R. B.
Možgani Evrope v razkroju?
Medtem, ko smo dosedaj razprav-ljah o gospodarskih težavah pn nas v ožji domovini iz najrazličneših vi-dikov, upošlevajoč tegobe kmeta, ki je krušni oče oz. hranilec države, upošte-vajoč bedo delavca, ki je kmetu in o-brtniku desna roka, bi pač bili silno enostranski, ako se ne bi razgledali ma-lo po ši'rnem svetu, kako je dru-g o d.
Poglejmo najprej A v s t r 1 j o !
Avstnja, po zasiugi svojih zavo-¦diteijev iz mračne dobe velmožnib Habsburžanov, skrčena na ozemlje, ob katero butajo politični valovi štirih dr-iav, preživlja krizo, kakor druge dr-zavne enote v Evropi po pravilu ;,vsak sarn ve, kje ga čevelj žuli." Avstrijci; kolikor jih je merodajnih državljanov f.pnstnih") so sila operetno razpo-loženi, kar nam priča nedavni puč,, podoben razboritemu nastopu sloven-skih fantov dveh sosednih vasi, kadar se dodobra nalokajo ,,slovite" šmami-<re in potem ne vecio, kaj delajo... Pri-prosta pnspodoba, a točna zares, oz. nazorna za čioveka, ki nima prilike, se baviti z veliko politiko širom sveta. — Neki prijatelj pisca teh vrstic, Avstrijcc, navdušen politični delavec, ki je bil Jansko Ieto na sho-dih, kjer so ,,pobi-jali" krizo, tepen ravno'36 krat (t.j. 3krat na mesec!) rn lo prav pošteno, pravi: fN o b e 1 geht die :W e f t z u g r u n d!' Pod ,,We!t" (svet) si misli seveda — Av-strcjo, obljubljeno deželo listih slepcev, ki ne vedo, da je tam recept za rešitev krize sledeči:
(1. Ker mmarao narodnostnih so-vražnikov (Korošce smo že pohrustali), se bijmo mecf seboj!
2. To se mora fzvajati vsako nedeljo in praznjk!
3.   Stisnimo  trebušne jermene,  pa foo šlo...
4.  Izženimo vse tujce, ki nam odje-dajo domači kruhl —
¦L     5.   Svojih   ttolgpv  kratkomal'0   ne
^^"lačamo — nikomur!
H. TiJiotapstvo se sploh ne sme kaz-novati, ponarejevalci denarja so narod-m junaid, takisto vsi, ki se puntajo... In rcs ne čutijo prevec — krize, kti imajo povsem drug? probleme. — .Takšen je približno recept rešilve izavstrijske krize ki nam je razum-fjiva, če pomislimo, &a ljiidje v danem imonientu v času najhujše napetosti po-stanejo ne-fe našilni, ampak c^lo lcrvc-ločni, kakor v žalostnih časih Kajnove tirame, ko je"brat 6ratu segel po^zivljfn-|u — Po mojem skromnem mnenju je <prav stnešno kriviti takozvano ,,svetov-tio krizo" vsega žla. Ta ,>svetovna kriza" je za pametnega človeka puhla fra-za, ogaben izrodek možganov špeku-iantov, krilatica vseh gospodarskih le-
^mhov  cele   Evrope;   kajtt  Ie  vodilni
NARODNA SLOGA
gospodarstveniki posameznili drža\r so lieposredni krivci' sedanje krize, kakor. pravi slavni pubhcist jules Sauerwein, ki je prišel zopet v našo prestolico kot vedno nam milr gost.
In prav ima globokovidni pisatelj, ki je bil dosedaj gost malodane vseh vo-dilnih osebnosti in vladarjev sveta; kajti menda veste, da se na svefu ne samo dovolj, ampak se ,,preveč" producira za življenske potrebščine. Dokaz: Slike in poročila iz Amerike, kjer so prevelike množine bombaža, sladkorja, 'kave in razmh žitaric ^nfčili samo zato, da karteli (ta hudičeva fznajdba) dobijo s ,,stabilizacijo" cen večji dobiček. Tenr napuhnjencem, ki kopičijo miljarde, iz-žetih iz ljudskih žuijev ni mar za sve-tovno krizo, ki so jo sa m r zakrivili. —. Ni pa nam treba hodili po vzglede v Ameriko, ker imamo lstih doma do-volj. Naša, na vseh mogočih dobrinah bogata kraljevina tuguje radi fstega zla. Ali nimamo živmoreje, radi katere nas zavidajo vsi sosedje? Imamo j o, ali vnovčiti je ne znamo! Imamo domonodna podjetja, osnovana z veli-kimi žrtvami, varčevanjem, s skrbjo in borbami; podjetja, ki lahko tekmiije-jo z inozemstvom in vendar — se naj-dejo slepci, ki dajejo tujfni prednost. Drastične slučaje bomo navedii v po-sebnem članku kot orfmev na naša iz-vajanja v zadnji številki. — Famoznf ,,žitni raonopol", 6 katerem svojčas nismo smeli pisati, se je pokazal kot silno  ponesrečena  poteza.  Vsi narod-
ni poslanci so zadevo vzeli v roke in je po zadnjih poročilili upati, da bo akci-ja za zakonito ukinitev žitnega mbno-pola vspela na celi črti. V državi, ka-kor je naša ne bi bilo treba govoriti o; brezposelnosti, o gfadujočih i'n naravnp tudi ne o — pomožnih akcijah, ako bi bilo manj sebičnosti' in napuha, več za-upanja, več lijubezni, več vzajemnosti ter manj — govoričenja. Kaj nam poma-gajo stiperlativi tujih fraz o krizi, ko mirno lomimo svoje hrbtenice pred vel-možriimi, od krivic in Ijudskih žuljev napihnjenimi trebnhi voditeljev — kar-telov. Ker k-teh ubiti ne moremo, m-ti zrhanjšati njihvpliva, storimo isto!
,,Yeč vzajemnosti!" sem že večkrat zaklical. Kaj je to ,,vzajemnost"? To> je tisto lepifo, ki veže kartele, o katerih' je zadnjič naš prijatelj Konrad 2nuderl, sam proizvodnik kmečkih produktov, v borbi za obstanek izkušeni' vrtnar,last-nik revnega, s trudom pridobljenega domeka prav lepo in nazorno povedai v uvodniku. — Da, več duha vzajem-mosti, medsebojnega zaupanja je ireba in širokogrudnosti ter stanovske zavesti! Kmet, ti hraniš mesto, zato se tudi ti ,,karteliraj" v zadrugah in justificiraj (gospodarsko namreč) vse mesetarje, ve-rižnike fn prekupce s tvojim trudnim1 življenjem, prekupce s pridelkf tvojih žuljev, skfbi fn brig za številno dnižino!
,,Karteliraj" se kmet tudf v po^fedu diuševnega življenja s tem, rta verjames samo onim, ki zadenejo bolečo struno tvoje duše, a krive preroke naženf čez
drn in strn. — Karteli so moč in kdof je gospodarsko močen, lahko — zapo-veduje. —
Cene živihi" rastejo! — Iz obupa pnodajati pod ceno je gospodarski sa-mornor! Sejmska paročila zadnjih dni izkazujejo viden porast cen. Imejte po-trpljenje in počakajte ter mišlite, kaj bo, če po zimi izgine zadnji rep iz hleva!
Jako je torej pri nas. Seveda, bi o tem vprašanju mogli napisati knjigo, a se bomo omejili le na najbolj pereče za-zadeve na uvodnem mestu lista. — Vzemimo sosedno Romunijo! Tam J& tako izobilje kartelfranega žita, da žetev deloma propaida in vendar je ta država tudi udarjena z legijami" brezposelnih^ gladujočih in zmrzujočih. —
Nekateri modrujejo, da je ta krizar financijelne prirode in ima svojo pod-lago v pomanjkanju "mednarodnih pla*» čilnih sredstev, a io je samo čisto kre-ditno  vprašanje,   ne  pa   vzrok  krize:'
Ljudje si premalo zaupajo, a tudf zaupanja vase ne razumejo vzbuditi. Pa ta pojav se ne opazuje samo v go-tovih narodnih enotah, ampak — medi državnimi enotami!
Pioglejmo F ra n c i j o! Ljudje ne zaupajo svojih prihrankov domačirii podjetjem ter zbirajo raje zlate zaklade, ki jim ne donasajo nobene konsti, pa<* pa služijo drugim iriteresom.
jPoc! vtisom splošnega nezaupan/at se je v Nemčiji fn Franciji razvilo so-vraštvo in s'rah pred pravo duše\nostjcx To pa so znaki dusevne bolehnosti cele Evropc: Hit Ier, reparacije, bankrotnifa^ šizem, habsburske operetne avanture* grmenje na Vshodu, brezplodne kon~ ference, rusko tipanje po evropskem kaošu (žmešnjavfj in prf nas premaTo ju* goslovanskega ponosa in žilavosti m dedsčine — Kraljeviča Marka fn Crne-. ga Jurija!
^. A. M. ^.                                                       H
Znamenitosti doma in po svetu.
Seja mestnega sveta.
'BTUJ, 22. I. — Sinoči se je vršila v mestni posvetovafnici seja občinskega odbora, na kateri se je rešilo mnogo pe-rečih vprašanj. Mimo običaja, ki je vpe-ljan v vseh večjih mestih kjer izhaja-jo časopisi niso bili zastopniki tiska' o isti obveščeni. Sele naknadno smo za isto tudi mi izvedeli. Ker smo si zadnjič dovolili odkrito besedo radi najemnin v občinskih hišah, se je v ta^jni sejf raz-vila o teh ,,rnapadih' prav zivahna de-bata, katero pa mi zaključujemo jav-no z izjavo: Marsikaj gnilega smo iz obzirnosti zamolčali, dobre skfepe pa pohvalili. Ker je casopis javna tribuna, je pač jasno, tfa morajo merodajni pri-zadeti činitelji javno glasilo obveščati o svojili ukrepih, da ne bo neljube kri-tike  od  ,,nepoučene strani.
   Vidno naraščanje cen živini.
Iz poročila zadnjega živinskega sej-ma posnemaiTio, da je bilo vseg^a pri-gnanih na trg 545 komadov živine 152 krav, 45 telic, S\ voTov in juncev. l'o bi-
kov in 48 konjev. Prodalo se je vsega 151 komadov po^ ceni: krave Din 1.25 do 4., telice Din 8., do ,5., voli 2.75 do 6.,dinarjev, biki Din 2.50 do 4.50 za kg žive teže. Konji so se držali v ceni oti Din 500 do 2.500 dinarjev. Od 134 prignanih svinj je bilo prodanih 67 komadov po lepi ceni: mastne po Din 7 do »B., polmastne 5.50 do 6.50.,dinar-jev. — Kmetje, ki so predčasno in zasil-no iz obupa klali ali pa radi potrebe pnodajah svojo živino, so v veliki ne-priliki, ker cene živini hvafabogu vid-no rastejo. Potreben nakup manjkajoče živine bo spomladi pokazal velike te-žave.
   500 deklet je prodal!
V Bukarešti so aretirali nekega do-mačma, ki se je iždajal za Egipčana, ko je ravno hotel zopet dve dekleti od-peljatf. Dognaii so, tfa je zadnja leta prodal nič manj ko 500 deklet v razne oordele v Egiptu in bfižnjem vzhodu.
   Zlo kartelov.
Ugledni svetovm' listi, tudi nekateri domači vodilni dnevniki so med vse-splošno debato zadeli povsem pravt vzrok takozvane ,,svetovne krize". Td so karteli, o katerih smo že v zadnji šte-' vilki govorili, omenjajoč pivovarnišfc?1 kartel, ki je spravfl v Sloveniji vse hme^ Ijarje na kant. Danes prinašamo dva tl»* pična slučaja, posneta lz tujega časopis-*. Ja. Oba govorita več, kakor dolgovezm članki in irmkotrpna mddrovanja.
Cujte! -                                       t
Na sramotm oder fzkoriščevalcev celokupnega Človeštva spadajo "kartel^ oz. njih vodje. Presodite sami! —         *  '•
Dunajski kemik.dr. Ringer je izumil šibico katera se da okolf 600krat vžga* ; ti, prej ko postane neporabna. To ock ' govarja ravno 10 škatljicam nasih obi* < čajnih sibic. Ko |e pa hotel jjati ta izunt ,' patentirati, je nastopil kartel za izdelo* | vanje šibic, kateri tiživa od vsake ne- ;" znatne šibice svoj tfobiček, proti temu^ I s pomočjo denarja je dognal tajnosti iz» \ najdbe pri patentnem uradu fn je one*. ,
Jnogočif patentiranje. Kaj bi dal danes vsaki za to. ako bi izhajal z eno šibico ""znabiti 30 dni, jn če bi za to moral tudi dati 1 ;Din, bi si prištedil samo pri sibi-cah mesečno —¦ 9 Din!
Drugi slucaj: Znano je, da potrebu-^emo pri električrri luči mnogo žarnic; često odpove že pri prvi uporabi. Nek elekrotehnik v Nemčiji je pa izumif žarnico, katera ostane skoro neomejeno porabna. T© ni tigajalo znanemu kar-telu ,,Osram", kateri izdeluje žarnice s kratkim življenjem; odkupil je iznajd-bo, pa ne za to, da bi jo uvedel1 v svrho omiljenja gospodarske krize, nego da iznajdbo uniči, ker bi se z uvedbo take žarnice kartel sam tmičil. Trgovsko na-čelo je torej: naj trpi ves svet, sam#o da kartel uživa!
Mnogi izumi bi nam prihranili de-narje v žepu, ali morajo ven i*z žepa, ker je pohlep po visakem zaslužku na račun ubogega Ijudstva prestrasten.
Mimo teh tigotovitev ne more no ben poštenjak, ki 'budno zasleduje pe-reča gospodarska vprašanja v Evropi.
Pa je mnogb Ttoristnega natiki v 'eft Mgotovitvah. Kaj brbilo napr., če bi se kmet, hranitelj države karteliral po vseh praviiih \n dosledno?! —
Čitajte današnji uvodni članek, ki jmimogrede  obravnava  isto vprasanje!
Naše razumne kmete pa prošimo, ¦tia se čimprej 'izjavijo, kaj misKjo se-bi  v  korist.
Vse bomo objavili. —
   Kaj Vam je prav in kaj Vam ne ugaja pri ,,Narodni Slogi"?
To vprašanje zastavljamo vsem či-tateljem flNarodne Sloge" s pozivom, da brez pretiranošti in strahu na desno ali levo — na fsto odgovorijo. Pbsa-mezne odgovore z našimi pripombami bomo sproti objavljali. Na ta način bo dosežen med uredn št\ om in kro;om či-tateljev zanimiv spoj, ki je v ostalem neobhodno potreben za f resc jo javrega mnenja o hstu, katerega uredništvo se bo potrudilo, upoštevati žefje naročni-"kov lista, v nekem oziru pa bodo ano-nimni kriiikastri in rovarji postali" nemo-g°ci. -
   Dopisi.
-         Komentarfi k čianku
,,Ptujska kriza" v naši zadnji šte-vilki so zelo živahm. Izvajanja &o zadeic v živo ne le one, katerih se tičejo, om-pak tudi ostalo javno:t. Omeniti hočt-mo le nekoliko izjav.
1: P'o Sloveniij se kiatijo dunajski agenti, ki prodajajo srajce po ,,zelo nizki" ceni. Zgovorni potniki so pre-pričali ceio vrsto ljudi, med njimi tudi take, ki se štejejo med zelo pametne, da te srajce trpijo — 100 let...Ko je bila naročilnica podpisana in od agenta odr poslana na Dunaj, je brihtni Slovenec cakal na naročene srajce, ki so kinalu prispele. E'na sama je stafa Din 3,12... Pa kaj zato!-Sai ie glavno, da je srajca iz cesarskega D'unaja in da tra-ja — 10 let! O slepota vseh slepot,. ako se čvekamo o neki — krizi! Da, da: Kri-za naše pameti, "naše zavednosti, na.se samozavesti je na — cenitu ... —
2. V podobnem slučaju je olajšal -pretkan nemš!si"žid nefcega sicer zelo pa-•metnega gospoda, ki je plačal za po-'vršnik, kakoršnega tudi v Ptuii do-.biš za 2000 dinarjev in se cenejše za -reci in piši Pin 12.000... Domači kro-jač mu je rekel, da mu dobavi enakega ¦23. najvec Din 1.200, a ,,Tivar" ima 'še •cenejše... Glavno je, — v tej krizi še posebno, — da je ,,dragoceni" povrsnik
iz — Dunaja...
3. Beležimo tretji slučaj. Nekega ze-lo uglednega gospoda, ki* je sprav]jal bolnike v Gradec/čes, da pri nas ,,ni dobrih zdravnikov" je blamiraf profesor graške klinike s tem, da mu je pofožil v možgane nauk: ,,Gosporf, pri nas ne izdelujemo novih gfav... Cemu po-šiljate bolne Ijudi v Gradec — urairat? Dolg, mučen transport pokvari bol-nika in mu posfabša stanje... Sicer pa so jugorlovanski zdravniki študirali pn nas ter bili slusatelji prvih zdrav-niškiii kapacitet, svetovnega glasu..." Pravi;o, da bo pregoreči tranaporter bolnikov v Gracfec se "dofgo čutil nos katerega je prejel od" — avstrijskega — profesorja! — Pri nas imamo fival!abogu dovolj izkušenih zdravnikov, ki se žr-tvuje.io za blagor svojega bližnjega, do stikrat prav v resiii nevarnosti za lastno zdravje m življenje ter nesebično, upo-števajoč težko gospodarfko stanje pre-bivalstva. —
— Ob teh treh žaTostnifi primerih zakf•iičujemo: Grcf naroden grefi je in ostudna gesta, ako kdo zaničuje tekovi-ne Domovihe in daje prednost tujini. ,,Kdor zaničuje se sam, podlaga je tuj-čevi" peti!'7
PTUJ. — (Tako se ne poroča.) — Pred tednom so prinesii vsi vddilni slo-venski dnevnjki, za njimi »tudi hrvaški, nemški in srbsiii Iisti hotentotsko vest o neki cig^anski bitki v Zavrčah. Mi te) fantastični raci nismo prav riič ver]e!i; kljub temu, da so nas nekateri prav po-nosno zafrkavali, zakaj takih senzacij ne prinašamo.' Morda se najde kak hu-domušnež, ki nam bo očital interesno zvezb s cigari. Omenjeni dogodek je bil> povsem običajna praska, med katem-je prišlo do lahke telesne poškodbe samo ene osebe. Vsa druga gorostasnost je plod bujne domišiije prizadetih poroče-valcev/ ki so potegnili radi piškavega honorarja polom svojih uglednih ii-stov celo javnost ter pokazali svetuf kako razbojniško gnezdo je ptujski o-kraj. Pač malo čudna reklama za tujski promet! Na tem Tnestu povdarjamo, da 'obžalujemo taka poročiia, ki razpletajo žalostne dogiodke v rokovnjaške roma-ne, zato tudi vaških pretepov ne objav-ljamo, sicer bi morali imeti posebno pri-logo za take dogodke, o \-zroku katerih bomo v prihodnji številki govorili.
NOVE CENE za kruh. Z veljavnostjo od 1. januarja naprej in do nadaljnjega; s.e določ.ijo za. Dravsko banovino cene kruhu v maloprodaji za lkg: Be!i kruh iz pšenične mo-ke 0 Din' 4.-J0; polbeli kruh (moka št. 4) s T0 odstotno primes-jo moke št % ali iz ržene moke Diti 3.F0; crni kruh iz pšenične m^ke št. 6 s 30' odstotno primesjo ržene moke Din 3.20. Mešanje poedinih vrst pšenične moke nižje čen-e, kakor tudi mesanje z dru'go moko manjše vrednosti (rzeno, ajdovo, koruzno, krumpirjevo itd.), je dovojjeno samo, če se cene takemu k:uhu ustre?no znižajo. (Dopolnitev min. uredbe z dne 23. septembra 1931, odst. 3, stavek 2). Razume se, da mora biti tako mešanie mok pri napravi kruha v prodajalni tako poočiteno, da more kupec tudi ne-opozorjen to videti.
PREGLEDOVANJE in žigosanje sodov pri postaji za konlrolo sodov v Ptuju se bo vršilo naslednje dneve: 22., 23., 26., 27,, in 28.. februarja 1932 ter 22., 23., 42., 25., L6. in 29. marca 1932. Pregledovanje in žigbsanje se vrši v novih lbkalih pri mestni klavnici, kamur se je urad kon-cem preteklega ieta preselil.
'HAJDINA. - Bralno društvo na Hajdini priredi v nedeljo, dne 31. ja-nuarja 1932 ob 3. un popoldan lepo spevoigro ,,S r c e i n d e n a r Vstopni-na bo po 3, 5 m 8 dinarjev. Lepo Vas vabijo hajdinski pevci in odbor bral-nega društva.
PjTUJ. — Tucfi kolesarji so se lo-tili — pro:ve!nega ttela! To ra^umljivo dejstvo lahko pribijemo v Ptuju. Med-tem, ko se druge kolesarske družine za-. dovoljujejo s tekmami in — veselicami orez vsebine, je kolesarsko društvo' ,,Zvonček" v Ptuju ustanovilo svoj dramatičen odsek, ki bo v nedeljo dne 24. t.m. v 15. (3) un v mestnera gfe-dališču dal 4-dejanski narodni igrokazf z godbo in petjem ,,Zaklad". Igro režira g. Roman jagušič, a društvenr orkester, kateri bo izvajal glazbene toč-ke vodi — J. S. najtočneje. Vspored je razviden [z lepakov. — Po prosve-ti strmečim športnikom je iskreno če-stitati in želeti najboljši uspeh in mno-¦go obiskovalcev.
IZJAVA. — Podpisano uredništvo izjavlja, cla pi i kritiziranju stanovarijskih cen v mestnih poslopjih ni imelo di-rektnih informatorjev, ampak se je naš uiednik na podlagi raznifi govoric sam prepričal o dejanskem stanju zadeve, vsledčesar smo obeLodanili tozadevno notico, ki je.imela ta pozitiven uspeh, da bo mestno načelstvo, ki' se trudi vse meščane objektivno zadovo!:;iLi uvedlo tozadevno preiskavo, o katere uspehu bomo poročali. Prepričani smo, da se bodo stari podedovani grehi, ki še od od piizadetih niso odpuščeni, spravili s  sveta   z  v~emi  poskdicami.   Uredn.
Ka| nas nči-Sfahatma Ghandl?
Eden naših naročnikov se je na po-dlagi vestnega zasiedovanja oisopisnih poročil tako razvnet za indskega apo-stola Ghandija, da nam je poslal svoje zaključke, ki sicer v dobi splošne civili-zacije zvene nekoliko naivno, vendar je v njih precej zrna resničnega spoznan-« ]a. Cujmo! Kaj nam je treba tujega mi-la? Vojna nani je dala recept, po ka-terem si" lahko vsaka. gospodinja sama1 skuha dobro milo ^a. domačo porabo. —
Istotako enostavna je izdelava neka-ke z o b n e p a s t e, ki učinkuje zelo prijeino. — Čevljarji — domatini bi ne tarnali o krizi, da ni ošabnih tvornicar-jev, ki dostikrat §e pravega pojma riima-jo — o konstrukiji obutve. ZasužnjiH so brezposelne. pomočmke in stalirane mojstre, a najslabše ]e, da nam vsilju-jejo tujezemsko, robo. Zakaj smo spod-rinili zdravo domace p la tn o , za ka-terega se ljudje na sejmih kar trgajo? — Ali je domači sir slabši od — italjanske-ga? - I td. -
Podpisujemo ljudsko mnenje, ker je znak svitajoče se zarje spoznanja Ka-koslepe so tedaj domače tvrdkf] ki ne oglašujejo v svojerri časopisju ter se 'omejujejo le zgolj na — jezo proti ttijcem.
PRVO ZAJCJEREJSKO DRUST-^ VO v Ptuju je lmclo prošlo nedeljo svoj redni ofcčni zbor, ne katerem se je izvo-lil sledeči odbor: Peteršek Josip, pred-r-sednik; podpredsednik: Stafcer Alojz, pos. v Orešju; tajnik: Milošič Jafcob v Ptiiju; blagajnik: Ign. Vauda; odbor-niki: Fiirtner Josip, Stožer Jakob in Erlač Rudolf. — Dmštvo lma 52 zajč-jerejcev ter gjbjr? pfemenitih pasem ter ter narnerava pnrediii poleti zanimivo razstavo zajcev, plemenske perutnine1 in golobov. — H častnim članom društ-va "sta bila obenem imenovana gg. H. \esteiUK lu Jo.ip Pletersek, bi>/^ taj-nik društva, sedajni predsednik.
   Pozor!
Prosimo vse one, ki so nas list do sedaj sprejemah in niso poslali naroč-•nine, da fcto čimprej poravnajo. Ako pa hsta ne marajo naročiii, naj nam vse doposlane številke takoj vrnejo, ker bi iste nujno rabili za nove naročnike, ki žefijo imeti V9e izvode.
   RAZNO.        j
.142 Lfl SIARO VINO. Neda\™ no so v Londonu prodali sto steklenic vina za 12.500 dolarjev, torej je stalar , steklenica 125 doiarjev ali 7000 dinarjev. Kupec, ki si' je privoščil to razkošje, je nekf indijski princ, vino, ki je imelo tako visoko ceno. Pridelano je bilo namreč leta 1812., ko je Napoleon prodiral pro-ti Moskvi. Omenjeni indfjski princ se sedaj pogaja za nadaljnih sto steklenic starejšega vina. To vino je \z leta! 1700. in je na prodaj v Londonu že od ieta: 1T03., pa si ga doslej še nihče ni mogef ali   hotel   kupii.
Uvoz zdpaY»3.
/Viinister za socialno politiko in na-rodno zdravje je lzdal na pcdlagii pra-vilnika'o zdravilih in zdravilnih speci-alitetah seznam tistih zdravil in zdravil^ nih specialitet, katerih uvoz v našo dr-. žavo je dovoljen. Po tem seznantu je skupno dovoljeno uvažati* v našo drža^ vo 1028 zdravil ln ziravilnih speialitet.
ŠpaosLš škof^. Za  novo  leto  so  izdali  škoti   n^ .spanskem  pastirsko  pismo, v  kateren? protestirajo  proti  izključitvi cerkve \$ javnega življenja i'n proti ustavi, zFast* zaracli uvedDe civiinega zakona in ch  ; vilnih  pogrebov.
Racifonalizacisa naše proizTodnJe.
Naša domača mdustrija, ki v fe| težki dobi brezposelnosti in redukci| nudi mnogim našim someščanom mož-nost oDstanka, zasluži polno priznanje za svoje delo. /L racionalizacijo proiz-vodov m fnodernimi stroji smo postaii necdvisni od mozemstva, poleg tega pa; pOvStajaio cene shčne predvojnim. Ie c;                                                  cene
tvormce ,,L1VAK , ki je prea krat* kim zopet znižala cene. 1a tvornica za-i i služi javno priznanje giede znižanja?: cen, zato pnporočamo vsem našim čir tateijem ,,TIVAR" obleke, ki so od^ [ične in trpežne kvalitete in ker je pb-t leg zmžanin cen tudi dolžnost vsake-. ga posameznika, cta ščiti domačo in-= dustnjo.
Tu|e saTaroTalnlce prepoTedaue.
V svriio zašdte domače valute je finančni mmister na podlagi odreda pravilnika o regulaciji" prometa z devi-zami in valutami odredil:                    :
1:. da se počenši s 1. januai-jem lSS^ smejo izdajati police jugosiovanskih za-varovalnic za zavcrov anje ž vl enja, pred požarf, nesrečami" in drugo samo v"'dn narjih,
2.  da se zavarovalne police, izdane v dinarjih, ne .srriejo vezati na nobenq tujo valuto ne za zlata, ni tutfi se na; zavarovalni" polici ali 'kaki drugi listini ne sme določfti hikaka klavz^ula', ki bi se rianašala na tujo valuto ah zlate di-narje.                                                   •   1
3.  da se naši drzavljanf ne smejo za-; varovati pri inozemskih zavarovalnicah.
Vsaka kršitev teh odredb se kaznuje
z denarno kaznijo po zakonu o kazen-<  J
skih sankcijah z dne 8. oktobra 1931^  I
tisti ki take kršitve sporoče, pa imaj^  1
pravico do tretjine plačane 'kazni.         ,   |
   Naznanilo.
Cenjeni naročniki in inserenti se tem potom opozarjajo, da priznavamo plačila Samo po čekovni položnici na-kazana cdriosno po inkasantu, kateri se izkaže v to svrho od izdajatelja izj-danim pooblastilom.                   '        ;
Načelstvo: Ptujske tiskarne rzzaZ, kot Uprava ,,Narodne Sloge".      \
i
   Čuk piše in riše...
,,Oberčukovo" poročilo.
2elo se je razmnožil čukovski rod. Zadnjič se je predstavilo javnosti nekaj notfih sodelavcev, danes pa — elo dra-gih. Celo slikarji, oz. risarji so med nji-mi, kakor vidite. Za ,,tašen.k" ta čas — presneto se spodobi, da tudi par slik objavimo. Nekaj poročil je moralo od-pasti za vedno, nekaj pa samo začasno. Danes so prišla najvažnejša poročila na vreto. Enega svojih novih pomočni-kov — ,,Micheina" — sem moral poslati na Hittlerjev poziv v Avstrijo. S seboj je vzel — cigan zvitjt dve sovici. Ka-kor hitro se vrne, bo podal izčfpno po-ročilo o ,,Iiacken kreuzlerjih". — Cu-keca ,,Bimbo'' sem poslai na izrecno prošnjo v Rim k Mussoliniju s |5o-sebno misijo. Cuk ,,KoIfokter'; je odletel kot vojni poročevalec na rusko-japon-sko-kitajsko bojišče. S seboj je vzel! še tri tovariše in štiri tovarišice. ,,—i Vrbanjski čuk se mi je zamotal nekje, pa sem moral poslati svojega tajnika k -v. Urbanu. Boste brali o njem, kakor o drugih. —
Budinski čukec
najmlajši sin pripoveduje kratko: Joj kakp veselo se ženijo pri nas! Toliko je tekme, atek, tfa ne ves, kdo je ženirv in nevesta. Je namreč več te robe. Krat-ka krila (stara moda — prismuknjena, s sveta spravljena) se sukajo in smukajo. . Purani se'žrtvujejo, litn se spraznuiejo, obljube se kujejo fn tako naprej. Srčne zadeve so pač zeio krvava stvar m ču-kec, ki je zadnjič bii v restavraciji, ne ve prav nič o tem, kdo katero ljubi, ka-tera koga snubi, četudi padajo poljubi1 na. desno in na. levo. Tu. ni krize. §e vojak se smeje, ker ga greje bližina nje, ki je — vročina zanj in sanja sanj... A1-ko pa posredi je denar, — če ga imas, boš ti vladar. —
Piufski euk poročes,
da je levo od mosta na poti k stare-mu ,,Badhaus-u" na drevo pfibit na-pis — : ,,Nasip smeti prepovedan." Svoječasni župan (bogvekateri) ni ra-zumel slovenščme, ker sicer bi dal ,,na-malati": ,,Od'!agati smeti na tem mestu1 fe — zabranjeno. Ker pa prepovedan id diši pa si poglejte — Častiti pur-garji, da je bas na tem mestu največ kupov smeti in pepela, vsakemu tujcu
v ,,prijazen" pozdrav. Cuk misli, da je treba odstraniti ,,entweder" napis, ali pa — prepovedane smeti....
Kako pa se Ptujčan, ki se boji po horskega snega fn prehlada, doma tre-nira v fmučanju pa je hudomušni ču-kec  narisal,  kakor  kaže  sledeča slika:
Z omare, kjer seva višinsko solnce | bo s^kočil' v polnem smučarskem dre-sli na — posteljo. Za slučaj, da si ob pernicah  polomi svoje nežne kosti, i-ma rešilnopostajo v bližini...
Ptujski steklarji so rešeni krize. Za-to skrbe Hajdfnčani, Stojnčani in tu-ch Ptujčani v obilni meri. Na Hajdini in drug'od so .okna že zalepljena z, lepenko, a nikogiar ni, ki bi čuku daF 'zastopstvo za prodajo šip \n steklenic proti krščanski proviziji. Do ,,fašenka" bo velik promet, zato: pozor — šte-klarji, da ne zamudite konjunkture!' —
Ko sern zadnjič sfrčal proti Sv. Vi-du, sem naletel na ,,krurapastega" člo-veka, ki ni hotel ,,Narodne Sloge" do-staviti naročnikom. Piknil sem ga si kljunom v čelo in odletef oroti Ljublja-ni, "da se ,,pobaram" za njegovo službo.
Obenem ^em enak raport ponesel s seboj o boltenškem pismonosi, kate-rega menda muči 'še stari revmatizem. Bog daj njegovim 'kostem zdravja!
MarsboFsks euk modru|e:
Bivši sef maribor=kega zrakoplov-nega. prometa se srcnoraa vozi i avto niobilom. Tokrat .e n\ zaietel v ržičnc> ograjo pa tudi se \v kopal v Dravi, ampak je na Trž?š!v/ccsti'doživel čudo-vito zaiiedovanje: Pirjumatika in nieno črevo sta se vlekia z.i njini. a •/ voza je škočiia pred Kasar;io brfika deklica, ki se ni hotela vo ¦::*¦.! s trern^^oleai. — Na stvari je samo važn.i ugotovftev, da so1 se cestnf pasamrčudili, kaj- strasuega lcn za avtomo6i;'om, kr šepa. —
V naslednjem pošiija isti čuk ^'ikc dveh. mariborikin žeparjev,: kakor jo vidiie  tu:
Pl. Sveclrovič je baronu Vitrihu i*z-maknil. v gnječi — listnico, baron Vi'-trin pa g. pl- Svearp\if:Li. Kot soiiclna tovariša sfa se kmalu pocofcfa...: Vsakemu svoje m mirna bosnaf
Kakor sem z/cdel', rma marf&orski ,,aeroklub'' (procini pravilno slaviti, škratu zvezati roVe radi matrfce ,,m" ki večkrat neumnos i povzioča"! — monopol1 na — zrakoplovstvo, ki 'ie sil-•"no razvfto. Prijavif se jc čiovpr- brez naslova ,,dr'." spredaj z narriorn, da pojzdfgne marioorsko zrakoplovstvo tudi verfikalno ce treba.' Pa je prišla vmes tfsta ,,iavšija', ki je nasa najlepša Čednost slovenska... — Pa bo Star-čiČ kljubtemu startaf brez covdljenja zrakoplovne m-onopolske uprave v Ma-riboru. Več drugio o tem, gg. Koza-murniki! —                   -
Ormoški čuk
pa je narisal prav spretno siedečo sliko, ki  predstavlja —  saj   veste  koga...   i
Gospocf, ki je piišei v Ormož, je na cesti opozoril narodno damo naj ,,nekaj važnega". Na vprašanje gospe; kaj je tako važno, se "je odrezaF gospo-dek: ,,Na seoe sem vasnotel opozoriti."'
Središki t©variš se je prehladif, odkar se je — včukniL, Ni čudno prrfakein vremcnu. "Ob-Ijubil je pismo1, pa ga pušta še ni» pri--nesla. Dobro zdravje ' Delcžnemu to-varišu! —
Ii|utomerski i^Tapiš
se je opravičil1, da do prihodnjič pon vedal cel koš ,,hecov". Zdaj je bil ra-di večnih kolin in gastij ter podobnib! poslov prav močno zaposlen. — 2ivi-' nozdravhlk mu je predpi-al ;,Antiklero-form". — Sočutje!
f&ogozeiiški euk
p.a pesnikuje: ,,Na Rogoznii je dostr mlinarjev, posebno pa pardona nima-: ta — dva Tbna. Eden ,,pajtl" ma pre-redki, posebno, če so kaki svetki, daj se mela i^zkadi tak, da v žakli yol fal-u — Včasih go^podinjo jeza prime, da! bi v žakelj ga. zavila (mlinarja) in oten pala krog sebe ž niim, da bi od plev se delal dim. — "Cetujdi v mlinih zdaj jg kriza, včuknula bo tebe Mizka, Kata, Li-za — da pomnil ti boš in tvoj mlinskr kamen: ,,Z ženskami ne svadi se, pa — Amen! —
   A. Stražar:
Zatajeni sin.
Pripovest \z časa tlačanstva.    ^
t(Osmo nadaljevanje.) Take sramote še ni doživeli Vendar u je biio življenje Ijubše — kakor pa; se kar nenadno posloviti od sveta, kjer se mu je predobro godilo. Bil je voljan; izpolniti   Dondeževe  ukaze.
iKmalu sta se vrnila nazaj oskrbnik in njeg|ov neljubi spremljevalec.
Ko je Dondež prejel zlatnike je ve-Iel vse odvezati.
Pa še eno jim je zaigfodelL
,,No sedaj pa le pojdite! — ,'kar peš enkrat!  —
Saj morajo tlačani vedno hoditi peš. — Oni so pri meni v večji velja-vi kakor grasčaki! Graščinski konji &o: lepi, naj se enkrat postavimo žnjimj tudi mi — rokovnjači.
PTako so morali''osabni ,graščinci' itj peš...
Na prostranem sadnem vrtu pri Zlatarju so fmeli tisti dan cefo gostijol
Brhka Angelica se je. kajpak ved-no sukala okrog1 Peterčka, a ostali ro-kovnjači so še fudi" prijateljsko bratili s tlačanr.
Na večer je k tem veselim fjudem prišel še veseli gioidec Drnulček.
Na svoje citre je igral zelo poskoč-ne, — posebno še brhkima mladcema: Peterčku in Angelici.
,,To vam Še pravim : kar svatba mo-ra biti, svatbal"
Pa veseli Peterček odgovcri godcu^
,,Striček moj 1'jubi, to še bode — a še jednega graščaka moram Ugnati' v kozji rog!" c                     ¦
(Konec četrtega poglavja)^
PrETO    POGLAVJE.
Ljubi   moj  sin, kam sf ti zasel? — Mamca moja,  tega' je knva vasa tiesreča.
Odkar je tako nenadno lzginil Pe-terček z doma, je minulo že nad tri le-ta. Veliko noči pa tudi dni je pretakala1
solze fjubeča mati za svojim pobeglim1' sinom.
Se hujše pa je bilo Miciki potemf ko je sliša;la od tegfa al onegi, da je videl njenega sina v rokovnjaški družbi. Kajpak, da mati ni raogla tega verjeti, d.a bi njen sin zašel tako daleč. Šele, ko je njen mož, ki je bil na kupčiji, tudi v Ppdstrani zvedel', da se je Pe-terček seznanil z Zlatarjevo Ang;elica v takih in takih okoliščinah, je to ver-jela mati.
Ceie dneve je premišljevala Micika, kaj bi storila, — a naposled jo je — le pogodila!
Neke nedelje se odpravi na pot k' Angelici!
Brhka dekhca je sedela kraj hise na klopici, ko je prišla do nje Micika.
Vsa je zarudela v Iepa lica, da je bi-la kot cvetoči mak, ko jo je vprašala neznanka: ,,Kje je Zlatarjeva Ang^eli-ca, bi rada žnjo nekaj važnega govo-rila."
,,Kaj bfradi Angelici?" vpraša o-na vsa razburjena.
Neznanka se vsede ,k njej pa znova'
zacne:
, Dekle, to veš, ko bi ne imefa ta-ke važnostf, bi ne fiodila cefe tri ure da-< leč poizvedovat.
,,A kaj bi radi Angelici?"
,,Tega ne povem 'drugemu, kot sa^ mo njej!"
,,Mamica, ali tetka kar ste ze, kar gbvorite — jaz sem  Angelica!"
Micika vstane; jo objame, pa vsa y! razburjenju spregiovon:
,,Angelicaf Angelical Vidim te, da1 si dobro dekle — sedaj imam upanje,. da boš ti rešila mojega sina, — tvojega Ijubega fanta Peterčka. Lepo te prosim: Reši mi ga, meni in sebf, — saj ves pr^ kakih tjudeh je..."
Pri teh besedah vstane tudi Angeli-ca ter vsa gfnjena objame mater izvo-fjenca in spregjovori:
,,Mati, oh mati! Sreča za nas vse tri, da ste prišli ravno danes. Kajti že črez par ur boste videli Peterčka!
(Pk>jdite z menoj!                           '
'Pa sta odšife y hišo.                       i
(Dalje prifiddnjič.)            \
   Senzacija!
Zanimiva knjiga
Zanimiva knjizica, b:ez katere naj bi ne bil nobedfin lnteligent m pozna-valec ptujske okolice in njene pestre zgodovine, je i/.sla. Pisana . je poljud-nem jeziku m laliko razumljiva vsako-mur. Dobi jo po pošti vsak odrasel člo-vek, ki pošlje na Ptujsko tiskafno 5 din. v veljavnih pisemskih znamkah. Denar-iz. ne pošiljati! Ker se je bati, da bi za-! loga res zanimive knjige pošla, se hitro pobrigaljte z naročilom. Opozarjamo, da knjižica ni ža otroke, ki značilnih zgo-d o v i n s k l h podafkov ne bi pravilno razutneli. Znamke (Din 5) je poslati do ikdflcJa januarja z ifiavedbo natančne-ga naslova, nakar se bodo knjižice pod ipvojem dostavile takoj vsakemu nanočni-ku iste poštnine prosto.
   Naročniki pozor!
jProsimo vse one p.n. naročnike, ki so v" zaostanku z naročmno, da isto^ nemudotna poravnajo, ker ie na ta na-čin bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse o-ne pa, ki so naročnino že poravnali, iprtosimo, da si poštne položnice shra-nfjo in jih porabijo prihodnjič. — j                                          Uprava.
   Spalnica
obstoječa iz 2 postelj, 2 omar ^;a o-, bleko, 2 nočnih omanc — je poceni na prodaj. — Vprašati v kavarm ,,Ev-ropa.'' —
    MARK TWAIN.
najslovitejši ameriški humorist ]e moral nekoč radi razžaljenja nekega gospoda, kateri ni raz^umel njeg^ovih dvoreznih dovtipov za pL'4 dni v — zapor. Ko je po odsluženi" kazni zapustil zapor. gi prve minute sreča eden njegovih tova-rišev, kateri ga takoj povpraša, kako se mu je gfodilo za rešetkami in kakšne vtise je odnesel na svobocio. Mirnodušni Mark .^TAvain pa odvrne s 'prijatelju: ,,'Ves kaj dragec? če se človek v zaporu mafo "bolj ogleda na vse strani, mora takoj na žalost opaziti, 'da je tudi tanr dosti barab in lopovov. —"                  «
   Natančno   hoče  vedeti.
J a n e z: ,,Nace, poglej tvoje kure, že zopet so na mojem vrtu".
N a c e: ,Je menda tudi kak petelin vmes?"
Stankovtrgovfni: ,Kaj ti ptinvki majč-kna stane 250 dfnarjev? Saj ni mo^oče, ker je vendar živ otrok cenejši! — Prtvdajalec: — je že res — Pa produk-
cija je v ikrizi! —"                          •     »¦>¦¦
Karn se obrnem naj,                 \'
če hočem  dobro kavo, čaj, —; eokoliido,  limonado in pr^jrizek za nasUido? Radio   vesclo   tukaj  svira, tu mcščan in kanct se zbir*!