvo za okrepitev miru na svetu. V Španiji so se zopet razvili hudi boji. Tako so nacionalistična letala bombardirala Barcelono Jn Madrid. Bombe niso metali le na vojaške zgradbe, ampak tudi na zasebna poslopja. Posebno hudo je bilo v Mad ridu, kjer so nacionalistična letala vrgla nad tisoč bomb. Poleg ogromne škode, je bilo tudi uničenih mnogo človeških življenj. Rdeča vlada v Španiji bo mobilizirala vse za vojsko sposobne moške od 18 do 45 leta starosti. Na ta način hočejo stvoriti armado, ki bo štela milijon ljudi. Samo moških med 20 in 30 letom bo več kot pol milijona. Špansko vprašanje so začeli zopet obravnavati prizadete evropske velesile (Anglija, Francija, Italija) ter se nikakor ne morejo zediniti. Angleži in Francozi zahtevajo, da se umaknejo iz Španije vsi prostovoljci in to iz tabora generala Franca, kakor tudi oni, ki se bore na strani komunistov. Po umiku prostovoljcev bi se obema strankama v Španiji priznala pravica vojskujočih se oblasti. Če se pa to ne bi doseglo, pa bo Francija na ši roko odprla svoje meje proti republikanski Španiji za uvoz orožja in prostovoljcev. S tem postaja špansko vprašanje ponovna velika nevarnost za splošen mir v Evropi. Abesinija še vedno ni ukročena ter dela velike skrbi Italiji. V zadnji deževni dobi so oddelki abesinskih upornikov napadli italjanske posadke. Med njimi je prišlo do ogorčenih bojev. Italjanom se je posrečilo, da so ujeli nekatere voditelje upornikov, ki so jih na mestu ustrelili. Po italjanskih poročilih znašajo zgube v zadnjih tednih 102 mož. Celotne izgube od 1. januarja 1935 do 30. septembra t. 1. znašajo 2357 mož. Italjanska vlada namerava poslati novo vojaško ekspedicijo v Libijo, tako domnevajo nekateri politični krogi. V zadnjem času je mnogo vojakov odpotovalo iz Italije na afriško obalo. Izvedlo se je tudi, da je fašistična milica mobilizirala okrog 50.000 črnih srajc (fašisti) kot prostovoljce za Abesinijo in za pripravljenost v času »neprevidenih dogodkov". Del črnih srajc bo odposlanih v Libijo, del pa v Abesinijo. Ostanek pa bo ostal v vojašnicah in čakal v pripravljenosti na povelje. Med Nemčijo in Belgijo je bila sklenjena neiiapadalna pogodba, a obenem je Nemčija svečano obljubila, da bo v vsakem slučaju spoštovala belgijske meje. S tem je Nemčija hotela pokazati svetu (tako vsaj sami trdijo), da stresni zgolj za mirom in da je daleč od sumničenja, da bi za vedno povzročala zmešnjave v svetu, kakor bi se dalo sklepati iz zadnjega govcra predsednika ameriških združenih držav Roosevelta. Obenem pov-darjajo Nemci, da s sklenjeno pogodbo dokazujejo,- da Nemčija dela za mir, dočim miroljubna Amerika po šilja bojno orožje na Kitajsko. Nemčija je priznala nevtralnost Belgije in se obenem zavezala, da bo to nevtralnost čuvala, če bi Belgija doživela kak nenaden napad na svoje ozemlje. Ta dogodek je vzbudil mnogo pokornosti po vsem svetu. Na Sanghajski fronti (Daljni vzhod) se je v zadnjih dneh razvila ogorčena borba med Kitajci :n Japonci. Kljub največjim žrtvam in naporom se Japoncem ni posrečilo, da bi štrli junaški odpor Kitajcev. Posebno uspešno so kitajska letala nenadoma napadla luko Tanku, kjer imajo Japonci velikanska skladišča vojnih potrebščin in živil. Škoda, ki so jo povzročili Kitajci Japoncem, je velika. Japonci so začeli uporabljati na kitajski fronti strupene pline, kar po-menja, da se bo vojno trpljenje kitajskega ljudstva povečalo do neslutenih grozot. Uporabljajo pa posebno učinkovit plin, ki popolnoma razje človeški obraz in druge organe in ki svoje žrtve ubije med najhujšimi mukami. Plin je tako močan, da razjeda celo lesene in kovinaste predmete. Ko so velesile protestirale proti takemu načinu bojevanja, je japonsko vojno vodstvo odgovorilo, da hoče z vsemi sredstvi zlomiti odpor kitajskega naroda. Vodja madžarskih malih kmetov Tibor Eckhardt se je javno izrekel za povrnitev Habsburžanov in da bi nadvojvoda Oton zasedel prazni madžarski kraljevi prestol. Njegova izjava je zbudila povsod veliko pozornost, saj je bil Eckhardt do nedavnega znan nasprotnik habsburški vrnitvi. Tujskoprometna zveza „Putnik" v Mariboru prosi vse tujskoprometne, gospodarske, kulturne, verske, javneljin dru. ge ustanove, s področja bivše Mariborske oblasti, da ji po možnosti čim prej stavijo na razpolago podrobnejše podatke o pomembnejših prireditvah kakršnegakoli značaja, ki se bodo vršile v teku 1938 leta. O vsaki prireditvi naj bi se podal kratek opis in po možnosti javil točen datum. Omenjeni podatki so Zvezi potrebni za koledar vseh pomembnejših prireditev v Jugoslaviji v letu 1938, ki ga vsakoletno izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo in s pomočjo katerega se obvešča domača in inozemska javnost o važnejših dogodkih v naši državi tekom leta. rHurska S°kota: — Propagandni koncert gasilske godbe. V soboto dne 17. t m. sta v okusno dekorirani dvorani našega Sokolskega doma, stopila pred Sobcško javnost orkester na pihala in ruladin ski jazz-orkester naših vrlih gasilcev, oba pod spretnim vodstvom splošno znanega in priljubljenega g. Rudolfa L^ha. Spored je počel s koncertom godbe na pihala, ki je odsvirala celo vrsto skladb, med njimi tudi Jaklov potpuri „Naii mladini" in Stolzevo overturo »Kraljica". Orkester, obstoječ iz 17 mož, je topot dobesedno nad krilil samega sebe. Vse točke sporedi so biie odigrane prav mojstersko, tako glede intonacije kot tehnično in dimeaiično in je bil orkester deležen iskrenega priznanja ;vseh navzočih, ki se je stopnjevalo od točke do točke. Ko pa je orkester briljantno odigral Stolzovo »Kraljico", se navdušenje publike, ki je spontano vsklikala godbi in njenemu vodji g. Lahu, kar ni hotelo poleči in je moral orkesier overturo ponoviti, ustvarilo se je tako najlepše razpoloženje in ko je po končanem koncertu zaigral mladinski orkester za ples, se je staro in mlado zavrtelo po dvorani. Tudi naši mladi, so se pokazali prave mojstre. Jazz je zvenel prav dobro in je v celoti dokazal, da je svoji nalogi kos. Igrali pa so naši fantje s takim temperamentom in elanom, da jih je bil res vsakdo vesel, in ni čuda, da je nastalo v dvorani kmalu prav razigrano razpoloženje. Le kdor ve, da je med godbeniki, ki so nastopili v soboto, dober del takih, ki pred kakimi dvemi leti še niso niti poznali not, bode znal primerno ceniti ogromno delo, katerega je izvršil vodja obeh ansamblov g. Lah. Z naravnost brezprimernim idealizmom je privedel svoji glazbi od prvih skromnih začetkov, do lepega uspeha v soboto. G. Lahu, ki je za svoj nastop prejel mnogo zasluženega aplavza in lep šopek, naj bode tudi na tem mestu izrečeno najiskre-nejše priznanje. — C. — Odgovor dopisniku Novin. Na obširno razlago člankov napisanih v našem listu štv. 41, ki je izšla v »Novinah" štv. 42, svetujemo dopisniku le to, naj v bodoče ne označuje svoje članke, katerih objava se tiče 4000 ljudi kot jih ima M. Sobota, z tako grobimi naslovi. Dostojnost naj pride do veljave povsod, posebno pa v krščanskem časopisu, kakoršne so „Novine". — Turistični koledar 1938. Tuj-skeprometno društvo M. Sobota prosi ?se gospodarske, kulturne, verske, javne in druge ustanove v Prekmurju, da čimprej stavijo na razpolago podrobnejše podatke o pomembnejših prireditvah kakršnegakoli značaja, ki se bodo vršile tekom 1938. leta. O vsaki prireditvi naj se javi točen datum ;n poda kratek opis. Ti podatki so potrebni za koledar vseh pomembnejših prireditev v Jugoslaviji v 1. 1938, ki ga vsakoletno izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo in s pomočjo, katerega se obvešča domača in inozemska javnost o važnejših dogodkih v naši državi tekom leta, kar je brezdvomno izrednega propagandnega pomena za naš tujski promet. — Gasilska godba v M. Soboti se iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so se udeležili zadnjega koncerta v Sokolskem domu in s tem povzdignili stremljenje naših mlad>h godbenikov.— Pripomba uredništva : Dasi-ravno je bila prireditev dobro obiskana, smo vendar opazili izostanek gotovih uglednih meščanov. Stremljenje po napredku domače gasilske godbe je pač vredno posvečati boijJo naklonjenost, kar naj se v bodoče blagovoli upoštevati. Gornja Lendava : — Odbor Jadranske straže v G. Lendavi se toplo zahvaljuje vsem, ki so požrtvovalno sodelovali pri društveni tomboli, kakor tudi onim, ki so darovali dobitke in na ta način pripomogli, k lepemu materijalnemu uspehu ter omogočili letovanje slabotne dece na morju v prihodnjem letu. — Banovinski zdravnik g. dr. Lukman se je preselil v svojo hišo, kjer že redno ordinira. Zobe zdravi vsak delavnik popoldne od 13. do 15. ure. — Nesreče. 2 letni Rogač Silvester iz Gornje Lendave je pade! v lonec vroče vode in se smrtno nevarno po-paril. — Frumen Alojz iz Motovilcev je stal pri brani, v katero so bile vprežene krave. Te so se splašile in podrle gospodarja na brano, da sta se mu zarila dva zoba globoko v meso. HORNYPHON RADIO jimmmiii™ Najelegantnejši v obliki. Najboljši in najcenejši v kvaliteti! ČISTI NARAVEN TON brez vsakega šuma. 30% prihranka na toku! En gumb za postaje in regulacije jakosti glasu. Isti aparati na izmenični tok in pa baterije. Predvaja Vam tudi na domu brez vsake obveze: ŠTIVAN ERNEST tehnična trg. M. SOBOTA. Pošiljanje denarja iz Nemčije Glasom obvestila, ki ga je dobi! nar. poslanec g. Benko od svojega zastopnika v Berlinu g. Mautnerja, je pošiljanje denarja iz Nemčije od strani naših delavcev v gotovi meri urejeno. Nekateri delavci, med njimi tudi Mihalič Štefan, so svoj denar že odposlali v domovino. Med tem smo dobili tudi od Z?e ze poljedelskih delavcev v M. Soboti obvestilo, v katerem je navedeno, da sme vsak delavec poslati v domovino mesečno 40 Mark. Do danes zasluženi denar, ki ga deiavci morda hranijo, pa lahko požljejo skupaj po 30 M?irk mesečno, to je, ako je nekdo v Nemčiji, recimo 7 mesecev, torej 7X30= 210 Mark. Pošilja naj se: Ober Reihs-markkonto B. der Jugoslaw. National-bank bel der Verrechoungsstelle Berlin SW. III. Pripomba ur : Denar bo izplačevala naža Narodna banka v kliringu in priporočamo, c»a navedete kot is-plačilno ustanovo Kreditno banko v Murski Soboti, ki bo gotovo aajsolid-neje to izvršila. DOPISI: — Vsem občinam. Vpoštevajte in razglasitev v občini: V torek 26. t. m. se vrši v Beltincih na sejmišču od 8. ure dalje jesenski plemenski sejem za bike rodovniškega porekla svetlolisaste pasme, katerega priredi kraljevska banska uprava z Zvezo selekcijskih organizacij. Na tem sejmu naj si oskrbe občine manjkajoče občinske bike, kar bo pokazalo tudi licenciranje v dneh 19.-20. X. in 22.-23. X. Za revnejše občine bo do 1/3 prispeval sreski kmetijski odbor ter je še čas vložiti prošnje. Ker pa nima ta dovolj sredstev na razpolago, naj zlasti gospodarsko močnejše občine same prispevajo k potrebnemu nakupu. Kraljevska banska uprava novih prošenj ni vpoštevala ter dobi banovinski prispevek le občina Prosenjakovci še za enega bika. Predvideno bo prispeval Sreski kmetijski odbor vsaj za po enega bika občinam, na dosedaj dospele prošnje Puconci, Rogaševci in Cankova, morajo pa priti na sejem rejci ter plačati ostali 2/3 zneska, drugače se dodeli podpora drugim. Tudi drugi bikorejcl naj si oskrbe na tem sejmu bike, ker se v prvi vrsti pri li-cencovanju vpoštevajo na tem sejmu kupljeni biki. — Sreski načelnik: Dr. Bratina s. r. — Naše cene za vsakogar, naša delavnica za naše odjemalce. Radio Nemec, M. Sobota. — Ustreljen cigan. Orožnikom v Dol. Lendavi se je posrečilo ujeti silno nevarnega vlomilca in roparja, cigaua Kokaš Karola, ki je bil strah in trepet vsega ljudstva pri nas in onstran Mure. Ob zaslišanju je poskusil Kokaš pobegniti, za katerim so pa orožniki streljali in ga ubili. — Petanjci. Pri nas je vedno kak-ina novost, kakšenkrat neprijetna, a tokrat vendar prijetna. Mehanik g. Ranko Alojzij, štev. 57., je izumil neko napravo na petrolejski svetiljki, tako da se lahko uporablja za gorivo diezelnafta. S to napravo sveti svetiij-ka še boljše, kot da bi bila napolnjena z petrolejem in se uporabi za polovico manj vrednosti goriva. Iz ekonomskega stališča je naprava za vsakega, posebno pa za kmeta prav koristna. Za preureditev vsake svetiljke računa g. Ranko 10 dinarjev. — Na Iznajdbi iskreno častitamo. — Občni zbor Zveze kmetskih »ntov in deklet se je vršil preteklo nedeljo v Ljubljani. Izvoljen je bil v glavnem stari odbor. Sklenilo se je, da se društva ne smejo vmešavati v političuo-strankarske stvari. Povdarilo se je pa, da je eno za nas dejstvo, o katerem se ne sme in nebomo dopustili debate, to je, da bomo ščitili slovenstvo zoper vsako puhloglavsko umišljeno jugoslovenstvo z vsemi frakcijami vred. Ta pravica nam pristoja kot sinovom samobitnega naroda. Govorniki so se spominjali neumrlega borca za svobodo, demokracijo in pravičnost pok. Tomaža Masaryka. Iz Prekrnurja se je zbora udeležil delegat tov. Rudi Titan iz Črnelavec. — Nad 20 modelov tvrdk Orion, Minerva, Standard, Siera, Tef ig, OIym-pia, Radio Bell, Vam predvaja brez-obvezno RADIO NEMEC. -• Predanovci. Najavljena otvoritev nove gostilne g. Vlaj Viktorja se je vršila predzadnjo nedeljo ob veliki udeležbi domačih in tujih gostov ter je potekla v najlepšem redu in zadovoljstvo vseh udeležencev. Gostilničar se vsem za obilen obisk prav iskreno zahvaljuje. — Gederovci. V nedeljo, dne 10. t. m. sta se poročila g. Kerec, sin uglednega kovača in gdč. Gibičarjeva, hčerka uglednega posestnika iz Ge-derovc. Čestitamo 1 — Gradišče. Predkratkim smo pokopali dolgoletnega krčmarja Josipa Perkiča. Pokojnik je dosegel visoko starost in užival radi svojega veselega značaja in poštenosti splošno spoštovanje. Naj počiva v miru v domači grudi. Ostalim svojcem naše sožalje. — Cigan Baranja Josip ustreljen. Hrvatski orožniki v okolici Varaždina so prišli na sled večji ciganski bandi, ki je v preteklem času izvršila več umorov in vlomnih tatvin. Nekaj članov te bande so zaprli, med njimi tudi Baranja Josipa, ki je v zaporu izjavil, da bo pokazal, kje imajo cigani orožje in druge predmete skrite. Z močno patrolo je bil priveden v okolico Preloga in ko je iskal prostor skritega orožja, je smuknil patroli iz rok in zbežal proti državni meji. Toda orožniki so za njim streljali in ga z streli ubili. OglaSaite v Jurski Krajini"! PRISPEL JE rekordni 4—j—1 cevni super za 3 valovne dolžine — na masetno odplačilo Din 205'— 2 letno jamstvo PRVE PREKMURSKE STROKOVNE RADIODELAVNICE NEMEC J., H. SOBOTA. Gospodarski drobiž Po povodnjih v Hercegovini je silno prizadeto siromaino prebivalstvo. V vinogradih gnije grozdje, nad 15 000 ha zemlje pa je pod vodo in tako propada ondotni glavni živež koruza. Najbolj trpijo hercegovska polja Popovo, Mostarsko blato itd. O podražitvi kruha v Zagrebu piše glasilo dr. Mačka ter pravi, da je bil kruh že doslej pri nas predrag. Za primer navaja, da velja pri nas 100 kg žita ravno toliko kakor 25 kg kruha, v Franciji pa velja 100 kg žita samo toliko kskor 61 kg kfuha. Iz tega sklepa list, da ima veletrgovina z žitom in z moko pri nas mnogo previsoke dobičke. Končno zahteva, naj se z zakonom uredijo cene kruhu in moki. V prometu z Italijo opažamo v mesecu avgustu popuščanje izvoza. Medtem ko je znašal naš izvoz v juliju še 57 milijonov din, je v avgustu nazadoval za 45 milijonov din. Pa tudi uvoz iz Italije ni bil znaten ter je znašal le 28 8 milijona din. Po podatkih kmetijskega ministrstva smo pridelali letos nad 53 milijonov metrskih stotov koruze. Pridelek koruze je večji kakor v vseh prejšnjih letih, ne samo po svoji količini, temveč tudi po povprečnem pridelku na hektar, ki je prvikrat prekoračil 20 metrskih stotov. V dravski banovini smo pridelali 585.000 metrskih stotov koruze, to je 14 metrskih stotov na hektar. Proizvodnja sladkorja v Evropi bi znašala po sedanjih cenitvah v posameznih državah (v tisoč tonah): v Angliji 450, v Češkoslovaški 750, v Franciji 940, v Italiji 350, v Madžarski 120, v Nemčiji 2150, v Avstriji 150 i. t. d. Ruska proizvodnja se ce ni na 2,1 milijona ton. Celokupna proizvodnja sladkorja v Evropi znaša 9,211.000 ton. Zaloge sladkorja so bile v evropskih državah koncem avgusta za 300 000 ton manjše ko lani. Pred tedni je bila objavljen« neuradna cenitev našega letošnjega pridelka koruze in sicer v višini nekaj manj nego 50 milijonov meterskih stotov. Po najnovejših cenitvah pa bo pridelek|večji in sicer okrog 52 milijona meterskih stotov, to je približno toliko, kakor lani. Cena jajcem se je začela zopet zvišati. Po hrvatskih krajih okrog Koprivnice, odkoder se izvaža največ jajc, so plačevali jajca že pred tedni od 75 par do enega dinarja za kos. Drugod pa so plačevali jajca debela po 60 par za kos, drobnejša pa po 40 par. SOKOL Dramatski odsek tuk. Sokolskega društva uprizori v soboto, dne 23. X. 1937 ob 20. uri 30 min. v Sokolskem domu v Murski Soboti velezabavno veseloigro „Vzorni soprog" (Škandal pri Bartlettovih) od znamenitega an-leškega pisca Avery Hopwood. Igro režira g. Urbič Franjo, poštni kontrolor znani režiser igralske družine iz Ljutomera, ki se obenem poslavlja od Murske Sobote, ker je — kakor slišimo — po službeni potrebi premeščen v Maribor. Opozarjamo vse občinstvo na to uprizoritev, ki bo gotovo zadovoljila vse posetnike. Vse vloge so posrečeno zasedene in smo prepričani, da naše nade niso bile zastonj. Karte so v predprodaji v trg. g. Hahn Izidorja in se po hišah ne bodo prodajale. Igra se ne bo ponovila! Brezobvezno bančno poročilo Cene najvažnejših VALUT v majhnem blagajniškem prometu: Engleski funt sterling 1 kom Din 230 — Francuski franki 100 „ „ 150 — Amerlkanski dolar 1 „ „ 46 85 Isti v čeku 1 „ —•— do 47-30 Kanadijski dolar 1 „ „ 46 50 Italjanska lira Češke krone 100 „ „ 145 — Nizozemski florin 1 n „ 24-— Nemška marka v bankovcih 1 kom „ 10-— „ »v srebru 1 „ „ 12 25 Avstrijski šiling v bankovcih 100 ,, „ 860 — „ šil. v srebru in drobiž 1 „ 8-40 Magyarski pengo po 100 kom „ 900-— Urug. peso 1 „ „ 17-50 Argent peso 1 „ „ 11*— Klirinške marke cca „ 14— Tečaji deviz v dnevnikih. LOVSTVO Društvo „Putnik" v Mariboru prireja v času od 7. do 16. novembra 1937 veleinteresantno potovanje na Mednarodno lovsko razstavo v Berlinu. Ta razstava zavzema prostor 50.000 m2 in na isti sodeluje cca 30 držav vsega sveta, med njimi tudi Jugoslavija. Namen organizatorjev je predstaviti pravo Olimpio lovcev celega sveta in, da se pokaže vpliv lova na razvoj kulture in obenem opozori na njegov narodno gospodarski pomen. Na tej strokovni razstavi se prireja istočasno tudi izložba lovskih trofej vseh narodov. Cena in razpored potovanja se lahko dobi v pisarni Lovskega društva v M. Soboti. POSTA: G. Trbola Ivan, Francija. 59 dinarjev smo prejeli. Hvala! Vas pozdravljamo in želimo vse dobro. GASILSTVO: Odlikovanje naših požarnikov. Odlikovani so bili naslednji gasilci čete Šalovci: A) z kongresno kolajno in križcem III. stopnje: Županek Vil-moš; B) z bronasto medaljo: Štefa- nec Franc, Žiško Janez, Županek Štefan, Županek Viljem, Nemeš Josip, Konkolic Josip, Prelec Geza; Četa Črnelavci: A) za 10 letno službovanje z bronasto kolajno: Novak Aleksander, Kumin Janez, Kumin Štefan. Četa Središče A) za 15 letno službovanje z srebrno kolajno: Papp Aleksander. Četa Brezovci A) za 10 letno službovanje z bronasto kolajno: Benko Koloman, Kološa Ludvik, Faeis Ludvik, Benko Štefan, Flisar Ludvik, Horvat Štefan, Poredoš Franc, Pozvek Koloman, Sečko Štefan, Temlin Viljem, Bac Aleksander; B) za 15 letno službovanje z srebrno kolajno: Bar-barič Franc, Rac Josip, Vargs Franc, Flisar Štefan, Domjan Štefan, Šiftar Ludvik; C) za 20 letno službovanje z zlato kolajno: Damjan Koloman, Fajs Franc, Kodila Štefan, Mikula Janez; Č) za 30 letno službovanje z zlato kolajno in eno pal. vejico: Š f-tar Franc, Flisar Miha, Temlin Franc, Fajs Matija. Z kongresno kolajno so odlikovani: Bako Karol, Strukovci. Rac Šle fan, Moravci, Titan Viktor črnelavci, Mekiš Štefan, Nuskova, Pintarič, Mart-janci, Kranjec Aleksander, Krnci, Po- redoš Štefan, Pertoča. Odlikovanim gasilcem iskreno čestitamo ! ČSK : Mura V nedeljo, dne 24. t m. popoldne ob pol 3. uri odigra Mura svojo važno tekmo in ima za nasprotnika borbeno moštvo ČSK iz Čakovca. ČSK je nasprotnik, ki bo dal Muri mnogo opravka, saj beleži v zadnjem času prav lepe uspehe in ga moramo šteti med najboljše prvorazredne klube. Nedeljska tekma je za Muro zelo vsžna, treba bo krepko prijeti, treba bo znati zmagati in si priboriti novih točk za pot naprej I Točite so Muri več ko potrebne, ako hoče ostati med prvimi tremi v prvem razredu. Gornja tekma bo vsekakor zelo zanimiva, nakar opozarja športno javnost In jo pozivamo, da v čim večjem Številu poseti mnogo obetajočo borbo. Maribor:Mura 3:0 (1:0) V nedeljo je doživela Mura na lastnem terenu proti odličnemu nas protniku nesrečen poraz. V prvem polčasu sta bila nasprotnika enakovredna in napad Mure je imel dve sigurni šansi, kateri sta pa ostali neizrabljeni. Šele v 38. min. je Maribor dosegel vodstvo. V drugem polčasu so gosti iz prostega strela dosegli drugi zgo-ditek. Nepričakovani gol je deprimiral domačine in ker je moral tudi Turk radi blesure zapustiti igrišče, je ostal Maribor v preostalem delu igre v premoči. Sodil je g. Vrhovnik iz Ljubljane, ki je napravil nekaj bistvenih napak v škodo Mure. ..... en ar vriete skozi okno, ako kupite stare vrste peči! 9 NABAVITE SI ZEPHIH peč s katero kurite za Din 2'— 24 ur. Samoprodaja: L. FRIltt M.SOBOTA ilpf • 'fflff |Š5Š38KŠ»