O 6- At *‘ y j 1 J(.a - 1 - Anton Aškerc: • MI VSTAJAMO . Mi vstajamo! In - vas je strah? Pokaj tako hrumite! Slovana se bojite? . Teži vam dušo huda vest? In vest vam stiska jezno pest? Bojite^se - o svete Or množice neštete? Mi vstajamo! Ni ljubo vam? Mi v vstajamo gotovo v življenje svetlo, novo,, Nič vec ni drag nam spanja mrak, na^delo vodi nas korak; noč temna je za nami, svobode svit nas drami. Mi vstajamo... Poslednji čas! Mi nočemo umreti, mi hočemo živeti! Iz svojih vstajamo moči, četudi.; smo pozni, mladi: Kaj uk je zgodovine? Bodočnost je - mladine. - 2 - Mi vstajamo, mi vstajamo! Če še tako hrumite, če še tako kričite! Pokaj tako jezite’se? las morda res bojite.se?- Napredek in prosveta to naša bo osveta! Ivan Cankar: OLEJ, OKO, RAZVESELI S& V IN UPAJ... Narod,enkrat blagoslovljen,devetkrat obso jen, kako si živel,kaj si doživel? Tvoja dol¬ ga' povest je povest o siromaku betežnem,ki vstaja, vstati ne more. Kolikor je kotlin in dolin po teh lepih deželah, ne.držale bi vse tiste krvi, ki je bila tod prelita. In koliko je bo še prelite. Komaj si stopil na.svet, si bil suženj med narodi. Otrok si bil,pa že su¬ ženj. Psovka ti je nauk delila, palica ti^ ga je vtepala. Suvali so te od vseh strani očmi in mačehe, botri in bctrice. Časih s si zajo¬ kal, časih si omahnil, časih pa si tudi pla nil. Ali, komaj v si planil, so tepodrli na tla, zvezali so te še tesneje in celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo za- več'klafter globo¬ ko, zato je ta zemlja rodila. In kadar si je¬ del sužnji kruh, si jedel sam svoje meso in s^ojo kri. Močan si, v O slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi. Narod - 3 - mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, se bilj bi mu ne peli - ti pa, tisoč - krat ranjen, v trpljenju utrjen, ti kopaj zma¬ ješ z rameni pod težko, sovražno pestjo in pra viiš: Nikarte , ta burk-a je stara ze tisoč let. ^Koliko časa je romal Kristus na Golgoto? Pac ne trikrat petsto let! Trikrat se. j s zgru čil na kolena, - kolikokrat L so ?ar. idil ti, narod suženj, in kolikokrat si v a 1 vk: .u- kazu božjemu poslušen-, ter si zadet kriz ranjene-rame? Kristusu je pomagal rož Iz Čire ne,kdo je pomagal tebi,kadar si ležal-ra ;pbra zu in je bilo trpljenje večje od tvoje roči? Kje je zpčetek tvoje p o ti vi n kdaj ti je 'ri¬ la sodba govorjena? Kje je,,r' nec tega-gif :ne ga romanj-ajn kdaj bo sod|a dopolnjenj Kaj je že minila polnoč? kaj je (kas ir Li¬ ra, da se izpolni to 'trudno tisočletno hiupo-- nenje? Glej, oko, razveseli-. se in upaj - ali se ne drami zarja na vzhodu?. Josip Vidmar: LIK MARŠALA TITA ^era-v osebnost in znatižeijno zanimanje za njo je dediščina književnosti in vzgoje,ki se ju ne bom otresel nikol\. Zato sem tudi na nočnih pohodih na poti v Jajce marsikatero u- ro prebil v ugibanju o osebnosti .Tita,čigar i me,glasno zlogovano kot Ti-to, Ti-to__ sem čul na tolikih zborovanjih in mitingih,in ki na vsakem takem zborovanju od Gorice pa globo - 5 - ko tja v Macedonijo in Albanijo sproži vihar navdušenja in odobravanja. Kdo je Tito, kakšen je njegov notranji lik njegova človeška podoba? sem se vpraševal poln nestrpnega pričakovanja. Kdo je ta kmečki sin iz hrvatskega Zagorja, sin Hrvata in Sloven - ke, ta industrijski proletarec, strugar,ki se je udeležil bojev ruske državljanske vojne in ki stoji danes na čelu vsega jugoslovanskega osvobodilnega gibanja, katerega je pokrenil v prvih dneh narodne vstaje v Srbiji,organizi - ral prve odrede partizanov,stopil v zbezo z vsemi svobodoljubnimi skupinami in tako pola¬ goma v neprestanih bojih sredi akcij,nemških ofenziv ustvaril ogromno in čudežno enoto Na- rodno-ssvobodilne vojske in partizanskih odre dov .Jugoslavije, uporniško armado, ki je,traj no obdana in obkoljena od sovražnikov,nepre - stano rasla, se sproti oboroževala in vezbala, dokler ni dosegla četrtmilijonske moči, trdne organizacije z vzorno disciplino, s strokov - njaškim vodstvom, vso preže to pz enotnim narod no revolucionarnim in pravljično junaškim du¬ hom? Kdo je Tito? sem^se vpraševal in ga v mi slih primerjal z junaškimi osebnostmi iz zgo¬ dovine drugih narodov, za katerimi voditelj naše borbe v ničemer ne zaostaja. Primerjal sem ga z ruskima osvobodilnima borcema,z Mi - njinom in Požarskim, z mehikanskim junakom Ju arezom, z orleansko junakinjo Ivano D’Arc in s podobnimi zgodovinskimi heroji in sem pri vsakem od njih mogel ugotoviti,da ni nobeden _ - 6 - v tako težkih okoliščinah dosegel takih uspe¬ hov kakor Tito. In čim jasnejša mi je postaja la njegova zgodovinska veličina,tem večje ^je bilo moje zanimanje za živo pojavo tega moža, tem bolj nestrpno me je zanimal neposredni vtis njegove osebnosti, tem bolj sem si želel žive opore za spoznanje njenih osnov in po¬ sebnosti . Poznal sem nekaj njegovih slik,fotografij in grafik,ki so nam jih prinesli kurirji z ju ga, in ki sem si jih pozorno ogledal.Eobena izmed . fotografi j-o njegovi osebnosti ni kdo ve kaj razodela. Bile so medle,kazale so obiaz ki je imel nekoliko tujo izrazitost,nikakor pa ne pravega pečata veličine. Grafike pa so predstavljale nekakšno tipično balkansko ob - ličje, v katerem je umetnik očitno skušal stop njevati^silo in moč, energijo,ne pa tudi duha ali kakšne^koli višje človečnosti,ki jo je mo ral vsakdo čutiti v dejanjih tega moža poleg junaštva in energije. Vse te slike so me nav¬ dajale samo z neko skrbjo, z nekim nemirom; kdp in kaj je ta človek, ki vodi našo veliko Stvar? Ali je v njem dragocenost,veličina, ki ni zgolj energija in moč? Tako ugibanje in hkrati globoka,radostna zavest, da živi sredi nas moz,kakršne poznamo samo iz zgodovine, da^ta resnični junak ali tvorec usode narodov živi'v naši bližini in da mu bom v kratkem segel v roko ter ga v raz govoru^ spoznal neposredno, sta me spremljala na naših nočnih pohodih,na dolgih vožnjah s - 7 - - kamioni ter z vlakom,ki nas je naposled pripe Ijal v Jajce. Na postaji nas je pričakoval častnik*, ki nas je odvedel v Vrhovni štab,kjer sem se ko¬ maj utegnil pozdraviti z nekaterimi znanci,ko mi je bilo sporočeno, da predsednika dr.Ribar ja, popa Zečeviča in mene pričakuje tovariš Tito. Sledil sem dežurneau in po kratki poti stopil v delavnico komandanta Narodno-osvobo¬ dilne vojske Jugoslavije. Bilo je v večer - nem mraku in snažna,preprosta,nevelika soba je bila polna električne luči. Opazil sem ne¬ kaj naslanjačev, na dveh izmed : njih sta že se dela tovariša, ki sta bila povabljena hkratu z menoj,poleg vrat je nepremično stal koman - dantov osebni' dežurni častnik,nasproti vratom je^stala velika pisalna miza, osvetljena še močneje od ostale sobe in polna papirjev. Za njo je sedel Tito.^Stopil sem k njemu,se mu predstavil in sproščeno zavzet sedel na pro¬ stor, ki mi ga je ponudil. Motril sem njegovo pojavo z vso pozornostjo in z vso zbranostjo, ki jo premorem. Srednje visok je, čvrste ra - sti, glavo nosi ponosno. Obraz blede, polti,o- brit, lasje plavi, čelo visoko, oči mu leže globoko,svetlo modre so,in nekoliko zastrte ter utrujene, a polne moči, a nos izrazito u- pognjen, izraz dol ust nepregledno komplici - v .-:n, brada krepka, celot m izraz obraza je e- norgičen in očarljiv, nekaj napoleonskega je v. njegovi drži, a mogel bi biti tudi obraz u - metnika. Kjegevo vedenje je zadržano in mirno, toda njegove kretnje so hlastne in nervozne. - 8 -_ • Opazoval sem ga sproščen,skoraj bi dejal olajšan. Vprašanja,ki so me navdajala na poti z nemirom in skrbjo, so bila zdaj odgovorj e - na. znal bi tedaj odgovoriti,zakaj, v toda že sem si bil na jasnem,da se v tem možu dru¬ žita energija in car,energija in'neka fasci - nirajoča^moc, ki je dana samo dragocenim in žlahtnejšim naravam. Čutil sem v njem nekaj zanosnega in vznesenega, nekaj trdo realnega in hkratu vzvišenega.^ ’ Tak je bil moj prvi vtis o Titu.Ves^čae svpjega bivanja v Jajcu sem obedoval in večer¬ jal na njegovi levi strani nasproti dr.Ribar¬ ju in moja pozornost ni mirovala. Zbral sem veliko vtisovo njegovi osebni zadržanosti in nervoznosti, o njegovi molčečnosti,ki se dru¬ ži v njem z naravno prostodušnost jo ,o njegovi* discipliniranosti in prirodno neugnani delav¬ nosti. A’vse to so drobni vti si,ki nikakor ne povedo o Titu toliko kot vtis prvega srečanja Žpiiit^eki kasnejši vtis, ki ga nameravam se % Bilo je na zgodovinskem zasedanju AVNOJ-a. Podal sem v imenu slovenske delega - cije predlog o ustanovitvi naslova " Maršal Jugoslavije" v k aro dno -osvobodilni vojski in sem prosil predsedstvo AVEOJ-a, naj ta naslov kot prvemu podeli komandantu tovarišu Titu. predlog je Ml sprejet. Takoj nato se je novo izvoljeno predsedstvo sestalo in podelilo na¬ slov,kakor je bilo predlagano. Bil je to ne - dvomno velik trenutek v Titovem življenju.0 - pazoval sem ga ves ta čas z nenasitno, ostro - 9 - . * pozornostjo. Ko mu je bil podeljen visoki na¬ slov, smo mu vsi člani predsedstva čestitali. Vsakemu izmed nas je stisnil roko; s svojimi ožjimi starimi sodelavci pa se je poljubil.No bena črtica na njegovem obrazu mi ni ušla.Bil je srečen in prevzet, toda ko je objemal svo¬ je stare.pri j atelje, sta njegov izraz in kret nja govorila: "Tovariši, dopolnili smo važen del svoje naloge. Velik in težak kos našega- dela je opravljen." Skratka, tojii bila sreča osebne zadoščenosti, te iiveč sreča nad^uspehom stvari. In to je velika in visoka sreča. Iz - med vseh močnejših vtisov je ta najmočneje po trdil moj prvi vtis in tisti trenutek sem bil srečen tudi sam, ker se a z vso gotovostjo ve¬ del, da je vodstvo naše zgodovinske stvari v pravih rokah, v rokah človeka, ki je živel za njo, znal pozabiti na vse-bistveno nevažno in tudi nase,-v rokah človka,ki je posvečen.Res nično velika^dela nastajajo samo iz posvečeno sti. Lik maršala^Tita priča o veličini naše borbe, je upravičeno njen simbol. Prejel je od nje svojo veličino in zdaj jo tudi ona pre jema od njega. 10 - Rado Simoniti: NAŠA PARTIZANSKA PESEM ■ Podila se je v naših svobodnih gozdovih, v naših svobodnih planinah,rodila se jev bor bah slovenskega naroda proti tujcu. Zato je ta pesem svobodna kot naši v gozdovi,preprosta kot spev naših pastirjev, čista in lepa, kot -So ' naše kmečke hišice s, soncem obsijane, s , ti himi okenci, s slapovi rdečih nageljnov in rožmarina. V njih jo življenje, v njih je moč! Ob ognju so se prvič zbrali partizani. Okoli njih tema in mir... V srcu vera - v sr¬ cu tudi dvom. "Kako in kam? " Nihče ni spregovoril,vedel pa je vsak "Vsi isto mislimo." . Proč od. ognja, na^hrbtu leže, z rokami pod glavo je gLeda"Tv krošnje dreves. S prav tihim glasom, kot bi se bal,da gozda ne zbudi, je zapel: "Sozdič je že zelen,travnik je raz- cveten..." In glej! Kot da drevesa pojo, tra¬ ve pojo, niah in vse... Vse je pelo,vse, kar je dihalo, vse, kar je hrepenelo,in vsi, ki jih je v srcu bolelo... Vtrnila se je zvezda. Tih vzdih... Ta vzdih je sprožil novo pesem hrepenenja,srce je govorilo, duša je pela. Rodile so se nove pe¬ smi o deklicah, ki čakajo nan.je , o borbah in junaštvih, govorile so v-tistem jeziku in s tistimi pesmimi, ki jih je naša zemlja rodila Slej, tihi gozd je zaživel; kot nevid ne žice ie sprejemal pesem tisočerih src in - 11 - * tisočerih življenj, ki se enako kore.Svoje va rovance je naučil novih pesmi,pesmi ruskih step in gozdov, pestni milijonov, ki so nam bra tj e. Kjihove svobodne pesmi, so zazvenele v-^na švh dušah, njihovo trpljenje 'jejpostalo naše trpljenje, njihovo veselje - naše veselje,jo¬ kali smo z njimi, vriskali z njimi. Hej! Kdo bo to pesem ustavil,kdo nam bo našo pesem vzel?- Nihče! v Zapirali so nas - naša pesem je govorila 0 soncu! .. Iz domovine so nas gnali - naša pesem je pela o naših svobodnih gozdovih! Streljali so nas - naša pesem, ki je zra¬ sla iz krvi ie vzcvetela v 'rožo svobode. Hej! Kdo bo nam to pesem vzel? Kdo? če slavcu iztakneš oči - pel bo naprej - pesmi mu nisi vzel!;, če školjko zarežeš v živo - rodila bo bi¬ ser, ki bo kot sonce' zažarel.; dudi v najglob - 1 j ib. teminah ječ, ker sonce sveti naprej J T pomladnem jutru je v kmečki hiši umi - ral ...Izsušene ustnice so nemo'prosile vode. Odhajal je v neznano, počasi, kot da ne more pustiti sonca in mladega življenja... Zunaj so odmevali koraki naših borcev, pripravljenih na vse. i-j,; "Nej, brigade, pojdite, .. ; prek zemlje pohitite ■ i.v:.: tja do zadnjih slovenskih bregov... " ; - p Peli so ... ' - 12 - fp v Banjenec je^odprl oci, izsušene ustnice so za trepetale, še v smrtnem boju so se nasmejale. Videl je novo zarjo, videl'je sonce svobode , ki vstaja, videl je: "Skozi grom in viharje, stopajo v nove zarje, v novi dan,ki pred njimi zori! Hej,takrat s plamenečim bodo nageljnom rdečim^ spet privriskali v naše vasi!" In vedel je, zakaj je dal svoje mlado življenje! Kdor je ujel ta blesk oci,kdor je videl ta nasmeh, ta ve, zakaj umirajo s pesmi jo na ustnicah, ta ve, kaj je naša pesem. * Hej-J Kdo nam bo to pesem vzel? Kdo? - Nihče!,. Janko Gačnik: SLOVENSKI SVET,TI SI KRASAN ! ' "Daleč,^daleč^so planine,daleč Save je iztek,"je tožil naš narodni pesnik, ko je v tujini zapisal te besede. Tudi mi,partizani v taborišču pri Gravini, smo na tujem. Prepotuj mo vsaj v-mislih lepo svo jo slovensko domovino, ki v nas za njene prirodne lepote zavidajo vsi naši sosedni narodi! Zaenimo, s Trstom, kamor se pripeljemo z ladjo! Morje! Morje je okno v svet! Kako nas zavidajo zanj naši slovanski bratje Čehi, kako sosedje Avstrijci in Madžari J Buči,buči, morje Adrijansko.^Zdrami se Trst,nekdaj tako živahno pristanišče s cerkvijo Sv.Justa, kjer -13- je pred štiristo leti jbropovedoval v sloven - - skem jeziku naš Primož' Trubar, učenec velike¬ ga humanis-ta in reformatorja ' škofa Bonoma , in kjer'-bodo izobesili zmagoslavno modro.- .belo -rdečo zastavo., s peterokrako zvezdo naši pri¬ morski Slovenci, partiz'ani,... . . ^ Potujmo dalje'proti /severa!'"G le j . ta do¬ linski svet, te zlate vinske- griče, te nič, te nič ne mioe niih južni sad in cvet?", nas vab riivo^pozdraviia gorisKi slavček,Simon dre - gorčic,- ko se bližamo- sončni' Gorici liano s. j čg veh, Trnovski Vpartizairski gozdovi, Svhiora 'in - Krn jo.- varujejo - pred mrzlimi - vetiovi.. . '..oda- : "Kazaj, v planinski raj!", kliče pesnik.• Pot nas vodi mimo Tolamina,pod Vrsno,kjer se je ro dil in počiva veliki goriški pesnik in narod¬ ni buditelj - in' dal je proti Kobaridu in.vBov- cu."Krasna si, bistra hci planin, breka'v pri rodni'-si lepoti , " Soča! - T.planinskem ..svetu;.smo !. Krasne visoke strme gore na .levi sred tebOj ir- na "desni: "Oj; Triglav moj dom,kako si krasan!" 2863 m-, višine je treba spraviti pod noge, preden' si ; na • vrhu, toda ko si na vrhu, pred Aljaževim stolpom, navdušeno zapoješ; "Lepšega nikjer ni -kraja, kakor kraj je vrh planin!" Pa tudi’ pod Triglavom,- ons.tran Julijskih Alp, je- l.epo, •prelepo: "Po jezeru,'Sliz’ Triglava,čolnič: plava sem ter tje. Otok bleski, kinč nebeški, kranjske zemlje ti! Dežel-a kranjska nima Lepš’ ga kraja, v ko ie z okolšahio ta podoba raja", vzklika naš veliki pesnik France Prešeren, ki - 14 - mu je v bližini "Vrba ,srečna draga vas doma¬ ča, "kjer se je bil rodil 3.decembra 1. 1B0O . Še pogled na Bled,v Bohinj ter Bistriško d IfC PRAGE r>S*0 6 l 60 SOČA K * USCt YcRAb JKArtHiK ZALLC Rogatec SCO PR! V, n (CA vo>NNj<,kO COLUHOVAC ‘/«09 ARI LAŠKO SROeeivo GRAH' Mtuats ŠKOF LOKA HMPIKIa VAČE. RLAMjEc etOANI MOST MUBM Ati A ViS.GoRa oGORICa GROSVPL! NA LOGATEC ZACRJE© 0 5 vis.H 0 ERK V i Pava CERKVICA ■fAMOSoft NOVO MFSTO !?! 6 nICA TOPLICC ODRA JMTRtftMKO d IT M K a KOČiVjt Št, PETER CA6AR Ct RoVc A KaRLOVAC ze^EviD Herilo 1: iO lo sj SI 5 AK .SLOVENSKEGA OZEMLjA 1 , 000.000 K a stav O VSAK i osiecv \ -29- Janko Gačnik: ' ODLOMKI IZ KAŠE ZGODO KILE' I. Obložile očetov razprtije so z jarmom-, sužnjo ramo. Tovariš, a ko vzameš podrobnejši zeml jev.' iz 1. 1938 v roke., boš našel v nemških: Tire lih', ime Wind.isch Matrei , daleč zgoraj v Goi nji Avstriji, pa lindiseh Garsten . Vrhu, t- ga boš opazil tam se mnogo imen gora, rek : naselbin slovenskega porekla. Beseda 'win&ib pomeni po naše slovenski,pove ti pa, da so ' li ti kraji nekoč naši.^ Da-, nekoč,v. tistih časih,ko je velika moobranbna zveza slovanskih narodov,ki jo organiziral kralj Samo, segala od čeških Z .kono šev do Jadranskega morja. V’bojih proč Frankom in Cbrom, ki so si - hbieli Šlovanr ' jarmi ti, so sodelovali tudi Slovenci 'iz. .Cs rarrtanije. Vodil jih j e ^ vo j rod a val uk, % kr na Karantanija ali Koroška je bila'mn) po v-, ja od sedanje. Obsegala je poleg Koroške $ del ^Kranjske in Goriške ter za^adpo in s.evt no štajersko. Politično središče Karantanik je bilo na Gosposvetskem polju. Po Samovi :c ti okrog 1. 630 je zveza ned severnimi Slo- c ni in Slovenci prenehala. Koroški vojvoda r rut je za boj preti Obroči sklenil "vojaške zvezo z bavarskim vo jvodo i 'lasilom.la pa 1 po skupni zmagi ir d Gori )c: v ’is- ' 11 - ( je priznal nemško nadoblast. Borutova nasled nika Sorazd in Hotimir, ki sta bila na bavar skem dvoru pokristjanjena in vzgojena v duhu tedanjega nemškega fevdalnega reda,sta posku šala uvesti novi red tudi v Karantaniji.Pri- slo je do krvavih domačih bojev, v katere so posegli tudi nemški^fevdalci. Bo viška so se ti boji razvneli v času vojvodovanja Hotimir o vega sina Volkuna, kar opisuje Prešeren v svojem "Krstu pri Savici”. . V času Pipina, očeta nemško rimskega ce- sarja Earla Velikega so prišli Slovenci pod nemško nadoblast, pod Ludvikom Pobožnim v pa so izgubili se svoje domače vojvode. Koroška je bila raz.de 1 j ena v na štiri deželne grofije in dana v fevd nemškim grofom. Nemci so se za čeli, vedno.bolj naseljevati med Slovenci,od¬ porna jaoč Slovencev je začela pojemati,poseb no vgredkeje naseljenih krajlh v na Tirolskem in Porujem štajerskem, ha današnjem Koroškem so Slovenci.^ponemčevanji dolgo uspešno k ljubo vali. 'Se' !• 1335 'so ustoličili’ na losposvet skem polju habsburškega vojvodo v slovenskem jeziku. No.vi vojvoda je v domači narodni no¬ si moral popiti požirek vode iz klobuka in. prečk knežjim karano,m obljubiti, da bo branil domače običaje'-. Ves- ta‘zanimivi obred naj bi simbolično predstavil politične pravice slo¬ venskega', naroda,’ toda; res le simbolično,kaj¬ ti brž nato sta. novi Vojvoda in gorički grof z vojvodskega prestola delila slovensko zem¬ ljo v fevd nemškim plemičem in redkim sloven -31- skim velikasem, ki so priznali tujca za svcie ga gospodarja. . n. ^:er niso jih zatrle časov sile Med nemškimi velikani na Slovenskem so se povzpeli Celjski.' -grof j e do največje moči in veljave. Ko je zadnji Celjski grof Ulrik II., ki je "bil tudi kraljev namestnik na Ogrskem , bil ubil v Beogradu (1456) od Madžarov, "so se za njegovo dediščine; vneli dolgotrajni boji, • ki so slovenskemu kmetu prizadejali mnogo gor ja. Za vdovo Katarino je vodil vojno češki .plemič Jan Vi to ve c. Se več gorja so našemu ljudstvu povzročili pogosti vpadi Turkov v la, 16.fn 17.stol. Ti so požigali name vasi,klali ljudi, prodajali otroke v sužnost in jih vzga ' iali za div j e v janičarje. v ' .. . ] Kljub turskim vpadom^ slabim letinam, vre ; menskim neprilikam in kužnim boleznim šc graj ščaki vedno -huje. izmozgavaLi naše kmečko ljud .sivo. Tako je prišlo do velikih- kmetskih upo¬ rov, zlasti i. 1515 na Koroškem,Štajerskem in ■Kranjskem, 1.. 1572-73 pa na v vzhodnem Štajer¬ skem, Dolenjskem in v h hrvaškem Zagorju.Skupi no slovensko hrvaško vojsko je vodil Matija ' Gubec iz St ubi c e 'pri Z ag r e bu. Zdruz ena. .hrv a - ška in nemška'gospoda pa j 3 kmete krvavo gora žila pri Krškem, Brežicah in Stubici. : Kmečke¬ ga "-kralja" Gubca so z mukami razmesarili na Markovem trgu v.Zagrebu. " "Boba reforoijcile i e redi Ir Sir vernem'Pr-i moža Tr obarja in z njim 1. 1L5Q prvo sloven - sko knjigo. Za njim je Bohorič^sestavil prvo slovensko slovnico. v Tako je naše preprosto kmečko ljudstvo prišlo 'do svojih prvih knjig. llaslednji svetlejši točki sta doba pro svetljenosti in francoska revoluči j a.Prvi slo venski pesnik Valentin Vodnik je izdal 1.1796 prvi slovenski časopis, v času francoske oku¬ pacije pa smo dobili prve slovenske šole,do - cim je .slovenski jezik postal uradni, f. j. ena¬ kovreden nemškemu. V času, ko je gospoda v Ljubljani pravila, da je slovenski jezik le za hlapce in dekle, je vse to vsekakor bilo izrednega pomena. L. 1830 smo dobili prvi le¬ poslovni list "Kranjsko čebelico" s pesmimi dr. Franceta Prešerna. Revolucionarno 1.1848 je odpravilo zadnje sledove fevdalnega tlačan stva,a tedanji voditelji slovenskega naroda niso znali izkoristiti političnega položaja . Tako je v državnopoliticnem oziru ostalo pri starem. Kot posledica poraza Avstrije v Itali ril 1. 185*9 je prišlo v nji do ostrih ustavnih bojev. Doba liberalizma je pri nas doba čital nic^in taborov, ki je močno razgibala poli tič no^zivljenje Slovencev, a kompromisarski poli¬ tični prvaki niso znali izkoristiti nastalega položaja. Šele 1.1882 je dobila Ljubijana^pr- vega slovenskega župana.; Kmalu za tem prične¬ jo strankarski boji med liberalci in k-lerikal ci. Vlogo narodnih buditeljev so vršili le na ši pesniki in pisatelji, v prvi vrsti Simon -33- Jenko, Josip Jurčič ^ Jo sip Stritar,Janko Ker¬ snik, Simon Gregorčič, zlasti pa.Fran Levstik in Anton Aškerc. . III. Tja bomo našli pot,kjer nje sinovi si prosti volijo vero in postave... Dvajseto stoletje je rodilo nove ljudi. Vrhova naše književnosti sta Oton Župančič in Ivan Cankar. 7 gospodarstvu se je razvilo za¬ družništvo, nastale so pa že tudi domače ban¬ ke, industrija in trgovina. Za usodo delav - stva je^zastavil svoje pero zlasti Ivan Can - kar. Bičal je domače politične razmere in razkrival , gnilobo v družbi ljuli. Veliko nam vedo povedati njegova dela,kakor "Hlapci "Hlapec Jernej in njegova, pravica", "Pohujša¬ nje v dolini Šentflorjanski","Za narodov bla¬ gor" itd. Zmage___južnoslovanskih narodov nad Turki 1. 1912 močno dvignejo narodno zavest ostalih Slovanov v Avstriji.^Svetovna vojna je Avstro ogrsko monarhijo končne zrušila. Dne 29.okto¬ bra. 1918 je bila proklamirana neodvisnost Slo venije, 1.decembra zedinjenje Srbov,Hrvatov in Slovencev v skupno državo Jugoslavijo.Od - delki prostovoljcev so pohiteli na Koroško, a rodna vlada v Ljubljani pa pošlje vojake do - mov To opogumi koroške Nemce,da zberejo mno¬ go močnejšo vojsko tudi iz Tirolske in ostalo« Avstrije,ki je potisnila naše slabe posadke -34- ' iz dežele. Padel je junak Franjo Malgaj.V ma¬ ju 1919. zasedejo slovensko koroško ozemlje po kratkem krvavem boju združene srbske,hrvaške in slovenske čete. A žal prepozno. V Parizu' ■odločijo diplomati plebiscit,ki sm.c ga 10.X. 1920 izgubili. Mesec dni pozneje, 12.XI.1920. so bili s podpisom Jdapa liske pogodbe primorski Slovenci prepuščeni Italiji. Primorski in ko¬ roški Slovenci so začeli svoj križev pot.Zla¬ sti težki časi so se za njih začeli z nssto - . pom fašizma v Italiji in hemčiji. ^aradi gnilobe raznih vladnih režimov se je 6. aprila 1941 zrušila tudi Jugoslavija Zdelo se je, da je vse izgubljeno.! ze 27.a - prila se ie ustanovila na pobudo Komunistične partije slovenska Osvobodilna Fronta t v kateri so se zedinile vse' pozitivne sile našega narc da. ZaČel se je orjaški boj z'okupatorjem. V treh letih najtežjih borb smo preživeli naj¬ slavnejše dneve svoje zgodovine, Roko v roki z ostalimi bratskimi narodi Jugoslavije bomo svoj*,bo j zmagovito- dokončali' in c stvari li sto in stoletni sen našega naroda. LE VKUP, LE VKUP,EBOLA GMAJKA! ( Pesem slovenskih puntarjev) ■Levkup, le vkup , uboga gmajna! Hej a, hejo! Za staro pravdo zdaj bo drajna Heia, hejo! Zimzelen za klobuk, punt naj reši nas tlačanskih muk Le vkup v poslednji boj,tlačani! Heia, hejo! v Sedaj se kmečka gmajna brani! Heja, hejo! Lusko, meč, kopje v dlan, bije za svobodo se tlačan! Iz grajskih kevdrov teče vino! Heja, hejo! Zažgali grofu smo graščino! Heja', hejo! Orad gori, grof^beži^ vino teče, naj še teče kri! - 36 - Dr. Ivan Ribar: BRATSTVO SLOVENSKEGA IN HRVATSKEGA NARODA V skupnih borbah za pravdo in svobodo so v Slovenci ihn Hrvati skovali edinost 'in obo roženo bratstvo, gotovo najbi+nejša elementa za uspešnost in dovršitev našega svetega o - svobodilnega in domovinskega boja. V zvezi 's tem pa so tudi mdali nerazrušne temelje slož nemu in enotnemu delu v prihodnosti ter tesne mu sodelovanju sedaj in po vojni za dovršitev in izgraditev tako svojih narodnih zveznih e- dinic Slovenije in Hrvatske kakor tudi svoje . skupnosti, federativne,demokratske Jugoslavi¬ je. Gotovo je, da'Slovenci in Hrvati prvikrat v zgodovini z enotno voljo^in združenimi last. nimi silami bojujejo najtežje, najbolj krvave in na žrtvah najbogatelse borbe, da si takoj- tudi oni, v skupnosti z ostalimi narodi Jugo slavi j e izvoiujejo prvobitna narodna prava in na njih osnovi v duhu resnične narodne demo!— krači je in samoodločbe uresničijo- svojo na - rodno državo, ki jo bodo vladali in vodili sa A dejstvo je tudi, da se prvikrat v zgo dovini množice hrvatskega in slovenskega naro da bore^skupno za sebe in svoj blagor,za svo¬ je boljše življenje in napredek, za nov demo kra+ski red in narodno oblast, za svojo svobo do proti stoletnemu sovražniku, ki jih je. raz dvajal, tlačil in izkoriščal, da bi preko njih, po njihovih hrbtih nogel kot zavojeva¬ lec prodirati dalje na BaLkan in vzhod. Daši smo živeli skoraj 400 let v eni drža bi, v-okviru bivše Avstro-ogrske monarhi j e,so nas vedno šiloma razdvajali. Had Slovenci je vladal Dunaj, nad Hrvati lunaj in Pesta. Iz Berlina pa so vodili enotno nemško imperiali¬ stično v politiko, ki je pr3ko Dunaja in Peste pri vršenju svoje osvajalske naloge diktirala ra z dizso j eno st in suženjst/o naših narodov, zla sti hrvatskega in slovenskega. Nemški in madžarski oblastniki, ki- so se jim pridružili še italijanski, so poskušali z nasiljem, denarjem, kolonizacijo, z rasnimi u godnostmi in službami, da nas raznarodijo,raz selijo, demoralizirajo in vržejo v revščino , toda vsi ti poskusi so v glavnem ostali brez ; uspeha, kakršnega so oni pričakovali pri izva janju svojega izdelanega načrta. . v Velikansko je trpljenje in velikanske so žrtve, ki so jih morali Slovenci in Hrvati prenašati v neenakem boju s tujcem za svoj na rodni obstoj’In za ohranitev svoje poli+icne individualnosti. -Pri v tem lelu pa sta 'se,čepiav razdvojena in od tujčefee oblasti preganjana , našla na isti poti tudi v preteklosti pod najtežjimi pogoji borbe^oba bratska naroda, hes da to‘i ni bila oborožena borba kot danda - nasnja, borba za popolno neodvisnost in svobo ao, tocia bila je vzvišena borba, dvignjena v višine najidealnejših poj iov nesebične požrt¬ vovalnosti , tako telesne kikor gmotne in duhov ne. -• - 38 - Svetli so vzgledi njihove soli< jrno- >dna sti iz skupne preteklosti, he samo nart zavest obeh narodov kot posebnih enot,ppak tudi zavest o potrebi edinstva in bratstva je našla izraza v premnogih trenutkih\n'ji,ho. ve skupne borbe.. Ko danes podčrtavamo uspehe borbenega edinstva, v iie smemo pozablja čase težkih preizkušenj in žrtev za nje, hrvatskega in slovenskega ljudski Dalmaciji z otoki in v Istri, v slovi Primorju s Trstom in Gorico, v slovi roški, Štajerski, Medjimurju in Pkelfaurju, kar vse ima svoje potrdilo prav f. današnji narodno-o-svobodilni^borbi. In p/av iito mo¬ reno postaviti vprašanje: jUi^bi se/Sloven-b oi in Hrvati v navedenih ogroženih krajih v borbi proti raznarodovanju ko4 zavestna kompaktna narodna sila mogli ohraniti in v- kl j uči ti v narodno osvobodilno grbah je, ozi¬ roma v borbene edinice naše narodne'vojske, da ni bilo požrtvovalnega narodno-politične ga, kul turno-prosvetnega in gospodar ikeg a vztrajnega dela, ki so ga tako sijaj o in vzorno izvršili slovenski in hrvatsk rodo¬ ljubi, enotno.in složno kot resnični!bratje po krvi in.jeziku? la + o vprašanje lahko mirhe duše od-: govorimo be bi se ohranili! In jprjse ne. bi ohranili zaradi pomanjkanja nbrodne zave sti,je razumljivo, ds danes ne bi itae\i Hr¬ vatov in Slovencev iz teh krajev v - 39 - borbenih vrstah, a pra/ tako tudi ne bx mogli v polnosti uresničevati naših narodnih zahtev, ko gradimo novo, demokratsko, federativno Ju¬ goslavijo, v kateri imajo gotovo svoje mesto vsi zgoraj omenjeni kraji, zibelke ' rvatstva in slovenstva, ponos naših pradedov in današ¬ njih- naših borcev, ki nikoli ne bodo dovolili, da jih potujčujejo,pro lajajo, nasilno trgajo in zasužnjujejo ne samo kaki gnusni okupator¬ ji in podjarmijevalci, ampak tudi domači izda jalci, Pavelič , Rupni.c in Draža Mihailovič. Da ni bilo skupnega požrtvovalnega dela slovenskega in^hrvatskoga. naroda v^preteklo - sti, bi tujec že zdavn ij stopil* čez nas in nas raznarodil, a po slovenskih in hrvatskin vaseh in mestih Primorske, Istre in Dalmacije z otoki bi že zdavnaj onemela narodna govori¬ ca. V njih ne bi čutili več žive narodne moči, ki v uresničenju nove Jugoslavije, v edinosti in enakopravnosti njenih narodov gleda poro J štvo svoje edino mogoče prihodnosti. I Vztrajne žilave borbe, trajni odpor pro¬ ti silnemu pritisku naših sovražnikov in v obcu tek polne odgovornosti pred našimi bodočimi naraščaji so zedinili oba bratska naroda^a sa do ve v tega pobiramo danes v današnjem koncneii obračunu z največjim nasprotnikom slovanstva s hitlerjevskim fašizmom. Skupna borba Hrvatov in Slovencev nam je za vedno zajamčila naše sveto pravo do' Jadran skega morja z otoki , do severne in vzhodne njegove obale od Trsta do Ko tora, medtem ko so -40 - istočasno junaški Črnogorci z orožjem v roki branili in zagotovili našo pravico do istega morja in njegove obale od Ko + ora do Bojane. Narodno osvobodilna vojska je dobila v živi moči teh krajev^dragoceno okrepitev svo jih vrst in na ta način se močneje v oborože nem bratstvu zedinila vse Hrvate in Slovence. Tudi sokolstvo ko+ revolucionarna nacio¬ nalna organizacija je dala mnogo poleta brat stvu naših narodov,- x rvo sokolsko društvo je -bilo ustanovljeno v Ljubljani, a prvi orga¬ nizatorji in učitelji sokolstva v Zagrebu so bili Slovenci. Sokolstvo je objelo zlasti mte dino in iz nje izvirajo premnogi hrvatski in slovenski rodoljubi, ki sc šli- v službo naro da proti tujcu. Ta mladinske ze v pretekli' svetovni vojni zadajala močne udarce Nemcem na fronti in v zaledju. Sredi največjih nem¬ ških uspehov je sokolsko vodstvo pozvalo svo je w delovne člane, da tudi z dejanji pomagajo rušiti Avstrijo. Diktatura kralja Aleksandra je s svojim sokolskim- zakonom dala jugoslo - - vanskemu sokolstvu pečat svoje reakcionarne vlade, a preti lej reakciji se je skupno bor ril demokratični del hrvatskega ih slovenske ga Sokola. Kmečki punt pod vodstvom Matije Gubca dokazuje skupno oboroženo borbo enega dela hrva+skih in slovenskih kmetov proti plem - stvu in pokvarjeni gospodi ter proti tuji av s + ri,'ski vojski za sveto kmečko pravdo. Ta punt je edinstven primer iz daljne naše pre- -41- tekJ.osti o oboroženem bntstvu. Karodno osvobodilna borba je do popolno - stl izoblikovala edinost in bratstvo naših narodov. Slovenska vojska se danes bori na Hrvatakem, a hrvatska v Sloveniji. Bratstvo in edinstvo,prekaljeno v vojni je kronala pripravljenost vsakega svobodoljubnega Slo - venca in Hrvata, da do kraja prenese^vse žrt ve, ki jih bo od njega zahtevale končna voja Ška, politična in moralna, zmaga. Kasa skupna himna, ki so jo že pred 40 le ti prepevali^nasi mladinci: "Zibala nas je i sta svobode željna mati", "Slovenec in Hrvat za vedno brat^in brat", se je danes v polnem obsegu uresničila. -42- u 4- Pavlu Krc z er: POLOŽAJ SLOVENSKEGA -KMEČKEGA LJUDSTVA V BIVŠI JUGOSLAVIJI Položaj slovenskega kmečkega ljudstva, posebno gospodarski in socialni,se je- po razpadu Avs + ro~ogrske monarhije cd lo+a do le+a bolj slabšal.laše^ljuds+vo je us-^anc- vi+ev jugoslovanske.države sprejelo z veli kim zaupani em,a je bilo kaj kmalu bridko razočarane.V novo državo je slovensko krneč kc liuds+ve prišlo razcepljeno v dva na - spro+na si +abora in se-vse do-zloma Jugo¬ slavije ni moglo-združi+i in c+res+i varu- š+va krikih peli+ičnih vodi+eljev in prero ^ 0¥ *Vods+vi obeh vodilnih poli+icnih s+rankp +ako slovenske ljudske s+ranke,ki je zbra¬ la v svojih vrs+ah večino kmečkega 1 juds+va, kakor tudi narodno napredne s+ranke,s+a se izživljali v medsebojnem -+ekmovanju za ude¬ ležbo jna - oblas+i, a liuds+vo jima ih bilo sa mo sreus+go za dcsegC +ega namena.Kadar je prva ali arug.a bila v opoziciji, je goljufa la kmečke- 1 juds+vo ž obljubami *q izvedbi a- grarne rc£(, hme, up n ti ene' in resno dar ske sa¬ me uprav e. Slo vensko kmečko ljudstvo pa je v lahkoverne nasedalo + e m -ob Hubam in potrpež ljivc čekalo n« izpolni + ev, do kler ni‘gospo¬ darsko popolnoma propadlo.Vseh 23 le+" se ni moglo povzpe+i 'do- f ega,da bi prijelo vajeti svoje usode v las+ne roke in si‘svojo bodoč nosi zgradilo v - L rdni povezanos+i z os+alim delov - -43- fiim ljudstvom.-. V" Sloveniji sta vodilni stranki vodili po Uti ko obljubovanja in še večje razcepljeno' - fti, na odlučojočih mestih, t.j. v parlamdn- iu^in v vladi pa politiko hlapčevstva in po - puščanja velikosrbskim izkorisčevahim vladajo Oim krogom, za ceno osebnega bogatenja in bo¬ gatenja vodilnih strankinih, somišljenikov in, Ustanov. Zato se ne smemo prav nič čuditi, č^' je gospodarska in socialna politika vseh reži mov bila protiljudska in protikmečka. V Slove ni ji Je zaradi take politike trpel ves^narod. Vprašanje agrarne reforme, to je pravične raz delitve zemlje med tiste, ki jo ~ j: tu¬ di sami obdelujejo, je vse do današnjih dni 6 stalo nerešeno. Skoraj polovica kmečkih gospQ darstev je obsegala od^3 - 5 ha zemlje,kap ni- moglo zadostovati za človeka vredno^preživ Ijanje kmečkega prebivalstva, posebno še, ker je večji del Slovenije hribovit in gorat. j Kljub trdemu delu in marljivosti slovenske ga kmeta, ki je izkoristil in obdelal vsako ped zemlje, je bila Slovenija pasivna in mora li .smo vsako leto uvažati iz^ostalih pokrajin pad polovico potrebnega nam žita. Iz teh te - zav nas je delno reševala razmeroma visoko razvita'živinoreja, dalje gozdarstvo in sad - jarstvo t V ugodnih gospodarskih letih smo lah ko izvažali del t'*h pridelkov, seveda za ceno, $a kmečko ljudstvo, razen ob velikih prazni - kih, ni videlo na svoji mizi mesa. -44- ^ Tudi finančna* politika države je bila. odločno protiljudska. Največ dohodkov je dr - žavni erar imel od posebnih davščin,■t.j. .od dajatev na najpotrebnejše■življenjške potreb¬ ščine, pri čemer j e bilo .najbolj udarjeno de¬ lovno ljudstvoT Thad polovico slovennkega v kmeč kega ljudstva- je živelo v naj bedne jsih'< živ - .razmerah. Bajtarji, viničarji ddr-živeli, slabše kot kmet c a s i h prbdz e ml i i š ko: obvezo, m prav tako protiljudska n. uvozna trgov inska v politika o kimi carinskimi zaščitnimi i i J sni sin b. dninarj in • ‘ soaložnik je^bila izvozna države in s vi- t ari farni so bi li¬ sti obremenjeni predmeti, ki jih n reti .juastvo z s p£ s ls potrebovalo bleko, ter sredstva za obdelovanje čan j e njene pro duirtivno sti. Površni- -opazoval ec, posebno. je najbolj ir a no in o- z-emlje in 0-1 p n le ■ Pe¬ res ne opiral samo na statistične poda lahko ugotovil napredek slovenske industrije, ih,ali de - cip ti in ^ggovine \v< zadnjih' 30 Id til It) vilo 1 i ud f , tv o od th-K ns -n redka ni i tvo od t ao koristi, horis' -"o '■ SO napredka ni imeli tisti, uneio Lonč¬ ki so se tudi v našem narodno osvobodilnem boju posta- " . - V v — vili proti narodu. Razlika cen med kmečkimi pridelki in industrijskimi proizvodi je bila — . t J t* , "V tako velika, da industrijski proizvodi kmečke .mu ljudstvu skoraj niso bili' dostopni. Domovi sogboli in bolj propadali, tako da je ponekod večkrat pel eksekutorj ; ev boben kot pa crkveni zvon.^Banke, posojilnice, stran kini voditelji, podeželski oderuhi so postali lastniki domov in zemlje. Posledice takega gospodarskega, položaja so se kmalu pokazale tudi vpslabšanju zdrav¬ stveni razmer. Umrljivost otrok se je vedno bolj večala, saj je morala kmečka mati proda¬ jati -mleko in jajca, da je dobila denar za sol, vžigalice in petrolej. Jetika je pobira¬ la mladino v prezgodnji grob,- a starostna do¬ ba in delovna sposobnost se je zaradi neza - dostne in preslabe prehrane ter slabih stano¬ vanjskih razmer od leta do leta nižala. 0 ka ki socialni preskrbi sploh ne moremo govoriti, kmečko ljudstvo ni bilo preskrbljeno niti za primer bolezni,^oslabelosti in onemoglosti. Na vse mogoče načine si je naše^kmečko ljudstvo poskušalo pomagati iz revščine in po manjkanja. V trumah je bežalo z rodne grude v mesto, a kaj, ko so nezdrave gospodarske raz¬ mere vrgle tudi velik del delavstva iz tova - ren in rudnikov na cesto. Ker je bilo izse - ljevanje omejeno, so se kmečki sinovi skrivo¬ ma začeli seliti v tuje dežele,kjer so proda¬ jali v svojo delovno moc. Ti izseljenci so ne - kaj časa pomagali svojim domačijam, toda val gospodarskih kriz je zajel tudi naprednejše daljne dežele in usahnila je tudi ta pomoč. V skrajnem obupu,ko ni^videlo^nobene resnje po- 'ti' več, je mnogo■ kmečkih mož iskalo tolažbe in pozabe v pijači, in tako izpodkopalo še zadnje majave temelje svojega gospodarstva in zdravja. Gospodarsko oslabljen, ni bil slovenski -46,- . kmet več sposoben, da bi se narodno politič¬ no dvignil in se sam postavil na lastne no¬ ge. Ker so podobne razmere "vladale po vsej . Jugoslaviji, se^ne smemo-čuditi, da. se je 1. 1941 država zrušila pri prvem sumku okupa¬ torskih armad. Nezadovoljstvo najširših . ljudskim nrnožic, izdajstvo- vojaškega in dr- .žavnega vodstva ter podlost 'naših kvislin - gov so svo je-delo temeljito- opravili. V tej njegovi največ ji ne sreči, ko je slo venski narod ze skoraj obupal nad svojo bo- docnostjo, je prišel rešitelj.Nasa komunis- stiča partija je združila v mogočno bojno zvezo. vse.razprte slovensko ljudstvo in vse razprte Jugoslovanske narode.. Brez razlike na prejšnjo politično pripadnost, stan in po klic, se je slovensko ljudstvo zbralo pod zastavo Osvobdoilne’Fronte,ki je prevzela’ vodstvo boja proti Juj emu in domačemu sovraž ni.ku* -Slovensko kmečko ljudstvo je spoznalo, da leži njegova vsestransko n p odrtem polju kake Sl rešitev v njem podprlo prizadevanj e v n v r> tt o n i m ■ :-š x± j ~ po 3 i tici 1 0 ' J f\ t ?voi prvi narodni samem in je OF ’ tako r tudi v zaledju.Velik v e osvobojen in veliko drl lo je že opravljeno.Imamo parlament v tisoči,esto - i trii -zgodovini; nas "Slovenski narodno o - svcbodilni svet".ki je vrhovni predstavnik slovenskega naroda. V novi Sloveniji, ki bo združevala vse Slovence in ki bo sestavni del demokratične in federativne Jugoslavije, bo tudi sloven¬ sko. kmečko ljudstvo našlo vse pogoje za vse stranski napredek in varnost. - 47 - Simon Gregorčič: . KMETSKI HIŠI Mogočna nisi ne prostorna in stavil te umetnik ni, bolj ko bogata si uborna preprosta selska niša ti! Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov. Zato ti slava peta bodi, oj zibel naših boljših dni, nebo ti ves bla ti soč yn «1 mr sreč prisodi, In vendar ne palač ogromnih in njih bleskh ne bom slavil, a tebi,dom seljakcv skromnih, nesmrten venec'rad bi zvil. Od tam nam misleci globoki, od tam klicarji k nebu nam, od tam nam vestniki preroki, za dom borilci vsi od tam. Da srečno v vek si bivališče, krepostnih žen,poštenih mož| v Daj Bog,ti slavni a mož rcdišče, da zibel še srečnejših boš! -48- . DEKLARACIJA S prvega zasedanja SNOS-a v Črnomlju 19. in 20.februarja 1944. Prvo zasedanje Slovenskega narodno osvo¬ bodilnega sveta v celoti odobrava in potrjuje delo slovenske delegacije na drugem zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 29. novembra 1943 v J ajcu. Slovenski nared se je združil z narodi Srbije, Hrvatske, Makedonije,Črne Gore ter Bosne in Hercegovine, v enotni državni skupno¬ sti v federativni Jugoslaviji, zgrajeni na principih resnične ljudske demokracije in na¬ rodne enakopravnosti, svobodno, po svoji last bi-' volji, na temelju pravice slehrnega naro¬ da do samoodločbe, v vkljužno s pravico do odce pitve pa tudi^združitve z drugimi narodi. Zavedajoč 'se, da so v demokratični in fe derativni Jugoslaviji zajamčene slovenskemu narodu vse pravice, ki mu pripadajo kot svo - hodnemu narodu, se SROS kot najvisje zakono - dajno in izvršno telo slovenske narodne obla¬ sti v imenu slovenskega naroda zavezuje,da bo slovenski narod častno izvršil obveze,ki izha jajo iz njegove pripadnosti federativni Jugo¬ slaviji na čelu z Racionalnim komitejem kot začasno vlado narodov Jugoslavije in Antifa - šističnim svetom narodne osvoboditve Jugosla¬ vije kot najvišjim zakonodajnim in izvršnim organom oblasti Jugoslavije. SNOS izjavlja, da slovenski narod kot - 49 - del.. demokratične, federativne Jugoslavije ne priznava nikomur razen ASNOJ-u in Nacional 1 - nemu komiteju Jugoslavije pravice, da ga za - stopa pred inozemstvom. Zato pričakuje, da bodo Zavezniške vlade odrekle vsako nadaljno voljo slovenskega in vseh drugih narodov Jug goslavije s priznanjem MOJ kot edine zakoni te vlade Jugoslavije. DEKLARACIJA JE BILA SPREJETA S SOGLASNIM ODOBRAVANJEM. . / Ivo Gruden: POSLANICA HČERKI (iz internacije) Hčerka moja, vem, da ti hudo Je po j očetu, saj me vsak dan spremlja misel tvoja, ki spoznam v naj tišjem jo šepetu: v noči lice v dlan naslonim, k tebi se zamišljen sklonim. Naj ti sanje. bodo lepe,v noč se smehljajoče. V spanju živi srečne dni nekdanje, buden jaz zasanjam naj bodoče: pozabiva na sedanjostmivo, vero 'V srcu ohraniv i živo - 50 - Če vprašuje zdaj te kdo,zakaj zaprt je oče, znajjda drugi® je očetom^huje: tisoče otrok^za njimi joče. Ko se spomniš njih bolesti, ti bo laže to prenesti. Brez pokoja svet v bridkosti se ljubiti uči: Bra+stvo vseh ljudi je vera meja, naj .še tebe dvigne k sončni luči. Že dani se: hčerka moja, vstani! Čas zacelil najini bo rani. Janko Gačnik: . PO JUGOSLAVIJI Po Savci,po Dravci, . po beli Donavi_ Tudi naše reke so nam' bogastvo,bodoč no st in prirodna zveza med bratskimi narodi Jugoslavije. Kaše gore nam dajejo rude, naše reke pa nam bodo pomagale^pridobivati kovine iz njih za na j razno vrstenj še kovinske izdelke. Kako? S.pomočjo elektrifikacije. Ogromna je vodna sil- jugoslovanskih rek,preračunana je na mili p no in milijone konjskih sil- Veliko e 1 ek tir., r e i , ■ z . o h Soči ( pri Sv, Luciji) 5 ob Savi ( Zavržni ca), se večje pa ob Dravi(Fala pri Mariboru z 50.000 ks). Dve -veliki elek - - 51 - v trarni so'zgradili se -Ifemci med sedanjo voj¬ no, prve v pri Dravpgradu, drugo pod Žvabekotn v pliberškem okraju. Mogočne vodne sile daj-e jo tudi ostale jugoslovanske reke, kakor Una, Vrbas,Bosna in Neretva v Bosni, Drina,Morava, Ibar, Tirnok, Vardar in Treska v Srbiji, Tara Piva, Lim, Zeta in Morača v Črni lori, Zrma-. nja in Krka^v Dalmaciji. Električne sile, ki^nam jih bodo te vode v. bodoče dale, bodo služile našim železnicam kot pogonsko sredstvo namesto premoga in ben cina. Tako bodo naše reke tudi gospodarsko, kulturno in državno politično tesneje vezale jugoslovanske narode. Važne so naše reke ^ J dno promet spravljajo Korošci in Štajerci svoje bogate zaloge lesa po Dravi nizdoi. do Varaždina,Ko¬ privnice, Virovitice in Osijeka v )onavo in po njej se naprej na Madžarsko ter v ostale jugovzhodne države. Še važnejša volna pot je Sava. Spaja vsa tri kulturna in gospodarska središča Jugoslavije, Ljubljano,Zagreb in Beograd.. Ostanki cest ob Savi dokazujejo, da so ze v starem, veku Rimljani uporabljali Ljub ljanico in Savo kot važno pot. Kaši drzni splavarji plavijo še iz starih dni po Savi - nji in Savi les na Balkan. Od Siska dalje je.Sava plovna tudi za rečne parnike.^ Sava je utrla pot za našo glavno dvotirna železni co Trst-Ljubljana-^agreb-Beograd-Nis ,ki vo¬ di še naprej v .Sofijo in Carigrad, ali v So - lun. no sredstvo, kot vodne . nekdaj -52- .Zagreb je gospodarsko,kulturno in poli tično -sredisce Hrvatov. Po potresu 1. 1889 se je Zagreb ves^prenovil. Lepe so njegove ravne ulice, najlepša in naj živahnejša med njimi je Iliča, v pc kateri prideš na Jelačičev trg. Ban Jelačič je 1. 1848 vodil hrvaško vojsko v boj za politično neodvisnost Hrvatov proti^Ma džarom, obenem pa je s tem. pomagal habsburški reakciji do zmage,ki je Hrvate se huje zasuž¬ nji la.Pomembnejšo tradicijo^ima Markov trg, kjer je cesto zboroval hrvaški sabor. Sredi trga spominjajo v tlavzidane zelezne plošče na razbeljeni ž elani prestol,na katerem so 1. 1573 do smrti mučili obso jenega Mati-jo Gubca. Univerza, Strosma j er jeva v gale.ri j a, gledališče, prelepi sprehajališči Tuškanac in Maksimir, v predmestjih pa se vrste številne tovarne. Zagreb je ob izbruhu sedanje vojne štel okrog četrt milijona prebivalcev. Ob izlivu Kolpe v Savo leži Sisak. Tu so 1. 1596 Kranjci dosegli veliko zmago v bit ki proti Turkom, ki jo opeva v tudi naša narod¬ na pesem. Brod ob Savi. je vazno železniško križišče , odkoder se po ozkotirni železnici popelješ do Sarajeva! okrog 70.000 prebival - cev). Ob Vrbasu ležita Banjaluka in J ajce,bolj na vzhod je še Bobo j, Tuzla in DerVenta,na za padu Bihac ( unska železnica),Drvar, Livno,na jugu Mostar, Levesinje in Trebinje.Važna je Zenica kot središče rudarstva in zelezne indu stri j e. Cb glavni progi so še Vinkovei,ob Savi Sremska Mitroviča, ob izlivu Save v Donavo pa -53- Bec^rad. Tu sem se stekajo vodne poti po Savi, Dravi, Donavi, Tisi, Tamišu in tudi Moravi.Tu di železnice se sklepajo-^od vseh strani.Po¬ svojeni zemljepisnem polož iju, ki je ugodep zlasti za razvoj trgovine, ima Beograd velik: bodočnost. Prelep razgled se ti nudi s stare beograjske trdnjave^Kalimegdan. Proti severu in severovzhodu se širijo rodovitne ravnine Srema, Banata in Bačke, ki so žitnice^JugosU vije. V daljavi slutiš Novi Sad, žarišče srb¬ ske kulture, nedaleč od njega Sremske Karlov¬ ce s prejšnjim sedežem pr-tvoslavne patrijarhi je.mesto lezi ped Fruško goro s številnimi zgodovinske pomembnimi samostani. Tu je domo¬ vina srbskega pesnika Brnka Radičeviča.Na se¬ veru se gubi Subotica^C nad 100.000 prebival¬ cev na vzhodu pa Bečkerek, Kikinda,Yršac in Bela Crkva. -Beograd sam je našemu narodu v spominu se iza časa bojev s Turki. Tudi v novejšem ca su,zlasti 1914.in 1915. so divjali ob njem kr¬ vavi boji. Strašna usoda je mesto zadela apri la 1941, ko so Nemci mesto barbarsko zbombar¬ dirali. J^apad je terjal med prebivalstvom nad 30.000 žrtev. Beograd je štel 1. 1918 okrog 80.000 prebivalcev, 1. 1940 pa že 340.000. Slično,morda še huje, je bile prizadeto Smederevo. V Kragujevcu, kjer so velike tovar ne orožja, je bilo 1941 od Nemcev ustreljenih izobešenih več tisoč oseb.Kragujevac je sre¬ dišče rodovitne Šumadije. Zgodovinsko in gospo darsko pomembnejša so mesta Negotin (vino) , -54- Knjaževac (črni premog 1 ) , Bor in Majdanpek (baker, zlato) , Paracin (suknarne),Niš,Pirot (preproge), Leskovac (konoplja,vrvarne),Kra - ljevo, Cačak, Užice, Valjevo in.Šabac v rodo¬ vi +ni Mačvi. V stari Srbiji, deloma v MakeSkniji,so več ji v kraji Skoplje, prestolnica Srbije v časih Duša tj. a Si Inega, Prilep, 3 trumi c a, D j e vd j e 1 i i a, Bitol.i , '.'Prid ob istoimenskem jezugu,Prizren, Ko sov s 1 3 j: I ti o n c a ( sv: nec v Trepči ) y Pec (pa tri arlii ja) ,nato Po vi Požar.’ V Črni Gori prideš do Podgorice in dalje do Skadarskega jezera. Skozi Cetinje'te vodi pot v Beko Jo - torsko. Pad njo se dvigata Lovčen in Dur m ':or Iz Boke so popel jemo s parnikom po 'J[a-d ; in¬ skem morju v Dubrovnik.^ sed.ž' nekdanje..s'ar > - stojne republike. Mogočni- trdnjavski*.zidova' : spominjajo^nekdanje-slave, pa tudi danes ' je mesto daleč po svetu znano po svoji čudoviti, legi. Odtod prideš do dalmatinskih otokov, ki jih partizani gotovo ne bodo po zabili.Vi s,Hvar Brač in Korčula so bili prizorišča krvavih bojev z nemškim okupator jem. Gospodarske in. kul turno središče Dalmacije je Split (okoli , 40.000 prebivalcev) 0d Splita pridemo mimo • ' Drogira in- Šibenika v Zadar,ki je bil po; letu" 1918 skeleča rana v živem hrvatskem telesu, V 1 • /niškem Primorju sta najbolj znani, me ati Crikvenica in Rab. Rab ni znan samo.'kot letovišče, temveč tudi kot grob tisočev tamkaj interniranih Slovencev. Ob otokih Krk',Cres,"Le šinj pridemo do Sušaka in Reke. Nedaleč vstran -55- leži svetovno znano letovišče Opati ja. Dalmatin¬ sko in hrvatsko Primorje je po svcji razčlenje nos.ti in pestrosti mnogo lepše kakor onstran^ ležeči italijanski kraji,le da iih mi nismo še znali v tujsko prometnem oziru aovolj joopulari zirati. H koncu,da ne pozabimo še prečudovitih prirodnih lepot, ki jih je ustvarila reka Kora na ob Plitvickih jezerih. Divje romantične in prekrasne sc + udi doline ob Drimu, Tari,Pivi in Limu, v nič manj ob Neretvi in Vrbasu, ob ka¬ terem leži Jajce, V Jajcu se je sestal k zase danju ASNOJ dne 29.novembra 1943, s čemer sp bili postavljeni trdni temelji novi demokratič ni federativni Jugoslaviji. ČE SONCA NI,ODKOD TO HREP3FENJE, KI V SRCIH BURNO NAM KIPI IN VRE? ODKOD V OČEH MLADINI TO ŽARENJE, KI SIVI DVOM PRED NJIM SE V NIČ RAZSPE? KAR NETI NAM IN GIBLJE VS3 ŽIVLJENJE, TO NAJ KOT V JUTRU PUST FANTOM ZAMRE? 0, SONCE JE! JE,KER GA- SLUTIMO, KER GA V GLOBINI DUŠE ČUTIMO! OTON ŽUPANČIČ -56- Stenjka: OPOROKA Če padem, izkopljite mi grob sred gozdov, sred zlatega polja,požganih domov; počivam naj tam,kjer sem vnet se^boril, le tam naj sladkos+i bi spanja užil. Ko bojni vihar, bo potihnil nekoč, iz hoste vrnili se boste pojoč: ha delo,možje, ki prestali ste boj, na delo,žene in ves narod ti moj! Tedaj iz krvi in trpljenja nam vstal nov dom bo^še lepši in še bolj svetal, dom sanj. naših dobrih očetov, dom dela in delavcev, kmetov. Tovariši, pojdite v borbo naprej neustrašno do zadnjih zastavljenih mej, ki bodo nas brate združile od Drima do Soče in Žile! Če prost in svoboden slovanski bo svet, in pogled široko se bode kdaj spet vam širil s Triglava do morja in step, počitek bo moj res prijeten in lep.. (Slovenski partizan Stenjka je padel, spomladi 1943)