TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino, Industrijo In olrrt»
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 £>in, za % leta 90 Din, za K leta 43 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 310 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani, Uredništvo m upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici V Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 25-83.
*
Leto XVIII.
V Ljubljani, v soboto, dne 2. novembra 1935.
Štev. 11».
padpicanie pasivnih, kcaiei/
Kakor poročajo listi, je ministrski svet povišal podpore za prehrano pasivnih krajev na 20 milijonov Din, od katerih pa dobi pasivna Slovenija le pol milijona. Prepričani smo, da se ministrski svet ni zlahka odločil za ta sklep, da mu pa pod vtisom široke propagande raznih političnih delavcev med narodom skoraj ni preostalo nič drugega, kakor da upošteva to propagando in zViša podporo za prehrano pasivnih krajev. Na vse zadnje načelno niti ni oporekati, če pomagajo aktivni kraji pasivnim, saj ije to eden glavnih smislov državnega občestva.
Kljub vsemu temu pa smo mnenja, da bi po 17 letih državnega in političnega življenja mogli priti že do bolj pozitivnega načina podpiranja pasivnih krajev. Pasivni kraji se seveda morajo podpirati, toda ne s podporami, v hrani, vemveč z možnostjo zaslužka. Naj bi se denar, ki je namenjen za nakup koruze in hrane, raje uporabil za plačilo mezd pri javnih delih in bi bilo krajem in vsej državi vse drugače pomaga no.
Saj ni pri nas pasivnega kraja, ki ne bi imel vse polno prav nujnih potreb. Tako je večina naših pasivnih krajev br'ez vodnjakov, brez dobrih cest, brez razsvetljave itd. Mesto da bi se pošiljala v te kraje koruza, ki vedno tudi ni najboljše kvalitete, naj bi se raje v soglasju i bansko upravo začela v teh krajih javna dela, pri katerih bi se ves za koruzo namenjeni denar uporabil za mezde. In v tem primeru bi odobravali, Če bi se določila tudi dvakrat tako velika vsota za podporo pasivnim krajem in da bi država prevzela še stroške za material, samo da bi se ta dela začela.
Sedanji način podpiranja pasivnih krajev ni le gospodarsko slab, temveč pomeni tudi veliko moralno nevarnost. Narod, ki se polagoma privadi, da v primeru stiske brez dela dobi potrebno hrano, se odvadi dela. Ponavlja se ista pesem, ki jo vidimo pri posameznikih, ko podpora zmanjša njih delavoljnost. In kam moramo priti, če se bodo celi okraji navadili na to, da dobivajo iz drugih krajev zastonj koruzo. Prebivalstvu v stiski je treba na vsak način pomagati, toda tako, da se jim omogoči, da zaslužijo to, kar potrebujejo za življenje.
Seveda je res, da ni mogoče kar čez noč odrediti, da se začno ta in ta javna dela, če pa ni za nje nič pripravljeno. Prebivalstvo pa potrebuje hitro polnoč in tako v konkretnem primeru res ne preostane nič drugega, kakor da se prebivalstvu pomaga s podporami.
Zato pa tudi naglašamo, da bi se v teh 17 letih morali že ustvariti pogoji, da se prebivalstvu pomaga na drug način. Naloga lokalnih uprav v pasivnih krajih je, da izdelajo program javnih del, b katerimi se naj pomaga prebivalstvu. Ti bi morali potem ta program predložiti banovinskim upravam, te pa v soglasju z osrednjo vlado izdelati potem program javnih del v pasivnih krajih. Z vsakim izvršenim javnim delom bi ee zvišala gospodarska moč pasivnih krajev in polagoma bi dosegli, da bi se njih pasivnost reducirala na minimum. Pasivnim krajem bi bilo na ta način v resnici pomagano.
Z javnimi deli v pasivnih krajih pa bi mogla oblast tudi ugddtto vpliVhti na višino delavskih mezd, ki so naravno v pasivnih krajih hajnižje. Danes javna dela skoraj redno potiskajo mezde navzdol in to je tudi eden razlogov, da se pasivnost nekaterih krajev ne ntore nehati.
Ce že imamo to nesrečo, da imamo v Jugoslaviji, ki vendar ne slOvi brez vzroka kot bogata dežela, celo vrsto pasivnih krajev, potem bi pač morali delati na to, da polagoma te kraje gospodarsko tako dvignemo, da postanejo polagoma aktivni. Po
17 letih bi morali v tem oziru že doseči nekaj uspehov in dosegli bi jih tudi, če bi samouprave gledale na to, da delujejo oblasti bolje ter če bi vladalo med samoupravami in osrednjo državno oblastjo ono har-
monično sodelovanje, da bi delo ene dopolnjevalo delo druge. Tudi pri podpiranju pasivnih krajev bi morali kreniti na pot nove državne gospodarske politike, ki bi ustvarjala ljudem nove možnosti zaslužka.
Hauadovanie trgovine Ut obeti se ni
ustavita
V tretjem četrtletju je padlo število trgovin za 154, število obrtniških obratov pa za 62. — Skupno se je zmanjšalo njih število v 9
mesecih 1.1. za 1045 obratov
Zbornica za T0I je izdelala statistiko o gibanju trgovinskih in obrtniških obratov na njenem področju v S. četrtletju 1985. Statistika znova dokazuje, da še vedno preživljata trgovina in obrt svojo najtežjo krizo. Sicer ni v 3. četrtletju padlo število trgovin in obrtov tako silno ko v I. in II. četrtletju, toda še vedno je padec tako močan, da moremo konstatirati samo novo nazadovanje naše gospodarske moči. To nazadovanje je tem težje, ker je v času triletne gospodarske krize itak že moralo ustaviti obratovanje vsako ne Čisto solidno podjetje. Če kljub tej ostri in neizprosni selekciji še vedno nazaduje število trgovin in obratov, potem to dokazuje, da danes propadajo tudi že solidna in zdrava podjetja, ki bi se pri količkaj ugodnih razmerah morala ugodno razvijati. Zato je skrajni čas, da se vendar nekaj stori za dvig trgovine in obrtfl in da se že enkrat upoštevajo nad vse utemeljeni predlogi gospodarskih krogov. Ne sme nam propasti naša trgovina, ne sme nadalje hirati naš obrt, ker temelji našega gospodarstva bi bili potem omajani. Narod, ki si ne zna obvarovali svoje trgovine in svojega obrta, ta se tudi nikdar ne bo dokopal do blagostanja.
Kako so se gibale prijave in odjave obratov v 1. 1935., nam kažejo te številke Zbornice:
Trgovina: prijave	odjave	prirastek
pddcc
1.	četrtletje	170	387	—	170
2.	četrtletje	128	427	—	299
3.	četrtletje	173	327	—	154
Obrt:
prijave	odjave	prirastek
padec
223	461	—	238
197	319	—	122
212	274	—	62
Gostinski obrti:
prijave	odjave	prirastek
padec
59	85	•	—	26
78	76	-f-	2
80	6!	+19
t. četrtletje
2. četrtletje
3. četrtletje
1. četrtletje
2, četrtletje 8. četrtletje
Industrijski obrati:
prijave odjave prirastek padec
1. četrtletje	6	2+4
2. četrtletje	8	0+8
3. četrtletje	3	i	+	2
Število trgovinskih obratov se je torej
»nižalo v 9 mesecih t. 1. za 623, obrtnih pa Za 422, skupno za 1645. Število gostinskih obratov je padlo za 5, dočim se je število industrijskih povečalo za 14.
Ce podrobneje pregledamo statistiko o gibanju obratov, potem moramo konstatirati stare resniGe.
Nazaduje zlasti trgovina z lesom in z ži-Viii ter tnala trgovina, izredno težka lesna kriza, ko je izvoz lesa vedno težji, je znižala število trgovin z lesom za 41. Od dTugih panog je padlo število trgovin z živino in prašiči za 12, z deželnimi pridelki za 19, z živili za 13, s perutnino za 7, branjarij za 21, z galanterijskim blagom za 7< sejmarjev za 14 itd.
Dvignilo pa se je število trgovin s kolesi za 1, s stroji za 2, z radijskimi aparati za 2, z manufakturo za 1, kinematografov za 4 itd.
Pri obrtih kaže nazadovanje staro sliko, število žag je padlo za 10, krojačev za 9, šivjlj za 16, čevljarjev za 18, mlinov za 14., povečalo pa se je število pekov za 8, mesarjev in klobasičarjev pa za 10.
Število gostinskih obratov se je dvignilo le zbog narastka krčem za 18.
V splošnem kaže statistika, da so od krize zlasti prizadeti manjši obrati.
Statistika gibanja obratov po okrajih:
Zanimiva je tudi statistika gibanja obratov v posameznih okrajih. Po tej statistiki se je povečalo, odnosno znižalo število obratov v letošnjem III. četrtletju:
Ljubljana mesto: trgovina —16, obrt + 1, gostinski obrati + 5, industrija —1;
Ljubljana okolica: trgovina — 38, obrt
— 25, goetinOki obrati +T;
Celje mesto: trgovina — 6, obrt + 1, gostinski obrati + 1;
Celje okolica: trgovina 4- 7, obrt + 3, gostinski obrati + 2, industrija + 2;
Črnomelj: obrt — J, gopVhskj obrati
1;
Dolnja Lendava: trgovinp + *l
Gornji grad: trgovina —1, obrt +3, gostinski obrati + 2;
Kamnik: trgovina — 22, gostinski obrati + 3;
Kočevje: trgovina — 9, obrt — 2, gostinski obrati + 1;
Konjjce: trgovina — 3, obrt — 2, gostinski obrati + 1;
Kranj: trgovina — 6, obrt + 1, gostinski obrati + 1;
Krško: trgovina + 2, obrt — 3, gostinski obrati — 1;
Laško: trgovina — 11, obrt + 1, gostinski obrati — 1;
Litija: trgovina + 1, obrt — 7;
Ljutomer: trgovina — 6, obrt — 3;
Logatec: trgovina — 10, gostinski obrati ~2;
Maribor mesto: trgovina + 3, obrt + 21, gostinski obrati — 5;
Maribor desni breg: trgovina —2, obrt
+ 3;
Maribor levi breg: trgovina — 4* obrt ~ 2, gostinski obrati + 2;
Metlika: trgovina — 1, gostinski obrati
— l;
Murska Sobota: obrt — 6, gostinski obr.
-i;
Novo mesto: trgovina — 7, obrt — 38* gostinski obrati + 5, industrija +1;
Prevglje:-irgovina — 7, obrt — 1, gostinski obrati + Ij
Ptuj mesto: trgovina — 3, obrt — 2;
Ptuj okolica: trgovina — 8, obrt — 1, gostinski obrati — 2;
Radovljica: trgovina — 3, obrt + 1, gostinski obrati + i;
Slovenjgradec: trgovina — 5, obrt +1, gostinski obrati + 5;
Sreski izpostavi Škofja Loka: obrt — 5, gostinski obrati +1,
Šmarje pri Jelšah: trgovina —2, obrt
— 2, gostinski obrati — 1.
Značilno je, da je zlasti padlo število trgovin v Ljubljani in Ljubljanski okolici in da ne izkazujejo nobenega napredka niti krftji z močno industrijo, kakor Krahj, Maribor itd. Preseneča tudi silno neznaten prirastek gostinskih Obratov v Radovljici, kat je pač Jasen dokaz, da je bila letošnja tujska sezona slaba.
Finančne sankcije Jugoslavije
V smislu sklepa Zveze narodov, odbora za koordinacijo sankcij ter sklepa ministrskega sveta Jugoslavije z dne 17. oktobra ter na podlagi uredbe o deviznem in valutnem prometu je finančni minister od: redil:
1. Prepovedano je posredno ali neposredno dajanje posojil vladi kr. Italije ali podpisovanje posojila, ki bi ga italijanska vlada razpisala v Italiji ali v kateri drugi
državi.
2. Prepovedana je otvoritev Vsakjh bančnih ali drngačnih kreditov Vladi kraljevine Italije, iti sicer direktno ali indirektno, ko tudi dodatno izvrševanje že sklenjenih pogodb o dovolitvi posojila ita-lijanski vladi.
3. Prav tako ni dovoljena dovolitev posojil na posrederi ali neposreden način javnim telesom, fizičnim ali pravnim osebam, ki bivajo na italijanskem ozemlju, ko tudi podpisovanje vsakih posojil, ki bi bila razpisana v Italiji ali kateri drugi državi.
4. Tudi nj dovoljena otvoritev kakršnegakoli bančnega ali drugega kredita, posrednega ali neposrednega, javnim telesom ali fizičnim ati pravnim osebam, ki bivajo na italijanskem ozemlju, ko tudi vsako nadaljnje izvrševanje že sklenjenih pogodb o dovolitvi posojil tem telesom ali osebam, in sicer tako posredno ko tudi neposredno, če bi takšne pogodbe obsto-jale.
5. Prepovedana je vsaka izdaja delnic ali nabava denarnih sredstev na ozemlju Jugoslavije na račun in v korist javnih teles ali fizičnih ali pravnih 06eb, ki bivajo na italijanskem ozemlju, ko tudi vsako podpisovanje delnic ali nabava denarnih sredstev V korist teh teles ali oseb, če bi se te dperflčijb tZVedle v Italiji ali v kateri drugi državi.
6. Vsa ta navedena določila imajo ta namen, preprečiti navedene operacije, bodisi da bi se izvedle direktno ali pa le e posredovanjem drugih ljudi kateregakoli državljanstva. Ne zadevajo pa ta določila dobrodelnih ustanov.
VBaka kršitev teh določil se kaznuje v smislu čl. 19. uredbe o deviznem in valutnem prometu ter zakona o kazenskih sankcijah Z dne 8. oktobra 1931.
Ta prepoved velja do nadaljnjega sklepa Zveze narodov, odnosno do novega sklepa ministrskega sVeta. Bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva mora potrebno ukreniti za izvrševanje te uredbe, ki stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«.
Proti prodajanju v brezcenje:
V bistvu se strinjam z ukrepi, ki 90 se storili v CSR in ki se nasvetujejo tudi za našo državo. Razločevati pa je treba takšne prodajanje v brezcenje ali po domače »šlaj-dranje«, ki ga iz 'posebnih ozirov od časa do časa propagirajo velike bogate tvrdke ali tvomice, da uničijo nemočno konkurenco in potem s svojimi predmeti dominirajo in diktirajo cene in med prodajo, da se trgovec znebi blaga, ki je prišlo iz mode. Posebno v sedanjem hitrem tempu čfvlje-njn na morajo preprečiti trgovci « Manufakturo in mOdnim blagom pri. še tako skrbnem nakupu, da ne bi del blaga zadelaj id da se to blago nikakor ne more prodati niti če ga trgovec ponuja 50 odstotkov pod lastno ceno. Niti siromašni krogi nočejo takšnega blaga. Kaj naj torej store trgovci, da se iznebe takega blaga, ki pa ni v kvaliteti nič slabše, le po vzoieu ali barvi ni več moderno. Prirediti bi pač morali posebne semnje, ker Ljubljana id tudi drugi kraji nimajo takih kupčevaleev, $ se bavijo s prodajo takšnega zaostalega blaga. Pač pa ima Zagreb, BeOgrad in tildi Sarajevo takšne kupčevalce. Kaj naj torej itpfi trgovec, da razčisti svojo zalogo.
V takih primerih ne kortStjhiti reklama, heglede na tb, da je draga. Morda bi kdo čitateljev lista priobčil kakšen pritherhn predlog.
Janez Rožencvet:
Častita
Kdor se upa dandanes trditi, da je kapital potreben zaščite, naleti slabo. Že pri sami besedi »kapital« se pravoverni marksisti v strahu prekrižajo. Potem-si brž zatisnejo ušesa in nočejo nič vec slišati. Bur-žujem, ki v začetku blagohotno prikimajo, se kmalu podaljšajo obrazi in nejevoljno ugovarjajo: Komunizem! Nasprotniki zasebne lastnine se pa pomilovalno nasmehnejo in porogljivo zakličejo: S takimi staro-verskimi čenčami nas misliš slepiti!
Navzlic temu trdim, da bi bilo treba o stvari resno spregovoriti, zakaj dan na dan imamo vse polno primerov, ki bi nas morali siliti k premišljevanju o zaščiti kapitala. Seveda ne smemo pod besedo »kapital« razumeti le premoženja bogatih špekulantov, temveč sleherno stvar, ki ima kako porabno vrednost in denarno ceno. Torej sploh ljudsko premoženje, h kateremu moramo prištevati tudi znanje, ki si ga je kdo nabral, delovno sposobnost in moralno vrednost posameznika, pravice, ki si jih je kdo pridobil itd. Potemtakem je sleherni človek kapitalist, in večina ljudi hoče od svojega kapitala živeti. Zdaj pa poglejmo, kako je dandanes ta kapital posameznika zaščiten in kako mu je zagotovljeno obratovanje in obrestovanje, ter premislimo le nekaj primerov.
Kmet ne more plačati davkov in prodajo mu kravo. Vredna je dobrih tisoč dinarjev, a ker jo prodajajo za vsako ceno, jo prodajo za nekaj stotakov. Krava je kmetov kapital, katerega si je pridobil s trdim delom in precejšnjim rizikom. Čemu mora kmet v takem slučaju zgubiti dobro polovico vrednosti svoje krave? Če jo špekulant, ki je živinče kupil, lahko proda erarju za normalno ceno, čemu je ne kupi erar brez eksekucijskih stroškov naravnost od kmeta? Saj bi mu jo lahko plačal z boni, ki bi bili veljavni samo za plačilo davkov!
Ustanovi se podjetje. Konec leta lepa bilanca in že tudi dividenda, čeprav podjetje niti še ni začelo obratovati. Drugo leto še lepša bilanca in iz dobička dividenda, odpisov pa nič. Tako gre nekaj let, dokler se nenadoma vse ne ustavi. Ni denarja, ni kredita. Država je pobirala davke od dobičkov, ki jih nikoli ni Ijilo, obresti in dividende so se plačevale z novimi dolgovi,
investicije predstavljajo po/bilanci veliko vrednost, cene nimajo pa noben*. Kje je nadzorstvo, ki bi moralo skrbeti za zaščito ■kapitala delničarjev ia upnikov, in kdo sp
briga za delavce, ki so postavljeni ha cesto?
Vzemimo na muho tretji primer. Priden človek je garal in skoparil, da si je nekaj za slabe čase prihranil. Pride nadenj stiska, gre v hranilnico po denar, toda ne dobi ga. Zavod je pod zaščito. »Kam ste dejali moj denar?« — »Vaš denar je varno naložen, ne boste ga izgubili, samo zdaj ga ne morete dvigniti!« — Kdo je zaščiten, vlagateljev denar ali tisti, ki so ga tako varno naložili, da ga ne morejo vrniti?!
Po četrti primer stopimo nazaj v prva povojna leta. Ves svet govori: Nemci so velik in priden narod, valuta takega naroda ne more biti slaba! Vesoljni svet veruje v nemške marke, Nemci jih pa tiskajo na vse kriplje in kupujejo z njimi blago, da lahko obnove svojo industrijo in zadoste reparacijam. Potem postanejo nemške marke nenadoma ničvreden papir, Nemci se pa smejijo, ker so svet tako imenitno opeharili. — Ali ne pravimo temu mednarodna solidarnost kapitala?
Takih primerov bi človek vsak dan nabral nič koliko, a vsi smo čisto brezbrižni zanje. Ne da bi kaj pomislili, verujemo, da je kapital zaščiten, ponavljamo fraze, da je produkt nadvrednosti, da je vsemogočen, internacionalen in kdo ve kaj še vse. Nihče ne pomisli, da je pravi kapital le produkt trdega dela, da brez kapitala ne moremo živeti, in da nam gre zato slabo, ker se premalo brigamo za njegovo ohranitev in rast.
Ali ne bi bilo morda prav, če bi slednjič vendarle spoznali, da kapital ni prav nič zaščiten, ampak so zaščiteni le paraziti kapitala, in da brez smotrene zaščite kapitala ne moremo doseči prave zaščite človeka in njegovega dela?! Torej bodimo dosledni in zaščitimo tudi kapital. Potem bo veliko manj nasprotstev zaradi različnih svetovnih nazorov, kajti to pač drži: Predno rešimo vprašanje, čigav bodi kapital, moramo znati kapital hraniti in množiti, ker se nam brez njega ne bo pri nobenem družbenem redu dobro godilo!
Zahteve
Konferenca obrtniških zbornic zaključila svoje delo
V Osijeku je zborovala te dni konferenca obrtniških zbornic in obrtnih odsekov zbornic, da določi stališče obrtnikov do najbolj aktualnih vprašanj. Med drugimi sta se udeležila konference predsednik obrtnega odseka zbornice Ivan Rebek in tajnik Zbornice dr. Pretnar.
Konferenci je bila predložena cela vrsta referatov. Zlasti so bili z zanimanjem sprejeti referati o pobijanju nelojalne konkurence. Po vsestranski debati, katere so se udeležili vsi delegati, je bilo sklenjeno, da se zaprosi kr. vlada, da na podlagi § 63. finančnega zakona za 1. 1934/35 izda uredbo z zakonsko močjo, po kateri se kaznuje vsako prodajanje blaga po ceni, ki ne krije vseh stroškov proizvodnje. S takšno prodajo se ustvarja kaos v gospodarstvu ter se uničujejo eksistence obrtnikov.
Posebno obširno se je govorilo na konferenci tudi o delu tvrdke Bat'a. Konferenca je o tem predmetu sprejela resolucijo, ki bo predložena odločujočim činiteljem.
Z velikim odobravanjem je bil tudi sprejet predlog, da se zahteva od gradbenega ministra posebna odredba, po kateri so dopustna režijska dela državnih in samo-
upravnih oblasti samo v mejah predpisov čl. 82 zakona o državnem računovodstvu. Zlasti pa se mora strogo upoštevati določilo, da so po pravilno in uspešno izvršenih javnih licitacijah dela v lastni režiji državnih in samoupravnih oblasti sploh nedopustna.
Na predlog predsednika obrtnega odseka ljubljanske zbornice Ivana Rebeka je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero se že tretjič prosi kraljevska vlada, da izda zaščitne ukrepe tudi za obrtnike, in sicer po načelih, kakor so jih za razdolžitčv obrtnikov že predlagale obrtniške zbornice. Položaj obrtnikov ije prav tako težaven, če še ne bolj ko kmetovalcev in zato imajo tudi obrtniki pravico do enake zaščite kakor kmetovalci.
Končno je konferenca sklenila v zvezi z akcijo za pospeševanje izvoza in uvoza obrtniških izdelkov, da se mora začeti proučevati vprašanje, kako pritegniti absolvente srednjih tehniških šol k specializaciji obrtniških izdelkov.
Ko je konferenca še sklenila, da bo prihodnja redna konferenca obrtniških zbornic v Novem Sadu, je bila konferenca zaključena.
Izpcetnemfra uced&c
volih
Trgovinski minister je izdal uredbo o izpremembi in dopolnitvi uredbe o volitvah v zbornice. Nova uredba določa:
1. V členu 3. (ki govori o delitvi zborničnega območja na volilna telesa in volilna okrožja) se dodaje nov, tretji odstavek, ki &Tglasi:
»Minister za trgovino in industrijo dovoli lahko izjemo od določb prednjih odstavkov na predlog zbornice glede na malo število pripadnikov kakega volilnega telesa.«
2. V prvem odstavku člena 5, (ki pravi, da se volijo zbornični svetniki po strokah) se nadomešča beseda »volijo« v prvem stavku z besedama: »lahko volijo«.
3.	V prvem odstavku člena 7. se točka 3. (da ima volilno pravico le oseba, ki stalno stanuje v zborničnem območju) izpušča, točka 4. pa postane točka 3.
Drugi odstavek tega člena se izpreminja in se glasi:
»Rok leta dni se računi od dne, ko se je po zakonu pridobila pravica, opravljati obrt. Če je bil obrt prijavljen za registracijo po § 456. zakona o obrtih, se smatra, da je ta pogoj izpolnjen, neglede na to, ali se. je izdala pooblastitev ali dovolitev.«
V istem členu se izpreminja poslednji stavek poslednjega odstavka in se glasi: »Od poslednjega pogoja, se izvzemajo samo
pomorstvo, rečno brodarstvo in ladje-delstvo.«	.;
4. V prvem odstavku čl. 9. se v točki 7. za besedama »davčne uprave« dodajeta besedi: »ali zbornice«. (To pomeni, da se more dokazati plačilo zbornične doklade tudi s potrdilom zbornice.)
5. V prvem odstavku člena 11. (ki govori o sčstavi glavnega volilnega odbora) se dodaje za tretjim stavkom nov stavek, ki se glasi: »Če ima zbornica manj ko štiri odseke, postavi pristojni zbornični organ poleg članov, delegiranih od odsekov, potrebno število Članov in namestnikov tako, da znaša skupno število 4 člane in 4 namestnike.
6. V prvem odstavku člena 15. (ki govori o pristojnosti in sedežih krajevnih volilnih odborov) se dodajejo v tretjem stavku za besedo »volilcev« besede; »ali zaradi prometnih razmer«.
7. V tretjem odstavku člena 17. se črtajo besede: »v banovinskih službenih listih, kjer pa jih ni, v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije««. (V teh listih torej ni treba objaviti razpisa volitev.)
8. V členu 20. (o volilnih imenikih) se dodaje na koncu nov odstavek, ki se glasi: »Za tista volilna telesa, ki glasujejo pismeno, vrši funkcije krajevnega odbora glavni volilni odbor. V tem primeru sestavijo združbe, odnosno zbornice imenike v dveh izvodih in pošljejo oba izvoda glavnemu volilnemu odboru. Volilni imenik se razgrne za ta volilna telesa v zborničnem uradu.«
9. V prvem odstavku člena 22. (ki govori o postavitvi kandidatnih list) se dodaje kot predposlednji stavek tale novi stavek: »V volilnem okrožju zborničnega sedeža ne sme imeti nobena kandidatna lista več ko tri kandidate iste stroke.«
V tretjem odstavku tega člena se izpreminja drugi stavek in se glasi: »Ena oseba sme biti nosilec liste samo na eni kandidatni listi.«
V petem odstavku tega člena se dodaje na koncu nov stavek, ki se glasi: »Izvzeti so samo primeri, ko število volilcev ne pre-seza 30; v takem primeru zadošča, da znaša število predlagateljev petino števila volilcev.«
V sedmem odstavku tega člena na koncu tretjega stavka se postavlja za besedo »potrdilu« vejica in se dodajejo tčle besede: t »pošljejo se pa glavnemu volilnemu odboru lahko tudi po pošti na povratni re-cepis«.
V sedmem odstavku tega člena se dodajeta v poslednjem stavku za besedo »uprave« tele besedi: »ali zbornice«.
Osmi odstavek tega člena se črta, namesto njega pa stopi nov odstavek, ki se glasi:
»Če se pošlje kandidatna lista po pošti, morata biti podpisa prvih dveh predlagateljev pri pristojnem oblastvu overovljena.«
10. V člonu 24. (o objavi kandidatnih list) se dodajejo za besedo »odbor« tele besede: »v zborničnem glasilu ali«.
11. V členu 41. je vriniti za številko 5. besedi: »odstavku (2)«.
Beg zlata v industrijske delnice
Popustitev politične napetosti je ustvarila optimistično razpoloženje v velikem denarnem svetu. Ljudje upajo, da se bo začela nova konjunktura in ker so se tudi že naveličali, da nimajo od svojega tezav-riranega zlata nobenih obresti, temveč morajo še plačevati razne pristojbine, so začeli v zadnjem času prodajati svoje zlato, izkupiček pa nalagati v industrijske papirje. To gibanje se je začelo v Newyorku in Parizu, nakar so jim sledili Bruselj, London in Cairo. Ugoden vpliv tega gibanja se je pokazal tudi na velikih svetovnih borzah, da so tečaji dobrih industrijskih papirjev in velikih bank napredovali. Samo na borzah v Berlinu, Pragi in Amsterdamu so tečaji še nazadovali.
Gibanje tečajev na velikih svetovnih borzah v preteklem tednu kažejo spodnje indeksne številke.
Koncem 1927	5.10.	12.10.	19.10.	26.10.
= 100%	1935
Newyork	75,8	78,4	78,5 -	81,7
Pariz	47,1	48,7	47,9	49,3
London	69,1	71,1	70,6	74,2
Bruselj	30,4	31,2	31,3	32,7
CUrih	35,4	35,3	35,6	36,2
Stockholm	14,9	15,6.	15,5	16,1
Milan	88,6	86,8	85,9	90,3
Dunaj	39,6	39,4	39,6	39,9
Praga	66,8	65,8	66,9	66,3
Amsterdam	34,7	34,9	36,9	36,7
Berlin	35,2	35,4	35,3	35,1
Mednarodni borzni	indeks	je na podlagi
tečajev teh 11 velikih borz napredoval v preteklem tednu od 49,5 na 50,8%.
Poliimnevesh'
Predsedstvo poslanskega kluba JRZ sporoča, da šteje klub že 142 poslancev.
G. Tatarescu demantira, da bi bil položaj njegove vlade omajan. Nadalje demantira, da bi nastala v vladi glede zunanje politike, ki jo naj vodi Romunija, kakšna nesoglasja.
Proces proti Damjanu Velčevu in tovarišem bo v začetku novembra, V političnih krogih so prepričani, da bo Velčev oproščen. Skupno je zaradi zarote Velčeva v zaporih 30 zvenovcev, 40 protogerovcev in okoli 600 pristašev bivše zemljodelske stranke.
Predsednik čsl. vlade Malypetr bo naj-brže izvoljen za predsednika čsl. parlamenta, kot bodoči predsednik vlade pa se imenuje eden voditeljev agrarne stranke dr. Hodža, ki je po rodu Slovak.
Angleško-francoski posredovalni predlog vsebuje po poročilih francoskih listov ta načela: Priznava se razlika med amhar-skimi in neamharskimi pokrajinami Abe-sinije. Amharska Abesinija ostane neodvisna, vendar pa dobi neguš italijanskega svetovalca. Ustanovi se tujska legija, kateri bi poveljevali italijanski oficirji. Italija dobi pokrajine Tigre in Ogaden, dočim Harar ostane Abesiniji. Poleg tega dobi Abesinija koridor do morja.
Italijanski delegat Aloisi se je vrnil v Ženevo. Vest o njegovem povratku je bila prava senzacija, ker se je ob odhodu Aloi-sija reklo, da se ne vrne več v Ženevo. Njegov povratek dokazuje, da Italija noče prekiniti vseh vezi z Ženevo in da naj-brže tudi ne bo izstopila iz Zveze narodov.
V italijanski delegaciji so izjavili, da se je Aloisi vrnil, da izve za vsebino pogovora med Lavalom in Hoareom.
V Ženevi je zavladalo optimistično razpoloženje in prevladuje mnenje, da smo pred popolnim preobratom v sporu med Italijo in Abesinijo. Pogajanja med Francijo, Anglijo in Italijo bodo najbrže dovedla do uspeha. Zaenkrat pa to optimistično mnenje še ni potrjeno.
Do sedaj sc je izjavilo za sankcije št. 1 (glede uvoza orožja) 41 držav, za sankcije št. 2 (finančne) 38 držav, za sankcije št. 3 in 4 (prepoved uvoza in izvoza) 36 držav in prav toliko tudi za sankcije št. 5 o medsebojni pomoči držav, ki bodo izvajale sankcije.
Ministrski predsednik Baldwin je v nekem volilnem govoru dejal, da bi mogle postati vojaške sankcije proti Italiji in blokada italijanske obale aktualne.
Italijanska poročila z abesinskega bojišča poročajo o novih uspehih italijanske vojske na severni in na južni fronti. Uradno poročilo št. 33 pravi med drugim, da so do sedaj našteli na osvobojenem ozemlju 16.000 osvobojenih sužnjev. Te pošiljajo Italijani obenem z abesinskimi ujetniki v rudnike zlata v Eritreji. Dvomimo, če so osvobojeni sužnji s tem kaj pridobili. Znova govore tudi nekatera poročila, da je italijanska vojska zavzela Gorahej. Vest pa še ni potrjena.
Francoska poročila pravijo, da pripravljajo Abesinci na vseh frontah protiofenzivo
Ras Gvetaho je izjavil, da bodo Abesinci začeli /prihodnji mesec s protiofenzivo. Imajo že en milijon vojakov pod orožjem. Oborožitev vojske se stalno izpopolnjuje. Prepričan je, da v dveh mesecih ne bo niti en italijanski vojak več na abesinskih tleh.
V egiptovski javnosti se boje, da bi mogla poostritev mednarodnega položaja povzročiti vojno med Egiptom in Italijo.
Predsednik Roosevelt namerava proglasiti 11. november kot dan premirja, ko bi morale biti po vsem svetu velike manifestacije za mir.
Nemška tajna policija je aretirala drja. Kuglerja, glavnega referenta znanega Hitlerjevega zaupnika Ribbentropa. Ni pomagala niti Ribbentropova intervencija, niti dr. Hessa. Sedaj bo osebno odločil o tej aretaciji Hitler. Kuglerju očitajo, da je v svojem referatu nastopil proti protižidov-skim resolucijam, ki so bile sklenjene na strankinem shodu v Niirnbergu.
Pri nedeljskih nadomestnih volitvah na Madžarskem je opozicija pridobila na glasovih.
Bivši direktor »Grazcr Tagblatta« Wil-doner je bil zaradi veleizdaje obsojen od graškega sodišča na 4 leta ječe.
Vojna med Bolivijo in Paragvajem je zahtevala 100.000 človeških življenj. Verina vojakov pa ni padla v bojih, temveč so največ smrtnih žrtev zahtevale bolezni. Celi oddelki, ki so zašli v močvirja Gran Cha-ca so umrli do zadnjega moža za raznimi boleznimi.
SLOVENIA-TRANSPORT
LJUBLJANA ■ TELEFON 27-18
PREVOZI
vsake vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve g pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. —  	Informacije brezplačno.
j ž)en«P8ivc=.
Pomen hranilnic za narodno gospodarstvo
je naslov brošure, ki jo je spisal priv. docent dr. Vladimir Murko in ki jo je izdala za mednarodni dan varčevanja Zveza jugoslovanskih hranilnic. Dr. Murko poroča v brošuri predvsem o Tretjem mednarodnem hranilniškem kongresu v Parizu in njegovih resolucijah. Ker je brošura dr. Murka v glavnem ponatis iz »Trgovskega lista«, so odlike spisa dr. Murka našim čitateljem že znane in nam ni zato potrebno podrobneje poročati o brošuri. Poudarili bi samo to, da se šele sedaj, ko je pred nami v brošuri zbrano celo delo dr. Murka, prav vidi, kako potrebna in izvrstna je njegova brošura. Treba priznati, da je Zveza jugoslovanskih hranilnic z izdajo te brošure kar vzgledno dobro proslavila mednarodni dan varčevanja.
Nazadovanje vezanih mark
Kakor smo že v prejšnji številki omenili, je v zadnjem času tečaj vezanih mark znatno nazadoval.	Vzrok je	deloma v
ostrejših deviznih predpisih, deloma v večjem iztihotapljenju mark, deloma pa tudi v padcu tujskega prometa, vsled česar je padlo povpraševanje. Kako so nazadovale nekatere vezane marke, se vidi iz teh številk o stanju disagia vezanih mark.
9. 7. 9. 8. 9. 9. 25.10.
%>	°/o	%>	°/o
registermarka	44	39'5	47	53
kreditna vez. marka	67'5	66-5	74'5	70
efektna vez. marka	75	74'5	79	80'5
Prosta marka je pa ohranila svoj zlati tečaj zaradi ostrih deviznih ukrepov Nemčije.
*
Na predlog Narodne banke je po odredbi finančnega ministra dovoljen na naših borzah svobodni promet po dejanskih tečajih /- naslednjimi valutami (bankovci): drahmami, leji, levi, šilingi in ipengi.
Šangajski dolar, ki je še pred enim mesecem notiral 1 Šiling 8 peni, je padel v zadnjem času na 1 šiling 4 peni. Vzrok padca je v veliki prodaji srebra iz Kitajske v Ameriko.
Politična pravila
Ker se politika tako ozko prepleta v gospodarstvo in ker je vedno gospodarstvo odvisno tudi od politike, naj dobe mesto v našem listu tudi politične maksime nedavno umrlega francoskega senatorja Henryja de Jouvenela. Njegove maksime pričajo, da je bil mož bogatih izkušenj in ostrega opazovanja. Ta njegova pravil se glase:
Politični prepiri imajo vedno to slabo plat, da ustvarjajo mučenike, mučeniki pa imjo pravico do reparacij. Vprašanje odškodnine pa je vedno le težko rešljivo.
Moderno gospodarsko življenje je povsod omeijeno po narodnih mejah in naša doba ne bo mogla rešiti niti enega vprašanja, pred katerim je, če odločno ne vzame nase dolžnosti mednarodnega sodelovanja.
Kar čuditi se mora človek, kako malo vplivajo narodi drug na drugega. Čisto zaman prizadevanja, da bi se medsebojno zvezali po brzojavu, telefonu, železnicah in tisku. Vsak narod ohrani svojo posebno fiziognomijo, se navdušuje za politiko čisto lokalnih idej ter se niti ne meni za to, kaj poreče sosed.
Nič ni bolj nesmiselnega v zunanji politiki kakor ljubezenske izjave. (Izjave sovraštva pa tudi nimajo prav nič več veljave in nič več trajnosti.) Narodi pozabijo tako hitro! Zveze se ovržejo, veletok strasti se vrti, zgodovina je polna nenadnih Pomirjenj in nepričakovanih izprememb.
Vera je mednarodna sila, ki jo mora prosvetni duh spoštovati vsaj kot dejstvo.
Ne vzgajajmo svojih otrok v veri, da se začenja pragozd na meji naše dežele.
Intelektualno meščanstvo, ki je sledilo kot vladajoči sloj aristokraciji, vidi, da vstaja za njim novi razred, na katerega ima fabrika več vpliva kot šola in katerega gospodarska vprašanja bolj zanimajo ko Politična. Vse zavisi od tega, da ne bo prisiljen ta razred, da si pribori svoje mesto na solncu — edino z revolucijo.
TEDENJ
lANSKl-BO
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta Promet Din 1,396.808-64
Na tukajšnjem deviznem tržišču je kup-čijska živahnost znatno popustila.
(Vse v tisočih dinarjev, v oklepaju minuli teden.)
Amsterdam (32) 145, Din. deviza (213) 114 avstr. priv. kliring, Dunaj (1.053) 558 priv. kliring, Curih (175) 120, London (849) 87 inkl. priv. kliring, Newyork (114) 47, Pariz (84) 178, Solun (—) 6 boni, Trst (819) 142.
Prav občutno je nazadoval promet v angleškem, avstrijskem in italijanskem privatnem kliringu kot je razvidno iz primerjave gornjih prometnih številk. Nasprotno pa se je nekoliko povečal devizni promet v Amsterdamu in Parizu.
Na poedinih borznih sestankih tekočega tedna je bil dosežen ta-le dnevni devizni promet:
28. oktobra	1935	Din	355.443'94	Dunaj
29. oktobra	1935	Din	253.507'15	Dunaj
30. oktobra	1935	Din	582.019'30	Dunaj—Pariz
31. oktobra	1935	Din	205.838'25	Amsterdam
Zbog včerajšnjega praznika je tokrat odpadel peti redni borzni sestanek.
Narodna banka je še nadalje posredovala pri nakupih deviz Amsterdam, Pariz in Curih, seveda v mejah dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov.
V mesecu oktobru t. 1. je bil dosežen skupni devizni promet Din 19,114.000'—, torej za štiri in pol milijona dinarjev več kakor v septembru t. 1. in za približno tri in pol milijona dinarjev manj nego v oktobru lanskega leta.
Ves tekoči teden je bil avstrijski šiling trgovan v privatnem kliringu na bazi Din 8-48 — Din 8-57, le 30. oktobra t. 1. po tečaju Din 8-48 — Din 8-58. Deviza Trst pa je beležila v privatnem kliringu dne 29. oktobra t. 1. Din 295'— le v povpraševanju, a naslednjega dne Din 293-80 za denar in Din 296-20 za blago.
S primo Narodne banke Devize 28. oktobra 1935	31.	oktobra 1935
Povpr. Pon. Povpr. Pon.
Din Din Din Din Amsterdam	2974'58	2989'17	‘297671	2991'31
Berlin	1756-08	1769'95	1756’08	1769'95
Bruselj	735'61	740‘67	7377 5	742'81
Curih	1424'22	1431-29	1424’22	1431'29
London	21501	21707	214'98	217-03
Newyork	4347'51	4383'82	4349'28	4385'60
Pariz	288'85	290'29	288-97	290'4t
Praga	181-05	18216	181'05	182'16
Trst	355'39	358'47	35575	358'83
V razdobju tega tedna so bile dosežene na tukajšnji borzi te-le tečajne razlike (v poenih): Amsterdam +2-13, Bruselj + 2-14, London — 0-03, Newyork -f-1"77> Pariz + 0-12 in Trst -f- 0-36. Berlin in Praga sta včeraj notirala na .bazi tečajev od 28. oktobra t. 1., Curih pa je ostal neizpre-menjen.
Efektno tržišče
Tendenca stalnejša
Tudi v tekočem borznem tednu ni bilo nobenega prometa. Privatni papirji še' vedno niso beležili, dočim so bile v državnih vrednotah dosežene naslednje notice:
28. oktobra 31. oktobra 7°/o inv. pos.	75'—	77-—	75'—	77'—
8%> Blairovo pos.	72'—	75'—	75'—	78-—
7°/» Blairovo pos.	66'—	68'—	68'—	70'—
7%> Seligm. pos.	73‘—	76'—	75-—	78'—
7°/o stab. pos.	—78’—	——'—
4°/o agr. obv.	43'—	45'—	43'—	44'—
6°/o begi. obv.	61'—	63-—	60'—	62'—
2^s°/o vojna škoda 356'— 358'— 354‘— 357-—
Stabilizacijsko posojilo je beležilo le 28. in 30. t. m. po Din 78-— v ponudbi, med tem ko 5#/o srednjeročne obveznice tudi to pot sploh niso notirale.
Žitno tržišče Tendenca še vedno stalna
Promet je bil tudi v tem tednu naravnost malenkosten in še to le v koruzi, ki je notirala brez izprememb. Na novo pa je pričela beležiti času primemo suha ko-
ruza. Cene so ostale povsem neizpreme-njene. Pravtako so ostale neizpremenjene notice mlevskih izdelkov. Le beli štajerski krompir se je podražil za Din 2-— pri 100 kg.
Lemo tržišče
Tendenca zelo mlačna
Položaj na našem lesnem tržišču je z vsakim dnem slabši, da ne rečemo že naravnost obupen. Vrhu vseh težkoč, ki zavirajo naš že itak na minimum skrčeni izvoz lesa v Italijo, se nam obetajo še nove težave v obliki gospodarskih sankcij, ko bo treba docela prekiniti z izvažanjem in prodajo naših lesnih proizvodov v sosednjo Italijo. Kajti novih tržišč za naš mehki in trdi les še nimamo in je še povsem negotovo, da-li nam bodo — čeprav so obljubljena — v resnici tudi dana v zameno za izgubljena sosedna italijanska tržišča.
Pa tudi če bi ostalo pri dosedanjih razmerah napram Italiji, bi naš izvoz sam po sebi moral popolnoma zastati že zbog negotovosti klirinških izplačil, ker naši izvozniki pač ne morejo tvegati več tako velikih razlik (nad 20°/o) med tržnimi in klirinškimi tečaji. Poleg vsega obstoji še nevarnost, da se bo čakalna doba za klirinška izplačila še občutneje podaljšala in bo torej izguba še težja ter nepopravljiva.
Trenutno se povprašuje po III. in pod-meri 18/24 mm, pa tudi po jesenu in brstu, ki pa za nas ne prideta toliko v poštev. Sem in tja je kako vprašanje za parkete, ki pa se ne eksportirajo, ter suhe, prvovrstne hrastove frize. Kupčija a drvmi in ogljem se kar noče poživiti, doslej je še dokaj malo prometa.
LES
Smreka-jelka:	Din	Din
Hlodi I., II., monte .... 100'— 120'—
Brzojavni drogovi.............150'—	170'—
Bordonali merkantilni	.	.	.	100'—	130'—
Filerji do 5'/6’......................... 130—	150'—
Traini ostalih dimenzij	.	.	.	110-—	l40'—
Škorete, konične, od 16 cm
naprej................................ 270'—	300'—
Škorete, paralelne, pd 16 cm
naprej................................ 300'-	340'-
ftkorete, podmerne, do 15 cm ‘200'— 210'— Deske-plohi, kon., od 16 cm
naprej................................ 230'—	250 —
Deske-plohi, par., od 16 cm
naprej..................... 260'—	300 — »
Kratice, za 100 kg............26'—	28-—
Bukev:
Deske-plohi, oarav., neobrob-ljeni, monte ...... 240'— 280'—
Deske-plohi, naravni, ostroro-
'bi, monte.............................310'—	350'—
Deske-plohi, parjeni, neobrob-
Ijeni, monte............... 300'—	360'—
Deske-plohi, parjeni, ostroro-
„ bK I-, II................... 570'-	600'-
Hrast:
Hlodi I., II..................160-—	210’—
Bordonali.................... 710-—	820 —
Deske-plohi, neobrob.	boules	800'—	830'—
Deske-plohi, neobrob. merkantilni ........	650'—	700'—
Deske-plohi, ostrorobi (pod-nice)........................ 750'-	810 —
„ Ffizi •  .............................. 550'-	630'-
Oreli:
Plohi, neparjeni, I., II.	.	.	.	800'—	900-—
Plohi, parjeni, I., II....... 850'—	950-—
Parketi:
hrastovi za m*................42'—	50'—
bukovi za ms..................28'—	35'—
Železniški pragovi: 2'60 m, 14X24 hrastovi, za 1 komad	....	30'—	34'—
bukovi, za 1 komad	....	20%-	22-—
Drva:
bukova, j.a 100 kg............10'—	ll-_
hrastova, za 100 kg	. . . .	9'—	to’—
'Jglje:
bukovo, za 100 kg.............38'—	42'—
>canella« za 100 kg	. . . .	42'—	48'^
Za poslovne ljudi! Zelo važno je, da ste svojemu družabnemu položaju primerno oblečeni, ker je od tega v veliki meri odvisen Vaš uspeh. Prvovrstne angleške in škotske tkanine za obleke za vsako priliko, zimske suknje itd. dobite v največji izberi in najceneje pri tvrdki Novak (Ljubljana, Kongresni trg 15).
Najnovejši
Telefonski imenik
za območje Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja po znižani ceni Din 12*— za komad
tiskarna Merkur v Liubl/ani,
C I KO PHA
Naš pravi (tarnati izdelek
[
Eunanfa
ivaovina
Paroplovne družbe, ki prevažajo blago v Španijo, so povišale prevozne tarife za 10 odstotkov.
Uvoz avstrijskega litega železa in jekla je v Italijo odslej carine prost.
Avstrijska industrijska proizvodnja je v avgustu in septembru narasla za 15 odstotkov.
Industrijska proizvodnja je po vesteh sovjetskih listov v prvih desetih mesecih v Rusiji napredovala v primeri z lanskim letom za 20,8 odstotka. Število zaposlenega delavstva v industriji se je povečalo za 8,1 odstotka, povprečna mezda pa je narasla za 26,5 odstotka.
Med Avstrijo in Kusijo je bil dosežen sporazum, po katerem bo izvozila Rusija v Avstrijo v novembru 5000 tisoč ton pšenice.
Komanda pomorskega arzenala Tivat —
sprejema do 11. novembra ponudbe o dobavi 10 ton peska, 24 jesenovih desk za vesla, 2 admiralitetskih sider, 4 svetiljk za čolne, 84 m lanene 'in konopnene jadjre-nrine, 14 vreten belega sukanca, 5 kg usnja, 100 kg elektrod, 2450 kg zakovic in 1500 kg kalcijevega karbida; do 1‘2. novembra o dobavi električnega materi jala, železnih emajliranih plošč, 500 kg karboli-neja, 50 kg salmijaka, 50 kg dušeče kisline, 1Q0 kg medenine, rezervnih delov za magnet tipa >U. lLf.br. 20.539, kablov-žice, lepenke, libra iri ebonita.
Pri ekonomskem oddelku generalne direkcije dlrž. železnic v Beogradu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 12. novembra za dobavo raznih delov za opremo vagonov; dane 16. novembra za dobavo 33 garnitur Brotan-cevi za lokomotive, dne. 18. novembra pa za dobavo 553 1okomotivskdh in vagonskih osi in 58 ročic za iste. (Pogoju so na vpogled pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani — »Ljubljanski dvor«, soba št. 194 vsak de-ilavnik med 10. in 12. uro.)
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 14. novembra ponudbe o dobavi elektrotehničnega materiala, bakra, 210 kg solne kisline, 300 kg kristalne sode, 30 kg terpentina, 300 kg kaolina, 2 kg laka.
Minerska komanda v Kumboru sprejema do 14. novembra ponudbe o dobavi kabla.
Minerska komanda, Kumbor sprejema do
9.	novembra ponudbe o dobavi ca. 2000 Bi konopnenih vrvi; do 11. novembra pa o dobavi lesnega in železnega materiala.
Dne 11. novembra bo pri I. oddelku Vojno- tehničnega zavoda v Sarajevu olert-na licitacija za dobavo 1500 pol kartona.;
Dae 11. novembra bo pri Komandi po* morskega arzenala v Tivtu pismena licitacija za prodajo starih krp, čevljev, gumijevih odpadkov, starega motvoza, vreč od moke 4td. (Pogoji »o na vpogled pri komandi.)
Dne 11. novembra 6o p'ri 1. oddelku Vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu licitacija za dobavo 40.200 kg jekla. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.)
Dne 12, novembra bo pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo 7060 m8 rednega peska. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki «o v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
| SVcve knjige =
Slovenska fotografija
Nov in silno lep dokaz o velikem napredku slovenske knjige smo doživeli in vse prtenanje in vso zahvalo je treba izreči Fotoklubu, ki nam je poklonil ta doka*. To je njegova knjiga »Slovenska litografija«, knjiga, ki ni le za Slovenijo, tern-veŽ za vso Jugoslavijo resnična novost.
Knjiga je sad združenih mpči slovenski!) fotoamaterjev, kakor pravijo v uvodu. In v resnici so sodelovali pri knjigi skoraj vsi naši znani amaterji, da po4aja knjiga v rešsjci jasno sliko o stanju bIo-vejimke fotografije. Takoj moremo dostaviti, d# smo s tein strnjeni lahko več ko zadovoljni, fcei* dokazujejo objavljene slike^ da je sloVeflSka fotografija na evropski višini. Sicer pa so to potrdila tudi številna odlikovanja, ki šo jih dosegli naši fotoamaterji tudi na največjih mednarodnih razstavah. Razpravljati o tem, katere slike so lepše, bi bilo čisto odveč, ker zadostuje konstataeija, da so vse na izredni višini, da se vee zbornik slovenske belo-črne umetnosti reprezentira v celoti ko v podrobnostih kot dovršeno delo. In to bodi krepko poudarjeno.
8 posebnim priznanjem je treba tudi omeniti toplo občuteni življenjepis slovenskega fotografskega iznajditelja Puharja. V šolske čitanke bi moral priti vsaj kratek posnetek i« tega življenjepisa. Prav je tudi, da se v knjigi apominja ime Berthol-da kot prvoboritelja prve slovenske fotografije.
Prednost knjige je tudi v tem, da ima besedilo tudi v nemškem, francoskem in angleškem jeziku, besedilo k slikam pa še v esperanščini. »Slovenska fotografija« tudi spada v zunanji sveti Končho treba navesti še one, ki imajo posebno zaslugo za nastanek tega vzornega zbornika. Slike sta uredila Peter Kocjančič ih Lujo Michieli, besedilo je Karla Koojan&ča, oprema pa je zasluga Petra Kocjančiča, Tisk in klišeji so delo Jugoslovanske tiskarne.
Bodi Vsem izrečeno priznanje za vzorno delo, fclftstl pa }Foto-klubu«, ki Je založil in Izdal to tes reprezentativno delo.
Knjiga velja «0 Din, kar je 4 ozirom na rtjerto dovrieno lepo opl-emo res nizka cena. V vseh Čakalnicah, v vseh salonih naj »Slovenska fotografija« priča o visoki stophji, ki jo je dosegla slovenska knjiga!
Že v 24 urah S tT H
klobuk« Itd. SkroM Ib frteflollka irajee, ovratnike In ninnttto. Pete, Mit, menca te lika dMnaCe perilo
tovarna JOS. REICH
Peljandd nasip 4—f.	Selenbvgova ni 8
Telefon K. M-71
Knjiga: Neposredni davki — zakon s pravilniki, uredbami in komentarjem — ki
je je priredil g. Sušeč Štefan, načelnik fin. odd. banske uprave v p., se je z najnovejšimi predpisa in navodili, izdanimi v septembru in oktobru t. 1. izpopolnila in bo izšla — v platno vezana — sredi meseca novembra 1.1. O tem se obveščajo na mno-gobrojna vprašanja vsi interesenti, ki so knjigo naročili in prednaročili. Knjiga stane 160 Din in se naroča pra prireditelju Sušeč Štefan, Ljubljana. Beethovnova ulica U>.
našem 6ta$u v htiud
Les in lesni izdelki:
1100 — Beyrouth: zastopnik za smrekove letve ter jelove in borove,
1101 — Carigrad: zastopnik za gotova vrata In okna iz raznih vrst lesa, hrastove parkete, lesno volno, krtače in metle.
Deželni pridelki;
1102 — Hamburg: hmelj.
1103 — Lausanne: zastopnik za razns oljnate rastline.
1104 — Praga: suhe gobe.
1105 — Amsterdam: bolhač v prahu.
1106 — Treuchtjingen (Bavarska): suhe višnje.
110? — Gdansk; paradižnikove konzerve.
Proizvodi sadjarstva:
1108 — Bruselj: namizna jabolka,
1109 — Varšava: zastopnik za suhe češplje,
1110 — Hamburg: suhe višnje,
1111 — Berlin-Charlottenburg:	zastopnik za suhe češplje,
1112 — Gdansko: bosanski pekmez iz češpelj.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
1113 — London: sirove in nasoljene koze (goveje, kravje, juncev ih bikov),
1114 — Bresslau; sirove kože in krzna,
1115 — Amsterdam: polži,
1116 — New York City: svinjska koža za izdelavo kovčkov, ženskih torbic in drugih usnjarskih izdelkov,
1117 — Carigrad: zastopnik za suhe goveje kože,
1118 — Berlin-Charlottenburg: svinjska mast.
Rudarski proizvodi:
1119 — Bruselj: boksit in krom,
1120 — Praga: barit.
Industrijski proizvodi:
1121 — Bruselj: aceton,
1122 — Czenstochowa (Poljska); zastopnik za motilni alkohol in aceton,
1123 — Tallin (Estonija): vse vrste papirja,
1124 — Carigrad: zastopnik za ključavnice vrat, za zastore, okove za vrata, okna in omare, za orodje vseh vrst, zemeljske in kemične barve, lake, firneže in razne tiskarske barve,
1125 — Carigrad: zastopnik za subma-rinske barve.
Ra^ao;
1126 — Bruselj: ponuja se zastopnik za vse predmete, za katere je možhost izvoza v Belgijo.
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter haj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način ambalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, S ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7, rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
[
Kcnhurzi in
■pvimilne poravnave
j Doma in po »vela
Prometni minister dr. Spaho je odpotoval v Pariz in Bruselj, kjer se bo udeležil mednarodne železniške kohference.
Z uradne strani se poroča, da so vesti o premestitvi železniške direkcije iz Subotice v Beograd popolnoma neosnovane. Direkcija ostane v Subotici.
Konference Osrednjega odbora lesnega gospodarstva Jugoslavije se ije poleg inž, Lenarčiča ln g. Škrbca udeležil tudi Drago Gorjup, tajnik Zveze industrijcev,
Ves upravni odbor železarne v Zenici ije odstopil. Izredna glavna skupščina, na kateri bo izvoljen nov upravni svet, bo dne 30. novembra.
Univ. prof. dr. Boris Zarnik j® v Zagrebu predaval o rasni vrednosti Abeslncev ter zavrnil mnenje, kakor da bi bili Abe-sinci manjvredno pleme. Z rasnimi razlogi ni mogoče opravičiti nastopa proti Abesin-cem. Sicer pa je predavatelj mhenja, da bodo Abesinci tudi znali braniti svojo neodvisnost, kakor so jo ohranili skozi sto in stoletja.
1000 Din velja tiajdražja vstopnica za
koncert Šaljapifla, ki flastopi v Beogradu. Kljub temu so bile vse vstopnice razprodane. Beograd ima pač denar!
Novi češkoslovaški proračun predvideva 8.032,195.900 Kč izdatkov. Proračunski ak-tivurn je določen na 1,8 milijona KČ. Novi proračun je ministrski svet že odobril in bo sedaj predložen parlamentu.
Lloyd George je izjavil, da Anglija še vedno dobavlja Italiji bencin in nafto. Tanke, ki jih uporablja Italija iproti Abeeln-cem, žene angleški bencin. To je priznal
tudi znani petrolejski magnat sir Detter
ding.
200 italijanskih letalcev je podpisalo izjavo in jo poslalo svoji komandi, da bodo v primeru vojne s kakšno pomorsko velesilo napolnili svoja letala z razstrelivom in se potem spustili na sovražno ladjo. Našli bi sicer pri tem smrt, toda tudi ladja bi bila uničena.
Dopisnik »Giornale d’Italia« v Buenos Airesu je bil izgnan, ker je ndpadel argentinskega delegata pri Zvezi narodov.
Angleških radijskih postaj se morejo za
časa volilnega boja posluževati vsi politiki
brez razlike, če pripadajo vladni ali opo-zicionalni skupini.
Ključ za šifre egiptske vojske je bil ukraden. Preiskava še ni mogla odkriti krivcev.
V državi Kentneky v U. S. A. je prišlo do krvavih spopadov med policijo in stav-kujočimi rudarji, ki so hoteli s silo preprečiti delo stavkokazov. Delavci so streljali na policijo, ki je nato uporabila proti delavcem strojnice.
V LangsavU na Kitajskem je nastala v tamošiiji tvOrhici razstreliv velikanska eksplozija. Dva kilometra daleč naokoli je bilo vse porušeno. Poročilo govori o 2000 mrtvih.
0 velikih povodnjih poročajo iz Švice. Mesto Bern je deloma pod vodo.
Na Japonskem je bila zopet velikanska povodenj, da je bilo samo v Tokiu poplavljenih okoli 10.000 hiš.
Popravi. Med zadnjimi »Političnimi vestmi« bi se moralo pravilno glasiti, da je poslal maršal De Bono ob proslavi fašistične revolucije naslednjo klasično pitič-no, ne pa tipično brzojavko.
Škotsko in angleško
blago za fine obleke, zimske suknje, ulstre itd-dobite v najveCjl Izberi pri tvrdki
NOVAK-LJUBLJANA
(pri ntuuki mfcvi)
Direkten mm	Ugodne	ort
l
Naročajte
.KUVERTA*
* D. Z O. Z.
LJUBLJANA
tvornioa kuvert in konfekcija papirja
 —
Ureja ALEKSANDER 2ELEŽNIKAR. — Za trgovsko-indusirijsko d. d. »MERKUR« kot izda
A
Odpravljen je konkurz o premoženju posestnika Jožefa Doltarja v Črnomlju, ker je bila razdeljena vsa masa.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju tvrdke Ivan Engelsberger v Tržiču. Poravnalni sodnik Papež, poravnalni upravnik odvetnik dr. Gruden. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Trži-čtl dne 25. novembra ob 9. Rok za oglasi-tev do 20. novembra.
Končano je poravnalno postopanje trgovca Franca Jakšeta v Celju. Prav tako je končano poravnalno postopanje gostilničarke Pavle Marije Hilgert v Spodnji Hudinji pri Celju.
BLASNIK0VA »VELIKA PRATIKA« ZA-LETO 1936 je izšla in se dobiva pri založnika, tiskarni J. BLASNIKA NA-SLED., LJUBLJANA, BREG 10 IN V VSEH VEČJIH TRGOVINAH. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 2. novembra objavlja: Ukaz o sklicanju Narodne skupščine in senata ter ukaz o ustanovitvi konzulatov na Krfu in Temišvaru — Uredbo z zakonsko močjo o vračanju opolnomočenih ministrov in izrednih poslanikov iz pokoja v aktivno državno službo — Izpremenvbo in dopolnitve pravilnika, kako je plačevati voznino za pošiljke državnih naprav po železnicah in ladjah v drž. eksploataciji — Pojasnilo o mestnih ulicah — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
OBČNI ZBORI.
Izredni občni zbor Splošnega vzajemnega podpornega in kreditnega društva, r. z. z o. z. v Mariboru bo dne 9. riOvembra ob 10. v Tattenbachovi ulici 2. Na dnevnem redu ie tudi predlog za izbris zadruge, ker je končana likvidacija.
Nedelja, dne 3. novembra: 7.30 Kmetijsko predavanje:	O	kmetski zaščiti (dr.
Schauer Dolfe) — 8.00 Čas, poročila — 8.15 Jutranja telovadba (Čiro Soukal) — 8.45 Plošče — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Versko predavanje (prior Valerian Učak ) — 10.00 Lovske in narodne pesmi (poje g. Svetozar Banovec), vmes Kmečki trio — 11.30 Micki miška pride v radio studio — 12.00 Obvestila — 12.15 Plošče — 15.00 Koncert radijskega orkestra — 16.00 0 zimski zelenjavi (gdč. Traven Albina) — 16.J5 Koncert radijskega orkestra — 17.00 Iz razvoja slovenske drame — 19.30 Nacionalna ura
— 20.00: Napoved Časa, poročila — 20.15 Vokalni koncert ge. Zlate Gjungjenac-.Ga-vella — 21.00 Koncert tamburaškega Orkestra. Vodi g. Lojze Karmelj — 22.00 Čas, vremenska napoved, poročila — 22.15 Za ples in kratek čas — Poje gdč. Jelka Igli-čeva s spremljevaniem radijskega jazza.
Ponedeljek, dne 4. novembra! 12.00 Operetni venčki (plošče) 12.45 V remenska napoved, poročila — 13.00 Čas, obvestila
— i&.15 Magistrov Šramel kvartet — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18,00 O motnjah v srcu (dr. Bogomir Magajna)
— 18.20 Plošče — 18.40 Kdlturna kronika: Podpirajmo našo knjigo (g. prof. France Vodnik) — 19.00 Čas, vremenska napoved, poročila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Prenos iz Hubadove dvorane — 22.00 čas,, vremenska napoved, poročila — 22.15 Prenos iz nebotičnika.
Torek, dne 5. novembra: 11.00 šolska ura: Jesenska glasba (g. Emil Adamič) — 12.00 Slavni virtuozi (plošče) — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13-00 Čas, obvestila — 13.15 Koncert radijskega orkestra — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.4-0 Vz«oim pomen družine (dr. Stanko Gogal«) ~ 19.00 Čas, vremenska napovej poročila — 19.30 Nacionalna ura
— 20.00 Večer podoknic — Sodelujejo gdč. Štefka Korenčanova (sopran), g. Drago Žagar (bariton), g. Marijan Lipovšek (klavir), Radijski orkester in plošče — .22.00 čas, vremenska napoved, poročila — 22.30 Angleške plošče.
TTtrr
0. MIHALEK, Ljubljana.