List 51. 3*3 1. rts Tečaj XXXV1Ï ? obrtniške narodne Ichajajo vsako sredo po celi poti. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta » old za četrt leta 1 gold.; posiijane po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 hr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 17. decembra 1879. Obseg: Hasglas gospodarjem, ki želijo semena ruskega lanii ivinoreja v deželah našega cesarstva po letu 1882 Deset zapoved za varstvo gozdarstva Gospodarske novice. 46. odborová skupšcina Matice Slov. v Ljubîjan 29. novembra. (Konec.) Bolnce in mesec možkega in ženskega spôla in njuna poroka Govor '&ega poslanca Kluna o vojni postavi. (Konec.) M nogo vrstne novice. dop Novičar Gospodarske stvari. Razglas gospodarjem i mlad ki želijo semena ruskega lami. Družba kmetijska kranjska bode pribodnjo spo pet v stanu gospodarjem našim iss državne pod pore nakuplj seme ke ga (ri^ajskega) iauů niži ceni dati, kakor je na prodaj v štacuoah, Da pa odbor vé , koliko semena naj naroči po ? zato JL / / vabi gospodarje, kateri želijo tega lanú, ki v vsem pre kesi naš domaći in vsak drug lan, naj se kmalu cas pa va v/ o » tuu jv/c, vgiaoiju piouuuuv «h uouucuu v pn«e cas, ua pisarnici odborovi, da se potem vé, koliko ga bo treba bička donašala. do uiug «c»u, uaj do nujaiuy zddnji glasijo pismeno ali ustmeno v č je tudi državni zbor, zdaj po večini konservativen in narocien , to prav dnbro ukrenil , da 2 leti casa pušea, predno postava síopi v veljavo, deloma zato, da se dovrši] o naprave za zaprtijo avstrijskih œéj proti Ruin Rumuniji, deloma zato, da naši avstrijski živino- Sljl rej ci si opomorejo do tega, da bodo več dobrih :oved iz- rejevaii. Naj tedaj tudi živinorejci naših slovenskih dežel ti dve leti dobro porabijo za pott aj si naj si množenje in zDoljšanje govedoreje pripravijo za obiiniši pridelek živinske klaje, omi sli j o knjigo o „umni živinoreji" z lepiini podobami razjasneno, ki jo je, spisano od dr. Jan. Bleiweisa., kranjska kmetijska družba na svitio dala itd. Gotovo pride čaa, da bode kmetovalcem živinoreja največ do- šku pa j naročiti. Glavni odbor c. kr. družbe knsetijske v Ljubljani 16. decembra 1879, In še nekaj je, na kar bi radi pozornost obrnili naših kmetovalcev > naših želnih zborov, in to je kmetijskih družeb , naših de- Zivinoreja v deželah našega po letu 1882. potreba zavarovalnic proti škodi zivinskih bolezin. Potreba tacih zavarovainic (aaekuranc), pri katerih posestnik more zavarovati živino, ki mu jo bolezni poberó , je uže danes pripoznana dosihmal se niso Na prvi pogled bo marsikdo naših bralcev ugiba!, mogle take asekurance tako med ljudstvom ukoreniniti, kaj bočemo s tem napisom, ki celi dve leti gleda na- kakor, na priliko, asekurance zoper škodo ognja, in to prej ? Al napis temu članku ne bo « • jim več zastavica. največ zato ne, ker je tarifa pri njih previsoka bila. Da bi se ta ovura odstranila, ie oni odsek zbor- 7 Ako se spomnijo nove državne postave , po kateri se nice poslancev na Dunaji, ki je bil izvoljen za obrav- za obrambo goveje kuge v naših deželah 1. januarija navo nostave o goveji kugi , med drugim aklenil zber- leta 1882. zapró meje proti Rusiji, Rumuniji in če treba nici predlagati nasvèt, naj sklene vladi dati nálog tudi proti da Turčiji, od kodar v dežele našega cesarstva •uo,J»J AKWUJUUIJ» * " VIV.WC* f M^OTVfj URj * A C* \M . Vf » VI ««JV^j U« edino se goveja pošast troši »e vpelje splošna posilna živinska asekuranca dali, od leta 1882. 1 to je ) naprej iz Rusije kakor smo uže pove- i« ta asekuranca postane državna ašekuranca 7 to je, ? Ruraunije in Tur- taka, ki je v rokah v i ade. Vsi poslanci, ki so delovali čije se ne bo smela niti živa goveja živina niti njeno v tern odseku , so pripoznali, da taka asekuranca bila meso, njene kože in vse drugo njeno vpeljavati v &v- bi velika pripomoć, kmetovalce obvarovati velike škode, strijske dežele. katera jim pretí, Če jim živina pogine, ki je kmetovalca Le pomislimo, da samo Dunajčanje so leto in dan najveći kapital. Ker so nekateri poslanci dvomili r*ad iz Rusije dobivali kakih 30.000 goved, katerih od leta tem 1882. meaa v domačih avstrijskih deželah iskali. ? ali bode viado volja, to asekuranco na-se vzeti, naprej ne bodo več dobivali, ampak govejega ker bi nekako bila noverau davku podobna in zato ljudstvu nepriljubljena, so vprašali v odaekovi seji pri- » m« %« 7 wv» S JW U V V W V i M O.» A ».. Vi UAI» *J «* U i* A t ▼ VVIMVM V ▼ * W V J I ft. « Iz vsega tega je razvidno, da postava zoper čujočega kupči jskega ministra za njegovo mnenje govejo kugo, ki jo je sedanji državni zbor vkljub o tej važni zadevi. uporu dunajsfcih poslancev ukrenil, ni 1 dobrota nagim Minister jim je na to odgovoril, da misli, da bi deželam, ki bodo vprihodnje obvarovane rusko-turške vlada prav rada pospešev&la in podpiraia napravo ži- 1 i v -, il* w * \ • • ♦ • \ u i il* • t s m kuge t , temuč, da tudi naši domači živinoreji J y WW VUUI u « D 4 U V M XX il V; 1 K i T 1 U U 1 V J I J3 O * V iUOX^iU «O^CIUI j 1 T !aUCS |g Y O V u J c l * * L maga na noge s tem, da bodo izrejeno si govejo^ ži- menda ne bode hotela; dežele same bi naj lože take vino veliko lože in bolje prodajali na vse kraje. vinskih asekuranc vlada je v svoje roke vzeti Zato asekurance ustanovile. Tudi mi smo teh misií, ker doaihmal se vlada ni z nikakoršno asokuraneo bavila, ampak asekurance prepustila ali deželnim zastopom ali pa privatnim društvom ali posameanim osobám. Dežela m pa gre v prvi vrsti skrb za narodno- Gospodarske novice. * bila dobra Ânnaleo Da letosnja Sitna letina y v celi Evropi ni > to je gospodarski biagostan > to je > njibova naloga je, skrbeti *» za to, da se kmetijstvo (Landeskultur) kolikor mogoče v dobrem stanu obdrží, biagostan kmetijstva pa gotovo veliko škodo trpi , če kmetovalcem živma po boleznih pod zlo gré. Tem veča skrb pa bode morala vpr uuyiuc Udl r j « pihavnikom, kakor otroci delajo mjilne mehurčike te jo v peči posušit ter jih potem napoinijo najprej a beljakom, potem z r u menj ikom in nazaduje spet z be- v živinčeía v asekuranco dat', od katere bi potem živina pogine, odškodovanje o b>l. 9 če mu Ijakom; ljuknico, skozi katero vlivajo beljak in rume- njak 9 zatnašé z běli m cementom. Tako je umetno jajce Prevdarjajmo tedaj 5 stvar jo velike važnosti! gotovo 9 ki je na videz popolno podobno pravému 9 v Deset zapoved za varstvo gozdarstva. sebi pa ima ono neprebavijivo in celó zdravju škodljivo , ker, akoravno so podamezni deli te zmesi aami zmes Veruj 9 da vsako drevo in vsak gozd posreduje zvezo z zemljo in podnebnim zrakom in da brez njega iz najrodovitnejše dežele postaue mrtva pušČava. \ Ne na sebi neškodljivi, je tisti gumi, ki ga za napravo rumenjaka rabijo, zdravju škodljiv. , nedavno toliko hvalisana, uže zgublja svojo * Soja imenuj po nemarnem vsakega grmovja gozd, temveč skrbi, da ae revno grmičevje v občinskih gozdih spremení v košat gozd. slavo. Na Slezkem so jo letOB v gorskih krajih sadili, pa nikjer ni dozorela; přidělali so nekoliko majhnih zelenih atrokov , v katerih ni ne eno zrnioe zrelo bilo, Čeravno so sojo prav zgodaj sejali. Pomisli, člověk, da ia gozda dobivaš prav veliko potrebščin za življenje; pomisli, da je tvoje življenje od zibelke do mrtvaske truge na gozd navezano. Spoštuj gozd in vsako drevo, sadi in goji gozde Znanstvene stvari. za svoje ainove, da bo dobro tebi in tvojim potomcem 46. odbOfOVa Skupna MatÍCC SlOVeOSkC na zemlji. Ne ubijaj nobenega tiča in nobene druge živali, ki pokončuje gozdu škodljive mrčeae; uči svoje otroke, da poznajo škodljivce in dobrotnike gozdov in da une pokončujejo, te pa varujejo. Ne omadežoj mlađega gozdica z zasajanjem slabega lesa; uči svoje otroke, da poznajo natorne postave zmerom stanovitne in zasadbo gozdov in njih iz-rejo zmerom po teh poatavah ravnajo. Na # } v Ljubljani 29. novembra 1879 (Konec.) je potem prišlo poročilo odsek za knjig. Tu se pri razgovarjanji 0 knjigah s di gla posebej odbornik prof. M ter pravi počitnicah šolskih bil sem v Mariboru in v smislu „Matice s!ov.> avetlobo, m ku českem";. * 99 Hrvati „Srbi", 99 O U (8Đ1S a M a j c i g 9 Pleteršnik, Raie) je bil tiskan ieta 1873. „Slovan gre na dan u » # pravijo To je deset zapoved za varstvo gozdarstva 9 naj gre tudi Slovanstvo • * • 1 je lepo in reanično česka kmetijska družba razglasila v svojem časniku. Kmetovalci ia gozdarji! vtisnite ai jih v glavo in v srce. po svoji osnovi zato treba, da more „Matica' na pr stopi svetio predovati, da prihodnj Čeh leto thaler, R kateri ima Čeh o ? V V> u 1 j v 1 j w obeta prof. StekUaa Poljake spisuje prof. Wies 10 prof. Majciger po tej aročbi v del 9 bij ubil, da hoče v ta namen delovati, gledé na knjigo „Slovenak __1» A m •> t MM Staj pa tudi o„Slovau8t naši Matici dokončao poročati, vsaj do meseca februarija prihodnjega leta Dalje poroča prof. Mam, da je knjiga „Prirodo- samostalen planet j pi« živalatva s podobami", katero je po Pokorný-a Zraven tega pa so moiifikacij zdaj kot možá, in sopet kot ž poslovenil prof. Erjavec in „Matica" na svetio dala leta 1872.« uže v drugem izdanji posla do zadnje, zato na njegove d nosti dajale povod, da so si solnce mislili kot novoro-jeno dete (Krak, Krok), katero porašča v zalega fanta, M.SJ 9 *J» , U6Q ¥ ui u^vui lauctuji J/UOI« ««»u jvi ^ ««»v/ uw jwuw uu«v ^utna, liiwi» f , v pvioova » fioicga lauta svetuje, da slovenska stvar ne bode trpela, naj Matica čvrstega junaka (Radogost, Svetovit) in oslabelega starca lûifl'Î Dâ II 0 V 0 i y d HIÏJ la^wo ^ in a ř? o fr a nkff ri^k ( ( khSi^mS^ /h«atta r> í a tnm m^ío iiAuntiAttA a HP»%« li \ 7> Zivalstva" in se zato obrne najprej zarad osnove novega izdanja do prevoditelja (Obsirniše govori o tem rnoja razprava Po najstarejib nazorih se solnce in m o „Trigl prof. Erjavca in potem ukrene, kar je potreba, da ne zujeta kot otrok bode prepozno, kajti knjiga je sols&a. Citai sem velikokrat kot bá, torej kot brat poka in t pravi prof. Marn naposled —nekatere neugodne opazke tudi v zakon sk » -mm m s /^v i . v • m * 1 i £ % ^ 1 f/-r T♦ jT\ y razmeri o naši Matic ? yy Obzoru" in v .jPolltikt1*), ceš, da na- v Hhog-u in Sólu v histerični dvojčeti enacega spol 'ako sta si Rim 1 jan m dobi preduje manj hvalno mimo hrvatske, in da je nekako možko, mesec na žensk v „JŽshqvri vnémarna gledé na Stanko-Vrazovo ilirsko zápust- nahajamo možke forme: Mrjv in L u Ol Lu u y h pa Grk mislila pa tudi n i n o. Kar prvo tiče. smo Slovenci res v skromnejših staronemških povestih je S ia lepih zetnljevidov na svitlo dala, nika- r&zmerah, a delovanje našega društva dobrih knjig kor naj y ki je uze mnogo in pet ske kot žena ni manj hvalno in manj vspešno ; kar pa drugo, yy e r u se poišče ia pogleda, v čigavih rokah in kolike primer, v Eddi, „F r a y »1 • ocituj pôla a Si zdaj možkega ? poalednjié se solnce zmerom y in mesec kot mož staroškandinavskih pesmah y na se solnce io mesec vrednosti je, in naj se tudi o tej ostalini v kateri pri- kih kažeta v človeški personifikaci) bodnji skupšćini poroča". sestra. imenu gospodarske g a odseka poroča najprej Matičini blagajnik gospod Ivan Vi ih a r tudi, kakor P1 Gr kot brat in drobno o nákupu hiše nekdanje „banke Slovenije". zakonskih raamerah tudi najdemo solnce pri sta-prav na rodavnih Indih. Savitar (indijski Zeus) dá svojo hčer „Surja" v z&možfcvo áo m i mesecu. Po odborovém sklepu 3. aprda r. I. kupila je Ma- To razmero najdemo tudi pri Litovcih in Ruaih, tica to hišo za 28.000 gld. s tem pogojem, da vsi stro- kakor se vidi iz sledeče narodne pesmi : ski in dohadki Lise od 1. junija i. 1. pripadajo Matici. Po přepisu hiše na iœé „Matice Slovens&e" plaČalo se je uže 20.539 gold. 78 kr. Da se je mogel ta z >esek in tudi znesek prepisnih odstotkov z 1071 gold. 33 kr. poplaćati, prodale so se nekatere obligacije o času, kedar ae je denar potřeboval, in sicer vkup za 21.868 gold. 80 kr. Matici ostaja v lasti sedaj še 12.500 gold, sreberne rente in 100 gold. drž. loter. posojila leta 1860. Potem ko bode še neki dolg poplaćan, bode se z banko „Slo-venijo" sklenil konečci račun in bode se jej poplačal znesek , ki jej še gre. Nadrobnemu temu poročilu dodaj a gospod blagajnik še to opazko , da hišni dohodki redno prihajajo, in da je hiinih popr&v malo, ker je celo lepo poalopje v dobrem stanu. Odbor je poro- čilo gosp. blagajnika vzel zadovoljno na znanje in mu soglasno votiral zahvalo za veliki njegov trud. Dalje se določi y d a naj postavi se Matičina hiša na Bregu o na prodaj za 12.000 gold. Ker je gosp. So u van bolan ia gosp £ 1 u n na Dunaji v državnem zboru, se za ključar] a začasno postaviia gosp. Kržić in gosp. Robič, kateremu se izroči tudi gospodarska skrb Matičinih hiš. Konečno ukrene odbor, da prihodnja odborová seja bode okoli sv. Pavla (koncem meseca januarija), občni zbor pa po véliki noči (koncem meseca marca tega leta). Ko predsednik odboru še zagotovilo izreka y ne zanemarja nobene prilike posivljati gospode pisatelje in tiskamo na hitro delo, se kmalu dovrši tisek knjig za letošnje leto Matičinim udom namenjenih, sklene proti uri sejo z zahvalo gosp. odbornikom za iskreno skrb, a katero ae žrtvujejo slovenskemu znanstvenemu zavodu. na rjeci na gosoce > Tam pla klenov listok y Na tom listu napisano Tri Prve pismo Druge pismo Tretje pismo Jasni mjesjat Jasne sonce pismečka J m J m J n mjesjac tne sonce, tni zori. m gospodi y jeg ž e n k Jasni k Dobri večer! njego djetk y y (glej: Snegirev II, 65. 112). Po drugih povestih s© : Bje 1 veli lat in njen mož mesec Opyt ; ; 62) y Bjelj carica? (Great M ; M a r a dža pri Slovanih rodne pesmi toraj dobil imena êr pri Nemeih y kralj) pri Indih y gospodar in k : kak y se vid iz edečih vrstic ruske na- mjesjacu mjesjacju mjesjacenku knj azu, Skaži mene Ščiru pravdu Iz kim jaz se zvjažu? st&rorusČini knjaz znači tudi mlađega soproga. Pol&ci pa naravnost mesec imenujejo k s i e z i c — knezič. Tudi slovenska narodna pesem omenja te zakonske razmere; zapisal sem jo v svoji rojstni okolici: y Mesec se je zema Sunce si je vzea Svatevce so bile Svetle zvezdice. y Za stařešino pride Narodno blagó. > u. Solnce in mesec možkega in ženskega spôla in fljuiia poroka. Spisuje Davorin r sten jak. Znamenite so aetropomorfične predstave o soincu pri starodavnih narodib. Oni so si solnce mislili kot Sam nebeski oče Bosmane prinese Sam presveti Ivan, s grci so bili: Vsi nebeski ptici. Za kopjaša pride Lepi mlađi Zorko, Gibanice dava sem presvetlim gostom Mati sveta Anna ; Vsakemu po dvoje, * Dobro 'no veselo So se gosti 'meli Pili ino jeli, Luštno vsi živeli. i pustiti (srneh na levi); to, to bi bila Iepa in koriatna naloga za naše državnike (smeh na levi — klici: s katero državo naj se zvežemo?), in če bi vsi vladarji raspustili (Svatevca, Kranzjungfer, boaman, podolgovat sva- ta čin svoje vojne, pozdravilo bi tudi naše ljudstvo z veseljem tovsk kruh [struca] kopj t 9 der 9 ker se potem vojni stroški zmanjšail. (Klici Raj Hocbzeitsfahnentráger). na levi: s kom naj se zvežemo ?) Da bi pa samo mi orožje prezgoda umrli marljivi slovenski pisatelj in položili in armado razpustili, ali jo zeló zmanjšali goreči rodoljub Ferdo Koč } m je priobčil iz Stanko države pa ne, to zahtevati druge 9 Vrazo nazori : bilo nespametno > da 9 ve puščine sledečo narodno pesem z enakimi leizdajstvo bi bilo. Dva govornika od nasprotne stranke sta govorila o zvezi z neko državo, ki jo nekateri za Kad se ženi žareno suuašce, dosti mocno imajo, da nas brani, in da potem nam ni treba močne armade. Pa že nek drug govornik je dobro omenil, da smo bili enkrat s Prusi tako dobri prijatelji I uzima sjajnoga mjeseca, Kuma zove A prekuma Starog svata A djevera Dj everušu Boga velikoga, svetog V e 1 j a n a ; Petra apostola svetog spasitelja, Divicu Mariju 9 9 da smo se na njihovi strani v Slezvik-Holštajnu bojovali; to pa nikakor ni zabranilo vojske z iatimi Prusi leta I860., katere slabe naaledke se zdaj ćutimo, in katera je poleg alabega gospodarstva glavni vzrok, da zdaj Da nam bude braći u pomoči 9 vojno breme tako težko občutimo. (Veselost na levi.) I u danu, i u Savnoj noči. Sveti Veljan je gotovo ime kakoinega paganakega tero bo Evropa poginila. Keklo se je tudi, da je vojaatvo bolezen 9 za ka- To je rea > in ker je to rea 9 initičnega bitja. M eaec e bru Velje aril ima pri Srbih irae zato bi bilo treba pred sodbo poklicati tiato državo 9 9 ne veljuje Veljači^ O veljača. Srb pravi : Kad Velje je splosno vojaštvo vpeljala (živahna veselost) 9 ne pa ki na- 9 Maraš (Martius) opakuje. Kad Veljača ne padati to postavo, kj je ravno zavoljo militarizma po daždi, Marač dobra ne misli. Veljača tudi znači v stala potrebno zlo. Ce pravim, pred sodbo poklicati, srbščini: babje pšeno , zmrznjen snežič. Jaz bi Vel- ne miđiim s tem, da bi se morala Nemčij i vojska jana priravnaval staroindijskemu Váruni, po Rothu napovedati, ampak tišti gospodje, ki kažejo toliko oaebljeno oblačno nebo, in grški Ovqcivoç. Druge simpatij za Nemčijo, naj se a Prusi zmenijo za-osebe v gori omenjeni peami so uže vzete iz kršćanskih radi razoroženja. (Ponovljena živahna veselost.) Ker ao oni Tudi v nemških mitih Devica Marija zastopa s Pruai tako dobri prjatelji, bodo morda prej kaj do nazorov. veČkrat soin ce, in hrvatska prislovica pravi: solnca nad Petrova dankaa. 99 nema i Staritrg pri Slovenjem gradcu 10. grudna 1879. 9 nego nasi diplomati. (Ironični dobro-klici in smeh na Gospoda! naša armada je bila od nekdaj hrabra ni bila tega sama segli levi.) in slavna, in če ni vseiej zmagala kriva, ampak krivda je bila dru^je "—f-— .. — j- ~— o -r-----i je mnogokrat premagal, pa vendar je přiznal 9 Napoleon prvi nas 9 da Politične ntvari. ifOVOI slovenskoga poslanca Kluna o vojni postavi. (Po stenografičnem zapisniku.) (Konec.) Prašati bi se smelo, zakaj naaprotoiki vojne postave naša armada najboljša. V Avstriji je bil še tačas dvorní vojni svet na Dunaji. Vsak general je moral svoje vojne náčrte na Dunaj v pregled poslati in brez do-voljenja iz Dunaja ni smei nič važoega začeti. Ker pa tačas še ni bilo telegrafa, moral je včaaih dolgo povelja čakati, kar je bilo le v prid našim sovražnikom. ťolovico vojnih neareČ , kar jih je A^atrija v tišti dobi doživela, in vse pogubne nasledke zakřivil je tiati dvorni vojni svet na Dunaji; kajti on je bil kriv, da so se izpolnovali mnogokrat prekasni 9 > tedaj nepra vi ukazi drugih stvareh,"pri plaćah da se je marsikaka dobra misel zakopala. Ta dvorni raznih direktorjev in inšpektorjev, kjer bi se res dalo vojni svet je zdaj mrtev, in le sovražoiki države so ža- mso ravno tako varčni pri « • ' ^ J ' «VA »«Uj/Vttiv» IV T J ,J v* m • vr J------./ ' 9 maraikaj prihraniti, in zakaj ravno so pri vojaštvu lovali za njim. (Veselost.) tako skopi, kjer ni mogoče šteditl, kakor je bilo doka- Varite se, gospodje, da ne stopi državni tega vo j ne ga sveta! (Živahen plosk smeh na levi). Ce se bodete upirali vojaškioa štvo, na duhovšcino in na kmete ni nic ozir'je- potřebám, avatrijski narodi vam za to ne bodo hvaležni, zano, ako hočemo imeti mocno in dobro vojno. Ko so zbor na meato na marsi&atero atrau se plače zvišale se na v oj a- na desni malo« (Živahen smeh na levi — klici: na kmete?!) Pristaši stranke Vaše, gospoda, so se morali se ve da takoj po- ampak sovražniki države. Domoljubje, čast i o veljava države zabteva od na® 9 plaćati, v v j o d b v u tu uuiiu v sul utt pa oia do na tu ^»«««jw —« — f""—' --------j— —--»---- kaznovala, ker niata tako hitro liberalnim frazom pri- venski tovarisi glasovali za njo, uoamo, da v polnem stopna, temveč sta stebra konaervatizma, pravice in av- soglaaji s a voj i mi voiilci. (Živahno odobravanje in ploskanje toritete. (Smeh na levi.) Da se na revnega kmeta ni ozir na desni.) jemal (ponovljen smeh na levi), da se je nižjim u r a d-nikom davek odpustil, kmetom pa vedno bolj poviša!, to je vsemu svetu znano in ni treba nadalje omenjati. (Smeh na levi.) Govornik iz dolenje Avatrije je omenil vo jastvo in duho všči na pa sta se za to da glasujemo za to postavo, zato bomo jaz in moji slo da Mnogovrstne novice, * Grozno zimo, kakoršoe uže moogo let ne pom za- nijo ljudje, imajo letos tudi v gorkih dež-lab. Al sa uia >A uuicujo a< ouijq [o uuioaii, u« iu sa- uiju ijuujo , lutctju iciuo iiuui y aiu «va ov radi naša z veze z neko drugo državo hočemo tako bol) čudno je to, kar oasniki poročajo iz mnozih krajev močno armado 9 a tega povoda ni odobravah Tudi jaz na eskem in v gornjem Avstrijskem, kjer je sem tega mnenja, da zaradi kake zveze ni treba nam 5. dne t. m. s sneženim viharjem vred se bl i s kalo in tuji državi na ljubo svoje armade povišati, posebno v grmelo, da je bilo strasno. Po třikrát, v nekaterih oziru na to državo (Prusi)o), o kateri je bil govor, vsaj krajih pa pětkrát je ta dan o o poldne atrela vda ona hoče naso moč le za svoje koristi pora biti. rila v hiše in stolpe cerkvá. R. gorkomer pa je kazal Jaz ^avami, naši državi svetoval, naj se zveže s takimi dr atopinje mraza. Povaod rea je zmešojava dandaoea ki hočejo mir, da bo potem mogoče, vojake od« na svetu — gori pod nebom in tukaj na zemlji ! Najno vejše novice poroča jo, da na Ogerskem reka Korôs posebno v okolici Aradski, delà grozne povodnje; kakih 10.000 ljudi nima pohištev več. — Blizo Viličke v Galiciji so 10. dne t. m. videli lepo m a vri co, mraza 8 malo snegom pa imeli 16 stopioj. Čudne prikazni! * Koliko naših je pobrala vojska v Bosni. Po pre-ste vu ministerském je v tej vojski padlo : 248 častnikov 935 podčastnikov in druzih vojakov. Ranjenih je bilo 128 častnikov in 3838 pro3takov. Zgubili so se: 3 častniki in 233 druzih oséb. Skupna zguba tedaj : 379 častnikov in 5006 druzih vojakov. * 2000 ruskih vojakov je oslepélo v zadnjih voj-skah, ki jih je ruska armada imela s Turčijo. Tako poroča ruski zdravnik Skrebickicki, ki je nedavno obiskal 26 vojaških bolnišnic. aši dopisi. lz Rusije 7. dee. —rj. (Napad na cesarja.) Navadno pravijo, da v naših časih se ćudeži več ne godé. Res je sicer, da iz kamenja kakega Devkaliona se v naših £asih ljudje ne rodé , in tudi ni slišati, da bi se kak prerok v kočiji po zraku v nebesa odpeljal. Al če dobro premialimo mnoge dogodke naših dni, ne moremo si kaj, da ne bi pripoznali, da prav tista vsemogočnost io previdnost Božja, o kateri tako mnogo iz starih ča-sov pripovedujejo, sa nam tudi v naših brezverskih čaaih v vai & voji sili javlja. Častiti naši čitatelji vedó, da n i-hilisti so letos dvakrat delali zavratne napade na ruskega cesarja. 14. aprila se je cesar po svoji navadi sam sprehajal po ulicab petrogradskib. Zoani Sokolov ga je areČ&i, pustivši ga 2 koraka mimo sebe , je petkrat vstřelil po njem iz revolv.erja, in sicer tako, da prva krogla je imela samo 2 koraka, peta pa tudi ne veČ kot 5 korakov leteti, da bi doaegla hudodelstva cilj. Vendar krogle ao Jetele mimo cesarja, nič žalega mu storivši. Morda bo kdo rekel, da v tem ni nič čudnega, marvec se prav naravno objasňuje, češ, da se je budo-delcu roka tresla. Al ko so hudodelca po petem atrelu přijeli, ae mu roka ni tresla; on je hitel z levo atrup si mašiti v usta, z desno se je z revolverjem bránil, in ko so na amrt obsojenega obešali, se mu tudi niso tresle ne roke, ne kolena, ne jezik; kazal je, da ima zdrave žile ter šel je iz tega sveta trdovrateu budodelec m bo-gotaj. — Nedavno so ni hi lis ti ai izbrali drugo pot veleizdaje in gnjusnega umora. Kupili so septembra meseca hiso zvunaj Moskve blizo tovarne postaje mo-skovak-kuske žeiezne ceste. Da bi svoje aosede m policijo lože prekanilž, delaa ao ae neznano pobožne. Po stenab svojih aob so obvesli podobe cesarja, ceaarice m drugih ćleuov casarake hiše, posebno pa še podobe Iz-veiičarja, Matere božje in drugih avetnikov ter ao pred nje postavili pozlaćene voščene svece in lampice; tudi v cerkev so tako pridno hodili, da ao se soaedje čudili njihovi pobožnosti. Tako so vam bili pravi volkovi v ovčji koži. Podaevi so molili in spali, ponoči so pa iz svoje hiše 22 sežnjev dolg podkop iskopali pod levi kolovoz žeiezne ceste , po katerem vlaki v Moskvo priha-jajo. 1. dne t. m. zvečer ob 10. uri se je imel cesar iz Krima v Moskvo pripeljati. Za cesarja in njegovo spremstvo sta iz Sevastopolja bila odpravijena 2 vlaka po eno poatajo drug za drugim. Kakor po navadi, se je ceaar od Sevastopolja peljal v poalednjem vlaku ; v Simferopolju pa , veleč, da želi pol ure poprej biti v Moskvi, ae je preaedel v prvi vlak, — hvala Bogu, ki mu je tako misel vdahnil. Ob poli déaetih je prvi vlak srečno priapel v Moakvo, kjer ae je cesar na poti v Kreoaelj vstavil, da malo pomoli v kapeli Iverake Matere Božje. Ob 10. uri, ko je ceaar se klečal pred podobo Iverske Matere Božje, je pridrdral drugi vlak z 52 oaebami k imenovani tovarni poataji, pa uže ne po le-vem kolovozu, ampak po desnem. Hudodelci, misleČi, da v tem vlaku se ceaar pelje in da vlak teče po levem kolovozu , ao 8podkop zažgali. Strašen tresk se je za-sltšal, šine levega kolovoza so zletele v zrak; na desnem kolovozu ae je od potresa hlapon odtrgal od vago-nov ter je drdral naprej , bagažni vagon je vzdignilo v zrak ter ga prevrnilo na streho , dva bližna vagona prvega reda sta skoôila poprek, vai drugi vagoni so samo s kolovoza skočili ter ostali na kolesih. Izmed vseh 52 oaob ni bil nikdo ranjen. Ko bi ae bil cesar po svoji navadi v poslednjem vlaku po levem kolovozu peljal, ves vlak bi ae bil razbil v drebezge in cesarja s 95 oaebami 8prematva bi ne bilo več. Kdor tukaj ne vidi čudeža iz roke Božje, naj ai razjasni ta dogodek, kakor mu je drago; jaz se ne bojim biti prav tistih misli, kakor jih je nekolikokrat deset milijonov ruskega naroda. — V prvem trenutku preplašeno spremetvo cesarjevo ni vedelo, kaj se je zgodilo. Skočili so z vagonov ter našli 3 sežnje globoko jamo, kjer je poprej bila železná cesta. Ko je na me*to hudodelstva přispěla policija in 8odniška komisija, so zapazili, da na trisežnjevi globočioi pelje podzemeljsk hod pod bližno hiso, katero so policaji od vseh strani obstopili. V hiši razen gori omenjenih podob ao našli nekaj stolov in miz, posteljo, nekaj stare obleke in flask ter galvaniško baterijo, od katere je bil drat napeljan k mini. Ljudstvo, ki ae je okoli hiše zbralo , je začelo „prokleti dom" , kakor jo je imenovalo, poderati; treba je bilo poklicati vojakov na pomoč, ki ao a silo oteli „prokleti dom", da ga narod ni razrušil, „da bi kamen na kamenu ne bil ostal". Al želja naroda ae bo izpolnila; še tisti trenutek ao za-Čeli nabirati denar, da se na tem meatu cerkev sezida v spomin „Čudaemu rešenju". Tudi Petrogradčanje so 8klenili sezidati cerkev na trgu pred moskovakim kolodvorom, kjer so cesarja vprvič po tej nevarnoati med seboj zagledali. Ruski cesar Alekaander II. je pobožen, miloar- čen in dober, kakor malo kak člověk. Kako velikanake reforme ie Rusija od njega uže přejela, je vsemu svetu znano. Ruski narod ga spoštuje in ljubi, kakor malo kak narod svojega vladarja. Vprašaj, kogar hošeš, kako je to, da Ivan Grozni, strogi Pavel, surovi Nikolaj niso bili v nevarnosti za svoje življenje, Ale ka a n-der II., ki ga narod skoraj drugače ne zove, kot ,,Mazilenec Božji, Blagočestivejši Gospodar", pa ni nikoli varen avojega življenja, — in slišal bodeš ta-le odgovor: „Nječeativi dub (= peklenski duh) ne terpit togo, kto mil Bogu." „Nihiiisti nas opominjajo, da bi mi morali častiti Aleksandra Osvoboditelja še živega, kakor častimo njegovega patrona 8v. Aleksandra Njev-skega po njegovi smerti." In res, kjer se je z Aleksandrom „Osvoboditeljem" kaj pomljivega zgodilo, ondi brž zida ruski narod cerkev v spomin dogodka. Ko je telegraf raznesel vést o cudném resenji cesarja iz nevarnosti, vsa mesta po široki Rusiji so ee praznično okinčala in razsvetlila; zastave so večidel 3 dni vihrale, v nekaterih krajih vihrajo še danes—sedmi dan. Vse sole 80 ob prvi novici onega dogodka prestale, učenci so povsod peli zahvalno in cesarsko pesem, v vseh cerkvah je bila zahvalna služba Božja; v gle-diščib ovacjam ni b lo konca ne kraja. \ Gorici 14. dec. — Dva metra široki plakati va- bijo danes naše občinstvo na razstavo tistih reči, ki jib je nabralo društvo goriškib gospá za zimsko ljudsko kuhinjo za uboge. Med razgledo-vaojem „bazarja" in med srečkanjem danea popoldne bo vea čaa igrala banda. Kacega aparata potřebuje dandanašnji „filantropija4, in kako priprosto je, kar e v an g el i j uči, da naj namreč levica ne izvé tega, kar je desnica storila!! ťa kaj hočemo— zastonj jud nič ne dá; če hočemo revežem pomagati, moramo za-nje plesati ali se kakor si bodi kratkočasiti. Taka móda je dandanašnji. Vse drugače delà znani steber stare šege gosp, grof Cham bord. Přišedši v Gorico predpreteklo soboto poslal je koj 400 gold, županu za mestne uboge; druzih 200 gld. je podarila v isti namen gospá grofinja, njegova soproga, društvu katol. gospá. — Domorodni društvi (^rudečega križa' ) za ranjene ali bolne vojake ste si izvoliii vsako svoje predsed-nistvo: možkemu je predsednik župan, g. dr. Deperia ; ženakemu gospá grofioja Selma Coronini (soproga predsednika državne zborLice). — Znana itaiijanska brošura ,Pro pa tria" ima tudi v Gorici svojo epizodo. Knjigar Wokulat, ki je nekaj iztisov te (prepovedane) knjige prodal , je obsojen, da mora plaćati 15 gold, kazni, „L* Iaonzo" pa 25 gold, zato, ker je aprejel nek razglaa zadevajoč to brošuro. — Somen j a v. Andre ja se je letoa slabo obnesel zavoljo anega in hudega mraza. Sicer pa trdijo naše .. . klepetulje (?), da je štacunarje ,jBog štrafal zato , ker imajo ob oedeljah in praznikih stacune odprte, kakor ob delavnikih." Vox populi, vox DeiV kali? Živinski somenj — prej zavoljo kuge na Kranjskem prepovedan — bil je telegraficko že 2d. novembra spet dovoljen, toda za kmečke ljudi prapozno. — V aredo 10. t. m. je bila seja deželnega šolskega sveta. — Po odpovědi gosp. učitelja V. Ku-marja postal je g, Ant. H ri bar začaani voditelj tukajšnje 3rasredne državne deške sole (nekdanje nor-malke, poznje vadnice). — Danes se začne v prvostolni cerkvi Ijudakimiaijon sè 4 govori na dan v itali-janskem jeziku; v bližnjih vaséh — vSempaau in Sol kanu pa bo o božičnih praznikih v slovenskem. —-Na zadnje še nekaj pikantnega. Našemu municipiju je vlada že pred ieti vzela policijo, zdaj pa še davka-rijo, kolikor ae tiče državnsh davščin. Izroćeno je to opravilo c. k. okrajnemu glavaratvu goriakemu. Zapověděla je to financna oblast. ,,Soča" vidi v tej administrativni naredbi nekaj političnega. Brž ko ne je tudi tako. Iz okolice Irebaiiske 14.. dec. Z. K. — Goveja kuga je v St, Lorenškem kraji in v okolici čisto prenehala, zato ni nikakoršne straže več zaradi kuge. Res huda je bila ta šiba za priprosto ljudstvo, kajti v več krajih morali ao eeljaki aami atražiti in to vsakateri po 6 ur bodi-si ponoći in podnevi. Al veliko so prestali tudi vojaki, kajti mesto da bi bili sli iz Bosne, vai vtrujeni, na odpust na svoja sela , morali ao iti na kordon in 8tražo po vaséh, kodar je kuga razgrajala. Slišati je bilo vojake, da so nekateri rekli, da hudo je bilo v Bosni, pa V8e eno bi bili raji še v Boani ostali, nego šli na stražo zaradi goveje kuge. Straža taka je res po vse drugačna nego so navadne vojaške straže in z mnogim trpljenjem združena. Naj bi toraj, ker kuga prouzro-čuje tako zlo in hudo, ljudstvo skrbno pazilo in ubo-galo go8poako in slušalo njena povelja, da se zabrani ta grozna morivka. — Pri nas je zima silno huda, 11. dne t. m. emo imeli 21 stopio) mraza. Temenica ja popolvnem zamrznila, tako, da mlinarji ne morejo mleti. Št. Jost nad Polhovim gradcem 10. dec. (Odgovor na dopis v „Slov. Narodu.") Nek tukajšnji pobaiin, napol dijak, napol klatež, ki se je najprej šolai v Ljubljani, potem v Gorici, enkrat jo celó mahnil v Zagreb je letos, ko je mesec dni přebil v Gorici, prikorakal domu in je apomladi meseca januarija napadel v „Slov. Narodu" naa Šentjoške ťarane, da amo sami neumci in da ^a ni moža, da bi bii spoaoben za županov stol. Tega poba-lina gotovo naše občinske zadeve čiato nič ne zadevajo, ker, kakor so bili nasi prednamci, tako smemo tudi mi 12 _ njih potomci ponosni biti na avojo čaat in dobro ime, ki ga vživamo, in ga nam mora pripozoati vsak pravi rodoljub. Kake više inteligence, kakor nam opomni omenjeni dopiaec, gotovo pri priprostih hribovcih ni treba iskati, aii toliko uže umemo omike, da svoje občinske zadeve pošteno, natanČno, ornenjenemu pobalinu gotovo v najmanjšo kvar opravljamo, ter amo pri vsaki volitvi, ali kedar je apioh kaj veljalo za narodno stvar, stali trdni kot skala za narod, in naše geslo je bilo in bo „vse za vero, dom, cesarja''. — V dopisu od 16. novembra nam omenja o neki „narodni šoli4', ki po nje-govem mnenji bi gotovo mogla v prav kratkem časa stati, da bi v njej mladina zajemala najviao omiko. Mi sami ae dobro zavedarao, brez njegovega sveta, da je šola res koristna naprava, ali v tacih okoliačinah, kakor amo tu, bi pri najboljši volji ne mogli zadostovati novi šolski postavi. Fara je silno raztreseoa, hiše posamesoe, tako da bi otroci moral; po 2 uri daleč, poleti v silni vročini, pozimi v budem mrazu ter debelem snegu hodni, da bi debili najvtse inteligence, ka&or jo tudi omenjeni pobaiin , čeravno je išće kakor nekdaj Telemak Ulisa, sam ne more dobiti. Nadalje napada tukajsnjega velecenjenega rodoljuba gosp. župoika , da ne skrbi za omiko svojih faranov in nima ljubezni do naroda. Tukajšnji viaokočaatiti gosp. župnik ima gotovo najhoijše za blagor in srečo svojih faranov vneto srce , zato tudi naj boljše imé ter veijavo pri vseh faranih ter vaeh vriih rodoljubih, in se ga bomo tudi gotovo a ponosom ter hvaležnim srcem spominjali mi in naši zanamci, dokler 8e bode čulo o njegovem blagonosnem delovanji med nami. Toraj tudi nič bolj ne želimo, ko to, da bi gospod župnik še mnogo, mnogo let med nami paatiro-vali, nam gotovo v največe veaelje in blagor. — Ome-njenega piaca pa opozorimo, naj gre svojo umazano robo drugam ponujat; pri nas smo ga aiti do grla. Mi bomo uže avoje občinske zadeve brez njegovega puhlega 3veta dobro o8krbovali ter omiko nikdar po njem merili. Janez Gerdadolnik, župan. Jakob Skvarča, svetovalec. Anton Tominc, svetovalec. Iz Radec 7. dec. (Potno predavanje g. R. Dolenca.) Petega novembra t. 1. predaval je v naši šoli gosp. I)o-lenc, vodja vino- in aadjerejske sole na Slapu, o vino-in trtoreji. Gosp. vodja ogledal ai je v to svrho prejšnji dan vinograde in kleti v obližji. Dejal nam je, da je vinoreja v naših krajih še prav na primitivni stopinji. Dalje omenja trte, katere bi pri nas najbolje ugajale. Za bela vina priporoča: kraljevino, ortliber, rulander, pikolit, aipo in španijoi (iašna, gutedel). Slednja prav zgodaj zori; njeno grozdje se lahko prodá za na mizo. Za črna vjna omenja: portugalko, burgundea, crno ri-bolo in frankinjo. Navaja tudi zeleniko, katera je zbog perja za ute pripravna. Lipovščine ne priporoča , ker jako pozno zori ; še v Vipavi redkokedaj popolnoma dozori. Riealing slabo obrodí, toraj ni priporočati. Ravno tako ništa veliko vredna voiovnik in kržatna, ker jagode razpokajo. Posebno priporoča gosp. Dolenc čisti nasad, ker le na ta način vse grozdje ob enem Ča m dozori. Pri nečiatem nasadu ae čestokrat zgodi, da so jagode nekatere trte uže popolnoma zrele, med tem3 ko je drugo grozdje se trdo. Da ae pa vinorejcu ne godi škoda, obere ves vinograd na enkrat. Lahko ae tedaj razume, da vino iz napol nezreiega grozdja ne more biti sladko, marveč je pravi , čvicek". — Trte naj ae po g. Dolenčevem navodu v vrsto aadé, in sicer 1 m. na širokost in 60 cm. narazen. Trtne aorte naj se množé po živ i ca h, ne, kaker je tu navada, z gruba njem. Gospod vodja grubanje čÍ8to zametu je, ker prevec stane. Nas vinorejec gleda le na to, da vinograd kolikor mogoče dober kup obdela; a dokler grubanja ns opusti, ga bode obdelovanje vedno mnogo stalo. Pri stranske ® ň • gruhaaji ae naredé Trta opeša prav kmalu, in treba je čez korenine, a kroninih nič. ali leta ščani me ti i ski, oblina kran j 3 ka, škofjeloška, cerkniška itd. Velećastiti naš državni poalanee goapod vitez sopet nove odraatke pogrubati. Trte a kroninimi kore-»inami pa gredó daleč v zemljo, dobé dosti živeža iz Schneid- Treuenfel d , ki kreko podpira vsako aemlje, in rodé do 20 let brez vsacega posebnega obie- na- rodno društvo, je uni tedea pristopil tudi „Matici slov.a lovanja. Govornik omenja, da se le v trtnicab za- kot ustanovoik z doaeskom 50 gold. morejo vzrediti dobre trte sajeoike. Sadé naj ae pa tako, — Goap. Andrej Komel j, c. kr. stotaik v baron da pride zadnji popek 2 cm. pod zemljo. Pri dve- in Maroičičevem polku, velecenjeni pisatelj mnozih vojnih triletnih živicah naj se porežejo vae atranake korenine, knjig v aloveoakem jeziku za pouk našim vojakom kronine pa do 3 cm. Dalje priporoča gosp Dolenc, da Je v priznanje izvratnega, več kot 30letnega 8lužbovanja caj se trte sadé v vrsto, da zamore do vsake trte in po sklepu Nj. veličanstva od 30. oktobra t. 1. v ž la h ni do vsacega grozdja aolnce prodreti. Ce 80 trte aèm ter tjè nasajene, delajo ai ena drugi 8enco. Tudi ni dobro f stan a pridevko m „bočebran 1 (ph l'vomelj je rodom goriški Slovenec) povzdignjeo. Slava is&reaecau rodo- odtesaejo se na ta način to ljubu ! <če so trte previ soke ploti, koja reflektira iz zemlje nazaj na nje. Gnojenje s plastjo gospod vodja odobrava, priporoča pa tudi grofa Barbota je, kakor smo gnojenje z živinskim gnojem Volitev državnega poslanca) namesto umrlega uže omenili ) dne Ja~ Predavanja ude- n u ari ja, to je, v soboto po novem letu. Nekako iež'.lo ee je dokaj občinstva, med tem mnogo ljudskih čudno je to, da se po večletaih skušnja pri nas vo- nČiteljev. Obljubil nam je gos 0 lenc 9 da pride se litve tako rade razpiaujejo na soboto, ko ae duhovni nam > ter nam razjasni najvažaejše stvari o gospodje, ki so tudi volilei, najtežje udeležujejo sedanji enkrat sadjereji. Da bi se to le res zgodilo ! Bjemu, al. družbi kmetijski, katera je potno podučevanje Radečani bodo čas jako važnih volitev, katerih noben pošten domoljub noče ia ne sme zanemariti. Naši zaupni mozje po de- JU I V IU U £ O«» Vil UCÍ ULJ V VI *J| «»VfVVl Mi JV KVV4J V J/ , T Ifu ! W — ^ ^ w — — — —' — — — ----- —— — — - " - ÍT r i sprožila ia od al. ministerstva kmetijstva subvencijo za želi so bili uže po pismih centralnega volilnega odbora to potovanje izprosila, pa tudi al. deželnecnu odboru, ki na to opozorjeni, da zopet pri tej volitvi — ker po 8mrti 9 gosp Dolencu odpust za potovanje dovolil, za to goap. grofa do nove volitve preteče 90 dni — se naj- jako hvaležni. Ljubljane. Na čestitko, katero so unidan vo- prej volijo volilni možje v sodaijskem okraji kočevskem, žuž8mberškem, trebanskem, mokroooškem ia ra- li Ici Njegovi preuzvišenosti grofu Hohenwartu poklonili in s katerimi so se združili še drugi rodoljubi na Gorenjskem , kjer je bil za državnega poslanca junija meseca voljen, je gospod grof poslal dr. Jan. Blei-weisu zahvalno pismo z naročitom» naj to pismo teškem, ki gredó 3. januarija poslanca volit v Trebno, Ra deče in Koče v je. Ni nam menda treba, obširao razkiadati, da na tistih možéb , ki volijo volilce, največ ležeče. Ce oni izvolijo zaaesljive možake volilce, ki se nikakor ne dadó presukati od naših na- J® za objavi vsem ki so adreso podpisali. Dr. Bleiweis ra- dostno izpolouje to častno naročilo v našem listu, želeč, da pride od besede do besede do znanja vsem domo- ljubom 7 katerih imé je omenjena adresa nesla gospodu sprotnikov na njihovo straa, potem je volitev poslanca gotovo arečna. Zato naj je volilnim možém pri volitvi volilcev to-le vodilo: volijo naj take možé ki ao pri zadnji volitvi grofa Barbota * grofu Hohenwartu na Dunaj. Njegovo pismo z Dunaja od 11. dne t. m. 8e glasi tako-le: „Preblagorodni gospod doktor! tircnim veseljem sem sprejel adreso. ki so jo mi volilei moji in ž njimi se drugi -domoljubi iz Gorenjskega ravnokar po Vas poslali. veliko zadovoljstvo mi je, da iz adrese razvidim} da moje delovanje se popolno sklada z misli mojih volilcev. gotovljam jih) da bodem, kolikor moje slabe morejo, si vseskozi prizadeval, njih zaupanje mi tudi vprihodnje zatrditi." „Se imamo resiti velike nalóge: z vstrajnostjo in sta-novitnostjo in pod okriljem premilostljivega Cesarja in Gospoda smemo za trdno upati, da jih resimo srečno šega kandidata, volili tako glasovali 11, — tase p a , 1% t u 1 o u nadomestijo z boljimi. ki n a-n i 8 o 9 naj Nadejamo se tudi, da se naši Kočevarji, katerim nibče nas njihovega jezika ne jemlje, ne bodo od nas odeepili in si kakega vsiljenega „ustavoverca" želeli, vsaj menda uže s prstmi zagrabiti morejo U«« » fJLOVUAl je „U^^WVUHH^ popolno prišlo na kant. Kočevarji bodo morebiti kmalu priliko imeli slišati, kako se naši narodni poslanci in ustavoverstvo" Za- moči pre- posebno gosp. Klun na Dunaji poteguje za to, da se jim Ker imamo radi prevaeli poslanstvo da ne odtegne pravica pohišnega kramarstva. mož ki to pot več narodnih v državni zbor, se od njib rodoljubja pričakuje 9 9 in da s tem, da postanejo posamezne dežde zadovoljne, naj-zdatnejše in najgotovejse pospesimo moČin veljavo skupne naše domovine.u ! * t „ Prosim Vas, preblagorodni gospod, da to mojo pri-srČno zahvalo za toliko častno objavo vedeti daste vsem odstopijo od kandidature, ko bodo žičaih praznikih tralni narodai odbor ia to koj po bo-izvedeli, katerega kaadidata cen- zaupnih mož iz voliiaih okrájev po zaslišanji veijavnih za poslanca priporoča. To bi bila vendar prevelika nesreća mili naši domoviai 9 če bi >> o tako bogati lettni narodnih kan- mojim volilcem in drugim, ki so ž njimi in da ste vverjeni mojega posebnega spoštovanja. adreso podpisali, didatovu zmagai pri volitvi nasproten nemčursk kandi u dat zgolj zato » ker Jô svesti snio si, da bode prisrčno pismo preslav- kopal ! Dvojni vzrok bi po taki narodojak narodojaku jamo nezgodi nega gospoda dobro déio vsem rodoljubom temveč, ker vina nasa 9 mož, ki natako visokem mestu stoji 9 vk :jub vsem megle- nim gromadam, ki se še zmerom v Uči) o na politiČnem horizontu , zaupa pod zašóitom cesarjevim na konečno ugodno rešitev vaeh onib važoih notranjih zadev, po kaferi postanejo različni narodi avstrijski zadovoljni, po njih pa Avstrija mogočna ia veljavca. imela domo- tarnati na grobu preblagega našega Barbota. Zato živila disciplina ! (Uboga Šolska mladina) je preteklo nedeljo v čitalnici imela vesel dan, kajti 41 šoiaric in 40 šolarjev ljubljanskih ljudskih sol bilo ie od nog do glave obda- KA HHmH^I t e v v a predsed za njegovo krepko izjavo Slovaoi v Avstriji ne smej grof Taaff so se legrafi poslali h daij rovaaih z zimàko dobro in čedno obieko, katero so jej s pomoějó kraajske hranilnice , ki je darovala zdatai snesek 200 gold., ia s pomočjo mnogih druzih dobrot-nikov in dobrotnic oskrbele milosrcne gospé in goapo-dičiae, katerim na Čelu stoji gospá Murnikova, in katere t. m,, po kateri » na stěno pritiskati, je s prirezovanjem oblači! za deó&e in z druzicni opravki dboraiki bres^íaerio podpiral krojaški uiojster g. Dolenec. Zbralo d i j u b l j a h a k e g a mestnega odbora, narodni m se je tej miiodarni slovesnosti mnogo dobrotniko? m dobrotnic , ki je bila se posebno poslavlj s nazoč noatj velečastite soproge gospod Sedlmayr kazal, so tako priporoôilna, da nikomur n© sednika in njene gospé sestre. Res œilo je bilo videti, stavracijo. deželnega pred- bo žal, ki juter točno ob 8. uri pride v čitalnično re kako ljubeznjivo se je obnašala, ko je otrokom obleko in pa povrh se štruce deiila, ki so jih darovali nekateri nasi radodarni peki. Da pa se mladini se bolj v srce Novicar iz domaćih tnjih dežel. vtisne dobrota, ki jo je danes přejela, sta gosp. Pra KeržiČ protnik, ravnatelj meatoe Ijudsk nunski katehet, obdaro , in pa i z lepim govorom opomin Dunaja. — Zbornica gospoaka je v seji 13. dne t. m. enoglasno sprejela celo vojno postavo po pred- jala hvaležnosti do dobrotnikov s pridnim učenjem in logu vladnem, tedaj tudi .muuQui, i,cvi«j tuui ^ za desetletno veljavo, ««• katero v zbornici poslancev ta §. ni dobi! dvetretjinske za čednim obnašanjem } pa se tudi zah do brod ej nim gospém in gospodičinam, ki to milodarno većine. Ker se uže 14 let izvršujejo , in vsem drugim ) ki jih fp nalogo delom uze pred vedelo, da nihče v tej 9 podpirajo, omenivsi veliko čast , da de blagom in novci preblaga gospá soproga visokospoštovanega gospod želoega predsednika sama blagovolila izročevati obdaro vancem obleko. zbornici se ne bode upiral sprejemu cele postave, ni paČ treba bilo, da se je lord-oberrlchter Schmerling vse-del navelicega konja in pridigoval tukaj, karjeveljalo njegovim svojeglavnim pristasem v zbornici poalan- Misli li „cee" februarske ustave in nesrečnega du- cev. (.Poldrugi milij on goldinarjev posojila) dobi mesto od dunajské real kredit-banke p08 08- čk novano na are imelo mesto še od 1873. leta; takrat dunajska banka posoj po 20 gold. Potrebno dovoljenje je ka prošla alizma s svojim ,,wir konnen warten1' se zopet pospeti na ministerski pre3tol?! Ce bise to zgodilo, potem zacoemo mizerijo od leta 1861. iznova! Danes pride vojna postava drugi i uže prevzela, pa kupčij se goldinarjev, s katerimi šolo zidalo ,,v sled kraha razdrla in mesto je na lepem naredilo do bička 100.000 grabnu". gold. 621/ Banka bo mestu za vsako arečk kr ačala 19 Poroštva je založila 400.000 gold pot nazaj v zbornico poslancev, al gotovo je neki, da zopet ne dobi dvetretjinske večiíie. Potem stopite posebne komisiji, sestavljeni iz zastopnikov zbornice poslanske in gosposke, v posvet, in ker bode brž ko ne večina zbornice poslancev svoje možé izvolila v to komisijo 9 Gospod župnik Rob svetu izročil lepo zbirko h rose deželnem za so lsk lskemu poúk ; šolski svèt jo je podařil meščanski šoli v Krškem Gosp Rad ki skemu kmetijskemu časniku „Wien. v 49. listu opisal zgodovino ribšt čkrat dopisuje dunaj dw. Zeitg a 9 Je n a iz tegs zanimivega spisa je razvidno Kranjskem ribstvo zeló cvelo in z r bila, katera pa dandanes zeló pojema ' a nj s k e m ; e nekdaj na bami velika kupćija bode po takem vendar obveljala cela postava. Obravnave delegaci j so se pričele včeraj. Groť Andrassy se je dal od ogerskih magnatov voliti v d elege cijo. Zbornica poslancev odloží v petek čez božične praznike svoje zborovanje in ga prične zopet 15. januarja. da lz Berolina. Ko je nemški cesar Vilelm zvedel napad na car a rus k ega, je vea zamišljen omolkoil, potem pa z žalostním glasom, a energično rekel: ,, se namér politike ne predrugači 9 Gosp. Leopold Kor dež, znani pisatelj in v dělalo na to, da se dá mladini bolja odgoja, Ako ako se ne bo resno ako se prejšnjih letihvrednik cenjenega lepoznanskega^ časnika veri ne odloči prvo mesto,— ako se danes tako, jutri pa zopet drugače vladati hoče, se bodo prestoli vladarjev „Carniolia", pozneje tudi vrednik ,,Laibacher Zeit.", je 3. dné t. m. na Dunaji, kjer je zadnja leta bival, 72 razrušili in človeštvo postane igrača grozovitih dogodeb. Ne micute časa ne smemo vec zgubiti, io velika bi bila , ako bi se vse vlade ne zediniie v tem, da se let star umri. (Govejo kugo) imamo po vsem Kranjskem V se nesreča v dveh vasén novomeskega in v eni vasi črnomaljskega najde pomoč okraja. proti tem nadlogam.u To so po Časniku (lz Istre) se nam ravnokar piše, da ondi zaradi 99 Osserv. Rom." lastne besede cesarja, ki je le predolgo - ^A«/ IO!HKJf OU unuj imuvnui J/iOV, V*M VMUt «•*• M«» trp el , ua JO MJ slabe letine žuga huda lakota in da so ondašnji rodo- so res strašne. da je Bismarfc osnoval politiko, katere posledice ljubi sklenili milošnje prositi tudi zunaj Iatre pri Slo- da brat siromaškemu bratu bode rad v e n ci h i upajoci Iz srbské vojvodine. Po 9) 03ten-u" je dvomljivo 9 pomagal. Prihodnjič več o tej revi. (Citalnicin odbor) je v svoji zadnji seji aklenil, da občni zbor ima po stari navadi biti na sv. Stefana dan dopoldne ob 11. uri. Med drugim predlagal bode odbor, da se v nekaterih točkah premenijo društvena da Mile ti c ostane na Ogerskem, kajti po vsem tem 9 7 kar je pretrpel od Magjarov , ni vprihodnie varen svo- jega življenja med Magjari Iz Bol g arije. Mali knez iraa britko staliiče 7 uze pravila. Na Silvestrov večer pa priredi čitalnica zopet mnogo let navadno veselico s petjem, deklamaci-jami, loterijo, godbo itd. prvo skupscino in ministerstvo je moral razpuatiti. Iz Rusije. so unidan atregli po življenju cesarjevero, je neki v Govori ae, da g'avâr hudodelcev 9 ki Ol birijo prognan člověk, ki pa je iz prognanatva vsel. ( Vabilo v gostilnico nase citalnice.) Gosp. S. S e d 1- mayr iz Monakovega se na svojem potovanji v Trst, Verono, itd. mudí tudi par dni v L ubijani in bode po želji čitalničnega odbora ju ter (četrtek) zvečer ob 8. uri v ateklenem salonu čitalnične restavracije kaza! in razlagal dve najnovejsi in jako zanimivi znajdbi, ki ste danes na velikém glasu po svetu namreč: Ediaonov Telegram w Novicam Z Dunaja 17. decembra 1879. JZa vojno postavo glasovalo 180, zoper 133. Včeraj agrartag sprejei resolucije zoper oškodovanje eksekvira i o n o g r a f 9 ki piše m govori, m pa mikrofon v nih zemljišč in planinskih pašnikov. z vezi s tele íono m. [zobraženemu našemu občinstvu niste neznani ti znajdbi, videti ji in kako debate, pa je Listnica vredništva. Mnogim gosp. dopisnikom: Hvala še málokdo priliko imel, ki se mu zdaj za prosto voljoo za poslano! Pride prihodnjič. Gosp. Z. Km. v St. L. Za majhno darilo ponuja. Spričala, ki nam jih je gospod mesec december 43 kr., za pol leta 1880. pa 2 gold. 40 kr, Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in saložba: J. Blaznikovi nasiedaiki V Ljubljani.