201 Kmetijstvo. Lofflerjev mišni bacil. Opazovanja so dokazale, da so mnogim prirodnim prikaznim uzrok majhna organična bitja, bacili imenovana. Natančno se pa ni moglo dognati, so li ta majhna bitja živali ali rastline, večina učenjakov je poslednjega 202 mnenja. Pred vsem se je dognalo, da bacili prouzročajo razne bolezni mej ljudmi in živalmi, kakor kolero, jetiko, legar in druge, vrenje, gnjilobo i. t. d. Preiskovanje bacilov je torej velike važnosti za zdravnike, pa tudi za obrtnike in poljedelce. Praktičnih uspehov sedaj še ni mnogo, ali pričakovati jih je v bodoče, nekaj je že to, da so uzroki prikaznim znani. Če Kochov način za zdravljenje jetike se ni dobro obnesel, zaradi tega še ne smemo obsojati znanosti o bacilih. Novi opazovatelji pa bodo prišli morda do popolnejših uspehov. Posebno je pa opazovanje bacilov marsikaj pripomoglo k javnemu zdravstvu, ker je pokazalo naravna pota, kako je omejevati razširjenje prouzročiteljev bolezni. Opazovanje, da so bacili krivi raznim boleznim, je tudi pripeljalo na misel, ko bi ne bilo moč z bacili mej škodljive živali zanesti kako nalezljivo bolezen, katera bi jih pokončala na tisoče. Ta misel je bila tem bolj opravičena, ker se je mej sviloprejkami bila pokazala nalezljiva bolezen, katera jih je veliko pokončala in je uzrok tej bolezni bila neka glivica, torej neki bacil, ki se je po njih pokazal Prvi so Francozje v Algiru poskusili kobilice po-končavati z bacili. Žal, da se poskus ni posrečil in so vsled tega celo mnogi učenjaki izgubili zaupanje v stvar. Tako ni skoro nikdo imel zaupanja, ko je potem Loffler v Greifswaldu na Nemškem odkril bacil, ki pomori miši. Mnogo poskusov v labaratoriji je potrdilo vpliv tega sredstva, ali vendar še Loffler sam ni imel prav zaupanja, če bi se sredstvo dobro obneslo pri miših na polji. Svoje odkritje je pa Loffler sporočil slavnemu francoskemu učenjaku Pasteurju v Parizu, kateri je tudi se prepričal o vplivu tega sredstva. V Tesaliji na Grškem so se lani v marci prikazale miši v taki množini, da se je bilo bati, da pokončajo vse pridelke v tej grški žitnici. Kako velika da je bila nevarnost, posnamemo lahko iz tega, da so celo Turki njive škropili z vodo v Meki blagoslovljeno, kar pa seveda ni nič pomagalo. Mohamedanci namreč ne store z lepa kaj ob tacih prilikah, misleč po svoji veri, če je namenjeno, bode že samo po sebi prenehalo. Grška vlada se je pa obrnila do Pasteurja v Parizu, kako bi bilo mogoče pregnati misij. Francoski učenjak jej je pa nasvetoval, da naj se takoj obrne do Lofflerja, kar je tudi storila. Profesor v svoji nezaupnosti ni precej odšel na pot, temveč je vprašal, če je grška miš ravno tista, kakor je nemška poljska miš. Grška vlada je to potrdila. Sedaj se je Loffler s svojim asistentom odpravil v Atene vzemši seboj zadosti bacilov. Prišedši na Grško je pa videl, da je grška miš druge vrste, nekoliko večja in močnejša in z nekimi lisami na nogah. Treba je bilo torej novih poskusov v laboratoriji v Atenah, ako to sredstvo uniči tudi to miš in k sreči se je dobro obneslo. Pomislimo še, kako je bilo veselje grške vlade in prebivalstva, ko se je pokazalo, da je vendar upanje, da preženo toliko nadležne in škodljive miši. To veselje je bilo tem večje, ker je že bilo s poskusi dokazano, da to sredstvo ne škoduje drugim živalim. Poskušalo se je s podganami, kunci, morskimi prešički, mačkami, psi, ovcami, kokošmi in drugimi tiči, ali nobeni Lofflerjevo sredstvo ni škodovalo, samo domače in poljske miši so poginile. Poprej so na Grškem pokončevali že miši z mišico (arzenikom), ali vsled tega so poginile cele črede ovac, ki so pojele otrovane mišim položene stvari. Tudi mišica ni pomagala v taki meri, kakor je bilo pričakovati od Lofflerjevega bacila. Vsled mišice je poginila le miš, katera je naletela na ta strup, z Lofflerjevim bacilom se pa zanese mej miši nalezljiva bolezen, katera jih v velikih množinah pokonča. Poskusi celo s poplavljenjem zemlje in žveplenim ogljikom neso dosegli nobenih uspehov. Po-plavljenje bi bilo pač pomagalo, ali se je le malokje dalo izvesti. Ker so po miši ostale še po sosednjih krajih, so hitro znova napale polje, ki je bilo poplavljeno. V drugi polovici aprila je Loffler se pripeljal z Grkom Pampoukisom v Larisso, glavno mesto Tesalije in sedaj se je začelo pokončavanje misij. Tesalija je obširna in jako rodovitna planjava, katero pa imajo jako bogati veleposestniki. Vsak ima po sto tisoč oral zemlje. Prebivalstvo ni gosto, vasi so neznatne. V sredi vasi je večja hiša posestnika, okrog so pa nizke bajte posameznih kmetov, kateri obdelujejo zemljo posestniku. Vsak dobi določen del, katerega obdela. Za plačilo pa dobi del pridelka. Redko prebivalstvo pa ne more obdelati vse zemlje, dve tretjini ste zmirom neposejani. Po neposejanih krajih pasejo se velike cede goved in ovac. Zemlja, ki se je letos obdelala, se potem pusti dve leti neposejana, da se opočije. Vsako tretje leto se torej obdeluje isti kos zemlje. Ne gnoje tamkaj nikoli. Na neobdelanih delih misij nikdo ne moti in se lahko razmnožujejo. Predlanskim je bila posebno dobra letina, prvi pot, od kar je Tesalija zopet grška. Vsled tega so se bolj pomnožile miši. Dobri letini je pa sledila nenavadna mila zima, katera misij ni pokončala. Zatorej ni čudno, da je lani bila mišja nadloga tako huda. Misij je pa že od nekdaj dosti v Tesaliji. Že staro-grški pisatelji pripovedujejo o njih. Stari Grki imeli so posebnega boga, Apolona Smiteja ali Mijoktona, kateremu so se priporočali, da pokonča misij. Postajni načelnik v Valestinu, Amira, je že v febru-variji opazoval v raznih krajih, da se prikazuje nenavadno veliko misij. Ker so se miši nakrat pokazale v taki množini, je bilo podobno, kakor bi bile prišle iz kakega dru-zega kraja, kakor prihajajo popotne misij na severu. Opazovanja so pa pokazala, da so misij le domače. V marci so le začele prihajati z reber in neobdelanih delov na obdelano polje. Opazovalo se je, kod so šle dalje, tako se je to videlo posebno ob železniškem nasipu. Misij pa ne gredo posebno naglo naprej. Vse kaže, da prej ne gredo dalje, da se tako pomnože, da je v njih bivališčih jim že pretesno, ali pa da jim jame hrane primankovati. Svoje luknje narede kacih 20 do 40 cm globoko v zemlji in so včasih po 30 do 40 m dolge. Od teh hodnikov pa narede na več krajih navpične luknje iz zemlje po 5 cm 203 široke. Na več krajih peljejo po štiri ali še več takih lukenj v podzemeljski hodnik. Navadno je tukaj v zemlji večje lepo z razjedenimi rastlinskimi bilkami postljano gnezdo, v katerem imajo mladiče. Te miši so jako rodovitne. Od marca ima pomladi vsaka samica slednji mesec po 8 do 12 mladih. Nevarnost je za polja torej od meseca do meseca večja. Po dnevi teh misij zunaj ni videti. Na dan pridejo še le po noči. Pa še tedaj jih ni toliko videti, kakor slišati njih cviljenje (Dalje sledi) 218 Kmetijstvo. Lofflerjev mišni bacil. (Konec.) Ljudje so dobro vedeli, kaka nadloga jim preti od miši, kajti spominjali so se še dobro, kako silno škodo so bile naredile miši leta 1866. Tedaj so se bile tudi sprva pokazale na neobdelanih krajih. Pomladi so le neznatno škode napravile na obdelanem polji in nikdo se zanje še dosti zmenil ni. Ko je proti koncu maja nastala vročina, se je po neobdelanih krajih vse posušilo, tako da miši neso imele jesti, napale so obdelano polje, kjer je stalo žito. Kako škodo so tedaj delale, vidi se iz olieijalnih poročil in pa iz pripovedovanja kmečkih prebivalcev. Uničile so bile ves pridelek, in žito je baš tisto leto naj- v lepše kazalo. Škode so bile napravile na milijone. Neki gospodar je pripovedoval, da je ravno drugi dan mislil žeti na neki njivi. Po noči je pa prišlo toliko misij, da so vse pokončale. Neki mlinar je požel žito in ga nekaj prinesel na oslu domu. Odšel je po drugo žito. Domu se povrnivši ni našel več žita. Mislil je, da je je kdo ukradel. Skril se je in čakal tatu, če pride morda še po drugo žito. In kaj je videl. Prišlo je nakrat cele trope misij, da uničijo in odneso drugo žito z zrnom in slamo vred. Lahko si mislimo, da so tesalski posestniki in vlada lani, ko so se jele prikazovati miši, precej mislili, kako v bi se jim ubranili. Žito je najlepše kazalo in pričakovati je bilo, da se nažanje žita v vrednosti nad 20 milijonov goldinarjev. Pretila je pa nevarnost, da ves ta pridelek uničijo misij. Osnoval se je odbor za preganjanje misij. Gospodje so šli v Tesalijo in začeli svoje delovanje. Kmalu so pa spoznali, da nobeno sredstvo dosti ne pomaga. Poleg neugodnosti uspehov, je pa še več živine poginilo, ker je jedla strup, ki so ga pokladali mišim. V svoji obupnosti so se bili obrnili do Pasteurja oziroma do Lofflerja, kakor smo že povedali. Ravno preveč upanja veščaki neso imeli, ker se je v Avstraliji bilo malo poprej ponesrečil poskus preganjanja kuncev z bacili. Sam Loffler je pa tudi dvomil, če bode kaj uspeha na polji. Vedel ni, če bodo misij hotele jesti jim položeni kruh, ko imajo že toliko zelenja, da se lahko zunaj prežive. Za preganjanje misij je najbolje zgodnja pomlad ali pa pozna jesen, ko miši še nemajo dosti jesti. Na Grškem je ugoden čas že bil davno minol. Preganjanje misij začelo se je v Lariški planjavi. Misij je bilo povsod dovolj. Vojaki so sklicali kmete, ka- teri so prinesli belega kruha in ga narezali na drobne kocke. Pri kakem posestniku so postavili kotel, v kateri so vlili tekočino z bacili in pridejali iz cevic, v katerih so bile bacile s podlago, nekaj tekočine, tako da je tekočina bila, kolikor je moč z bacili nasičena. Sedaj so kmetje drug za drugim svoj kruh zvrnili v kotel. Ko se je kruh dobro napil, so ga iz tekočine vzeli in zopet deli v košare. Da so se kmetje prepričali, da drugim živalim ne škoduje to sredstvo, so vpričo njih nekateri gospodje namočen kruh dajali konjem, oslom, ovcam, kozam, psom, golobom in kokošim, nekateri so ga tudi sami jedli. Ker so od vseh stranij prihajali kmetje s kruhom, je kmalu jelo primanjkovati tekočine in treba je bilo skrbeti za novo. Kmetje so pokladali kruh v sveže mišje luknje, kakor se jim bilo naročilo. Kmalu se je pokazalo, da je bila neopravičena bojazen, da miši kruha morda ne bodo hotele. Kmetje so prihajali pravit, da so kruhi izginili in so jih najbrž pojedle miši. Čez nekoliko dnij se je iz več krajev izvedela novica, da misij več ne delajo toliko škode. Več mišjih lukenj so Loffler in njegovi tovariši zateptali, da se prepričajo, če so v njih še žive miši. Nobene luknje neso na novo izrile, kar je dokazovalo, da jih več ni. Po dnevi so se videle mrtve ali pa močno bolne miši na polji. Poslednje so se še komaj plazile. Kakor se kaže, so živali, ko so zbolele, hitele na sveži zrak, da bi se opomogle. Vsled tega je pa bilo v luknjah le malo mrtvih misij najti. Le v večjih gnezdih se je našlo mnogo mrtvih mladih misij. Mnogo mrtvih in bolnih misij pobrale so vjede. Več mrtvih misij je Loffler preiskal in je v njih našel mnogo bacilov, ter se prepričal, da se je mej nje zanesel legar ali vročnica. Videč lepe uspehe je načelnik odbora za preganjanje misij Anastasijades brzojavno odpovedal daljne po-šiljatve žvepljenega ogljika, katerega so za preganjanje misij bili naročili na Francoskem. Odbor je Loftlerju na čast priredil banket, pri katerem so tudi vladni komisarji priznavali uspeh. Ko je Loffler videl uspeh in je Grke poučil, kako je ravnati, povrnil se je v Atene in potem preko Carigrada domu v Nemčijo. Po poznejših poročilih iz Grške je uspeh bil tako ugoden, da so lani v Tesaliji imeli dobro žetev. Seveda še boljše bi bilo, ko bi bili poprej začeli z bacili preganjati miši. Skušnje so pa pokazale, da to sredstvo ne pomaga le proti poljskim temveč tudi proti domačim mišim. Domače miši delajo silno škodo v poslopjih, stanovanjih, hlevih, svislih in žitnicah. Ker jim v hramih ne moremo polagati strupa, je dosedaj bil jedini pripomoček past. Na prošnjo nekega trgovca, kateremu so v žitnici miši delale veliko škodo, je Loffler poskusil s svojim sredstvom preganjati domače miši. Vsebina cevke, v kateri so bacili, je razpustil v 1 litru vode, v kateri je raztopljena jedna čajna žličica kuhinjske soli. V cevko je 219 sprva vlil malo te tekočine, in močno tresel. Potem je vanjo vlil zopet malo vode, in znova močno tresel in naposled izpraznil v solno raztoplino. Ostanke, ki so še ostali v cevi, je pa z roko dobro zmečkal, da so se bacili jednakomerno razdelili v vodi. V tej tekočini je namočil 1000 koscev belega kruha, katere je potem trgovec nastavil mišim. Vspeh je bil ugoden. Misij so zbolele in crkale. Na Lofflerjev svet jih on ni precej venj pometal, ali jih je pustil. Žive miši jele so mrtve gristi, kakor se je to opazilo tuli pri poljskih miših, in so od njih nalezle bolezen. Tako so naposled vse miši poginile. Loftlerjev bacil pomaga torej pri domačih in poljskih miših. Posebno je tudi to dobro, da kakor poljske tako tudi domače misij, ko zbole, ne zlezejo v luknje, temveč zunaj poginejo, da jih je lahko spraviti in njih gnitje ne napravlja smradu. Tudi Slovenci se zanimajo za ta način preganjanja misij. Kakor je že naš list poročal, je bil na posebno želji prišel z Dunaja veščak, ki je predaval o bacilih. Dunajsko c. kr. kmetijsko-kemijsko poskuševališče je te dni razposlalo ta le pouk o rabi tega sredstva: „ Vzemi osnaženi lonec, ki drži kake tri litre. V ta lonec vlij dva litra čiste vode (ne one iz kake stoječe luže); namesto navadne vode vzameš tudi lahko prece-jene senene zavrelice, ali pa juhe; — se ve, da je voda najceneja in vedno pri rokah. Tej vodi (oziroma seneni zavrelici ali juhi) dodaj takoj eno malo (kavino) žlico soli. Lonec na to z reno (pokrovko ali pokrivačo) dobro pokrij; kdor ima pa parni (Pampovi) lonec na razpolago, naj porabi tega, ker je od navadnega lonca dosti boljši. Ko si v lonec nalil dva litra vode in ga pokril, pristavi ga k ognju, da zavre; od časa, ko je začela voda v loncu vreti, naj potem polagoma in neprestano vre skozi eno celo uro. Ko se je ta procedura v teku ure dovršila, vzame se pokriti lonec od ognja ter dene na pripravni kraj, dokler se popolno ohladi. Ko je ta voda v lonci, ki mora do porabe neprestano pokrit ostati, zadosti ohlajena (ker ob rabi ne sme nikdar imeti preko 40 stopinj po Celziji), nadaljuje se stvar tako-le: Vzemi eno izmed steklenih cevk, v kateri se nahaja „bacil" s podlago vred. Njeni pavolnati zamašek ob zunanjem koncu malo osmodi in ga potem varno odstrani. Na to vzemi iz pripravljenega lonca toliko kuhane vode (povrelice), da ž njo napolniš prilično polovico „bacilove" cevke. Ob enem imej pripravljen zamašek iz gobe (korka) ali pa kavčuka; ta zamašek prej dobro v vrelem kropu operi, kot zamašiš ž njim „bacilovo" cevko. Tako zamašeno cevko primi potem s prsti ob njenih koncih in jo skozi 3—5 minut dobro tresi. Tako se v cevki odločijo belkaste bakterije od svoje podlage in se spoje z vodo v njej. To zmes odlij v ono vodo v lonci, ter vse skupaj dobro zmešaj. Potem izlušči, oziroma iz-peri iz cevke še ostalo agarno podlago, na kateri so se tile bakterije razvile, stresi jo v lonec in vse skupaj še enkrat prav pošteno tako pomešaj, da se bakterije, podlaga njihova in voda prav dobro skupaj spoje. Ko je to izgotovljeno, vzemi starega, trdega, belega kruha (pečenega iz pšenične moke), razrezi ga v koščeke (kocke) velike po jeden kubičen centimeter (t. j. prilično tako velike, kot so navadni lešniki). Te koščeke namoči v prej opisani tekočini tako, da se je dobro napoje in navzamejo. Teh napojenih kruhovih koščekov potem v vsako novo mišjo luknjo vloži po enega. To stvar ponovi zaporedoma skozi dva dni, da bode uspeh boljši in go-tovejši. V stare mišje luknje pa nikdar ne polagaj otrova-nega kruha; delo to bilo bi brez vsakega uspeha. Kake štirinajst dnij potem zabrskaj vse miš.e luknje ob njih koncih, da je pohodiš ali pa kako drugače; od tega časa naprej pa skrbno opazuj, če ti miši potem niso napravile zopet novih lukenj. Če so jih, postopaj iznova, kakor je bilo zgoraj povedano. Ker direktna solnčna svitloba ta „bacila uniči, naj se vrše ž njim vse operacije vselej le v senci. Ena sama cevka „bacilau zadostuje popolnoma za dva litra vode; v tej z »bacilom" pomešani vodi moreš namočiti 500—1000 kruhovih koščkov, kateri so ti potem za vado mišim po njih luknjah. Najugodnejši čas za pokončevanje miši na povedani način je pa jesen. Ako najdeš ob svojih poskusih bolne miši, katere se le s težavo še semtertja plazijo, jih vjemi in na naše stroške le-sem pošlji; istotako stori, če dobiš že mrtve miši, toda tem preje z razgreto ojstrino preparaj trebuh in jih deni v močni špirit ter nam pošlji, da jih strokovno preiščemo in ti o vplivu »bacila" na njih poročamo\ Sedaj moramo še povedati, da je Loffler razpoši-Ijavo »bacilov" prepustil tvrdki I. F. Schvvarzlose sinovi, kraljevi zalagatelji v Berolinu S. Markgrafenstrasse 29. Preskrbuje jih pa tudi c. kr. kmetijsko-kemično poskuševališče na Dunaji, katero jih sedaj pošilja s poukom vred celo brezplačno. „Bacili" za miši naročajo se pod adreso: K. k. landwirthschaftlich-chemische Versuchs-Station in Wien. (III. Thierarznei-Institut), kamor se tudi miši, ki so prve na „bacilih" poginile, v znanostno preiskavo in na stroške tega zavoda pošiljajo.