List 16.
Politični oddelek.
Uspehi celjske gonje.
Pojavi, kakoršni so se primerili v nas povodom predloga, naj se glede celjskega vprašanja sklene pameten in časten kompromis, so drugod pač nemogoči. V nas se je koj vpilo o izdajstva itd., mej tem, ko se drugod o gotovih predlogih stvarno razpravlja. Poglejmo na Češko. Tam je razprava o uredbi jezikovnega vprašanja takorekoč na dnevnem redu — a kakšna je razlika v mnenjih. Mej tem, ko na primer stoji stari dr. Gregr popolnoma na stališču Badeni-jevih naredb, se je dr. Pantuček prav po vzgledu rajnega Kaizla v toli približal stališču Nemcev, da ga loči od znanega nemškega binkoštnega programa samo nekak „ papirnati zidtt. Pantučekov kompromisni načrt se sicer o Čehih hudo pobija, ali radi tega proglašati Pantučeka za izdajalca, ni prišlo nikomur na misel. V nas pa se je radi kompromisnega nasveta vpilo, kar se je dalo, prav kakor bi bili sprožitelji te zgol akademične razprave res bili izdali slovenski narod, ker menijo, da je popolna slovenska gimnazija zunaj Celja večje kulturne vrednosti, kakor so celjski nemško-slovenski razredi.
Nehote se vsiljuje opazovalcu te gonje vprašanje : Kakšni so pravi vzroki tega silnega razgrajanja in kakšen je bil uspeh?
Stvarni ti vzroki niso — to je očitno. Kar se je navedlo za nazor, da mora gimnazija biti v Celju in nikjer drugje, nikakor ne odtehta tega, kar se je navedlo za nasprotni nazor. Sicer pa, kakor smo navedli že v jedni prejšnih številk, se je prav »Slovenski List" najbolj goreče zavzel za napravo samostojne višje gimnazije v Žalcu in ta nSlovenski List" je „telesni  organ8 viditeljev katoliške  stranke.
Pravi vzroki te gonje so bili popolnoma nestvarni, zgolj samo taktični; predlog je bil sprožen iz narodnonapredne stranke in to je zadostovalo, da ga je pobijala katoliška stranka, hoteč tako narodno-napredno stranko v javnem mnenju oškoditi in osum-ničiti, na drugi strani pa pokazati vladi, da napredna stranka na Slovenskem ni merodajna, ampak da odločuje jedino-le volja katoliške stranke. Nadalje je pri tem posebno vplivalo tudi upanje, s primerno gonjo zvabiti v katoliški tabor tudi tiste štajerske Slovence, ki so doslej nevtralni, ter tako prisiliti štajerske poslance, vstopiti v klub dr. Šusteršiča.       v
Nameni so bili s katoliškega strankarskega stališča sojeno, prav „dobri", ali uspehi cele gonje nikakor niso v primeri velikanskemu naporu. Uspehi so negativni in katoliška stranka bo še obžalovala svoj nastop.
Napredna stranka ni škode trpela pri svojih somišljenikih. Na shodu v Celju je notar Baš indi-rektno pojasnil, da štajerski Slovenci ne mislijo iti s stranko dr. Šusteršiča v isto lopo, poslanci RobiČ Ploj in Berks pa tudi kar nič ne mislijo na vstop v slovansko središče.
Uspehov, katere je pričakovala katoliška stranka torej ni dosegla, kajti to je za katoliško stranko popolnoma brezpomembno, kako se celjsko vprašanje stvarno reši, saj je v stvarnem oziru, kakor priča »Slovenski List", sama za kompromis.
Napredna stranka je danes lahko prav zadovoljna in hvaležna, da je bila uprizorjena ta gonja proti njej, kajti katoliška stranka ne samo da ni dosegla pričakovanega namena, ampak se je tudi silno kompromitirala navzgor. Zamerila se je visoko gori, kjer se načelno želi, da bi se narodnostni razpori rešili potom kompromisa, zamerila se je pri nemških katoliških konservativcih, ki istotako ne pojmijo, kako da se katoliška stranka postavlja na veliko intransigentnejše stališče nego  toli očrnjeni liberalci,
Stran 152.
in tudi pri vladi je katoliška stranka izgubila silno mnogo. Iz gotovega vira vemo, da se v ministrstvih niso mogli nasmejati, ko so iz „Novica izvedeli, da ravno tista stranka, ki se je 14 dni poprej v „ Slovenskem Listu" zavzemala za to, da se celjski razredi preneso v Žalec in razširijo v popolno gimnazijo, zdaj to isto misel tako vehementno pobija, a nobena reč ne označuje bolje utiša, ki ga je napravilo postopanje katoliške stranke pri vladi, kakor beseda, ki jo je izrekla neka aktivna ekscelenca o katoliški stranki: diese Herren sind ja nicht mehr ernst zu nehmen.
Nasprotno pa je napredna stranka v odločilnih in najodločilnejših krogih pridobila jako mnogo na ugledu in se jo danes sodi vse drugače, kakor še pred nekaj meseci.
In tako se je zopet izpolnila stara resnica: Allzuscharf macht schartig. Gospod dr. Šusteršič je hotel narodno-napredni stranki škodovati in jej je samo koristil!