Andrej Šalehar Krškopoljski prašic Iskanje ostankov, ohranjanje in osvežitev pasme v letih 1990–2003 Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Groblje 3, 1230 Domžale Krškopoljski prašic ISKANJE OSTANKOV, OHRANJANJE IN OSVEŽITEV PASME V LETIH 1990–2003 Zasl. prof. dr. Andrej Šalehar Slovenj Gradec, 2015 Krškopoljski prašič Iskanje ostankov, ohranjanje in osvežitev pasme v letih 1990–2003 Avtor in urednik: zasl. prof. dr. Andrej Šalehar Jezikovni pregled: Marjana Cvirn Prevod: Jasmina Šivic (prevod izvlečka v angleški in nemški jezik) Fotografije: Andrej Šalehar in fototeka javne službe genska banka v živinoreji Tisk in oblikovanje: Cerdonis d. o. o. Financiranje raziskave: Andrej Šalehar Založnik: Kmetijska založba, Slovenj Gradec Kraj in leto izdaje: Slovenj Gradec, 2015 Število natisnjenih izvodov: 200 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 636.4.082(497.4) ŠALEHAR, Andrej Krškopoljski prašič : iskanje ostankov, ohranjanje in osvežitev pasme v letih 1990-2003 / Andrej Šalehar ; [prevod Jasmina Šivic (prevod izvlečka v angleški in nemški jezik) ; fotografije Andrej Šalehar in fototeka javne službe Genska banka v živinoreji]. - Slovenj Gradec : Kmetijska založba, 2015 ISBN 978-961-6418-27-0 280827904 Posvečeno kolegici mag. Zdenki Pribožič Kramar v zahvalo za njen pomemben prispevek pri iskanju in ohranjanju pasme krškopoljski prašič KAZALO Izvleček .................................................................................................................................. 7 Abstract ................................................................................................................................. 8 Abstract ................................................................................................................................. 9 1. UVOD .......................................................................................................................11 Avtohtone pasme domačih živali, slovenska naravna in kulturna dediščina ................. 11 Krškopoljski prašič – uvodne misli iz leta 1992 .............................................................. 13 2. ZGODOVINA RAZVOJA PASME KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ – KRATEK PREGLED .....................................................................................................15 O razvoju pasem prašičev v Sloveniji ............................................................................. 15 Krškopoljski prašič .......................................................................................................... 15 3. ISKANJE OSTANKOV PASME KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ V LETIH 1990–1993 ...................................................................................................23 Uvod .............................................................................................................................. 23 Iskanje kmetij, ki redijo krškopoljskega prašiča .............................................................. 23 Razvrstitev kmetij ........................................................................................................... 24 Pogovori s strokovnjaki ................................................................................................. 24 Anketa o reji krškopoljskega prašiča .............................................................................. 26 Presoja rezultatov ankete v letu 1990 ............................................................................ 26 Zaključki ......................................................................................................................... 31 Priloga 1: Anketa krškopoljski (črnopasasti) prašič ........................................................ 33 Priloga 2: Zapis o obisku kmetij dne 3. maja 1991 ......................................................... 38 4. MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA IN SLIKOVNO GRADIVO .................................................................................................41 Prva upodobitev krškopoljskega prašiča ........................................................................ 41 Starejše slike krškopoljskega prašiča .............................................................................. 42 Zunanjost krškopoljskih prašičev v letu 1990 ................................................................. 45 Slikovno gradivo iz obdobja 1990–1993 ....................................................................... 47 5. REJA PRAŠIČEV NA ANKETIRANIH KMETIJAH V LETIH 1990 IN 1997 ...........................55 Uvod .............................................................................................................................. 55 Stalež in vrsta prašičev na anketiranih kmetijah – primerjava 1990 : 1997 ................... 56 Stalež in vrsta prašičev skupaj na anketiranih kmetijah v letih 1990 in 1997 ................ 59 Stalež prašičev na treh vzrejnih središčih za krškopoljskega prašiča .............................. 60 Stalež in vrsta prašičev po kategorijah na anketiranih kmetijah v letih 1990 in 1997 ....................................................................................................... 60 6. OHRANJANJE PASME KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ IN ZGRADITEV VZREJNIH SREDIŠČ – GENSKA BANKA .......................................................................63 Uvod .............................................................................................................................. 63 Iskanje kmetij, kjer bi organizirali gensko banko krškopoljskega prašiča ....................... 63 Zgraditev infrastrukture za rejo prašičev ....................................................................... 64 Vključitev v znanstvenoraziskovalni projekt »Izvrednotenje in ohranitev slovenskih genskih resursov« ........................................................................ 65 Vključitev ohranjanja slovenskih avtohtonih pasem v programe Ministrstva za kmetijstvo in regresiranje reje krškopoljskega prašiča ............................ 66 Reja krškopoljskega prašiča in Zakon o ukrepih v živinoreji ........................................... 68 Zakon o živinoreji (2002) in vpis pasme krškopoljski prašič med slovenske avtohtone pasme .......................................................................................... 68 Predlogi za oblikovanje in financiranje slovenske zbirke biokultur – delo in sklepi komisije pri MZT ...................................................................................... 69 Poskusi ohranjanja EX SITU ............................................................................................ 69 Priloge 1 - 14 .................................................................................................................. 70 7. UVAJANJE IN UREDITEV REJSKIH OPRAVIL TER SPREMLJANJE PROIZVODNOSTI ................................................................................93 Uvajanje in ureditev rejskih opravil ............................................................................... 93 Plodnost svinj krškopoljske pasme ................................................................................. 96 Sindrom maligne hipertermije (SMH) pri krškopoljskem prašiču .................................. 99 Rastnost in mesnatost krškopoljskih prašičev .............................................................. 104 8. VKLJUČEVANJE PASME KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ V MEDNARODNE PODATKOVNE ZBIRKE ............................................................................................109 1. EAAP AGDB .............................................................................................................. 109 2. EFABIS, DAD-IS ......................................................................................................... 111 3. BREEDS OF LIVESTOCK ............................................................................................. 114 Breeds of Livestock - Krskopolje Swine Krskopolje....................................................... 114 9. OSVEŽITEV PASME KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ S PASMO SATTELSCHWEIN V LETU 2003.................................................................................119 10. REGISTER PASME KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ V LETIH 2003 IN 2004 ..............................129 11. BIBLIOGRAFIJA: KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ V LETIH 1990–2003 ....................................135 12. POŠTNE ZNAMKE SLOVENSKIH AVTOHTONIH PASEM DOMAČIH ŽIVALI ..................141 Slovenske avtohtone pasme na poti v svet .................................................................. 141 13. UČNI NAČRTI ..........................................................................................................147 Učni načrti o biotski raznovrstnosti v živinoreji ........................................................... 147 I. Predmet: Biotska raznovrstnost domačih živali ........................................................ 147 Naslov predmeta: Ohranjanje genetske pestrosti domačih živali ................................ 149 I. Naslov predmeta: Varstvo ogroženih pasem domačih živali ..................................... 152 14. PRILOGE: ...............................................................................................................155 POROČILO O OGLEDU KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA 1992 ............................................. 155 POROČILO O OGLEDU KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA 1995 ............................................. 157 POROČILO O OGLEDU KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA 1996 ..........................................160 POROČILO O OGLEDU KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA 1997 ..........................................164 POROČILO O OGLEDU KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA 1999 ..........................................168 POROČILO O OGLEDU KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA 2000 ..........................................172 POROČILO ZA KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA 2001 .......................................................177 KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ V LETU 2002 ......................................................................... 181 KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ V LETU 2003 ......................................................................... 187 Foto Andrej Šalehar 7 Izvleček Krškopoljski prašič je edina slovenska avtohtona pasma prašičev. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stol. je bila prepuščena sama sebi in brez rejskega nadzora. V letu 1990 so bili s pomočjo lokalnega poznavalca kmetij Andreja Horžena poiska- ni ostanki pasme na področju Gorjancev in Krškega polja ter opravljeni pogovori o pasmi s 16 strokovnjaki. Skupaj je bilo pregledanih 44 kmetij in na trinajstih so redili krškopoljske prašiče. Katedra za prašičerejo, Oddelka za zootehniko, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani in Kmetijski zavod Ljubljana, enota Novo mesto sta vodila vse aktivnosti povezane z ohranjanjem pasme krškopoljski prašič. Izhodiščno populacijo (sedem svinj in tri merjasce) so odbrali na osnovi zunanjosti dne 7. 11. 1991 člani strokovne komisije. Spodbuda za rejo krškopoljskih prašičev so bile tudi premije Ministrstva za kmetijstvo, ki jih je le to od leta 1991 izplačevalo vsako leto. Vpeljana so bila rejska opravila (identifikacija, označevanje in registracija prašičev, rejska in rodovniška dokumentacija, strokovna odbira plemenskih živali, obdelava podatkov plodnosti in drugo). Test na sindrom maligne hipertermije je pokazal, da je pri pasmi visoka frekvenca genov in genotipov RYR1, kar pomeni, da je pasma občutljiva. Plodnost je sorazmerno visoka, več je mrtvorojenih pujskov in visoke izgube do odstavitve. Rastnost je bila pri pitanju z energetsko bogato krmno meša- nico dobra, klavne polovice zamaščene, meso je pogosto bledo, mehko in vodeno. Pasma je bila močno inbridirana in zato leta 2003 osvežena s pasmo Sattelschwein. Pasma je v Sloveniji zaščitena z Zakonom o živinoreji in vpisana v vse mednarodne podatkovne zbirke. Leta 2003 je bila v Sloveniji izdana poštna znamka s krškopoljski-mi prašiči. Pasma je vključena v učne načrte pri univerzitetnem študiju kmetijstvo – zootehnika. Ključne besede: krškopoljski prašič, iskanje ostankov pasme, ohranjanje pasme, osvežitev pasme, obdobje 1990 - 2003 8 Krškopolje pig Search for remaining animals, breed conservation and reduce of inbreeding from 1990 to 2003 Abstract The Krškopolje pig is Slovenia’s only autochthonous pig breed. During the 1970s and 1980s breed was neglected and left without any breeding control. The remaining representatives of the breed were found with the help of a local farm expert Andrej Horžen in the area of Gorjanci and Krško polje in 1990. Additionally, 16 experts were interviewed about the breed. Altogether, 44 farms were included in the survey and on 13 farms Krškopolje pigs were bred. Chair for pig production at the Department of Animal Science, Biotechnical faculty, University of Ljubljana and the Chamber of Agriculture and Forestry Slovenia, department in Novo Mesto jointly took over the management and all activities connected with the conservation of the Krškopolje pig. The initial population (seven sows and three boars) were selected by a com- mission of experts on 7 November 1991 based on the characteristics of the exte- rior. Farmers received incentives for breeding the Krškopolje pigs through annual subsidies paid by the Ministry of Agriculture since 1991. Breeding work has been carried out (identification, marking and registration of pigs, breeding documents, herd book, professional selection of breeding animals, processing data on fertility, etc.). The test for malignant hyperthermia has shown that there is a high frequency of RYR1 genes and genotypes and that the breed is rather sensitive. Fertility is relatively high but there are many stillborn piglets and high pre-weaning losses. The pigs that were fed high-energy feed had high growth rates, the half-carcasses were fatty, and the meat often pale, soft, and watery. The Krškopolje pigs were highly inbred due to the low number of boars as well as a small population. For that rea- son, sows and boars of German Saddleback (Sattelschwein) pigs were imported in order to reduce inbreeding. The breed is protected by the Livestock-Breeding Act in Slovenia and included in all international databases. In 2003, a post stamp with Krškopolje pigs was issued in Slovenia. The breed is included in the curriculum of the agricultural university course – animal science. Keywords: the Krškopolje pig, search for remaining animals, breed conservation, reduce of inbreeding, a period from 1990 to 2003 9 Krškopolje-Schwein Die Suche nach den Restbeständen, Erhaltung und Auffrischung der Rasse in den Jahren 1990 - 2003 Abstract Das Krškopolje-Schwein ist die einzige autochthone slowenische Schweinrasse. In den siebziger und achtziger Jahren des 20. Jahrhunderts wurde selbst überlassen und ohne jegliche Zuchtkontrolle. 1990 hat man Mithilfe des lokalen Bauernhof-Kenners Andrej Horžen die Restbestände dieser Rasse im Gebiet von Gorjanci und Krško polje hera-usgesucht und es wurden über die Rasse Gespräche mit 16 Fachleuten geführt. In- sgesamt wurden 44 Bauernhöfe durchsucht und auf dreizehn wurden die Tiere Krško- polje-Schweine gefunden. Der Lehrstuhl für Schweinezucht, Abteilung für Zootechnik, Biotechnische Fakultät und die Abteilung in das Institut für Landwirtschaft in Ljubljana, die Abteilung in Novo mesto haben alle Aktivitäten in Bezug auf den Erhaltung der Rasse unternommen. Die Ausgangspopulation (sieben Sauen und drei Eber) wurde aufgrund des Exterieur von den Mitgliederen des Fachausschusses am 7. 11. 1991 au- sgewählt. Die Stimulation zur Zucht der Krškopolje-Schweine sind die Prämien, die seit 1991 vom Ministerium für Landwirtschaft jährlich bezahlt werden. Es wurde Zuchtar-beit eingeführt (Markierung von Schweinen, die Führung des Zuchtbuches und der Zuchtdokumentation, die Selektion der Zuchttieren, Datenverarbeitung der Fruchtbar- keit usw.). Der maligne Hyperthermie-Test zeigte darauf hin, dass es bei dieser Rasse eine hohe Frequenz von Genen und Genotypen RYR1 gibt und dass sie empfindlich ist. Die Fruchtbarkeit ist relativ hoch, es gibt aber einen grösseren Anteil der totgeborenen Ferkel. Auch die die Verluste bis zum Absetzen sind grösser. Der Zuwachs war bei der Mast mit energiereichem Mischfuttermittel gut, die Schlachtkörper sind verfettet, das Fleisch ist aber oft blass, weich und wässerig. Bei der Rasse gab es viel Inzucht und sie wurde aufgrund dessen im Jahr 2003 mit der Rasse Satellschwein aufgefrischt. Die Rasse Krškopolje- Schwein wurde in alle internationalen Datenbanken eingetragen und ist in Slowenien gesetzlich im Tierzuchtgesetz geschützt. 2003 wurde in Slowenien eine Briefmarke mit dem Krškopolje-Schweinen herausgegeben. Die Rasse wurde in die Le-hrpläne beim Studium Landwirtschaft – Zootechnik miteinbezogen. Schlüsselwörter: Krškopolje-Schwein, die Suche nach den Restbestände der Rasse, Erhaltung der Rasse, Auffrischung der Rasse, die Periode 1990 - 2003 Foto Andrej Šalehar 11 1. UVOD Premalo je vedeti, treba se je tudi zavedati. Anthony de Mello, 1993 Avtohtone pasme domačih živali, slovenska naravna in kulturna dediščina Dramatične spremembe v naravi, ki jih s svojimi ravnanji povzroča predvsem človek, so povezane tudi z drastičnem zmanjševanjem naravne različnosti. Različnost življe- nja na zemlji – rastline, živali, ekološki sistemi – je nujna za preživetje človeštva. V zadnjih sto letih smo izgubili veliko sort kmetijskih rastlin in veliko pasem domačih živali. Vsako leto izgubimo na svetu 5 do 7 milijonov hektarjev kultivirane zemlje in v zadnjih desetih letih letno 15,4 milijonov hektarjev tropskih gozdov ter z njimi življenje, ki je v teh gozdovih. Kot da bi pozabili, da so zakoni narave primer vrhunske modrosti in popolnosti. Z vseh strani sveta prihajajo poslanice s pozivi prebivalcem sveta, da ustavijo propadanje naravnega okolja našega planeta in da pomagajo zgra-diti prihodnost, v kateri bo človeštvo živelo v harmoniji z naravo. Pozivajo k razvoju po načelu trajnosti. K razvoju, ki ne ogroža obstoja drugih vrst, ki ohranja sisteme, ki omogočajo življenje, ki ohranja biotsko raznovrstnost in zagotavlja trajnostno rabo obnovljivih virov. Tudi za našo domovino in narod velja, da bomo uspeli, če bomo spoštovali naravo in varovali življenje v njej, če bomo imeli kulturen odnos do dedi- ščine naših prednikov in če jo bomo tudi ohranili za naše potomce. V Sloveniji je bila reja domačih živali dobro razvita že v srednjem veku. O tem med drugim posredno pričajo stenski koledar v hrastoveljski cerkvi, opis plena, ki so ga Kubejci priborili v spopadu s Hrastoveljčani, dajatve posvetni in cerkveni gospodi in drugo. Valvasor (1689, cit. 1994) piše, da na Kranjskem redijo konje, govedo, ovce, koze, prašiče, osle itd. Poudarja, da po vsej Evropi najbolj hvalijo kraške konje, ki jih rede na Kranjskem, zaradi njih vztrajnosti, ker dolgo žive in stanovitno prenašajo delo in ježo. Privadijo jih temu že v mladosti, tako da jih pasejo po samem kamnu in skali. Novak (1970) je podrobno opisal razvoj živinoreje v Sloveniji in med dru- gim tudi pasme domačih živali, ki so jih redili. Za poznavanje pasem posameznih vrst živali v prejšnih stoletjih je pomemben tudi sestavek, ki ga je napisal Štefančič (1954). V obeh delih najdemo pritrditve, da so naši predniki redili avtohtone slo- 12 venske pasme, ki so jih predvsem v devetnajstem stoletju pričeli oplemenjevati z nakupom plemenjakov drugih evropskih pasem. V teh delih najdemo tudi podatke o obsegu reje posameznih vrst domačih živali. Na začetku tega stoletja je bilo na staležu: 413.502 govedi (v letu 1998 453.097 ), 166.398 ovac (72.361), 25.600 koz (16.779 ), 62.208 konj (9898 – leto 1997) in 527.736 prašičev (592.378). Po številu smo imeli na začetku stoletja več domačih živali, kot jih imamo danes. V nekaterih živinorejskih panogah – tu prednjačita predvsem perutninarstvo in prašičereja – pa so avtohtone pasme izpred sto let praktično zamenjane in vsa prireja sloni na se- danjih svetovnih modernih pasmah ali linijah. Prehodi na tržno živinorejo so imeli v zadnjih petdesetih letih absolutno prednost in pogosto so se ohranili le ostanki starih avtohtonih slovenskih pasem. Pa tako nismo delali samo pri nas, tudi v razvitem zahodnem svetu so pozabili na marsikatero avtohtono pasmo domačih živali. Nekaj strokovnjakov pa je, to mora- mo poudariti, stalno opozarjalo, da se z izgubo biološkega materiala dela velika gospodarska škoda. Danes, ko smo priča velikim novostim na področju molekularne biologije, dobivajo avtohtone pasme vse drugačen pomen. Predstavljajo pomemb- no zakladnico genov, ki bo prispevala k ohranitvi biotske raznovrstnosti in nudila priložnost za vključitev nekaterih lastnosti v sedanje genotipe domačih živali. Prav zaradi tega po vsem svetu iščejo ostanke starih pasem in ustvarjajo genske banke. Slovenske avtohtone pasme domačih živali so prav gotovo vredne sedanje pozorno- sti in so pomemben sestavni del naše naravne ter kulturne dediščine. Skozi stoletja jih je oblikovalo naše okolje in vzgajal jih je slovenski človek. Viri: 1. Novak, Vilko. Zgodovina agrarnih panog. I. zvezek. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1970, str. 343–394. 2. Stefančič, Ante. Slovenska živinoreja v 19. stoletju. 1(1954)3–4, str. 95–105, Živinorejec. 3. Statistične informacije, št. 40, 5. februar 1999. 4. Valvasor, Janez Vajkard. Slava vojvodine Kranjske. Izbrana poglavja. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994, 80 str. 5. Skrb za zemljo. Strategija za življenje po načelu trajnosti. Maribor, Aram, 1993, 221 strani. 13 Krškopoljski prašič – uvodne misli iz leta 1992 Krškopoljski ali črnopasasti prašič je naša edina slovenska avtohtona pasma prašičev. To je ekstenzivna pasma, ki jo odlikujejo nekatere biološke značilnosti, kot so izredna odpornost, dobra prilagodljivost na skromne pogoje reje in prehrane ter izredna kakovost mesa. V zadnjih dvajsetih letih je bila krškopoljska pasma prašičev bolj kot kdajkoli prej prepuščena sama sebi in ni bila deležna nobenega sistematičnega rejskega dela. Podvržena je bila tudi nevšečnostim, ko so nekateri strokovnjaki hoteli na silo vpeljati moderne mesnate pasme prašičev in spodriniti ekstenzivne avtohtone črnopasaste prašiče. Poskusi na začetku sedemdesetih let, da bi pasmo ohranjevali v čisti reji (na primer na farmi Stična), niso našli dovolj denarja in, morda še bolje, dovolj razume-vanja, da bi bili uspešno izpeljani. Cilji prehoda na tržno prašičerejo so imeli v sedemdesetih in na začetku osemdesetih let absolutno prednost. Domača reja prašičev je bila ponekod deležna pozornosti le pri načrtnem menjavanju merjascev mesnatih pa- sem, reja avtohtonega krškopoljskega prašiča pa je bila in je tudi še danes (leta 1992) povsem zanemarjena. Kakor da se nadaljuje usoda te pasme še iz časov pred drugo svetovno vojno. Na kmetijski anketi leta 1938 je Oblak poročal o prašičereji in med drugim povedal naslednje: „... Danes prvotne krškopoljske svinje, vsaj čiste, ni več. Vendar najdemo v najbolj oddaljenih krajih še ostanke te prvotne svinje, ki po zunanjosti, barvi in raznih merah še spominjajo nanjo. Ta svinja se je posebno odlikovala v sposobnosti za produkcijo masti ter po dobri kakovosti mesa .... Domačo črnopasasto, ki je bila pred nekaj leti na Gorenjskem, predvsem v kranjskem srezu še precej razširjena in priljubljena ter zelo v modi, sedaj vedno bolj opuščajo. Glavni vzrok leži v tem, da je ta svinja vsled premajhnega rejskega okoliša morala degenerirati, ker je prišlo do plemenenja v sorodstvu. V ostalem pa je bila ta, za domačo porabo in ne toliko za izvoz namenjena svinja, prav odlična, ker je zelo hitre rasti in je bila tudi dobra za mast. Gotovo pa je, da se ta svinja radi premajhnega rejskega okoliša ne bo mogla dolgo vzdržati. Rejski okoliši naj se povečajo z enotno pasmo, kar je tudi s strokovnega stališča pravilno.“ Pa takih napak nismo delali samo pri nas, tudi v razvitem zahodnem svetu so v pre- teklih desetletjih hlastali le po dobičku in pri tem pozabili na marsikatero avtohtono pasmo domačih živali. Nekaj strokovnjakov pa je, to moramo poudariti, stalno opozarjalo, da se z izgubo biološkega materiala dela velika gospodarska škoda. Danes, ko smo priča velikim novostim na področju molekularne biologije, dobivajo avtoh- tone pasme vse drugačen pomen. Predstavljajo pomembno zakladnico genov, ki bo prispevala k ohranitvi genetske pestrosti in nudila priložnost za vključitev nekaterih lastnosti v sedanje genotipe domačih živali. Prav zaradi tega po vsem svetu mrzlično iščejo ostanke starih pasem in ustvarjajo genske banke. Krškopoljski prašič je prav gotovo vreden sedanje pozornosti. Moramo pa ga najprej poiskati, ugotoviti stanje pasme in na osnovi tega določiti ukrepe, ki bodo pripomogli k njegovi ohranitvi. Viri: 1. Oblak, Ivan. Svinjereja. V: Za izboljšanje življenjskih pogojev našega kmetijstva. Poročilo o kmetijski anketi, Ljubljana 30. 5.–3. 6. 1938, s. 362–376. 2. Šalehar, Andrej, Kramar, Zdenka, Švajger, Gregor, Bregar, Dejan, Štuhec, Ivan, Tavčar, Jana. Krškopoljski prašič. Tipkopis poročila, Rodica 1992, 20 strani. 3. Šalehar, Andrej, Kramar, Zdenka, Švajger, Gregor, Bregar, Dejan, Štuhec, Ivan, Tavčar, Jana. Krškopoljski prašič. 25(1992)7–8, str. 326–328, Sodobno kmetijstvo. 15 2. ZGODOVINA RAZVOJA PASME KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ – KRATEK PREGLED O razvoju pasem prašičev v Sloveniji Na področju Slovenije so prvotno redili predvsem pasme prašičev, ki so tu nastale (avtohtone pasme prašičev). Nadaljnji razvoj pasem prašičev v Sloveniji je bil povsem podoben kot v drugih evropskih državah. Domače pasme so, še posebej v drugi polovici devetnajstega stoletja, oplemenjevali z angleškimi pasmami prašičev (predvsem s pasmo veliki beli prašič). V času med obema vojnama in tudi v prvih letih po drugi svetovni vojni avtorji najpogosteje omenjajo tri pasme: požlahtnjena pasma, žlahtna pasma in črnopasasta pasma. Pogosta so bila tudi v tem času oplemenjevanja pasem prašičev z uvoženimi plemenskimi merjasci in še posebej velja omeniti pasmo veliki jorkšir (zlasti na področje Pomurja, kjer so začeli v letu 1934 izvažati bekone). V letu 1959 je bilo v Slovenijo uvoženih veliko plemenskih prašičev pasem švedska in holandska landrace. Uvozili so jih zato, da bi z zboljšanjem domače žlahtne in požlahtnjene pasme dosegli kakovostnejšo tržno proizvodnjo bekonov za tuje trge. Kasneje pa je bila za rejska središča predpisana čista reja švedskih prašičev »landrace«, zato so vsa rejska središča postopoma opuščala rejo ostalih pasem. Pasmi domača požlahtnjena in žlahtna, ki sta se tekom desetletij prilagodili na naše pogoje za rejo prašičev, sta bili pretopljeni in rejsko delo zadnjih dveh stoletij je bilo izgubljeno. Pasma krškopoljskih prašič pa se je ohranila v skromnih ostankih na področju Krškega polja in Gorjancev. Krškopoljski prašič O prašičereji in prašičjih pasmah v osemnajstem in devetnajstem stoletju so v slo- venskem strokovnem slovstvu pomembnejši zapisi, ki so jih pripravili Zalokar (1854), Bleiweis (1871), Dular (1894, 1895), Gerstner (1894) in neznani avtorji v Veliki pratiki za leto 1856 ter v Kmetovalcu v letu 1894. Prvi obširnejši opis krškopoljskega praši- ča je iz konca prejšnjega stoletja – Rohrman (1899). Avtor poudarja močno razširje- nost prašičereje na spodnji Dolenjski, še posebej na področju Krškega polja. Redili so tako imenovane prekaste ali pasaste prašiče. Prašiči so imeli zadnji konec telesa črne barve, prednji pa bolj ali manj bel – pogosto v obliki širšega belega pasu okoli života. Glava je bila srednje dolga in ravna z velikimi visečimi uhlji. Pasmo so odlikovale srednje dobra plodnost, dobra ješčnost in rastnost do velikih mas (odrasle živali so imele 250–300 kg). Že v času nastanka tega zapisa so oplemenjevali to domačo pa- 16 smo prašičev z jorkširskimi prašiči. Na Rohrmanov opis krškopoljskega prašiča je prvi opozorili Vichodil (1902), ki je prašiče poimenoval »Kranjska krškopoljska pasmina.« Rohrmanov opis omenjajo tudi Eiselt (1971) in Eiselt in Ferjan (1972). Ugotavljajo, da se ta prvotni opis črnopasastega prašiča močno razlikuje od prašiča, kakršnega pozna-mo iz obdobja med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Zlasti velike so razlike v obliki ter velikosti glave in uhljev. Avtorji domnevajo, da so spremembe v obliki glave in uhljev nastale pod vplivom oplemenjevanja prvotnih črnopasastih prašičev z angle- škimi (berkshir, cornwall) in drugimi pasmami. To domnevo opisujejo oziroma ome- njajo tudi drugi literaturni viri, kot na primer Novak (1970), Stefančič (1951, 1966), Ferjan (1970), Linzner (1956), Varl (1956) in drugi. Dokazi o oplemenjevanju avtohtonih domačih prašičev na Dolenjskem so tudi v zapisih v Kmetovalcu iz leta 1923 in 1926. Malasek (1926) poroča o požlahtnjenih dolenjskih prašičih, ki so nastali z ople-menjevanjem dolenjskih prašičev z nemškimi heševskimi prašiči. Zanimiv opis pasem prašičev najdemo v knjigi »Naša prašičja reja«, ki jo je spisal Oblak (1927). Omenja prašiče, ki jih poimenuje domača pasma. Imeli so visoke noge, raven rilec, zelo viden zašiljen (ozek) hrbet. Prašiči so bili skromni, odporni, počasne rasti, a sposobni rasti do velikih telesnih mas. Avtor nadalje piše, da prašiči »niso imeli oblik, ki jih zahteva današnji trg« in »suho meso od domačih prašičev je bilo prav dobro«. Objavljena je tudi slika prašiča dolenjske krškopoljske pasme (izgleda, da je povzeta iz sestavka, ki ga je napisal o tej pasmi Rohrman (1899)), vendar prašiča posebej ne omenja. V reviji Rejec malih živali je Ilc (1934) objavil sestavek, v katerem je zapisal, da »za našo vzrejo in gojenje pa pridejo v poštev za naše razmere priznani pasmi, in sicer: jorkširci in heševci«. Piše pa tudi: »Dolenjski rejci osobito oni iz Krškega polja vzgajajo tudi črnopasaste živali istega tipa in pasme, kar so dosegli z križanjem heševcev s staro, nekdaj slovečo Krško-poljsko pasmo, katera se ni ohranila čistokrvna. Omenjeno pasmo so prevzeli in upeljali osobito Gorenjci, kateri se v zadnjem času bavijo z vso vnemo na selekciji omenjene pasme.« Oblak (1939) je na kmetijski anketi, ki je bila v letu 1938 v Ljubljani, predstavil tedanjo prašičerejo v dravski banovini. O pasmah prašičev je poročal naslednje: »Prvotno je bila na današnjem ozemlju naše banovine razširjena domača svinja, ki je bila črna, pa tudi črnopasasta, visokih nog, bolj grobe konstitucije, dobra predvsem za mast, vendar bolj počasno rastna in slabo rodovitna .… Danes prvotne krškopoljske svinje, vsaj čiste, ni več. Vendar najdemo v najbolj oddaljenih krajih še ostanke te prvotne svinje, ki po zunanjosti, barvi ter raznih merah še spominjajo na njo. Ta svinja se je posebno odlikovala v sposobnosti za produkcijo masti ter po dobri kakovosti mesa .... Pozneje, zlasti za časa aktivnega delovanja Kmetijske družbe in pozneje deželnih odborov, se je pričelo uvažati iz Avstrije in Nemčije bolj žlahtne svinje v svrho zboljšanja tedanje domače svinje. Zlasti na Kranjskem so še danes znani tako zvani heševci, katerih kmetje še danes ne morejo pozabiti.« O pasmah prašičev, ki so 17 bile tedaj v dravski banovini, pa je poročal: »V naši banovini imamo v glavnem dva tipa svinj, oziroma dve pasmi, poleg manjšega števila domače črnopasaste svinje.« O prihodnosti črnopasaste pasme pa je povedal: »Domačo črnopasasto, ki je bila pred ne- kaj leti na Gorenjskem, predvsem v kranjskem srezu še precej razširjena in priljubljena ter zelo v modi, sedaj vedno bolj opuščajo. Glavni vzrok leži v tem, da je ta svinja zaradi premajhnega rejskega okoliša morala degenerirati, ker je prišlo do plemenenja v sorodstvu. V ostalem pa je bila ta, za domačo porabo in ne toliko za izvoz namenjena svinja, prav odlična, ker je zelo hitre rasti in je bila tudi dobra za mast. Gotovo pa je, da se ta svinja radi premajhnega rejskega okoliša ne bo mogla dolgo vzdržati.“ Po drugi svetovni vojni so bile v petdesetih in šestdesetih letih opravljene pomemb-ne raziskave krškopoljskega prašiča. V strokovnem slovstvu najdemo številne zapi- se do leta 1972, ko je nastopilo obdobje opustitve strokovnega dela s to pasmo. Sustič (1950) piše, da je mogoče doseči dobre rezultate s požlahtnjenimi prašiči domačega izvora kakor tudi z žlahtno belo pasmo. Na splošno je bil najbolj razširjen beli požlahtnjeni prašič. Omenja pa tudi črnopasastega prašiča, ki se je ohranil na Dolenjskem in nekoliko na Gorenjskem. Neznani avtor je v reviji Naša Vas leta 1956 v članku „Priznanje črnopasastem prašiču“ opisal razvoj in biološke značilnosti prašičev te pasme. Posebej poudarja njihovo skromnost in odpornost ter kakovost mesa. Opozarja tudi na škodljive posledice parjenja v sorodstvu. Za leto 1955 obja- vlja podatek, da so krškopoljski rejci prodali na sejmih 64.500 mladih pujskov in da je na sejmih 99,2 % pasastih ter le 0,8 % belih pujskov, ki imajo za 20–30 % slabšo ceno kot pasasti. Eiselt in Ferčej (1952) sta napisala strokovno knjigo Prašičereja. V poglavju »Pasme prašičev« poročata, da sta v Sloveniji v glavnem razširjeni beli pasmi – požlahtnjena in žlahtna, ter da imamo še ostanke domače črnopasaste – krškopoljske pasme. Vse tri pasme sta v nadaljevanju predstavila z opisom njihove zunanjosti in proizvodnih lastnosti. Ferjan (1953) poroča, da so bili na prvi republiški razstavi živine razstavljeni prašiči različnih pasem. Pri tem je zapisal: »Razstavljene živali so bile kolikor toliko tipični predstavniki bele požlahtnjene, bele žlahtne, velike bele angleške in črnopasaste – krškopoljske pasme.« Veble (1954) piše, da imamo v glavnem tri pasme prašičev: belo kratkouho, belo klapouho in domačo črnopasasto pasmo. Vse tri pasme na kratko opiše glede izvora in po zunanjosti. Najbolj je bila razširjena bela klapouha pasma prašičev. Ferčej in Eiselt (1954) pišeta o reji prašičev v Sloveniji in v poglavju »Razvoj prašičjereje« predstavita tudi razvoj pasem: »Prvotno je bil skoro na vsem ozemlju Slovenije razširjen črnopasast prašič, potomec mediteranskega divjega prašiča. Ostanek teh prašičev je krškopoljska pasma.« O pa- smah prašičev v Sloveniji piše tudi Puppisova (1955). V Sloveniji redijo tri pasme: belo plemenito v vzhodnem predelu Slovenije, belo oplemenjeno v ostalih predeli 18 Slovenije, razen na Krškem polju in predelu Škocijan Šentjerneja, kjer imajo krško- poljskega pasastega prašiča. Pasmo krškopoljski prašič, področje in način njene reje je opisal Bučar (1956?). Poroča tudi o strokovnem srečanju o krškopoljskem prašiču, ki je bilo 10. februarja 1956. v Kostanjevici. Sprejete so bile smernice za načrtno izboljševanje pasme. Opravljen je bil popis najboljših plemenskih prašičev in takrat so pričeli s kontrolo proizvodnosti. Priredili so tudi dve razstavi plemenskih prašičev krškopoljske pasme: 9. septembra 1956 v Kostanjevici in 7. oktobra 1956 v Škocija-nu. V kontroli proizvodnosti v letu 1956 so bile naslednje pasme: bela požlahtnjena dolgouha pasma, žlahtna ali bela plemenita kratkouha pasma (obe ima za domači pasmi), veliki jorkšir, holandska landrace in črnopasasta pasma. Pasme prašičev v Sloveniji predstavlja in opisuje Ferjan (1958). Ferjan (1959) v analizi stanja slovenske prašičereje pravi, da preko 80 % prašičev v Sloveniji pripada belim pasmam (bela požlahtnjena, bela žlahtna in v ožjem obsegu še pasmi veliki jorkšir in holandske landrace) in le dobrih 15 % je prašičev črnopasaste pasme. Posebej velja omeniti, da so v tem obdobju opravljene prve strokovne meritve plodnosti, rastnosti in mesnatosti črnopasastih prašičev pri reji v čisti krvi oziroma križanju. Podatke o tem najdemo v poročilih Kmetijskega inštituta Slovenije (serija publikacij: Proizvodnost plemenskih svinj v rejskih središčih Slovenije), v diplomskih nalogah: Varl (1956), Krhin (1959) in v poročilih o raziskovalnih nalogah: Ločniškar in sod. (1962). Eiselt in Ferjan (1972) sta povzela rezultate raziskav in zbranih podatkov o krškopoljskih prašičih ter zapisala v povzetku: »Sedaj je pasma po tipu neizenačena in konstitucijsko močno oslabljena. Pri razmeroma velikem številu rojenih pujskov na gnezdo (10,07) je zaradi velikega števila mrtvorojenih (2,13) in zelo veliko izgub do odstavitve (26 %) število vzrejenih pujskov majhno (5,87). Plodnost se glede na število živorojenih pujskov poveča s pripuščanjem k merjascem drugih pasem, n.pr. Landrace, Large White itd. Zelo dobro plodnost so pokazale križanke med krškopoljsko in švedsko landrace pasmo pri ponovnem parjenju s krškopoljskimi merjasci. V teh parjenjih se je še po- večalo število mrtvorojenih pujskov na gnezdo (2,31), vendar je vitalnost živorojenih mnogo večja kot pri čistopasemskih svinjah; saj so izgube pujskov do odstavitve zna- šale le 5 % od živorojenih, vzrejenih pa je bilo 9,19 pujskov na gnezdo. Prašiči krškopoljske pasme so skromni, dobro izkoriščajo voluminozno krmo, slabše – vendar ne občutno – pa koncentrate. Pitovne in klavne lastnosti so se pri križanju z belimi pasmami intermediarno dedovale, to velja tudi za barvo mesa, ki je pri krškopoljski pasmi temnejša. Pri križanju krškopoljske pasme s pietrain pasmo je bil ugotovljen hete-rosis efekt v konverziji krme .... Meso krškopoljskih prašičev in njihovih križancev je zelo primerno za trajne izdelke.« Novak (1970) je v razpravi »Zgodovina agrarnih panog« v poglavju »Živinoreja« opisal tudi zgodovinski razvoj prašičereje v Sloveniji. Piše, da je 19 bila med prašičjimi pasmami sprva razširjena domača svinja, črna, tudi črnopasasta, bolj grobe konstitucije, dobra predvsem za mast. Cizej in Černe (1981) omenjata poleg modernih mesnatih pasem prašičev v Sloveniji, ki niso avtohtone, še krškopoljsko ali črnopasasto svinjo ter izboljševanja te pasme z istobarvnimi merjasci iz Nemčije in Britanije. Viri: Bleiweis, Janez. Nauk o umni živinoreji. Ljubljana, 1871, str. 80–88. Bučar, Franc. Tipkopis brez naslova, vsebina o krškopoljskem prašiču. Napisano 1956 (?), 5 strani. Cizej, Dolfe, Černe, Franc. Prašičereja. ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1981, str. 14 –21. Dular, Fran. Umna živinoreja. II.knjiga. O pasmah in umni reji domače živine. Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1895, 208 strani. Eiselt, Erik, Ferčej, Jože. Prašičereja. Založba Kmečka knjiga, Ljubljana, 1952, str. 6 –9. Eiselt, Erik. Proizvodne značilnosti krškopoljskega prašiča. Zbornik biotehniške fakultete v Ljubljani, 18(1971), str. 7–11. Eiselt, Erik, Ferjan, Jakob. Proizvodne značilnosti krškopoljskega prašiča. 3. Zbor pra- šičerejcev, Bled, 1972 – 05 – 08/11. V. Znanost in praksa v živinoreji. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 1972, str. 855–863. Ferčej, Jože, Eiselt, Erik. Reja prašičev v Sloveniji. (1954)7, str. 328–333, Stočarstvo. Ferjan, Jakob. Proizvodnja mesnatih prašičev. (1959)1–2, str. 33–39, Socialistično kmetijstvo. Ferjan, Jakob. Republiška razstava v očeh prašičereje. 1(1953)11, str. 81–82, Živinorejec. Ferjan, Jakob. Uspehi prašičerejskih središč Slovenije v letu 1956. Koledar kmečke knjige, 1958, str. 175. Ferjan, Jakob. Prašičereja v Sloveniji nekoč in danes, Koledar Mohorjeve družbe za navadno leto 1970, Celje 1969, str. 170–173. Ferjan, Jakob. Uporabnost črnopasastega prašiča. 2(1969)8, str. 475–478, Sodobno kmetijstvo. Gerstner, R. Važnost svinjereje. (1894)16, str. 195–198, Gospodarski glasnik za Štajersko. Ilc, Karel: Naša prašičereja. 1(1934)6, str. 94–95, Rejec malih živali. 20 Krhin, M. Razlike med prašiči bele požlahtnjene in črnopasaste krškopoljske pasme v povprečnem dnevnem priraščanju, odstotku klavnosti in odstotku slanine ter sala. Diplomska naloga, Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, Ljubljana 1959, 29 strani. Linzner, Rado. Krškopoljec – naš domači prašič. 5(1956)20, str. 469–470, Naša vas. Ločniškar, Franc, Ferjan, Jakob, Urbas, Joža. Usmeritev prašičerejske proizvodnje v LRS in metodika progenotestiranja prašičev. Poročilo za Sklad Borisa kidriča, Ljubljana 1962, str. 20–23. Malasek, F. Zboljšanje prašičereje na Dolenjskem. 43(1926)3, str. 19, Kmetovalec Merjasci žlahtnih pasem. 40(1923)24, str. 193–194. Kmetovalec. Novak, V. Živinoreja. V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. I. zvezek, Ljubljana, SAZU, 1970, str. 343–394. Oblak, Anton. Naša prašičja reja. Kmetijska matica, Ljubljana, 1927, 77 strani. Oblak, Ivan. Svinjereja. V: Za izboljšanje življenjskih pogojev našega kmetijstva. Po-ročilo o kmetijski anketi. 2. del, Ljubljana, Kraljevska banska uprava dravske banovine, 1939, str. 362–377. Priznanje črnopasastem prašiču. 5(1956)7, str. 152–153. Naša Vas. Proizvodnost plemenskih svinj v rejskih središčih Slovenije v letu 1956, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana 1957, 48 strani. Puppis, Nada: Akcija za unapredženje svinjarstva NR Slovenije. Demonstracioni ogledi sa svinjama u FNRJ. Zavod za stočartsvo, Novi Sad, 1955, s. 61–66. Rohrman, Viljem. Prašičje pleme na Dolenjskem. 16(1899)2, str. 9–11, Kmetovalec. Stefančič, Ante. Slovenska živinoreja v 19. stoletju. 1(1951)3–4, str. 95–105, Živinorejec. Stefančič, Ante. Začetek in razvoj veterinarstva na Slovenskem. Ljubljana, SAZU, 1966, str. 21–23. Sustič , Josip. Pasme prašičev v državnih vzrejališčih Slovenije. Državne nabave, (1950)2, str. 41–44. 21 Sustič, Josip. Prašičereja. V. Kmetijstvo kranjskega sreza. Kranj, 1932, str. 28–29. Švajger, Gregor, Bregar, Dejan. Krškopoljski (črnopasasti) prašič. Diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Ljubljan 1991, 60 strani. Varl, Peter. Opis črnopasastega prašiča. Gospodarski pomen prašičereje za občino Št. Jernej. Diplomska naloga, Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, Ljubljana 1956, str. 17–25. Veble, Franc: Naše pasme prašičev. V. Opis, vrednost in zdravje domačih živali v zvezi z zavarovanjem. Ljubljana, 1954, s. 166–169. Vihodil, Gustav Vlastimil. O pasminama svinja i njhovoj gojitbi. Osijek 1902, 118 strani. Zalokar, Janez. Od živinoreje sploh. Pervi in drugi člen. Umno kmetovanje in gospo- darstvo. Ljubljana, 1854, str.132–169. Živinorejske drobtinice mladim in starim kmetovalcem v poduk. IV. Od reje prešičev. Velika pratika za prestopno leto 1856, Ljubljana, 1856, 7 strani. Priporočeni dodatni viri o razvoju pasem prašičev v Sloveniji in še posebej o pasmi krškopoljski prašič 1. Kastelic, Andrej. Razvoj pasme in plodnost krškopoljskega prašiča. Magistrsko delo. Rodica 2008, XIX, 206 strani. 2. Šalehar, Andrej. Prispevki k zgodovini reje in pasem prašičev v Sloveniji. Slovenj Gradec 2013, 140 strani. 3. Šalehar, Andrej. Prispevek k poznavanju razvoja pasem prašičev v Sloveniji. I. do leta 1959. 35(2002)6, str. 245–250, Sodobno kmetijstvo. 4. Šalehar, Andrej, Žan Lotrič, Metka, Kovač, Milena. Prvotne, izgubljene in pre- topljene pasme prašičev v Sloveniji. 102(2013)2, str. 119–128. Acta agricultuae Slovenica. Foto Andrej Šalehar 23 3. ISKANJE OSTANKOV PASME KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ V LETIH 1990–1993 Uvod V letih 1990–1993 so bila opravljena poizvedovanja o ostankih krškopoljskega praši- ča na Gorjancih, na področju Brežic in Krškega polja. Prvo pobudo za iskanje pasme krškopoljski prašič je dal v priložnostnem pogovoru prof. dr. Jože Osterc. O prvih pregledih poročata v svoji diplomski nalogi Švajger in Bregar (1991). Pregledala sta okoli štirideset kmetij in ugotovila, da je današnja čreda krškopoljskega prašiča zelo neizenačena. Rejci pa so z njim zadovoljni in velika večina se mu ne misli odreči. V svoji nalogi sta zbrala dragocena pričevanja šestnajstih slovenskih kmetijskih, živinorejskih in veterinarskih strokovnjakov, ki so se pri svojem delu ukvarjali ali srečevali s prašiči krškopoljske pasme. Kmetijski zavod Ljubljana, enota Novo mesto je pri iskanju ostankov krškopoljskih prašičev veliko pripomogel z zaposlitvijo pripravnika za živinorejo – prašičereja gospo Zdenko Pribožič, dipl. kmet. inž. V program njenega svetovalnega dela z dne 8. aprila 1991 so zapisali: “Krškopoljskega prašiča gotovo ne bomo našli v čisti krvi, ohraniti pa bomo skušali tisto, kar je od njega ostalo. Naša želja je usposobiti nekaj kmetij, ki bodo tudi v prihodnosti redile to pasmo prašičev. Izbrati in odločiti se bomo morali za kriterije, po katerih bomo lahko govorili o krškopoljskem prašiču. V delo bomo vključili živali z več ali manj znanim poreklom. Krškopoljca bomo iskali predvsem na področju Posavja in Šentjerneja.” Po končanem pripravništvu je gospa Zdenka Pribožič, dipl. kmet. inž., postala strokovna svetovalka za prašičerejo in več kot deset let vodila skupaj s katedro za prašičerejo na oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete iskanje in ohranjanje pasme krškopoljski prašič. Skupaj smo gradili temelje za ohranjanje pasme krškopoljski prašič in velikokrat smo obiskovali kmetije, kjer so imeli ali naj bi redili ostanke te pasme. Iskanje kmetij, ki redijo krškopoljskega prašiča Pri iskanju kmetij, ki redijo krškopoljskega prašiča, je bilo v veliko pomoč poznavanje terena, ki jo je ponudil g. Andrej Horžen. Pregled trenutnega rejskega stanja je bil opravljen na ožjem področju Krškega polja in bližnjih Gorjancih. Drugod je krškopoljskega prašiča, po zatrjevanjih veterinarjev, kmetov in ostalih prisotnih, nado- mestila reja belih prašičev. O tem smo se ob priložnostnih obiskih nekdanjih rejcev 24 prepričali tudi sami. Ohranil se je le v predelih z ekstenzivnejšim kmetijstvom, v gospodinjstvih, kjer redijo prašiče za samooskrbo. Kraji, kjer so bili najdeni ostanki krškopoljskega prašiča, so na spodnjem zemljevidu označeni z rdečo piko. Razvrstitev kmetij Švajger in Bregar (1991) sta pregledane kmetije razvrstila v tri skupine: 1. Opisu najbolj odgovarjajoči krškopoljski prašiči; na večini kmetij redijo pred- vsem to pasmo: 13 kmetij. 2. Pasemske značilnosti slabše izražene; v rejah poleg krškopoljskega najdemo večkrat tudi bele prašiče: 26 kmetij. 3. Križanci in sledovi nekdanje reje krškopoljskega prašiča: 8 kmetij. Pogovori s strokovnjaki Švajger in Bregar (1991) sta opravila pogovore s strokovnjaki, ki so se pri svojem delu ukvarjali tudi s krškopoljskimi prašiči. Intervjuvani so bili: 1. Prof. dr. Fran Adamič 2. Mag. Jože Bregant 3. Prof. dr. Oskar Böhm 4. Prof. dr. Franc Bučar 25 5. Prof. dr. Franc Černe 6. Prof. dr. Jože Ferčej 7. Karlo Gošler, dipl. vet. 8. Miha Krhin, dipl. inž. 9. Prof. dr. Franc Ločniškar 10. Ernest Marinšek, rejec s plemenilno postajo 11. Anton Simonič, dipl. inž. 12. Francka Trebar, dipl. inž. 13. Alfred Trenc, dipl. vet. 14. Dr. Joža Urbas 15. Marjan Vizjak, dipl. inž. 16. Anton Zorc, dipl. inž. Švajger in Bregar (1991) sta povzela intervjuje in v diplomski nalogi zapisala: »4.2 Strnjena mnenja strokovnih poznavalcev pasme Od vseh domačih prašičev bi med avtohtone pasme najprej lahko šteli krškopoljske-ga prašiča, ker ima največ značilnosti prednikov iz tega prostora. Vendar pa se z gotovostjo tudi zaradi živahne trgovine s prašiči v preteklem stoletju (Srbija, Vojvodina, Slavonija) o tem ne da soditi. Možno je, da je nastal pri križanju domačega prašiča s pasastimi (wessex, essex). Krškopoljski prašič je kombiniran tip, ki je skromen, odporen in ploden (posamezne svinje so imele tudi do šestnajst gnezd). Kot takšen je bil v kmečki reji zelo priljubljen. Ima dobro marmorirano meso, ki je posebej primerno za trajne proizvode. Nekaj kvalitet, ki se mu še pripisujejo, pa je verjetno bolj posledica krajevnega prepričanja. Precej napak pri krškopoljskem prašiču je bilo posledica križanja v sorodstvu. Visoko smrtnost pujskov bi lahko pripisali tudi slabšim življenjskim pogojem. Po križanju s Sattelschwein pasmo, ki se širše ni uveljavilo, se njegovo stanje izboljša. S prehodom na farmsko rejo se interesi individualnih kmetovalcev vedno bolj za- postavljajo. Stalež krškopoljskega prašiča prične upadati. Obdržati se mu uspe po zaslugi pasemskih lastnosti, veliko pa je prispeval vpliv tradicije.« 26 Anketa o reji krškopoljskega prašiča V presojo smo vključili štirideset kmetij, kjer še vzdržujejo njegovo rejo oiroma. nje-gove ostanke. Podatke in ocene smo zbirali s posebno v te namene pripravljeno an- keto (priloga 1). Za kriterij ocene zunanjosti so služile karakteristike, ki jih v svojem poročilu o oblikovanju novega tipa domačega prašiča navaja Ferjan (1964) in v navodilu republiškega kmetijskega inšpektorata Nabava in standardni …(1971). Ohranjen je zapis o obisku kmetij dne 3. maja 1991 (priloga 2). Presoja rezultatov ankete v letu 1990 Ob predstavljenih rezultatih opravljenega terenskega dela je potrebno poudariti dvoje: da so med njimi tudi ocene anketiranih rejcev (le-ti so nas usmerjali pri iskanju krškopoljskih prašičev), in da se pri opisovanju zunanjosti ne da izogniti določe-nemu vplivu pristranskosti. Preglednica 1: Vzrok reje krškopoljskih prašičev Vzrok reje krškopoljskih prašičev Štev. rejcev* Delež rejcev Tradicija 5 12,5 Kakovost mesa in precej masti 37 92,5 Nezahtevnost reje in prehrane 34 85,0 Drugo 13 32,5 *Skupaj je bilo anketiranih 40 rejcev. Najpomembnejša vzroka reje krškopoljskih prašičev sta dva: nezahtevnost reje in prehrane ter kakovost mesa in precej masti. Odgovora sta razumljiva, če pri tem upoštevamo pogoje, ki so posebej še na Gorjancih za rejo domačih prašičev soraz- merno skromni. Preglednica 2: Tradicija v reji krškopoljskih prašičev Tradicija Štev. rejcev Delež rejcev Stalno 39 97,5 Do deset let 1 2,5 Večina rejcev stalno redi prašiče te pasme in le eden jih je pričel rediti v zadnjem obdobju. 27 Preglednica 3: Namen reje ter starost in masa krškopoljskih prašičev ob zakolu oziroma prodaji Izvajanje križanja in mnenje o Štev. rejcev Delež rejcev križancih Lastne potrebe 40 100,0 Starost ob zakolu (mes.) do 12 mes. 17 42,5 12–24 mes. 23 57,5 Masa ob zakolu (kg) do 150 kg 21 52,5 150–200 kg 18 45,0 več kot 200 kg 1 2,5 Prodaja 38 95,0 Starost ob prodaji (tednov) do 10 tednov 32 80,0 10–12 tednov 3 7,5 več kot 12 tednov 2 5,0 Masa ob prodaji (kg) 15–20 kg 30 75,0 20–30 kg 6 15,0 več kot 30 kg 2 5,0 Podatki v preglednici kažejo, da vsi rejci redijo prašiče za lastne potrebe in velika večina (95 %) tudi za prodajo. Starost in masa ob zakolu dokazujeta počasno rast in ekstenzivno rejo krškopoljskih prašičev. Prodajajo pa večinoma pujske pri starosti do 10 tednov za pitanje pri drugih rejcih. Preglednica 4: Način reje krškopoljskih prašičev Način reje Štev. rejcev Delež rejcev Hlev 27 67,5 Hlev z izpustom 5 12,5 Hlev in paša 8 20,0 Nekoliko presenečajo ugotovitve v zvezi z načinom reje krškopoljskih prašičev. Dve tretjini rejcev jih redi le v hlevu in le ena petina jih spušča na pašo. 28 Preglednica 5: Prehrana krškopoljskih prašičev Prehrana Štev. rejcev Delež rejcev Osnovna krma* 32 80,0 Osnovna krma in paša 8 20,0 Krmne mešanice (za pujske) 7 17,5 Drugo 4 10,0 *Korenovke, krompir, voluminozna krma, žito, ostanki. Prehrana krškopoljskih prašičev je preprosta in cenena. Le na sedmih kmetijah do- dajo prašičem (posebej pujskom) kupljeno krmo. Preglednica 6: Stalež prašičev – skupaj in na kmetijo Kategorija prašičev Število prašičev Št. kmetij Skupaj na kmetijo min. max. Čisti krškopoljski prašiči* Pujski do 2 mes. 16 120 7,5 2 19 Prašiči 2–8 mes. 10 30 3,0 1 4 Prašiči 8–16 mes. 18 39 2,2 1 5 Plem. svinje in mladice 31 57 1,8 1 5 Plem. merjasci 5 5 1,0 Skupaj 32 251 7,8 2 28 Križanci s krškopoljskimi prašiči* Pujski do 2 mes. 5 37 7,4 5 10 Prašiči 2–8 mes. 9 37 4,1 1 8 Prašiči 8–16 mes. 8 16 2,0 1 3 Plem. svinje in mladice 13 21 1,6 1 3 Plem. merjasci 2 2 1,0 Skupaj 20 106 5,3 1 14 *Ocena po zunanjosti. Na štiridesetih kmetijah so imeli skupaj 357 prašičev ali 8,9 prašiča na kmetijo (najmanj enega in največ osemindvajset prašičev). To je znatno več, kot je slovensko poprečje za število prašičev na kmetijo – 3 do 4 prašiči. Ta ugotovitev neposredno potrjuje močno tradicijo v reji prašičev (glej pregled literature) in posredno pogoje za rejo domačih živali na opazovanem področju. Zelo zanimiva je starostna struktura 29 staleža, ki dokazuje ekstenzivno rejo prašičev, namen reje in povprečno plodnost. Porazdelitev podatkov (čistopasemski krškopoljski prašiči in križanci s krškopoljskimi prašiči) je opravljena na osnovi presoje zunanjosti in zaradi tega le delno zanesljiva. Preglednica 7: Plodnost in trajanje rabe plemenskih svinj ter merjascev (ocene rejcev) Lastnost Št. kmetij Povprečje min. max. Mladice in svinje Starost ob prvem pripustu (mes.) 39 9,75 6 14,5 Štev. prasit./leto 40 1,78 1 2,5 Velikost gnezda 39 8,78 4 11 Doba laktacije (tednov) 39 6,49 4 12 Življenjska prireja – štev. prasitev 39 5,08 1 16 Merjasci Starost ob prvem pripustu (mes.) 7 7,79 6 9 Starost ob izločitvi (mes.) 7 22,43 9 24 Počasno rast in ekstenzivno rejo krškopoljskih prašičev dokazujejo tudi podatki o starosti ob prvi oploditvi mladic, ki je v povprečju pri nekaj manj kot deset mesecev. Velikost gnezda je povprečna – okoli devet pujskov in laktacija je šest do sedem tednov. Zanimiva je tehnologija rabe krškopoljskih svinj. V domači reji po Sloveniji uporabljajo svinje običajno le za eno do dve prasitvi. Na proučevanih kmetijah pa uporabljajo svinje za več prasitev – okoli pet. Merjasce uporabljajo le v naravnem pripustu in jih izločijo sorazmerno zgodaj – pri starosti okoli dveh let. Preglednica 8: Preprečevanje parjenja v sorodstvu Način preprečevanja parjenja Štev. Delež v sorodstvu rejcev rejcev Menjavanje merjasca oz. kraja parjenja 32 80,0 Ne upoštevajo sorodstva 8 20,0 Preprečevanje parjenja v sorodstvu je temeljno rejsko opravilo in podatki v gornji preglednici nakazujejo, da naj bi rejci to tudi dosledno izvajali. Zaradi majhnega rejskega okoliša in števila prašičev te pasme pa lahko sklepamo, da so krškopoljski pra- 30 šiči znatno inbridirani. Točne odgovore na vprašanje o parjenju v sorodstvu bomo lahko dobili z analizo porekel, ko bo uvedena rejska dokumentacija. Preglednica 9: Parjenje (križanje) z drugimi pasmami Izvajanje križanja in mnenje o križancih Štev. Delež rejcev rejcev Izvajanje križanja Na osnovi nasveta strokovnjaka 1 2,5 Po lastni presoji 24 60,0 Križanja ne izvaja 15 37,5 Mnenje o križancih Križanci so slabši od čistopasemskih prašičev 20 50,0 Križanci so boljši 2 5,0 Rezultati niso znani 18 45,0 Podatki v gornji preglednici samo potrjujejo, da je reja krškopoljskega prašiča prepu- ščena sama sebi. Parjenja izvajajo rejci povsem naključno. Nezadovoljstvo s križanci, ki je prisotno v polovici primerov, je lahko posledica slabih pogojev za rejo prašičev. Križanja se opravljajo z zahtevnejšimi mesnatimi pasmami prašičev, ki potrebujejo drugačno rejo in nego ter predvsem boljšo prehrano. Preglednica 10: Zdravstvene težave pri krškopoljskih prašičih Zdravstvene težave Štev. Delež rejcev rejcev Brez zdravstvenih težav 28,0 70,0 Občasne driske, prehladi 12,0 30,0 Druge težave - - Dobra odpornost krškopoljskih prašičev je splošno poznana. Tudi podatki v pregle- dnici 10 to potrjujejo. Prisotne so običajno le driske in prehladi prašičev. 31 Preglednica 11: Ocena bodočnosti reje Bodočnost reje Štev. Delež rejcev rejcev Reja se bo ohranila 30 75,0 Reja se opušča 5 12,5 Želja po ponovni reji krškopoljskega prašiča 5 12,5 Podatki v tej preglednici so razveseljivi, ker namerava tri četrtine rejcev rejo krškopoljskih prašičev ohraniti tudi v bodoče. Švajger in Bregar (1991) sta strnila mnenja rejcev in zapisala: »4.1.3. Rejci o pasmi - Imajo ga rajši zaradi kvalitetnejšega mesa in več masti, - nezahteven je v reji in prehrani (zadostuje doma pridelana krma in ostanki), - nimajo zdravstvenih problemov, - vzrejajo pujske za prodajo, zato je pomembna lastnost svinj, da so skrbne matere, - dobrih pasemskih merjascev ni več, zato rešujejo probleme tudi s pripuščanjem pod „podobne“ (npr. pietrain, križanci raznovrstnega porekla idr.), - če se le da, se izogibajo križanju, oziroma parjenju v sorodstvu, - pasejo ga bolj malo; če ga že izpuste, je to največkrat le na dvorišče ali izpuste ob hlevu, - prašič je v primerjavi z belimi mirnejši; nekateri omenjajo, da manj rije, - večina dosedanjih rejcev, tako starejših kot mlajših, se krškopoljskemu prašiču ne namerava odreči za kar gre veliko zaslug tudi vplivu tradicije.« Zaključki Proučevanja sedanjega stanja pasme krškopoljski prašič kažejo, da so na področju Gorjancev in Krškega polja ohranjeni ostanki te pasme. Rejci poudarjajo skromnost teh prašičev in dobro kakovost mesa. Prehrana prašičev je preprosta s korenovkami, krompirjem in podobno voluminozno krmo. Na kmetijah redijo v povprečju šest prašičev, plodnost je povprečna, rast pa počasna. Svinje uporabljajo za več prasitev. Parjenja so povsem naključna in z dovolj veliko gotovostjo je mogoče sklepati, da je populacija močno inbridirana. Okoli ene tretjine prašičev ima značilno zunanjost, kot je opisana v literaturi. 32 Viri: 1. Arhiv javne službe genska banka v živinoreji na oddelku za zootehniko, Bioteh- niška fakulteta. 2. Ferjan, Jakob. Uporabnost črnopasastega prašiča., 2(1969)8, s. 475–478, Sodobno kmetijstvo. 3. Ferjan, Jakob. Izučavanje proizvodnih osobina svinja križanca i formiranje tipa domače svinje. Trogodišnji izveštaj prema ugovoru br. 2224/1, Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, 1964?, 13 s. 4. Nabava in standardni opis prašiča krškopoljske pasme. št. 320/Č – 039/70-XVI- II/ŠE, Ljubljana, Republiški secretariat za kmetijstvo in gozdarstvo, 1971, 3 s. 5. Šalehar, Andrej, Kramar, Zdenka, Švajger, Gregor, Bregar, Dejan, Štuhec, Ivan, Tavčar, Jana. Krškopoljski prašič. Tipkopis poročila, Rodica 1992, 20 strani. 6. Šalehar, Andrej, Kramar, Zdenka, Švajger, Gregor, Bregar, Dejan, Štuhec, Ivan, Tavčar, Jana. Krškopoljski prašič. 25(1992)7–8, str. 326–328, Sodobno kmetijstvo. 7. Švajger, Gregor, Bregar, Dejan. Krškopoljski (črnopasasti) prašič. Diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Ljubljana 1991, 60 strani. 33 Priloga 1: Anketa krškopoljski (črnopasasti) prašič 34 35 36 37 38 Priloga 2: Zapis o obisku kmetij dne 3. maja 1991 39 40 41 4. MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA IN SLIKOVNO GRADIVO Prva upodobitev krškopoljskega prašiča Rohrman (1899) je objavil v Kmetovalcu sestavek “Prašičje pleme na Dolenjskem”, kjer je tudi prva upodobitev krškopoljskega prašiča. Krškopoljski prašič iz leta 1899 (vir Rohrman) Rohrman (1899) piše, da imajo: ”Po sredi života imajo namreč belo liso, ki objema život kakor kak pas, drugod pa so črni. Zadnji konec je zmeraj čisto črn, prednji bolj ali manj bel…. glava srednje dolga in bolj ozka z velikimi, dol visečimi ušesi. Čelo je ravno, takisto rilec, ki je močno razvit in pripraven za pašo. Vrat je precej kratek in močen. Život je dolg, srednje širok in dokaj raven. Hrbet in ledje je nekoliko kri-vo, a le za spoznanje in sicer najbolj zaradi tega, ker je zadnji konec nekoliko višji kakor sprednji. Križ je dolg, podrt in take oblike, če ga pogledaš od zadej, kakor kaka podolgovata buča. Noge so srednje visoke in prej drobne kakor debele. Krača in pleče sta močno razvita. Koža je tanka in naredko porastena s finimi ščetinami, tako da se povsod vidi skozi ščetine. Ušesa so pobešena in prav malo porastena, češče skoraj gola”. 42 Starejše slike krškopoljskega prašiča Starejše slike krškopoljskega prašiča so v fototeki javne službe genska banka v živinoreji – avtor fotografij je prof. dr. Franc Bučar. Krškopoljski prašič iz leta 1936 Vir: prof. dr.Bučar Krškopoljski prašiči iz leta 1956 (?) (foto prof. dr. Franc Bučar) 43 Najbolj vidna sprememba zunanjosti je sprememba oblike rilca, ki ni več raven kot je pri upodobitvi od Rohrmana (1899) in je verjetna posledica oplemenjevanja z jorkširskimi prašiči. V diplomski nalogi je Varl (1956) objavil nekaj fotografij krškopoljskega prašiča. Krškopoljski prašiči 1956 (?) (foto Peter Varl) 44 Belić in sod. (1961) so v knjigi Savremeno svinjarstvo opisali pasmo krškopoljski prašič in objavili naslednje fotografije: Krškopoljski prašiči 1961 (foto prof. dr. Jovan Belić) 45 Zunanjost krškopoljskih prašičev v letu 1990 V anketi, ki je predstavljena v prilogi 1 pri poglavju Iskanje ostankov krškopoljskih prašičev v letih 1990–1993, je tudi obrazec za ocenjevanje zunanjosti prašičev. Za kriterij ocene zunanjosti so uporabili karakteristike, ki jih v svojem poročilu o oblikovanju novega tipa domačega prašiča navaja Ferjan (1964) in so v navodilu republi- škega kmetijskega inšpektorata Nabava in standardni …(1971), kjer so uporabili opis prašiča te pasme, ki ga je izdelal Kmetijski inštitut Slovenije (preglednica). Opis krškopoljskega prašiča in njegovih pogostih napak (Nabava …, 1971) Prašič naj ustreza zahtevam Pogoste napake Rejski smoter Odporen, hitrorasten, rodoviten Slaba rodovitnost in rastnost. prašič, ki dobro izkorišča krmo. Okvir Srednji, dolžina srednja. Majhen, kratek prašič. Srednje velika, ne premastna, Prekomerno kratek (mops) rilec, Glava in vrat široko čelo, linija glave nekoliko prazen vrat, premasten podbra- sedalsta, širok. Srednje dolg dek. rilec, srednje močan vrat. Uhlji Srednje velika, klapava. PredolgI, ki ovirajo prašiča pri hoji in pri jemanju hrane. Pleča Močna, zaprta. Razplečenost. Trup in trebuh Globok in obsežen. Plitev, povit. Hrbet Dolg, širok in napet z dobro Kratek, ozek, raven ali vleknjen. razvitim mišičevjem. Križ Širok, dolg, padajoč, vendar ne Ozek, izrazita pobitost. pobit. Šunke Dolge, široke in globoke. Plitve in kratke. Noge Suhe, močno kitaste, pravilna Odebljene v sklepih, medvedje pokončna stoja. šape. Ščetine Goste, močne, bleščeče. Brez sijaja, redke. Barva Črne in bele, širši ali ožji pas čez Ne dovolj izražen bel pas čez pleča in prednje noge. pleča. Iz preglednice je razvidno, da se je strokovno mnenje o izgledu in ostalih lastnostih te pasme precej ujemalo z opisom Rohrmana (1899) Nasprotuje pa nekaterim pa-semskim značilnostim, ki so jih izpostavljali rejci v praksi (npr. veliki povešeni uhlji, močno ukrivljen nosni profil) in so se tudi bolj ali manj splošno uveljavile. 46 Rezultati ankete: Opis zunanjosti krškopoljskih prašičev v letu 1990 Zunanjost prašičev Število rejcev Delež rejcev Splošen vtis o zunanjosti prašičev v reji Karakteristična zunanjost 14 35,0 Nekarakteristična zunanjost 26 65,0 Telesni deli GLAVA Kratka – široka (uhlji daljši od rilca) 27 67,5 Dolga – ozka 13 32,5 NOSNI PROFIL Konkaven 39 95,0 Raven 1 5,0 LEGA UHLJEV Pokončna – – Viseča 37 92,5 Polviseča 3 7,5 NOGE Debele in grobe 19 47.5 Tanke in fine 21 52,5 DOLŽINA TRUPA Dolg 15 37,5 Srednje dolg 24 60,0 Kratek 1 2,5 BARVA Značilna opasanost 30 75,0 Prednji del bel 4 10,0 Celotno telo temno 3 7,5 Lisast 3 7,5 47 Na osnovi opisov zunanjosti v literaturi smo presodili, da ima le ena tretjina živali za pasmo črnopasasta značilno zunanjost. Prašiči imajo večinoma kratko in široko glavo s konkavnim nosnim profilom in visečimi uhlji. Imajo značilno opasanost in srednje dolgo telo. Slikovno gradivo iz obdobja 1990–1993 (foto Andrej Šalehar) 48 49 50 51 52 53 Viri: 1. Arhiv javne službe genska banka v živinoreji na oddelku za zootehniko, Bioteh- niška fakulteta. 2. Belić, Jovan, Ognjanović, Aleksandar, Šterk, Vladimir. Krškopoljska ili černopasasta svinja. str. 122–124. V: Savremeno svinjarstvo. Beograd 1961, 621 strani. 3. Ferjan, Jože. Izučavanje proizvodnih osobina svinja križanca i formiranje tipa do-mače svinje. Trogodišnji izveštaj prema ugovoru br. 2224/1, Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, 1964, 13 strani. 4. Ferjan, Jakob. Uporabnost črnopasastega prašiča. Sodobno kmetijstvo, 2(1969)8, str. 475–478. 5. Nabava in standardni opis prašiča krškopoljske pasme. št. 320/Č – 039/70-XVIII/ ŠE, Ljubljana, Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo, 1971, 3 strani. 6. Poročila o ogledu krškopoljskega prašiča v letih 1995–2003 (v poglavju Priloge). 7. Rohrman, Viljem. Prašičje pleme na Dolenjskem. 16(1899)2, str. 9 –11, Kmetovalec. 8. Šalehar, Andrej, Kramar, Zdenka, Švajger, Gregor, Bregar, Dejan, Štuhec, Ivan, Tavčar, Jana. Krškopoljski prašič. Tipkopis poročila, Rodica 1992, 20 strani. 9. Šalehar, Andrej, Kramar, Zdenka, Švajger, Gregor, Bregar, Dejan, Štuhec, Ivan, Tavčar, Jana. Krškopoljski prašič. 25(1992)7–8, str. 326–328, Sodobno kmetijstvo. 10. Šalehar, Andrej. Krškopoljski prašič = The Krškopolje pig = Das Krškopolje Schwein : slikovno gradivo : photos : Bilden, Domžale : Oddelek za zootehniko, BF, 1993, fotografije; 31 cm. 54 11. Švajger, Gregor, Bregar, Dejan. Krškopoljski (črnopasasti) prašič. Diplomska naloga, Biotehniška fakulteta, Ljubljana 1991, 60 strani. 12. Varl, Peter. Opis črnopasastega prašiča. Gospodarski pomen prašičereje za obči-no Št. Jernej. Diplomska naloga, Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veteri- narstvo, Ljubljana 1956, str. 17–25. Foto Andrej Šalehar 55 5. REJA PRAŠIČEV NA ANKETIRANIH KMETIJAH V LETIH 1990 IN 1997 Uvod Ob iskanju ostankov rej s krškopoljskimi prašiči v letu 1990 je bil popisan tudi sta-lež prašičev (glej anketni list – priloga 1 pri poglavju Iskanje ostankov krškopoljskih prašičev). Stalež je bil razdeljen v naslednje kategorije: • pujski do 2 meseca starosti, • prašiči 2–8 mesecev, • prašiči 8–16 mesecev, • plemenske svinje in mladice, • plemenski merjasci. V vsaki kategoriji pa so bile živali na osnovi ocene zunanjosti razdeljene v skupino krškopoljskih prašičev in skupino križancev. Če so bili v svinjaku tudi beli prašiči, pa je bilo zapisano samo njihovo skupno število. V letu 1997 je bil na istih kmetijah popis prašičev ponovljen. 56 Stalež in vrsta prašičev na anketiranih kmetijah – primerjava 1990 : 1997 Zap. Pujski Prašiči Prašiči Pl. sv. Plem. Beli Pasma ∑ ∑ št. do 2. m. 2–8 m. 8–16 m. in ml. merj. praš. 1990 1997 1990 1997 1990 1997 1990 1997 1990 1997 1990 1997 1990 1997 Kp 0 70 2 0 2 8 2 20 0 2 6 100 1. 0 0 Križanci 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 Kp 0 0 0 10 0 0 5 5 0 0 5 15 2. 0 0 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 13 0 0 2 0 0 3 5 0 0 16 7 3. 3 0 Križanci 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 0 Kp 12 0 1 2 1 3 2 1 1 0 17 6 4. 0 0 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 0 0 0 11 4 0 5 5 0 0 9 16 5. 0 0 Križanci 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 Kp 0 0 3 2 1 0 2 1 0 1 6 4 6. 0 0 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 0 0 0 0 2 0 1 3 1 0 4 3 7. 0 1 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 0 17 1 0 2 4 2 6 0 1 5 28 8. 0 0 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 8 10 0 0 4 3 1 4 0 0 13 17 9. 0 2 Križanci 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 Kp 0 0 2 0 1 0 2 1 0 0 5 1 10. 5 10 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 7 0 0 5 0 0 1 3 0 0 8 8 11. 0 0 Križanci 0 0 3 0 0 0 0 0 1 0 4 0 Kp 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 2 12. 0 0 Križanci 6 0 0 0 0 0 1 0 0 0 7 0 Kp 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 2 13. 0 0 Križanci 0 0 6 0 0 0 1 0 0 0 7 0 Kp 19 0 3 0 0 0 5 0 1 0 28 0 14. 0 0 Križanci 0 0 0 3 0 0 0 4 0 0 0 7 57 Kp 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 15. 4 4 Križanci 0 9 0 0 0 0 0 1 0 0 0 10 Kp 0 0 5 0 2 0 1 0 0 0 8 0 16. 5 3 Križanci 0 9 0 0 0 0 0 1 0 0 0 10 Kp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17. 5 5 Križanci 10 8 0 0 0 0 1 1 0 0 11 9 Kp 8 0 0 0 0 0 1 0 0 0 9 0 18. 0 0 Križanci 0 0 0 0 0 3 0 1 0 0 0 4 Kp 0 0 0 0 0 0 2 2 1 0 3 2 19. 0 2 Križanci 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 Kp 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 20. 0 0 Križanci 0 0 5 10 0 0 2 1 0 0 7 11 Kp 4 0 0 0 2 0 4 1 0 0 10 1 21. 0 1 Križanci 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 2 2 Kp 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 22. 0 3 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 0 0 0 0 5 0 1 0 0 0 6 0 23. 1 8 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 24. 0 3 Križanci 0 0 4 0 1 0 1 0 0 0 6 0 Kp 7 0 5 0 3 0 2 0 0 0 17 0 25. 0 8 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 0 0 0 0 2 0 2 0 0 0 4 0 26. 4 3 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 4 0 27. 0 3 Križanci 0 0 3 0 2 0 1 0 0 0 6 0 Kp 0 0 4 0 0 0 2 0 1 0 7 0 28. 0 6 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 29. 0 3 Križanci 0 0 8 0 0 0 1 0 0 0 9 0 Kp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30. 0 5 Križanci 0 0 2 0 2 0 1 0 0 0 5 0 Kp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 31. 3 13 Križanci 10 0 0 0 2 0 2 0 0 0 14 0 Kp 2 0 0 0 1 0 1 0 0 0 4 0 32. 0 4 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 58 Kp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33. 2 5 Križanci 0 0 0 0 3 0 3 0 0 0 6 0 Kp 8 0 0 0 0 0 1 0 0 0 9 0 34. 0 6 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 0 0 0 0 4 0 1 0 0 0 5 0 35. 0 1 Križanci 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 Kp 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 2 0 36. 0 2 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 4 0 37. 0 2 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 38. 0 8 Križanci 0 0 0 0 3 0 1 0 0 0 4 0 Kp 3 0 2 0 0 0 1 0 0 0 6 0 39. 0 5 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 6 0 3 0 0 0 2 0 1 0 12 0 40. 0 2 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 8 0 0 0 1 0 1 0 0 0 10 0 41. 0 3 Križanci 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 Kp 0 0 0 0 0 0 4 0 0 0 4 0 42. 0 15 Križanci 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 0 Kp 0 0 1 0 1 0 3 0 1 0 6 0 43. 5 8 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Kp 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 0 44. 5 7 Križanci 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 44 Kp 111 97 32 33 41 19 67 59 7 5 258 213 42 151 44 Križanci 31 26 39 15 17 3 18 11 1 0 106 55 Ponovni pregled staleža in vrste prašičev na anketiranih kmetijah je pokazal, da so vse kmetije ohranile rejo prašičev. Krškopoljske prašiče je imelo samo še 16 kmetij, 22 kmetij je opustilo njihovo rejo. Bele prašiče je imelo na staležu v letu 1990 11 kmetij in v letu 1997 že 31 kmetij. 59 Stalež in vrsta prašičev skupaj na anketiranih kmetijah v letih 1990 in 1997 Leto Št kmetij Krškop. Križ. Beli pra- ∑ Prašičev/ prašiči šiči kmetijo 1990 44 258 106 42 406 9,23 1997 44 213 55 151 419 9,52 Indeks sprememb 0,83 0,52 3,60 1,03 1,03 97/90 300 250 200 Kp rašičev 150 Križ. Št. p 100 Bp 50 0 1990 1997 Leto Na anketiranih kmetijah so imeli na staležu v letu 1997 13 prašičev več kot v letu 1990 – (indeks 1,03). Pri tem se je znatno povečalo število belih prašičev – za 109 prašičev, kar pomeni 3,6-krat več kot v letu 1990. Znatno pa se je zmanjšalo število križancev – razpolovilo. Število krškopoljskih prašičev je bilo manjše za 45 prašičev (indeks 0,83). Večino, dobri dve tretjini, krškopoljskih prašičev so imela leta 1997 na staležu tri vzrejna središča, kar potrjuje njihov pomen pri ohranjanju pasme v prvih sedmih letih Poudariti je treba še število prašičev na kmetijo, ki je presegalo takratno slovensko povprečje prašičev na kmetijo. 60 Stalež prašičev na treh vzrejnih središčih za krškopoljskega prašiča v letih 1995–1997 Leto/Kategorije prašičev 1995 1996 1997 Plem. merjasci 2 1 3 Plem. svinje 21 23 23 Plem. mladice 7 7 7 Pujski do 2. mes. 70 65 97 Drugi prašiči 21 39 15 Skupaj 121 135 145 Na vzrejnih središčih, kjer je država za ohranjanje plemenskih prašičev dajala rejcem finančne podpore, se je stalež v zadnjih letih povečal za okoli 15 %. Posebej je bilo pomembno, da je bil ohranjen stalež plemenskih merjascev, svinj in mladic. Stalež in vrsta prašičev po kategorijah na anketiranih kmetijah v letih 1990 in 1997 Kategorija Pujski Prašiči Prašiči Plem. Plem. ∑ ∑ Beli prašičev/ do 2. m. 2–8 m. 8–16 m. svinje in merj. praš. pasma mladice. Leto 1990 1997 1990 1997 1990 1997 1990 1997 1990 1997 1990 1997 1990 1997 Kp 111 97 32 33 41 19 67 59 7 5 258 213 42 151 Križanci 31 26 39 15 17 3 18 11 1 0 106 55 Pri krškopoljskih prašičih je bilo v letu 1997 največje zmanjšanje pri pujskih do dru-gega meseca starosti in pri kategoriji prašičev 8–16 mesecev. Ostale kategorije so bile praktično enake kot v letu 1990. Zmanjšanje števila križancev v letu 1997 je predvsem posledica manjšega števila prašičev v kategorijah 2–8 mesecev in 8–16 mesecev starosti. 61 Viri: 1. Arhiv javne službe genska banka v živinoreji na oddelku za zootehniko, Bioteh- niška fakulteta. 2. Bregar, Dejan. Ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali v Sloveniji. Diplom- sko delo. Rodica 1999, 62 strani. 3. Poročila o ogledu krškopoljskega prašiča – po posameznih letih 1995–2003 (pri- loge v tem delu). 4. Šalehar, Andrej, Kramar-Pribožič, Zdenka, Bregar, Dejan. Ali bomo uspeli ohraniti slovensko avtohtono pasmo krškopoljski prašič? Kmetijstvo in okolje / [urednika Metka Rečnik, Jože Verbič]. – Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije, 1998. str. 459–464. 5. Švajger, Gregor, Bregar, Dejan. Krškopoljski (črnopasasti) prašič: višješolska diplomska naloga. Rodica 1991, 60 strani. Foto Andrej Šalehar Foto Andrej Šalehar 63 6. OHRANJANJE PASME KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ IN ZGRADITEV VZREJNIH SREDIŠČ – GENSKA BANKA Uvod Vzporedno z iskanjem ostankov krškopoljskih prašičev so intenzivno potekale raz- iskave možnosti za njihovo nadaljnjo rejo, za ohranitev pasme. Najpomembnejše aktivnosti, ki sta jih vodila katedra za prašičerejo takratnega VTOZDa za živinorejo Biotehniške fakultete in Kmetijski zavod Ljubljana, enota Novo mesto so bile: • iskanje kmetij, kjer bi organizirali gensko banko krškopoljskega prašiča, • zgraditev infrastrukture za rejo prašičev, • vključitev v raziskovalni projekt »Izvrednotenje in ohranitev slovenskih genskih resursov« pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, • vključitev ohranjanja slovenskih avtohtonih pasem v programe Ministrstva za kmetijstvo in regresiranje reje krškopoljskega prašiča, • oblikovanje in financiranje slovenske zbirke biokultur, • reja krškopoljskega prašiča in zakon o ukrepih v živinoreji, • Zakon o živinoreji (2002) in vpis pasme krškopoljski prašič med slovenske avtoh- tone pasme, • poskusi ohranjanja EX SITU Iskanje kmetij, kjer bi organizirali gensko banko krškopoljskega prašiča V opisu in presoji kmetij, kjer smo iskali ostanke krškopoljskega prašiča, je med drugim zapisano, da je bilo zelo malo kmetij, ki so redile tipične krškopoljske prašiče. Za prva regresiranja smo odbrali prašiče na petih kmetijah. Pozneje smo kot vzrejna središča za krškopoljskega prašiča odbrali in uspeli z dogovori na treh kmetijah: 1. Olga Lipičar, Kamenca 3, Crklje ob Krki, 64 2. Anton Baznik, Zasap 17, Crklje ob Krki (pozneje naslednik Franc Ivanšek), 3. Nada Kranjec, Krška vas 78, Krška vas. Kasneje je bilo vzpostavljeno vzrejno središče še na kmetiji: 4. Elizabeta Ložar, Jelše 14, Leskovec pri Krškem. Gensko banko za krškopoljskega prašiča tudi danes predstavljajo omenjena vzrejna središča. Zgraditev infrastrukture za rejo prašičev Najdena infrastruktura za rejo prašičev je bila stara in z majhnimi zmogljivostmi. Po zaslugi in prizadevanjih gospe Zdenke Pribožič je bil zgrajen nov moderen svinjak (načrta v prilogi 1 in 2) na kmetiji Antona Baznika, ki je postal in je tudi sedaj najve- čje vzrejno središče za prašiče krškopoljske pasme. Gradnjo je sofinanciralo takratno Poslovno združenje za prehrano Slovenije, posredno pa je finančno pomagal tudi Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete z denarjem iz pogodbe, ki jo je sklenil z ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo, v kateri so bila predvidena tudi sredstva za ohranjanje ogroženih slovenskih pasem domačih živali. Dva stara svinjaka Foto Andrej Šalehar 65 Novi svinjak v gradnji Foto Andrej Šalehar Vključitev v znanstvenoraziskovalni projekt »Izvrednotenje in ohranitev slovenskih genskih resursov« Že v letu 1990 smo iskali finančna sredstva za iskanje ostankov pasme krškopoljski prašič in pripravili izhodiščni program raziskovalnega dela (priloga 3). Oddelek za živinorejo Biotehniške fakultete se je vključil v triletni znanstvenoraziskovalni projekt, ki ga je vodila Biotehniška fakulteta, in 5. decembra 1991 je bila podpisana pogodba z Ministrstvom za znanost in tehnologijo (v nadaljevanju MZT). Del projekta, ki se je nanašal na ohranitev kmetijskih živalskih genskih virov, je vodil mag. Drago Kompan. Sredstva iz tega raziskovalnega projekta in sredstva za regresiranje reje krškopoljskih prašičev so omogočila začetna iskanja živali, odbiro, vpelja-vo rejskih opravil ter ohranitev pasme. V povzetku zaključnega poročila (priloga 4) je poudarjeno, da smo ostanke pasme krškopoljski prašič iskali na obsežnem področju Dolenjske (Gorjanci in Krško polje), da smo pri petih rejcih odbrali tri merjasce in sedem svinj te pasme ter s pomočjo podpore zagotovili njihovo nadaljnjo rejo, da smo uvedli rejsko dokumentacijo in obdelali prve podatke o plodnosti. Na vzrejnem centru za rejo krškopoljskega pra- šiča na kmetiji Antona Baznika, Zasap 17, Cerklje ob Krki, gradijo tudi nov svinjak. 66 Vključitev ohranjanja slovenskih avtohtonih pasem v programe Ministrstva za kmetijstvo in regresiranje reje krškopoljskega prašiča Prvo spodbudo za sofinanciranje ohranitve ogroženih slovenskih pasem domačih ži- vali je poslal takratni VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete na Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (prva stran dopisa je v prilogi 5). Zelo pomembna je bila tudi spodbuda enote Novo mesto Kmetijskega zavoda Ljubljana, ki je v poročilu o delu na področju prašičereje v obdobju marec– avgust 1991, ki ga je sestavila Zdenka Pribožič, posebej poročala o krškopoljskem prašiču in zapisala: »Po obisku rejcev z najbolj značilnimi predstavniki za krškopoljskega prašiča smo našli nekaj zelo lepih živali, mogoče celo dva tipa. Rejci najbolj značilnih živali živijo v vaseh na Gorjancih, ki so odmaknjene od urejenih poti. Pogosto ta prašič še danes predstavlja del eksistence za te ljudi. Druga skupina rejcev so kmetje, za katere je značilno tradicionalno kmetovanje, kamor sodi tudi krškopoljski prašič. Rejcem pri-manjkujejo pasasti merjasci, ki so netestirani in zato nel icencirani in zato jih kmetje ali skrivajo ali pa jih res ne redijo, da se izognejo nevšečnostim.« Če želimo ohranit ali se kakorkoli ukvarjat s krškopoljcem, potem je prvi korak v tej smeri dogovor, da nekaj merjascev označimo in jih licenciramo in tako kmete zava-rujemo pred tem, da bi jim živali kastrirali.« Prve krškopoljske prašiče, ki bi bili osnova za ohranjanje pasme, je na osnovi zunanjosti 7. novembra 1991 določila strokovna komisija v sestavi: prof. dr. Andrej Šalehar, doc. dr. Ivan Štuhec in Zdenka Pribožič, dipl. kmet. inž. Pri uresničevanju podpor za rejo krškopoljskega prašiča je bil zelo pomemben dopis Kmetijskega zavoda Ljubljana, enota Novo mesto z dne 12. novembra 1991 (priloga 6), kjer so zapisali: » Po številnih obiskih pri rejcih krškopoljskih prašičev ugotavljamo, da se zelo hitro zmanjšuje število rejcev pasastih prašičev. Zaradi tega je potrebno pohiteti z odbiro živali, da bi na ta način ohranili pregled nad parjenjem in preprečili parjenje v sorodstvu. Osnova našemu delu bo poleg odbire eksterierno najbolj značilnih živali za krškopoljskega prašiča tudi izbira rejcev in oblikovanje določenih pogojev, ki bodo veljali za rejce, ki bodo dobili določeno finančno pomoč za nadaljnjo rejo prašičev.« 67 Kmetijski zavod Ljubljana, enota Novo mesto je poslala na MKGP dne 18. novembra 1991 še en dopis in pod zadevo je zapisano: »Vloga za finančna sredstva za začetek del pri ohranjanju krškopoljske pasme prašiča«. (priloga 7). Predlagano je regresiranje plemenskih merjascev in svinj ter dana spodbuda za vodenje in obdelavo podat- kov plodnosti na enak način kot je v rabi na prašičerejskih kmetijah. Z rejci je bila sklenjena pogodba, s katero so se rejci obvezali, da bodo ohranili rejo krškopoljskih prašičev na svoji kmetiji. Za rejo odbranih plemenskih prašičev pa jim bo izplačana premija (prilogi 8 in 9). V naslednjih letih sta plemenske prašiče krškopoljske pasme, ki bi bili opravičeni do regresa določila katedra za prašičerejo in Kmetijski zavod, enota Novo mesto (priloga 9). Po vzpostavitvi rejskih opravil in vodenju rejske dokumentacije v vzrejnih središčih (genski banki) za krškopoljsko pasmo je katedra za praši- čerejo potrjevala podatke za izplačilo regresa za plemenske prašiče z izdajo in potrdi-tvijo rejskega dokumenta »List o prodaji oz. obnovi plemenskih prašičev« (priloga 11). Pregled števila regresiranih plemenskih prašičev krškopoljske pasme v letih 1991– 2003 je v preglednici. Leto Plemenski Plemenske Skupaj merjasci svinje 1991 3 8 11 1992 2 7 9 1993 5 11 16 1994 2 14 16 1995 1 20 21 1996 3 27 30 1997 3 23 26 1998 4 22 26 1999 4 22 26 2000 7 27 34 2001 3 34 37 2002 5 33 38 2003 6 36 42 68 Reja krškopoljskega prašiča in Zakon o ukrepih v živinoreji Zakon o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17 – 1193/78) je v 9. členu predpisal: »Za oplojevanje se smejo uporabljati le ocenjeni, odbrani in priznani plemenjaki s preverjenim rodovnikom…« in v 13. členu: »Ocenjevanje, odbira in priznavanje plemenjakov se izvaja vsako leto… Komisije za ocenjevanje in odbiro plemenjakov za osemenjevanje…dajejo strokovna mnenja o drugih vprašanjih, ki so pomembna za razvoj živinoreje.« Pravilnik o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanju plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov (Uradni list SRS, št. 21 – 13. 7. 1981) je določil vodenje rodovništva, označevanje, poreklo, kontrolo proizvodnosti, ocenjevanje plemenske vrednosti in priznanje plemenjakov. Za pra- šičerejo je bilo določeno, da morajo biti priznani merjasci za razmnoževanje zdravi, sposobni za razmnoževanje in morajo izpolnjevati kriterije določene s selekcijskim programom. V nadaljevanju pravilnik predpisuje, da se merjasci ne priznajo, če ni- majo potrjenega porekla, če niso trajno označeni... Oddelek za živinorejo Biotehniške fakultete je zaradi tega zaprosil republiško komisijo za licenciranje merjascev, da dovoli rabo merjascev krškopoljske pasme, ki ne izpolnjujejo določil za priznanje po določilih zakona o ukrepih v živinoreji in pravilnika o vodenju rodovništva. Komisija je prošnji ugodila in tako za leto 1991 dovolila uporabo treh do štirih merjascev krškopoljske pasme za začetek urejevanja ohranjanja te pasme. Tudi v naslednjem letu 1992 je oddelek za živinorejo zaprosil MKGP, da dovoli in omogoči nemoteno parjenje krškopoljskih prašičev – dopis z dne 5. julija 1992 (priponka 12). Zakon o živinoreji (2002) in vpis pasme krškopoljski prašič med slovenske avtohtone pasme Republika Slovenija je leta 2002 sprejela zakon o živinoreji (Ur. list št. 18/02 z dne 28. 2. 2002). Zakon v poglavju »VI. Ohranjanje genetske variabilnosti in genetske rezerve domačih živali« predpisuje: 66. člen: Ohranjanje genetske variabilnosti, 67. člen: Biotska raznovrstnost v živinoreji 68. člen: Avtohtone pasme, 69. člen: Spremljanje in analiziranje biotske raznovrstnosti v živinoreji, 70. člen: Posebno varstvo avtohtone pasme čebel Apis Mellifera carnica. Zakon določa, da so avtohtone pasme pod posebnim varstvom države. Pri vrsti pra- šič je vpisana kot avtohtona pasma krškopoljski prašič. 69 Predlogi za oblikovanje in financiranje slovenske zbirke biokultur – delo in sklepi komisije pri MZT MZT (Ministrstvo za znanost in tehnologijo) je ustanovilo komisijo, ki jo je vodila prof. dr. Aleksa Cimerman kot predsednica, člani so bili prof. dr. Peter Raspor (mi-krobni del), doc. dr. Borut Bohanec (rastlinski del) in mag. Drago Kompan (živalski del). Njena naloga je bila, da ugotovi stanje posameznih zbirk biokultur v Sloveniji in izdela priporočila za njihovo trajno ohranjanje. Anketa MZT za zbirko krškopoljski prašič je v prilogi (priloga 13). Na zaključnem sestanku komisije dne 14. marca 1996 so sklenili, da MZTju priporočijo stalno namensko financiranje zbirk. Za živalsko zbirko, ki je vključevala na osnovi prejete dokumentacije in ogledov rej pet slovenskih avtohtonih pasem domačih živali (kr- škopoljski prašič, štajerska kokoš, bovška ovca, istrska pramenka in jezersko-solčavska ovca), so predlagali, da zbirka dobi status in ime NACIONALNI CENTER ZA ŽIVALSKE GENSKE VIRE. Predlagali so, da se v nacionalni center vključijo vse slovenske avtohtone pasme. Priložen je bil tudi finančni načrt za ohranjanje posamezne slovenske avtohtone pasme in predlagano, da ga poleg MZT-ja (40 %) financirajo MKGP (40 %), MOP – Ministrstvo za okolje in prostor (10 %) in MO – Ministrstvo za obrambo (10 %). Poskusi ohranjanja EX SITU V predhodnih poglavjih in v priloženih poročilih o ogledu krškopoljskega prašiča se kot rdeča nit ponavljata problema inbridiranost pasme in oskrba z merjasci. Poleg uvoza plemenskih prašičev pasme Sattelschwein, s katero je bila populacija krško- poljskega prašiča že osvežena v šestdesetih letih, je bila izbrana tudi možnost EX SITU shranjevanja zamrznjenega semena. S tem bi se lahko izognili velikemu tvega-nju, ki bi v primeru uvoza kakšne bolezni lahko celo ogrozilo obstoj pasme. Dogovor za izvedbo EX SITU ohranjanja semena je bil v letu 2000 sklenjen z Veterinarsko fakulteto (priloga 14). V ta namen so bili odkupljeni štirje krškopoljski merjasci in uhlevljeni v hlevske prostore Veterinarske fakultete. Poskus žal ni uspel, ker merjasci niso pokazali nobenega libida in tako semena ni bilo mogoče odvzeti. Vira 1. Arhiv javne službe genska banka v živinoreji na Oddelku za zootehniko, Biotehniška fakulteta. 2. Poročila o ogledu krškopoljskega prašiča (v poglavju Priloge). 70 Priloge 1 - 14 Priloga 1 71 Priloga 2 72 Priloga 3 73 Priloga 4 74 Priloga 5 75 Priloga 6 Kmetijski zavod Ljubljana Enota Novo mesto Sevno na Trški gori 13 68000 Novo mesto Ministrstvo za kmetijstvo Parmova 2 61000 Ljubljana g. V. Krek Datum: 12. novembra 1991 Zadeva: KRITERIJI PRI DELU ZA OHRANJANJE KRŠKOPOLJSKE PASME Po številnih obiskih pri rejcih krškopoljskih prašičev ugotavljamo, da se zelo hitro zmanjšuje število rejcev pasastih prašičev. Zaradi tega je potrebno pohiteti z odbiro živali, da bi na ta način ohranili pregled nad parjenjem in preprečili parjenje v sorodstvu. Osnova našemu delu bo poleg odbire eksterierno najbolj značilnih živali za krško- poljskega prašiča tudi izbira rejcev in oblikovanje določenih pogojev, ki bodo veljali za rejce, ki bodo dobili določeno finančno pomoč za nadaljno rejo prašičev. Izbira rejcev še ni končana, vendar pa v prihodnjem letu načrtujemo redna rejska opravila na treh kmetijah s povprečno 5 plemenskimi svinjami. Pri izbiri kmetij dajemo posebno pozornost tradiciji reje krškopoljskega prašiča na kmetiji in tudi starosti ljudi, ki živijo na kmetiji, saj bo z mlajšimi verjetno lažje sodelovati pri opravljanju rednih rejskih opravil in zlasti vodenju evidence ( nastavitev hlevskih kartic, redno beleženje podatkov o živalih in v zvezi z živalmi ). 76 Med pogoji pri dodeljevanju sredstev za plemenske svinje, bi se rejci morali obve- zati, da bodo odbrano svinjo redili vsaj 2 leti in obnavljali osnovno čredo s pujski, ki jih bo odbrala strokovna služba. Zlasti pri plemenskih merjascih, vendar pa tudi pri izbiri plemenskih svinj bomo izbrali živali, ki bodo po spominu rejcev imele znano poreklo in sicer vsaj starše. Živali bomo označili in vpisali v rodovno knjigo. S tem se začno redna rejska opravila; vodenje evidence o pripustih, popis in označevanje pujskov ter odbira eksterierno najznačilnejših živali. Hkrati bomo skušali zasledovati način prehrane v ekstenziv- nih pogojih reje. Ker so tudi zoohgienski pogoji reje največkrat slabi, bi bilo potrebno rejce obvezati, da za redno delo z njihovimi prašiči izboljšajo pogoje reje, hkrati pa vsaj delno izboljšajo tudi način vhlevitve plemenskih živali. Pri načinu vhlevitve imam v mislih predvsem premajhne prostore za vhlevljanje plemenskih živali (premajhni svinjaki ), ki se sicer ublaži, ker prašiče redno izpušča-jo, vendar pa je to resna pomankljivost v prvih dneh po prasitvi, ko je to poleg pra-viloma številčnejših gnezd eden od glavnih vzrokov poleganja in lahko v precejšnji meri skrivi dejansko vrednost reprodukcijskih prametrov krškopoljskega prašiča. Težavnejša, pa tudi večja verjetnost napak pa se pojavlja pri odbiri plemenskih merjascev. Ker je krškopoljski prašič že tako značilen za ekstenzivne pogoje reje, je zlasti za rejce plemenskih merjascev značilna skrajna ekstenzivnost rej, kar naj-večkrat pomeni slabo prehrano in neustrezen način vhlevitve. Če lahko vzamemo za resnične podatke o poreklu živali (zgolj starševska generacija), pa to zagotovo ne more-mo reči za podatke o starosti živali. Merjasce smo odbrali na osnovi eksteriernih značilnosti sorodnikov - sestre (prilo- ga opis odbranih merjascev in seznam rejcev teh merjascev). Odbrane merjasce bi veljalo odkupiti od rejcev pod ustreznimi pogoji; da redno vodijo evidenco pripustov in da ne pripuščajo intenzivnih pasem svinj. Odkup naj bi veljal za eno leto, ker bo zaradi majhnosti čred v nasprotnem primeru v začetku lahko prišlo do parjenj v sorodstvu. Seveda je potrebno odbrane merjasce najprej označiti in jih priznati s posebnim odlokom. 77 FINANČNA REALIZACIJA Za označeno in odbrano plemensko svinjo naj bi rejci dobili po 10.000 sit in sicer naj bi se pisno obvezali o pogojih za dodelitev sredstev. Podobno naj bi dobili rejci 12.000 sit za priznanega plemenskega merjasca. Za začetek rednih rejskih opravil bi do konca leta potrebovali 8 x 10.000 sit za odkup plemenskih svinj in 3 x 12.000 sit za odkup plemenskih merjascev. Omenjena sredstva mogoče ni najprimerneje, da jih nakažemo že na začetku dela, vendar pa je to tudi edini način, da nekako prisilimo kmete, da si uredijo hleve. Za prihodnje leto bi bilo potrebno odbrati in poiskati še 2 plemenska merjasca, ki bi izhajala iz kar se da nesorodnih populacij in ga nato naseliti pri kateremu od kmetov, ki že redno vodi rejska opravila v svojem hlevu. Podobno bi veljalo v prihodnjem letu še dodatno vključiti pri delu še eno kmetijo z vsaj 5 plemenskimi svinja-mi. To bi pomenilo vsaj še 100.000 sit v drugi polovici prihodnjega leta. 78 Priloga 7 79 80 Priloga 8 81 82 Priloga 9 83 Priloga 10 84 Priloga 11 85 Priloga 12 86 Priloga 13 Stanje hranjenih enot (mikroorganizmi, rastline, živali) v slovenski nacionalni zbirki biokultur 1. IME IN TIP ZBIRKE: ŽIVALSKA ZBIRKA: Avtohtona slovenska pasma „krškopoljski prašič“ 2. ODGOVORNI VODJA: Prof. dr. Andrej Šalehar 3. SKRBNIK (kurator): Zdenka Pribožič-Kramar, dipl. kmet. inž. 4. ŠTEVILO HRANJENIH ENOT: (Po stanju 3. 8. 1995) Skupaj 121 živali (2 pl. merjasca, 21 pl. svinj, 7 pl. mladic, 77 ostalih živali) 5. NAČIN IN ČAS ZBIRANJA HRANJENIH ENOT (samo za rastlinske zbirke): 6. LOKACIJA ZBIRANJA ENOT (samo za rastlinske zbirke): - Slovenija (%): - Balkan (%): - Ostali svet: 7. PREDVIDENA GENSKA IZVIRNOST AKCESIJ (ŠTEV. POSAMEZNIH ENOT) (samo za rastlinske zbirke): • registriran kultivar: • kultivar pridelovan lokalno več kot 35 let: • populacija (klon) pridelovana lokalno krajši čas introdukcije (< kot 35 let): • populacija (klon) pridelovana lokalno daljši čas: • akcesija, ki je podvzorec akcesije iz druge genske banke: • akcesija neznanega porekla, znan le specijes: • „divji“ sorodnik znane rastline, znan le specijes: • „divji“ sorodnik kmetijske rastline z opisanimi agronomskimi značilnostmi 8. NAČIN SHRANJEVANJA: In situ TOLMAČENJE: Živali so uhlevljene na treh kmetijah in redijo jih na tradicionalen (domač) način. 9. ŠTEVILO LOKACIJ HRANJENJA ISTIH ENOT: Seznam kmetij: • Olga Lipičar, Kamenica 3, Cerklje ob Krki, • Nada Kranjec, Krška vas 78, Krška vas, • Anton, Baznik Zasip 17, Cerklje ob Krki. 87 Rejec Plem. Plem. svinje Pujski do Plem. Drugi prašiči Skupaj merjasci dva meseca mladice Lipičar – 5 – 3 5 13 Kranjec – 5 14 1 11 31 Baznik 2 11 56 3 5 77 Skupaj 2 21 70 7 21 121 10. KATALOG: DA NE LETO ZADNJE OBNOVITVE PODATKOV: avgust 1995 11. PRIMERNOST OPREME IN LABORATORIJSKEGA POLJA: DA NE TOLMAČENJE: Hlevi in ostala oprema je zastarela oziroma nedograjena 12. PRIMERNOST PROSTOROV: DA NE TOLMAČENJE: Samo v enem hlevu so pogoji za rejo primerni 13. PRIMERNOST TEHNIČNEGA KADRA: DA NE TOLMAČENJE IN KOLIČINA POTREBNEGA DELA V DELOVNIH URAH: Poleg redne dnevne oskrbe živali in pridelave ter priprave krme, ki jo opravljajo rejci, je potrebno za ohranjanje pasme izvajati redno označevanje in merjenje živali, preprečevati parjenja v sorodstvu, izvajati odbiro in obnovo črede, genski testi – letno okrog 1.300 ur strokovnega sodelavca (70 %) in tehničnega sode- lavca (30 %). 14. RAZPOLOŽLJIVA OPREMA: Hlevi za živali, oprema za izvajanje rejskih opravil, računalniška oprema. 15. MANJKAJOČA DELOVNA OPREMA ALI LABORATORIJSKO POLJE: En hlev je potrebno dograditi (okrog 1 mio SIT), ostala dva pa obnoviti (okrog 4 mio SIT); dokupiti je potrebno aparature za ugotavljanje brejosti in merjenje debeline hrbtne slanine (UZV). 16. MANJKAJOČA OPREMA ZA HRANJENJE: Na razpolago ni nobene opreme za hranjenje sperme oziroma zarodkov. 17. DRUGE UGOTOVITVE: Krškopoljski prašič je počasne rasti in bolj zamaščen kot moderne mesnate pa- sme prašičev. Zaradi tega je njegova reja dražja. 18. KRATEK OPIS DEJAVNOSTI (okrog 400 znakov): Krškopoljski prašič je edina slovenska pasma prašičev. To je ekstenzivna pasma, ki pa jo odlikujejo nekatere biološke značilnosti, kot so izrednoa odpornost, do- bra prilagodljivost na skromne pogoje reje in prehrane ter izredno kakovostno 88 meso. V zadnjih dvajsetih letih je bila krškopoljska pasma prašičev prepušče- na sama sebi in ni bila deležna nobenega sistematičnega rejskega dela. V letih 1990–1992 so bila opravljena prva poizvedovanja o ostankih te pasme na Gor- jancih, na področju Brežic in Krškega polja. Podatki, ugotovljeni v tej raziskavi, so bili objavljeni v reviji Pig News and Information. Izbrane so bile tri reje, kjer vodijo vso rejsko dokumentacijo, spremljajo plodnost in izvajajo osnovna selekcijska opravila. Analizirana je občutljivost živali z genskim testom. Nadaljuje se tudi z iskanjem novih rej krškopoljskega prašiča in proučuje možnosti vključitve novih genov (oplemenitev s pasmo sottelschwein). 19. MEDNARODNE POVEZAVE: • ANIMAL GENETIC DATA BANK (pri EAAP – evropsko združenje za živinorejo): sodelovanje od let 1985 dalje; v knjigi „Genetic diversity of European live- stock breeds“ – 1993, na str. 449 podatki o krškopoljskem prašiču, • FAO projekt: Conservation of domestic animal diversity – CDAD, • DAGENE – združenje podonavskih dežel za zaščito ograjenih živalskih vrst, • PRO SPECIE RARA – švicarska federacija za ohranitev genetske in kulturno zgodovinske dediščine živali – rastlin. 20. MOŽNI UPORABNIKI ZBIRKE: Uporabniki bodo molekularni genetski laboratoriji v Sloveniji in tujini, pasma bo služila za raziskave v selekciji domačih prašičev in za proučevanje biologije in fiziologije ekstenzivnih pasem vrste domači prašič. PODPIS VODJE ZBIRKE: Prof. dr. Andrej Šalehar 89 Priloga 14 90 91 92 93 7. UVAJANJE IN UREDITEV REJSKIH OPRAVIL TER SPREMLJANJE PROIZVODNOSTI Uvajanje in ureditev rejskih opravil Krškopoljski prašiči, ki smo jih odkrili do leta 1992, so bili brez rejske dokumentacije, niso bili označeni in le iz pripovedovanj rejcev smo lahko sklepali, koliko so stari, kje so rojeni, kje in kateri merjasec je oplodil svinje in mladice. Med prvimi nalogami programa ohranjanja pasme je bila uvedba in ureditev rejskih opravil: uvedba rejske dokumentacije, označevanje prašičev in redno spremljanje proizvodnje. Poseben problem je predstavljalo označevanje prašičev. Izkušnje smo imeli le s te- toviranjem pujskov, ki so bili beli, in ta postopek pri krškopoljskih pujskih ni prišel v poštev. Z vstavljanjem plastičnih ali kovinskih ušesnih markic s številkami smo imeli le malo izkušenj in še te niso bile obetavne, ker so jih prašiči izgubljali. Postopoma se je s primernimi plastičnimi značkami uredilo tudi označevanje. Kontrolo proizvodnosti krškopoljskih svinj smo vpeljali v letu 1992, ko so se rejci, ki so prejeli regres za plemenske svinje in plemenske merjasce za leto 1991, s pogodbo zavezali, da bodo opravljali redna rejska opravila, kot to določata 3. in 4. člen te pogodbe: 94 Katedra za prašičerejo in enota Novo mesto Kmetijskega zavoda Ljubljana sta za kr- škopoljsko pasmo postopoma vpeljali enako rejsko dokumentacijo in obdelavo ter objavljanje podatkov plodnosti, kot je bila za rejska središča v zasebni reji. Vpeljana je bila tudi rodovniška dokumentacija in pozneje rodovniška knjiga. To potrjuje tudi potrdilo z dne 6. junija 1995: Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete in Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto sta pri ohranjanju krškopoljske pasme in izvajanju strokovnih del sode- lovala tudi v naslednjih letih, kar potrjuje tudi pogodba iz leta 1997: 95 96 Plodnost svinj krškopoljske pasme V poročilu »Proizvodnost plemenskih svinj v rejskih središčih LR Slovenije v letu 1955« je med zaključki zapisano, da »… se bo vključilo v kontrolo proizvodnosti in rastnosti tudi potrebno število svinj črnopasaste (krškopoljske) pasme. Da se prepre- či parjenje v sorodstvu, je potrebno ustanavljati rejska središča tudi v zadružnem, oziramo zasebnem sektorju lastništva …«. Že v Poročilu za leto 1956 poročajo, da so pričeli v okrajih Novo mesto in Trbovlje s kontrolo proizvodnosti pri svinjah črnopasaste (krškopoljske) pasme. V okraju Novo mesto je bila organizirana kontrola v šestih rejskih središčih. V 91 gnezdih je bilo v povprečju 9,78 rojenih pujskov, 8,92 živorojenih, 9,89 % mrtvorojenih pujskov, 8,20 odstavljenih pujskov in 17,48 % iz- gubljenih pujskov od rojenih pujskov. V poročilih Kmetijskega inštituta za naslednja leta ni nobenih zapisov oziroma podatkov o rodovitnosti krškopoljskih svinj. V poro- čilu za leto 1963 pa je zapisano, da se pri KZ Novo mesto uvaja kontrola rodovitnosti za črnopasasto (krškopoljsko) pasmo. 97 Uvodoma opozorimo še na objavo Eiselt in Ferjan (1972), v kateri poročata, da je bilo v 45 gnezdih krškopoljskih svinj v povprečju 10,07 rojenih pujskov, 7,94 živo- rojenih pujskov in 5,87 odstavljenih pujskov. Skupna smrtnost pa je bila 41,71 %. Vzroke za slabo rodovitnost in velik delež smrtnosti pripisujeta veliki neizenačenosti pasme po tipu in močno oslabljeni konstituciji. Kot primer podatkov o plodnosti v prvih letih kontrole proizvodnosti krškopoljskih svinj je v nadaljevanju preglednica za leto 1996 in dopis katedre za prašičerejo z dne 26. junija 1995 z osnovnimi navodili za izboljšanje rezultatov plodnosti krško- poljskih prašičev pri rejki Olgi Lipičar: LASTNOST Do 1994 1995 1996 MLADICE ŠTEV. PRASITEV 14 10 7 STAROST OB PRASITVI (DNI) 443,1 386,7 340,6 ROJENI PUJSKI 9,22 8,06 8,71 ŽIVOROJENI PUJSKI 7,57 8,06 8,43 DELEŽ MRTVOROJ. PUJSKOV (%) 17,89 0,0 3,28 STARE SVINJE ŠTEV. PRASITEV 32 32 39 DOBA MED PRASITVAMA (DNI) 194,20 184,03 180,6 LAKTACIJA (DNI) 44,23 46,7 47,5 SERVIS PERIODA (DNI) 79,25 70,1 65,3 ROJENI PUJSKI 11,81 10,65 10,51 ŽIVOROJENI PUJSKI 10,78 9,50 10,38 DELEŽ MRTVOROJ. PUJ. (%) 8,72 10,80 1,22 SKUPAJ ŠTEV. PRASITEV 46 42 46 ROJENI PUJSKI 11,02 9,36 10,24 ŽIVOROJENI PUJSKI 9,80 8,78 10,09 DELEŽ MRTVOROJ. PUJ. (%) 11,03 6,20 1,49 ŠTEV. ODSTAVLJENIH PUJSKOV 8,22 7,28 7,83 DELEŽ IZGUB (%) 16,12 17,28 22,41 Podatki v preglednici potrjujejo, da je plodnost krškopoljskih svinj in mladic podob-na, kot je pojasnjena v uvodnem odstavku. Ponovno je treba opozoriti na velik delež mrtvorojenih in tudi izgubljenih pujskov. V preglednici so tudi podatki o starosti mla- 98 dic ob prasitvi, ki je zelo velika, in podatki za dolgo dobo laktacije, na kar opozarja v dopisu tudi vodja selekcije prašičev gospa doc. dr. Milena Kovač. Viri: 1. Arhiv javne službe genska banka v živinoreji na oddelku za zootehniko, Bioteh- niška fakulteta. 2. Arhiv katedre za prašičerejo na oddelku za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. 3. Eiselt, Erik, Ferjan, Jakob. Proizvodne značilnosti krškopoljskega prašiča. 3. 99 Zbor prašičerejcev, Bled, 1972-05-08/11. V. Znanost in praksa v živinoreji. Lju- bljana, Biotehniška fakulteta, 1972, str. 855–863. 4. Poročila o ogledu krškopoljskega prašiča v letih 1992–2003. (v poglavju Priloge). 5. Proizvodnost plemenskih svinj v rejskih središčih LR Slovenije v letu 1955. Kmetijski inštitut Slovenije, 3, Ljubljana 1956, 39 strani. 6. Proizvodnost plemenskih svinj v rejskih središčih Slovenije v letu 1956. Kmetijski inštitut Slovenije, 6, Ljubljana 1957, 48 strani. 7. Proizvodnost plemenskih svinj v rejskih središčih Slovenije v letu 1963. Kmetijski inštitut Slovenije, Zavod za živinorejo, 21, Ljubljana 1964, 29 strani. Sindrom maligne hipertermije (SMH) pri krškopoljskem prašiču Na katedri za prašičerejo smo na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja iskali metode za ugotavljanje odpornosti prašičev. Skupaj s katedro za animalno biotehnologijo in genetskim laboratorijem smo opravili prve genske teste na sindrom maligne hipertermije na farmi prašičev Ptuj. Rezultati so potrdili uspešnost, zanesljivost in enostavnost te metode. MKGP in MZT sta leta 1993 odobrila dvoletni raziskovalni projekt »Uvajanje genske diagnoze za sindrom maligne hipertermije (SMH) pri prašiču« (številka pogodbe: L5-5721-0402-94), ki sta ga vodila prof. dr. Andrej Šalehar in doc. dr. Peter Dovč. Pri krškopoljskih prašičih je bilo v letu 1994 odvzeto 44 vzorcev – 21 na vzrejnem sredi- šču Baznik in 23 na vzrejnem središču Lipičar. Rezultati genskega testa so bili naslednji: Rejec Štev. NN Nn nn Frekvenca Frekvenca vzorcev (%) (%) (%) N n Baznik 21 42,9 52,4 4,7 69,1 30,9 Lipičar 23 4,3 82,6 13,1 45,7 54,3 Skupaj 44 22,7 68,2 9,1 56,8 43,2 100 101 Rezultati so presenetili, ker so odkrili, da je frekvenca genov in genotipov RYR1 pri krškopoljskem prašiču zelo visoka. Pasma je zaostala po tem kriteriju za občutljivost samo za križanci s pasmo pietrain, vse ostale pasme (švedska landrace, large white, duroc in nemška landrace) pa so imele nižjo frekvenco. Frekvence genov in genotipov RYR1 po pasmah v Sloveniji Frekvenca / Štev. živali NN Nn Nn Frekvenca Frekvenca pasma, farma (%) (%) (%) N n ŠL A 251 70,9 27,1 2,0 84,5 15,5 B 61 68,9 29,5 1,6 83,6 16,4 C 229 81,2 18,3 0,5 90,4 9,6 D 98 71,4 24,5 4,1 83,7 16,3 LW A 59 69,5 28,8 1,7 83,9 16,1 B 70 92,9 5,7 1,4 95,7 4,3 C 30 93,3 6,7 0,0 96,7 3,3 D 29 93,1 6,9 0,0 96,6 3,4 NL A 80 26,3 62,5 11,2 57,5 42,5 B 172 44,8 41,9 13,4 65,7 34,3 C 79 59,5 36,7 3,8 77,9 22,1 D A 66 100,0 0,0 0,0 100,0 0,0 D 42 100,0 0,0 0,0 100,0 0,0 54 D 25 4,0 64,0 32,0 36,0 64,0 KP 44 22,7 68,2 9,1 56,8 43,2 Rezultati genskega testa na sindrom maligne hipertermije so bili predstavljeni na strokovnem posvetovanju na oddelku za zootehniko dne 11. aprila 1994. 102 103 Za zmanjšanje frekvence gena in genotipov RYR1 bi morali v skladu s predlagano selekcijo na odpornost (Šalehar, 1994) izločiti in izločevati vse recesivne homozigote in heteroz-igote. To pa pri maloštevilni populaciji krškopoljskega prašiča praktično ni bilo mogoče. V letu 2000 je bil izveden poskus pitanja prašičev krškopoljske pasme, ki sta ga izvedla Kmetijski zavod Novo mesto in Kmetijski inštitut Slovenije. Pri zakolu prašičev je bila ugotovljena prisotnost bledega, mehkega in vodenega mesa. To je bila še dodatna spodbuda za pregled celotne osnovne črede svinj, mladic in merjascev na vzrejnih središčih za krškopoljskega prašiča. Oktobra leta 2000 so odvzeli 48 vzorcev. Rezultati genskega testa so bili naslednji: Rejec Štev. NN Nn nn Frekvenca Frekvenca vzorcev (%) (%) (%) N n Ivanšek 34 38,2 52,9 8,9 64,7 35,3 Lipičar 8 87,5 12,5 - 93,8 6,2 Kranjec 6 50,0 33,3 16,7 66,7 33,3 Skupaj 48 47,9 43,8 8,3 69,7 30,2 Rezultati so pokazali, da je frekvenca gena in genotipov RYR1 manjša kot v letu 1994. Kastelic (2000) je izdelal študijo »Sorodstvo in inbriding v populaciji krškopoljskih prašičev ter predlog parjenja in odbire«. Ob letnem pregledu vzrejnih središč dne 3. novembra 2000 je bilo dogovorjeno: Za recesivne homozigote (nn) – 4 živali je bilo določeno, da se od njih ne odbira in da se jih čim prej izloči. Določena so bila parjenja NN x NN, kar je na osnovi poznane strukture pojavljanja posameznih genotipov mogoče izvesti v vseh treh rejah. Dolo- čeno je bilo, da se za pleme lahko odbira le iz teh kombinacij parjenja. Živali z genotipom Nn se postopoma izloči iz reje in od njih se ne odbira za pleme. Pred parjenjem mladic z novim merjascem pa se vedno odvzame vzorec za preveritev genotipa. Viri: 1. Arhiv javne službe genska banka v živinoreji na oddelku za zootehniko, Bioteh- niška fakulteta. 2. Kastelic, Andrej. Sorodstvo in inbriding v populaciji krškopoljskih prašičev ter predlog parjenja in odbire. Tipkopis. Rodica 2000, 8 strani. 104 3. Šalehar, Andrej, Dovč, Peter. Uvajanje genske diagnoze za sindrom maligne hiper- termije (SMH) pri prašičih. Raziskovalno poročilo. Rodica 1994, 9 strani. 4. Šalehar, Andrej, Dovč, Peter. Uvajanje genske diagnoze za sindrom maligne hi- pertermije (SMH) pri prašičih. Raziskovalno poročilo. Rodica 1995, 38 strani. 5. Šalehar, Andrej. Predlog za dopolnitev postopka selekcije prašičev. 27(1994)7–8, str. 310–311, Sodobno kmetijstvo. Rastnost in mesnatost krškopoljskih prašičev Kmetijski inštitut Slovenije v delu »Proizvodnost plemenskih svinj v rejskih sredi- ščih Slovenije v letu 1956« (1957) poroča o poskusu pitanja na posestvu Ponoviče s prašiči pasem krškopoljski prašič in požlahtnjeni prašič ter njunimi obojestranskimi križanci – skupaj je bilo 16 prašičev, po štirje prašiči v vsaki skupini. Poudarjajo sicer, da na osnovi teh prvih predhodnih podatkov še ni mogoče podati dokončne sodbe, a ugotovljeno je bilo, da krškopoljski prašiči počasneje rastejo, da so bili lažji ob zakolu in imeli manj mesa. Eiselt in Ferjan (1972) pišeta o proizvodnih značilnostih krškopoljskega prašiča kot povzetek večletnih raziskav. V poskusu, ko so krmili pitance do mase okrog 80 kg s krompirjem, polsladkorno peso in lucerno z dodatkom 0,5 kg ječmena in 1,5 l posnetega mleka na dan, so krškopoljski prašiči hitreje priraščali kot prašiči oplemenjene pasme ali križanci. Ko so pitance krmili s koncentrati, pa so krškopoljski prašiči slabše priraščali. Imeli so tudi slabše klavne lastnosti. Podatki o rastnosti in telesni sestavi krškopoljskih prašičev so v objavah: Kastelic (2001), Kastelic in sod. (2002) In Šalehar in sod. (2002. V tej zadnji objavi je v poglavju Raziskava rastnosti in telesne sestave krškopoljskih prašičev zapisano: Rastnost Rastnost krškopoljskih prašičev je bila raziskana na Pedagoško raziskovalnem centru v Logatcu. Povprečni dnevni prirast desetih krškopoljskih prašičev v poskusu s pitanjem po volji je bil med 934 in 1094 g/dan odvisno od obdobja pitanja (pregl. 1). Ti prirasti presegajo priraste prašičev komercialnih križancev. Upoštevati moramo, da so bili prašiči v poskusu krmljeni po volji z energetsko bogato krmno mešanico in v dobrih pogojih reje. Razen tega živali v poskusih priraščajo hitreje kot pri običajnem pitanju. Rast krškopoljskih prašičev, kjer prevladuje energetsko skromna voluminozna krma, je bistveno počasnejša, posledice tega je tudi manjša zamaščenost in boljša kvaliteta mesa. 105 Preglednica 1: Povprečni dnevni prirast prašičev krškopoljske pasme (g/dan) Obdobje rasti (kg) _ SD MIN MAX X 30-60 934,2 158,4 666,7 1214,3 60-100 967,8 117,1 733,3 1160,8 100-120 1093,8 115,0 947,4 1279,5 120-140 1074,7 148,0 780,1 1310,9 Telesna sestava Telesna masa krškopoljskih prašičev ob zakolu je bila v povprečju 139,4 kg, masa toplih klavnih polovic 110,6 kg ter klavnost 79,3 %. Krškopoljske prašiče smo primerjali s skupino desetih prašičev komercialnih križancev enakih telesnih mas, pitanih po volji na različnih farmah in kmetijah, zaklanih v različnih klavnicah in razrezanih na enak način. Krškopoljski prašiči so bili pri enaki masi klavnih polovic bolj zamaščeni in manj mesnati. Imeli so lažje stegno in težjo glavo kot komercialni križanci. S povečevanjem telesne mase (med 110 in 167 kg) se je statistično značilno povečevala predvsem masa stegna, hrbta z ledji, reber in plečeta. Komercialni križanci so imeli več mišičnega tkiva stegna, hrbta z ledji, plečeta ter reber, posledično je bil večji tudi delež mesa v klavnih polovicah. Krškopoljski prašiči so imeli več podkožnega maščobnega tkiva s kožo pri hrbtu z ledji ter medmišičnega maščobnega tkiva pri hrbtu z ledji in rebrih. Medmišično in mišično maščobno tkivo pa poveča sočnost mesa, še posebej pri pečenju na žaru. Ugotovitve preučevanih lastnosti dolge hrbtne mišice in primerjanje med genotipoma je privedlo do zaključka, da je meso krškopoljskih prašičev v povprečju bolj bledo, mehko in vodeno kot meso komercialnih križancev, kar je v nasprotju z znanimi lastnostmi pasme. Poleg ostalih vzrokov je k temu močno prispeval način pitanja, ki je za krškopoljskega prašiča neobičajen. Na delež in sestavo klavnih delov vpliva tudi hitrost rasti, ki ni znana pri komercialnih križancih, zato so navedene razlike med krškopoljskimi prašiči in komercialnimi križanci ocena genotipa krškopoljskega prašiča in podlaga za nadaljnja raziskovanja. Na lastnosti mesa pa bolj kot način pitanja vplivajo postopki pred zakolom, ki ravno tako niso bili znani pri komercialnih križancih. S krškopoljskimi prašiči se je pred zakolom ravnalo dobro (pogoji transporta, čakanje pred zakolom, zakol), s komercialnimi križanci pa enako dobro ali slabše. V slednjem primeru bi bile razlike v lastnostih mesa še večje. 106 Krškopoljski prašič se od skupine komercialnih križancev razlikuje v mnogih lastnostih. Nekatere od teh razlik so genetsko pogojene, druge pa so nastale zaradi okoliških dejavnikov. Večja zamaščenost krškopoljskih prašičev ter svetlejša barva dolge hrbtne mišice sta verjetno posledici genetskih vplivov in vplivov okolja. K prvemu nas napeljuje dejstvo, da je krškopoljski prašič v preteklem stoletju veljal za bolj sposobnega pri nalaganju maščobnega tkiva kot druge pasme ter da se za zmanjšanje zamaščenosti in napak mesa modernih pasem (komercialnih križancev) že dolgo izvaja intenzivna selekcija, ki pa pasme krškopoljski prašič ni zajela v večjem obsegu. K vplivom okolja, ki povzročajo zamaščenost, sodi predvsem vpliv prehrane - krmljenje po volji (ad libitum).« 107 Klavne polovice krškopoljskih prašičev in prerez za zadnjim rebrom (foto Andrej Šalehar) Viri: 1. Arhiv javne službe genska banka v živinoreji na oddelku za zootehniko, Bioteh- niška fakulteta. 2. Eiselt, Erik, Ferjan, Jakob. Proizvodne značilnosti krškopoljskega prašiča. 3. Zbor prašičerejcev, Bled, 1972-05-08/11. V. Znanost in praksa v živinoreji. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 1972, s. 855–863. 3. Kastelic Andrej. Telesna sestava prašičev krškopoljske pasme. Diplomsko delo. Domžale 2001, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zooteh- niko, 55 str. 4. Kastelic Andrej, Šalehar Andrej, Žgur Silvester. Mesnatost krškopoljskega praši- ča. 35(2002)6, str. 267–270. Sodobno kmetijstvo. 5. Poročila o ogledu krškopoljskega prašiča v letih 1992–2003. (v poglavju Priloge). 6. Proizvodnost plemenskih svinj v rejskih središčih Slovenije v letu 1956. Kmetijski inštitut Slovenije, 6, Ljubljana 1957, 48 strani. 7. Šalehar Andrej, Kramar-Pribožič Zdenka, Kastelic Andrej, Žgur Silvester. Krško- poljski prašič – slovenska pasma. 2(2002)2, str. 15–17, Meso in mesnine. Foto Andrej Šalehar 109 8. VKLJUČEVANJE PASME KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ V MEDNARODNE PODATKOVNE ZBIRKE 1. EAAP AGDB EAAP (evropsko združenje za živinorejo) in njena komisija za evropske genetske vire sta po letu 1980 organizirala na Visoki veterinarski šoli v Hannovru »EAAP AGDB (Animal genetic data bank) – prevod: EAAP banka genetskih podatkov o pasmah živali). Maijala (2003) poroča, da se je vključilo 22 držav in zbrani so bili podatki za skoraj 1300 evropskih populacij domačih živali. Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete je leta 1983 in tudi v naslednjih letih posredoval podatke za slovenske pasme. Simon in sod. (1993) sta v knjigi: Genetic diversity of European livestock breeds: results of monitoring by the EAAP Working Group of Animal Genetic Resources na 449. strani objavila podatke o krškopoljskem prašiču: 110 Izpisek podatkov iz baze podatkov AGDB za pasmo krškopoljski prašič iz leta 1994: 111 2. EFABIS, DAD-IS Spletna naslova: (http://dad.fao.org/ ali http://efabis.tzv.fal.de/). Na FAO je bil zgrajen globalni informacijski sistem (platforma) DAD-IS (Domestic animal diversity information system – Informacijski sistem pestrosti domačih živali) za podatkovno zbirko (bazo) za vrste in pasme domačih živali. Vanjo so nacionalni koor-dinatorji posameznih držav napolnili podatke o pasmah in njihovem številčnem stanju ter stopnji ogroženosti. Za pretekla leta so bili preneseni podatki iz hannoverske baze AGDB. V okviru EU projekta je bil kasneje vzpostavljen podoben sistem EFABIS (European farm animal biodiversity information system – evropski informacijski sistem za biodiverziteto domačih živali), ki je omogočil razširitev platforme še na nekatere druge vrste, hkrati pa je bila platforma zgrajena tako, da je omogočala vnos posebnosti tudi na ravni držav. Poleg tega so lahko posamezne države prevedle platformo v svoje nacionalne jezike, kar omogoča in poveča uporabnost na nacionalnih ravneh. Podatki se iz nacionalnih baz pretakajo v EFABIS, iz te baze se avtomatsko prenesejo relevantni podatki v globalno platformo (bazo DAD-IS), ker so informacijski sistemi povezani. Podatke o slovenskih pasmah domačih živali v te baze vsako leto pošilja oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete. ANIMAL DIVERSITY 112 ZA KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA SO BILI PO IZPISKU Z DNE 7. JANUARJA 1997 VPISANI NASLEDNJI PODATKI: 113 114 3. BREEDS OF LIVESTOCK Department of Animal Science - Oklahoma State University http://www.ansi.okstate.edu/breeds/swine/ V letu 1995 smo poslali prve podatke o pasmi krškopoljski prašič na Department of Animal Science, Oklahoma State University, ki je bila objavljena na njihovi spletni podstrani Breeds of Livestock (pasme v živinoreji). V teku leta 1996 smo podatke dopolnili z rezultati plodnosti krškopoljskih prašičev v letu 1995. Breeds of Livestock - Krskopolje Swine, Krskopolje The origin and history of the Krskopolje (Blackbelted) pig The Krskopolje or Blackbelted pig is the only Slovene autonomous pig breed. In general the Carniola and Styria regions of Slovenia were dominated by a darker pig bre- ed for a long time. But gradually it began to cross-breed with whiter (lighter) breeds. In the second half of the nineteenth century many Suffolk boars were imported to Carniola and Berkshire and Yorkshire boars to Styria region. The first comprehensive description of the Krskopolje pig was published at the end of the previous century by Rohrman (1899). He emphasized the strongly developed pig production in the Lower Carniola region (Dolenjska), particularly in the area of Krsko polje. The back part of the body of those pigs was usually black, while the front part was more or less white - in the form of a wide white stripe or belt around the body. The head was medium-length and flat, with big, hanging ears. The breed is characterized by an average fertility, a good appetite, growth ability and large 115 adult weight (adult animals weighed 250-300 kg). The later description of the breed is dated to the time immediately before World War II. On the occasion of an agricultural poll held in 1938, Oblak reported about pig breeding and, among other things, mentioned the following:“... Today the primitive Krskopolje pigs are no more to be found as a pure breed. However, we can find remains of the primitive breed in the most remote parts of the country, where pigs, as for their outlook, color and several measures remind of this breed. The Krskopolje pig distinguished itself especially by its ability for producing fat as well as meat of excellent quality. This pig is more and more left off. The main reason for this is to be found in the fact that the Krskopolje pig because of its too small region of presence, inevitably had to degenerate as inbreeding occurred. The breeding region should be extended and the unified breed introduced, which would be the right thing to do, also from the professional point of view.“ After World War II important research work has been done on the Krskopolje pig in the fifties and sixties. In 1956, an unknown author described the development and biological traits of the breed. He especially emphasized their modesty, fitness and meat quality. He has also emphasized the detrimental effect of inbreeding. At that time the first professional measurements of fertility, growth ability and meatiness of the blackbelted pig were done. Eiselt and Ferjan established in 1972 that first de- scription of the blackbelted pig by Rohrman is strongly deviated from the pig known from the periods between the two world wars and after the World War II. They have mentioned their re- search reports in their summary: „ At present, there is variability within breed in exterior, con- stitution is severely weakened. At relatively high number of piglets born in one litter (10.07), the- re is a considerable number of stillborn piglets (2.13). The losses in the suckling period until weaning are high (26 %), which makes the number of finally reared piglets rather small (5.87).“ The authors also noticed the differences concerning the form and size of the head and ears. They presumed that changes originated from cross-breeding of the first blackbelted pigs with English (Berkshire, Cornwall) and other pig breeds. 116 Fertility Analysis for Krskopolje pig, 1995 Trait Mean Gilts Number of farrowings 10 Age at farrowing (days) 386.65 Number of piglets/litter 8.06 Number of liveborn piglets/litter 8.06 Percent of stillborn 0.0 Sows Number of farrowings 32 Interval between farrowings (days) 184.03 Lactation (days) 46.7 Interval between farrowing and conception (days) 70.07 Number of piglets/litter 10.65 Number of liveborn piglets/litter 9.50 Percent of stillborn 10.80 Gilts and sows Number of farrowings 42 Number of piglets/litter 9.36 Number of liveborn piglets/litter 8.78 Percent of stillborn 6.20 Number of weaned piglets/litter 7.28 Percent of losses 17.08 In the period between 1990 and 1992, it was investigated how many Krskopolje pigs can be found in the areas of Gorjanci, Brezice and Krsko polje. They found some remains of the breed. After the year 1992 work on preservation of the Krskopolje pig is continuing. Na spletni strani Breeds of Livestock so uredili tudi statistiko ogledov posamezne pasme in za krškopoljskega prašiča je bila statistika naslednja : 117 Mesec/Leto 1996 1997 I 236 109 II 226 183 III 214 155 IV 170 169 V 102 158 VI 128 124 VII 70 142 VIII 101 146 IX 118 228 X 119 288 XI 115 254 XII 134 282 SKUPAJ 1733 2238 Število ogledov je veliko in pasmo krškopoljski prašič so spoznali številni uporabniki spleta po svetu. Posledica so bila tudi številna elektronska sporočila z dodatnimi vprašanji o pasmi, tudi o možnostih nakupa. Vir: 1. Arhiv javne službe genska banka v živinoreji na oddelku za zootehniko, Bioteh- niška fakulteta. Foto Andrej Šalehar 119 9. OSVEŽITEV PASME KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ S PASMO SATTELSCHWEIN V LETU 2003 Že pred drugo svetovno vojno so strokovnjaki, kot na primer Oblak (1938), opozar- jali, da je rejski okoliš za krškopoljskega prašiča majhen, in da bo zaradi parjenja v sorodstvu pasma degenerirala. Po drugi svetovni vojni so za izogibanja parjenja v sorodstvu pri tej pasmi izdelali več načrtov. V članku »Dvignimo sloves krškopoljca« (Poljak, 1956) so uvodoma naštete napake pri pasmi (mehka hrbtenica, pobit križ, mehke medvedje noge, kilavost pujskov), ki so bile po mnenju avtorice posledic sorodstvene reje. Najhitrejše izboljšanje pasme so načrtovali z odbiro dobrih merjascev. Predlagana je bila načrtna vzreja in odbira merjascev. Meni pa, da bi hitrejše izboljšanje pasme dosegli z uvozom primernih merjascev. Ferjan (1970) poroča, da je bilo v letih 1964–1968 uvoženih po deset merjascev in svinjk pasme wessex in sattellschwein za osvežitev pasme krškopoljski prašič. V letu 1969 pa so bili uvoženi še trije plemenski merjasci pasme Sattelschwein (Kastelic, 2008). Inž. M. L. (1970) v članku »Krškopoljec ni za odpis« piše o osvežitvi pasme z merjasci pasme wessex in pozneje še s pasmo se-dlasti prašič (sattelschwein). Krškopoljca so s tem sicer osvežili, vendar se je ta učinek kmalu izgubil in reja je bila na istem kot nekdaj, je zapisal avtor. In v kakšnem rejskem stanju je bila pasma v letu 1990, ko smo iskali njene ostanke? Kratko rečeno brez vsake rejske dokumentacije, živali niso bile označene in znane so bile le pripovedi rejcev, iz katerih smo v zelo grobi sliki spoznavali promet s prašiči. Še posebej nas je zanimalo, od kod imajo rejci merjasce. Maloštevilne reje z majh- nim številom prašičev pa so že vnaprej nakazovale težave z izvajanjem nesorodstve- nega parjenja. V nadaljevanju so spoznavanja rej, še posebej na novo oblikovanih vzrejnih središčih, na splošno potrdila, da so sorodstvena parjenja močno prisotna. Neposredno pa je bilo to potrjeno, ko se je vpeljalo označevanje živali in uvedla osnovna rejska dokumentacija. Rešitve smo iskali po več poteh. Iskali smo nove reje s krškopoljskimi prašiči, z vzrejo večjega števila merjascev ter ex situ shranjevanjem semena na Veterinarski fakulteti in z realizacijo uvoza plemenskih prašičev pasme Sattelschwein iz Nemčije. Uspel je le drugi poskus uvoza v letu 2003, ki ga bomo podrobneje opisali v nadaljevanju. Pri uvozu plemenskih prašičev je zelo pomembno zdravstveno stanje, da ne bi bila prenesena kakšna nalezljiva bolezen. Ker je število krškopoljskih prašičev majhno in ravno tako je majhno število rej, je to še bolj pomembno, ker bi lahko ogrozili s 120 prenosom bolezni celo obstoj pasme. Uvoz je morala dovoliti tudi republiška ko- misija za odbiro in priznavanje merjascev v selekcijskih središčih in merjascev za osemenjevanje in dne 16. novembra 1999 je bila na to komisijo oddana prošnja za odobritev uvoza: O uvozu je komisija sklepala na seji dne 25. novembra 1999, ko je sprejela naslednji 10. sklep: »Komisija se strinja z uvozom plemenskih živali in semena iz Nemčije za osvežitev pasme krškopoljski prašič, v kolikor uvoz zadovoljuje obstoječe živinorejske in veterinarsko sanitarne predpise v Sloveniji«. Negotovo zdravstveno stanje je bil glavni razlog, da je bil odpovedan prvi uvoz v letu 2000. Drugi pomemben vidik je bila izbira pasme in odbira prašičev. Na osnovi proučitve rejskih in proizvodnih podatkov 121 je bila izbrana pasma deutsche Sattelschwein, ki je predstavljena na spodnjih slikah: Sliki: plemenska prašiča pasme Sattelschwein Po številnih dogovorih in korespondenci v letih 2000–2002 s ponudniki plemenskih prašičev pasme deutsche Sattelschwein (dokumentacija je v arhivu javne službe genske banke v živinoreji na Oddelku za zootehniko) je bil drugi načrtovani uvoz realiziran konec januarja leta 2003. Izvedla ga je firma Moj ključ iz Ljubljane. Uvoznik je bil Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani, v skladu s programom ohranjanja slovenskih avtohtonih pasem, ki ga je financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Za uvoz je Veteri- narska uprava Republike Slovenije dne 14. avgusta 2002 izdala odločbo štev. 326.5- 444/02-8/6, s katero je dovolila karanteno za uvožene plemenske prašiče pasme Sattelschwein v karantenskem objektu na naslovu Jože Podgoršek, Polje pri Vodicah 28, 1217 Vodice. Oskrbo in vsa druga opravila pri uvoženih plemenskih prašičih so opravljali sodelavci Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete. Po opravljenih veterinarskih preiskavah prašičev v karanteni je Nacionalni veterinarski inštitut izdal poročilo o opravljenih preiskavah z dopisom štev. VF 178 z dne 17. marca 2003, s katerim je bila predlagana ukinitev karantene. Veterinarska uprava Republike Slo- venije je z dopisom štev. 326.5-444/02-8/6 z dne 21. marca 2003 izdala odločbo, s katero je bila odpravljena karantena za osem plemenskih svinj in tri plemenske mer- jasce pasme Sattelschwein in s tem je bil dovoljen uvoz živali v Republiko Slovenijo. 122 Seznam uvoženih plemenskih živali (3 merjasci in 8 mladic) Plemenski prašiči Sattelschwein (11 živali) so bili s podpisom pogodbe „Pogodba o začasnem lastništvu oz. najemu prašičev pasme Sattelschwein”, sklenjene med Uni- verzo v Ljubljani, Biotehniško fakulteto (izvajalec) in rejci oddajatelji plemenice (oddajatelj) z namenom razširitve staleža krškopoljskih prašičev razdeljeni med rejce: • Franc Ivanšek, Zasap 17, Cerklje ob Krki (en plemenski merjasec in šest plemen- skih mladic), • Nada Kranjec, Krška vas 78, Krška vas (en plemenski merjasec in ena plemenska mladica), • Olga Lipičar, Kamence 3, Cerklje ob Krki (en plemenski merjasec in ena plemenska mladica). 123 1) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa dekan prof. dr. Jože Resnik, davčna številka: 94761795, matična številka: 1626914, šifra dejavnosti: 80.303 (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) 2.) rejec oddajatelj plemenice (v nadaljevanju oddajatelj) a) Ivanšek Franc, Zasap 17, Cerklje ob Krki (ustrezno obkroži) b) Kranjec Nada, Krška vas 78, Krška vas c) Lipičar Olga, Kamence 3, Cerklje ob Krki 3.) rejec prejemnik mladice (v nadaljevanju prejemnik): sklepajo naslednjo POGODBO O ZAČASNEM LASTNIŠTVU OZ. NAJEMU PRAŠIČEV z namenom razširitve staleža krškopoljskih prašičev in izvajanjem pogodbe o začasnem lastništvu svinj pasme Sattelschwein 1. člen Pogodbene stranke ugotavljajo: - da oddajatelj in prejemnik sodelujeta pri ohranjanju pasme krškopoljski prašič - da oddajatelj v soglasju z lokalno selekcijsko službo odda plemensko mladico prejemniku v starosti od enega do treh mesecev - da ima prejemnik primeren prostor za rejo prašičev in da bo zagotovil ustrezno oskrbo in zdravstveno varstvo plemenic - da se s tem izvaja Pogodba o začasnem lastništvu oz. najemu prašičev pasme Satelschwein z namenom osvežitve pasme krškopoljski prašič - da je lastnik plemenice Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa dekan, prof. dr. Jože Resnik (izvajalec), do zaključka najema. 124 2. člen Oddajatelj predaja v soglasju s selekcijsko službo KGZS - Zavod Novo mesto preje- mniku plemenske mladice s številkami: ___________________________________________________________________ in s tem oddajatelj izpolni obveznost ______ oddaje za plemenske svinje s številkami: ____________________________________________________________________ 3. člen Lastnik plemenskih mladic omenjenih v 1. odstavku 2. člena je izvajalec do zaključ- ka najema živali. Najem živali traja od dne _________ do enega izmed naslednjih dogodkov: prve prasitve, pogina, izločitve ali starosti enega leta. V primeru izločitve pripada izvajalcu 40%, prejemniku 60% klavne vrednosti. Izločitev mora biti v soglasju z območno selekcijsko službo. 4. člen Prejemnik se obvezuje, da bo živali oskrboval in razmnoževal po načelu dobrega gospodarja. Vsi stroški v zvezi z rejo gredo na breme prejemnika. Prejemnik mora obvestiti Selekcijsko službo na KGZS - Zavod Novo mesto o poginu, prasitvi in name- ravani izločitvi. 5. člen Vse morebitne spremembe te pogodbe bodo pogodbene stranke urejale z aneksom k pogodbi. 6. člen Pogodbene stranke so sporazumne, da bodo vse morebitne spore, nastale v zvezi s to pogodbo, reševale sporazumno. Kolikor to ne bo mogoče, bodo spor predložili v rešitev stvarno pristojnemu sodišču v Domžalah, Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale. 7. člen Pogodba je sklenjena, ko jo podpišejo vse pogodbene stranke. 125 8. člen Pogodba je napisana v 6 enakih izvodih. Enega prejme oddajatelj, enega prejemnik, enega območna selekcijska služba, izvajalec tri izvode. Datum: __________________ Izvajalec: Oddajatelj: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta _________________________ prof. dr. Jože Resnik Vodja programa: Prejemnik: prof. dr. Drago Kompan _________________________ Območna selekcijska služba: _________________________ 126 Plemenski prašiči Sattelschwein so se dobro prilagodili novim pogojem reje, vse plemenske mladice so bile oplojene (tri so prasile, gnezda so velika in pujski zdravi ter živahni) in vsi merjasci dobro skačejo. Prašiči so zdravi, v dobri plemenski kondiciji, brez vidnih eksteriernih napak in rejci so z njimi zadovoljni. Dogovorjeno je bilo: „ Z uvoženimi plemenskimi prašiči Sattelschwein je sedaj dana možnost, da se ta problem (parjenje v sorodstvu) omili in pasma osveži. Dogovorjeno je, da se načrtno usmerja parjenja tako, da bo ohranjenh nekaj linij čistopasmeskih prašičev izvorne krškopoljske in Sattelschwein (po deset svinj). Ostale svinje obeh izvornih pasem se pari tako, da je preprečeno parjenje v sorodu. Na ta način bo mogoče uravnavati sorodstvo v populaciji vsaj še naslednjih pet let.” Po določilih pogodbe ob prevzemu plemenskih prašičev je rejec dolžan iz prvih šti- rih gnezd od vsake plemenske svinje Sattelschwein oddati po eno svinjko v starosti dveh mesecev. Plemensko svinjko odbere selekcijska služba KGZ Novo mesto in jo da v rejo drugemu rejcu za širjenje krškopoljskih prašičev. Dogovorjeno je, da bo primerne reje poiskala selekcijska služba KGZ Novo mesto in da bo z novim rejcem sklenila pogodbo s podobnimi zahtevami (ena do dve svinjki). Ob izvedbi teh ukre- pov se vodi zapisnik in s kopijo se o tem seznani vodstvo genske banke na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, da bo tako potrjeno izvajanje in realizacija določil pogodbe. Kmetijski gozdarski zavod Novo mesto je ta dogovor za leto 2004 tudi izvedel. Viri: 1. Arhiv javne službe genska banka v živinoreji na oddelku za zootehniko, Biotehni- ška fakulteta. 2. Ferjan, Jakob. Prašičereja v Sloveniji nekoč in danes. Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1970, str. 170–173. 3. Inž. M. L. (Marjan Legan). Krškopoljec ni za odpis. 21(1970)32, str. 3, Dolenjski list. 4. Kastelic, Andrej. Razvoj pasme in plodnost krškopoljskega prašiča. Magistrsko delo, Ljubljana 2008, 206 strani. 127 5. Oblak, Ivan. Svinjereja. V: Za izboljšanje življenjskih pogojev našega kmetijstva. Poročilo o kmetijski anketi, Ljubljana 30. 5.–3. 6. 1938, s. 362–376. 6. Poljak, Sonja. Dvignimo sloves krškopoljca! 7(1956)52, str. 12–13, Dolenjski list. 7. Šalehar, Andrej, Kompan, Drago, Žan Lotrič, Metka, Čepon, Marko, Holcman, An- tonija, Kovač, Milena, Habe, Franc, Kavčič, Stane, Kermauner, Ajda. Ohranjanje biotske raznovrstnosti v slovenski živinoreji : poročilo za leto 2003 : javna služba: naloge genske banke v živinoreji. Rodica : Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2004, 520 strani. 8. Uvoz prašičev pasme Sattelschwein v letu 2003. Arhiv javne službe genska banka v živinoreji na oddelku za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Foto Andrej Šalehar Foto Andrej Šalehar 129 10. REGISTER PASME KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ V LETIH 2003 IN 2004 Pravilnik o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji (Uradni list RS, št. 90/04 z dne 13. 8. 2004), Pravilnik o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji v 4. členu določa vodenje registra pasme. Register pasem je zbirka podatkov, kjer so vpisani in zbrani vsi pomembnejši genealoški, morfološki, rejski in selekcijski podatki o pasmi. 4. člen (register pasem z zootehniško oceno) (1) Ministrstvo, pristojno za živinorejo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), redno in stalno spremlja stanje biotske raznovrstnosti v živinoreji. V ta namen se vodi Register pasem z zootehniško oceno (v nadaljnjem besedilu: register), ki se izpolnjuje vsako leto v mesecu decembru. Register vodi organizacija, ki opravlja naloge javne službe genske banke v živinoreji (v nadaljnjem besedilu: organizacija). (2) Register vsebuje po vrstah in pasmah domačih živali skupaj z legendo in šifranti podatke, ki so navedeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. (3) Viri podatkov za vodenje registra se pridobivajo od: - izvajalcev javne službe na področju strokovnih nalog v živinoreji, - službe za identifikacijo in registracijo – SIR (govedo, drobnica, prašiči) pri ministrstvu, - Statističnega urada Republike Slovenije – SURS, - drugih baz podatkov. 130 REGISTER IN ZOOTEHNIŠKA OCENA PASEM VRSTA: PRAŠIČI 1. Leto 2003 2004 2. Pasma KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ 3. Osnovni podatki 4. Skupina pasem 1 1 5. Pasma v reji tudi izven Slovenije 2 2 6. Ocena staleža čistopasemskih živali 250 320 65 7. Število čistopasemskih plemenic v rodovniški knjigi 30 od tega 7 Sattelschwein 16 8. Število čistopasemskih merjascev v rodovniški knjigi 4 od tega 3 Sattelschwein 9. Stopnja ogroženosti 1 1 10. Stopnja rabe 3 3 Močno inbridirana pasma, srednje dobra plodnost, dob- 11. Osnovni podatki (morfologija, ra ješčnost, velika zmogljivost osnovna biologija) rasti, dobra rast pri večjih te- enako lesnih masah, zamaščenost, dobra kvaliteta mesa 12. Genetska razdalja - - 13. Ocene pasem in križanj Primerna za čistopasemsko rejo enako 14. Genska banka 15. In situ + + 16. Število čistopasemskih plemenic 30 39 17. Število čistopasemskih plemen- jakov 4 5 18. Ex situ - - 19. Število čistopasemskih plemenic - - 20. Število čistopasemskih plemenjakov - - 21. Število doz zamrznjenega semena - - 22. Število jajčec - - 131 23. Število zarodkov - - 24. Podatki v mednarodnih podatkovnih zbirkah 25. DAD-IS 1 1 26. EAAP-AGDB 1 1 27. OKLAHOMA BREEDS 1 1 28. Rejski program 29. Potrjen in veljaven - 10.seja 16.12.2004 30. Rejski cilji - Ohranjanje pasme 31. Individualno označevanje 1 1 32. Merjenje proizvodnih lastnosti P, RST P, RST 33. Ocena zunanjosti 1 1 34. Test proizvodnosti 5, 6 5, 6 35. Plemenska vrednost 2 2 36. Odbira živali 2 2 37. Molekularno ocenjevanje SMH SMH 38. Razmnoževanje 100 95 39. Osemenjevanje 2 2 40. Genetske rezerve ex situ 2 2 41. Prenos zarodkov 2 2 42. Ocena posebne genetske vrednosti za ohranjevanje ŽGV 43. Posebne (specialne) lastnosti - 44. Posebna (specialna) prilagojenost Prilagojena na skromne pogoje reje in prehrane enako Pasma je zelo inbridirana 45. Ocena ogroženosti in na kritični stopnji enako ogroženosti 46. Zootehniška ocena in ukrepi Razmnožiti pasmo, poiskati 47. Kratkoročni nove reje, rekonstrukcija pasme 48. Dolgoročni 132 Legenda: 133 134 Foto Andrej Šalehar 135 11. BIBLIOGRAFIJA: KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ V LETIH 1990–2003 (VIR COBISS IN DRUGO – UREJENO KRONOLOŠKO) 1. Švajger, Gregor, Bregar, Dejan. Krškopoljski (črnopasasti) prašič: višješolska diplomska naloga. Rodica 1991, 60 strani. 2. Šalehar, Andrej. Ostanki krškopoljskega prašiča. 24(1991)5, str. 234 + fotografije na notranji naslovni strani, Sodobno kmetijstvo. 3. Šalehar, Andrej, Kramar, Zdenka, Švajger, Gregor, Bregar, Dejan, Štuhec, Ivan, Tavčar, Jana. Krškopoljski prašič. Tipkopis poročila, Rodica 1992, 20 strani. 4. Šalehar, Andrej, Kramar, Zdenka, Švajger, Gregor, Bregar, Dejan, Štuhec, Ivan, Tavčar, Jana. Krškopoljski prašič. 25(1992)7–8, str. 326–328, Sodobno kmetijstvo. 5. Šalehar, Andrej. Iskanja ostankov krškopoljskega prašiča. 55(februar 1993)6, str. 215–218, Proteus. 6. Krškopoljec je genetsko dragocen. Mnenje dr. Andreja Šaleharja z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Povzeto iz Proteusa februar 1993. 44(11. 3. 1993), Dolenjski list. 7. Šalehar, Andrej. Krškopoljski prašič = The Krškopolje pig = Das Krškopolje Schwein : slikovno gradivo : photos : Bilden , Domžale : Oddelek za zootehniko, BF, 1993, fotografije; 31 cm. 8. Šalehar, Andrej. Das Krškopolje Schwein. Poročilo za AGDB. Tipkopis 1993, 10 strani. 9. Simon, Detlef, Buchenauer, Doris. Genetic diversity of European livestock breeds: results of monitoring by the EAAP Working Group of Animal Genetic Reso- urces. Wageningen 1993, 551 strani (na str. 449: Krskopoljski crnopasasti prasic). 10. Šalehar, Andrej. Krškopoljski prašič – zakaj ne sme izumreti. 51(1994)1, str. 11. Kmečki glas. 11. Šalehar, Andrej. The Krškopolje pig. 48 (1994)9/10, str. 313–319, Stočarstvo. 12. Šalehar, Andrej. The Krškopolje pig. 15(1994)2, str. 59N-61N, Pig news and information. 136 13. Šalehar, Andrej, Dovč, Peter. Uvajanje genske diagnoze za sindrom maligne hipertermije (SMH) pri prašičih. Raziskovalno poročilo. Rodica 1994, 9 strani. 14. Šalehar, Andrej. Krškopoljski prašič : [Predavanje na: Slovensko genetsko dru- štvo, Rodica, (16. 5. 1995]. 1995. 15. Šalehar, Andrej, Dovč, Peter. Uvajanje genske diagnoze za sindrom maligne hipertermije (SMH) pri prašičih. Raziskovalno poročilo. Rodica 1995, 38 strani. 16. Kompan, Drago. Ohranitev slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. 64(1996)2, str. 14–16, Kmetovalec. 17. Kompan, Drago, Holcman, Antonija, Šalehar, Andrej, Ferčej, Jože. Ohranjanje genetske raznovrstnosti v živinoreji. Zbornik seminarja: Kmetijstvo, ki ohranja biološko raznovrstnost. Ljubljana 1996, str. 63–71. 18. Papež, Marjan. Avtohtoni prašič še živi. 54(22. jan. 1997)4, str. 7, Kmečki glas. 19. Šalehar Andrej, Kramar-Pribožič Zdenka, Bregar Dejan. Ali bomo uspeli ohraniti slovensko avtohtono pasmo krškopoljski prašič? Kmetijstvo in okolje / [urednika Met- ka Rečnik, Jože Verbič]. – Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije, 1998. str. 459–464. 20. Dovč, Peter. Poročilo o delu na projektu ohranjanja slovenskih avtohtonih pasem. Krškopoljski prašič. 5 strani. V: Ohranitev avtohtonih slovenskih pasem domačih živali. Poročilo o delu v letu 1997. Habe F., Kompan D. (ur). Domžale, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 1998. 21. Šalehar, Andrej. Zakonska ureditev Kmetijske biotske raznovrstnosti. Gradivo za sestanek na MKGP dne 22. 10. 1999. Rodica 1999, 13 strani. 22. De Franceshi, Patrizia. Slovenske avtohtone pasme domačih živali. Junij 1999, str. 27, Jana Lord. 23. Šalehar, A.(ur)1 Kompan, D.(ur)1 Holcman, A. (ur) 1999. PRILOGA: Avtohtone pasme domačih živali. Sodobno kmetijstvo, 32, 6, s. 285–326. 24. Šalehar, Andrej. Avtohtone pasme domačih živali – slovenska naravna in kulturna dediščina. 32(1999)6, str. 285, Sodobno kmetijstvo. 25. Kompan, Drago, Bregar, Dejan, Šalehar, Andrej, Holcman, Antonija, Dovč, Peter. 137 Živinoreja in biotska raznovrstnost = Animal production and biodiversity. 32(1999)6, str. 286–289, Sodobno kmetijstvo. 26. Bregar, Dejan, Šalehar, Andrej, Kompan, Drago, Holcman, Antonija. Avtohtone slovenske pasme domačih živali : osnovni pregled = Native Slovene breeds of domestic animals: the basic review. 32(1999)6, str. 293–296, Sodobno kmetijstvo. 27. Šalehar Andrej, Pribožič-Kramar Zdenka, Bregar Dejan. Krškopoljski prašič - slovenska pasma prašičev. 32(1999)6, str. 313-316, Sodobno kmetijstvo. 28. Brlečič Marijana. Krškopoljski prašič : diplomska seminarska naloga. Maribor, 1999. 38 strani. 29. Šalehar, Andrej, Holcman, Antonija, Kompan, Drago. Za nekatere ogrožene domače živali je zadnji čas, da jih ustrezno zaščitimo. Priloga Znanost. 13. sep- tember 1999, str. 13, Delo. 30. Šalehar Andrej, Kramar-Pribožič Zdenka. Krškopoljski prašič. V: Ohranjene slovenske avtohtone domače živali. Uredili: Drago Kompan, Andrej Šalehar, Antonija Hol- cman. – Domžale : Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 1999. str. 22–23. 31. Šalehar Andrej, Kramar-Pribožič Zdenka. The Krško Polje pig. V: The preserved Slovenian autochtonous domestic animals. Editors: Drago Kompan, Andrej Šalehar, Antonija Holcman. – Domžale: Biotehncal fakulty, Zootechnical de- partment, 1999. p. 22–23. 32. Bregar, Dejan. Ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali v Sloveniji. Diplomsko delo. Rodica 1999, 62 strani. 33. Šalehar, Andrej, Pribožič-Kramar, Zdenka. Krškopoljski prašič je del naše dedi- ščine : avtohtona slovenska pasma. 51(2000), str. 21. Dolenjski list. 34. Krskopoljski crnopasasti prasic. str. 392. V: Scherf, D. Beate. World Watch list for domestic animal diversity. 3rd Editio. Rim 2000, 716 strani. 35. Šalehar, Andrej. Biotska raznovrstnost domačih živali. Zakonske ureditve v EU in Sloveniji. Strokovna delavnica ta pripravo strategije biotske raznovrstnosti. Ig, 27. 3. 2000, 12 strani. 138 36. Šalehar, Andrej. Biotska raznovrstnost na primeru živinoreje. Strategije biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. 2. delavnica, Ig 26. 9. 2000, 12 strani. 37. Kastelic, Andrej. Sorodstvo in inbriding v populaciji krškopoljskih prašičev ter predlog parjenja in odbire. Tipkopis. Rodica 2000, 8 strani. 38. Kastelic Andrej. Telesna sestava prašičev krškopoljske pasme: diplomsko delo. Domžale, 2001. 55 strani. 39. Kastelic Andrej, Šalehar Andrej. Krškopoljski prašič – nova stara pasma : edina slovenska avtohtona pasma prašičev. 52(2001)37, str. 11. Dolenjski list. 40. Šalehar, Andrej, Kompan, Drago, Holcman, Antonija, Čepon, Marko, Žan, Meta. Ohranjanje Biotske raznovrstnosti v živinoreji v Sloveniji. Program v letih 2001– 2008, Javna služba: Naloge genske banke vživinoreji. Rodica, junij 2001, 37 strani. 41. Šalehar, Andrej, Žan, Metka, Kompan, Drago, Holcman, Antonija. Ohranjene slovenske avtohtone pasme domačih živali. 2(2001)4, str. 17 – 18, Meso in mesnine. 42. Kastelic, Andrej, Šalehar, Andrej, Žgur, Silvo. Telesna sestava prašičev krškopoljske pasme. Skrajšana verzija diplomske naloge. Tipkopis, 2002, 51 strani. 43. Čandek Potokar Marjeta, Žlender Božidar, Kramar-Pribožič Zdenka, Šegula Blaž, Fazarinc Gregor, Uršič Matjaž. Pomen avtohtone pasme prašičev krškopoljski prašič za prirejo in predelavo mesa. 35(2002)6, str. 264–266 (priloga: Sloven- ska prašičereja XII). Sodobno kmetijstvo. 44. Šalehar Andrej. Prispevek k poznavanju razvoja pasem prašičev v Sloveniji: I. do leta 1959. 35(2002)6, str. 245–250, Sodobno kmetijstvo. 45. Šalehar Andrej, Kramar-Pribožič Zdenka, Kastelic Andrej, Žgur Silvester. Krškopoljski prašič – slovenska pasma. 2(2002)2, str. 15–17, Meso in mesnine. 46. Kastelic Andrej, Šalehar Andrej, Žgur Silvester. Mesnatost krškopoljskega praši- ča. 35(2002)6, str. 267–270. Sodobno kmetijstvo. 47. Golob Brigita. Vpliv genotipa prašičev na kakovost kraškega pršuta: diplomsko delo, univerzitetni študij. Ljubljana: [BF, Oddelek za živilstvo] 2002, 51 strani. 139 48. Kač Magda. Kakovost mišičnine krškopoljskega prašiča :diplomsko delo, univerzitetni študij. Ljubljana : [BF, Oddelek za živilstvo] 2002, 39 strani. 49. Ferlin, Franc in sod. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. Ljubljana 2002, 78 strani. 50. Šalehar, Andrej, Žan Lotrič, Metka, Kompan, Drago. Seznam in opis slovenskih lokalnih pasem (avtohtone, tradicionalne) domačih živali ter število plemenic : podatki za izvajanje ukrepa II/5 slovenskega kmetijskega okoljskega programa. Rodica 2002, 45 strani. 51. Šalehar, Andrej, Kompan, Drago, Holcman, Antonija, Habe, Franc, Žan, Metka, Čepon, Marko. Farm animals genetic resources in Slovenia. Satellite Symposi-um. Kaunas 2002, 10 strani. 52. Šalehar, Andrej, Čepon, Marko, Žan Lotrič, Metka, Kompan, Drago, Holcman, Antonija, Habe, Franc, Terčič, Dušan. Seznam in opis slovenskih lokalnih pasem (avtohtone, tradicionalne) domačih živali ter število plemenic : podatki za izva- janje ukrepa II/5 slovenskega kmetijskega okoljskega programa : II. dopolnjeno gradivo. Rodica 2003, 49 strani. 53. Čandek Potokar Marjeta, Žlender Božidar, Kramar Zdenka, Šegula Blaž, Fazarinc Gregor, Uršič Matjaž. Evaluation of Slovene local pig breed Krškopolje for carcass and meat quality. 48(2003)3, str. 120–128, Czech Journal of Animal Science. 54. Kompan, Drago. Krškopoljski prašič, Cikasto govedo, Jezersko-solčavska ovca. Das Bulletin: Sonderbriefmarken ISSN: 1318-6280.- št. 47 (2003), str. 22–25. 55. Šalehar, Andrej, Kompan, Drago, Čepon, Marko, Kavčič, Stane, Bojkovski, Danijela, Žan Lotrič, Metka, Habe, Franc, Holcman, Antonija, Osterc, Jože, Kovač, Milena, Kermauner, Ajda, Horvat, Simon, Žamut, Marija, Pohar, Jurij, Žgur, Silvester, Dovč, Peter, Klopčič, Marija. Stanje živalskih genskih virov v slovenskem kmetijstvu = The state of farm animal genetic resources in Slovenia. Domžale 2003, 135 strani. 56. Zajc, Tomaž. Nove znamke. Motivi živali. Delo 18. septemra 2003, str. 10 57. Čepon, Marko, Kompan, Drago, Šalehar, Andrej, Holcman, Antonija. Slovenske avtohtone pasme na poti v svet. Nove poštne znamke. 37(2004)1, zadnji notranji ovoj, Sodobno kmetijstvo. 140 Podatki o pasmi krškopoljski prašič so vključeni tudi v poročilih: 1. Poročila katedre za prašičerejo: Analiza plodnosti svinj na kmetijah. Po posa- meznih letih od 1993–2003. 2. Poročila za nalogo: Ohranitev avtohtonih slovenskih pasem domačih živali. Po posameznih letih od 1991–2003. 3. Poročila o ogledu Krškopoljskega prašiča – po posameznih letih 1992–2003 (kot priloge v tem delu). 4. Poročila za Workshop For European National Co-ordinators for the Manage- ment of Farm Animal Genetic Resources. Conservation of Domestic Animal Diversity in Slovenia. Leta 1995(?) – 2002(?). 5. Poročila za simpozije v organizaciji Dagene v letih 1999–2003. Poročila so shranjena in dostopna v knjižnici Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete oziroma so v Arhivu javne službe genska banka v živinoreji. Foto Andrej Šalehar 141 12. POŠTNE ZNAMKE SLOVENSKIH AVTOHTONIH PASEM DOMAČIH ŽIVALI Slovenske avtohtone pasme na poti v svet Pošta Slovenije je 18. septembra 2003 izdala štiri znamke z motivi slovenskih avtohtonih pasem: cikasto govedo, jezersko-solčavska ovca, krškopoljski prašič in štajerska kokoš. Tako je nadaljevala serijo, ki jo je Pošta Slovenija zastavila v letu 1999 z izdajo štirih znamk s konji (slovenski hladnokrvni konj, ljutomerski kasač, slovenski toplokrvni konj in lipicanec), in nadaljevala v letu 2001 s štirimi znamkami s čebela-mi (delavka, matica, troti in čebelji roj). Vse znamke je oblikoval in narisal g. Jurij Mikuletič, dr. vet. med, ki je priznani upo-dabljavec živali. Opise in fotografije pasem so prispevali: • cikasto govedo – viš. pred. mag. Marko Čepon, • jezersko-solčavska ovca – viš. pred. dr. Drago Kompan, • krškopoljski prašič – prof. dr. Andrej Šalehar • štajerska kokoš – prof. dr. Antonija Holcman. Opis in predstavitev znamk: 1. Cikasto govedo Cikasto govedo je v Sloveniji nastalo iz avtohtonega enobarvnega svetlo rdečkastega (bohinjskega) goveda. Krave prvotnega goveda so v drugi polovici 19. stoletja tehta-le v povprečju okrog 200 kg in so imele relativno veliko mlečnost (okrog 5 kg mleka na dan). Istočasno je bilo v sosednjih avstrijskih deželah veliko bolj znano večje in produktivnejše pincgavsko govedo. Takratne oblasti so spodbujale uvoz pincgavskih bikov in tako se je pričel proces oplemenjevanja bohinjskega s pincgavskim gove- dom. Oplemenjeno govedo, ki je bilo po barvi podobno pincgavskemu govedu, so poimenovali cikasto govedo (cika). Glede na geografsko območje reje sta se obliko- vala dva tipa cikastega goveda: tolminsko cikasto govedo in bohinjsko cikasto gove- do, ki je bilo na ravninskem predelu. V letu 1950 je bilo v Sloveniji še okrog 80.000 glav cikastega goveda. Do danes se je ohranilo nekaj rej cikastega goveda predvsem na kamniškem, bohinjskem in tolminskem koncu. Pasma je uvrščena med ogrožene pasme domačih živali. 2. Jezersko-solčavska ovca Jezersko-solčavska ovca je slovenska avtohtona pasma ovc, namenjena za prirejo kakovostnega jagnječjega mesa. Ima značilen izbočen profil glave in kakovostno vol- no. O jezersko-solčavski ovci je Černe leta 1928 zapisal: »Ta ovca je splošno znana ... Volna teh ovc je prav fina, gosta, čista in lepo kodrasta, in te je na leto 1–3 kg; striže se po trikrat na leto; jesensko striženje, ko pridejo ovce s paše, da volno, ki jo naj-bolje plačujejo. Tudi meso te ovce je precej okusno.« Ovce imajo pogosto dvojčke, pa tudi trojčke. Večina svetovnih pasem ovc ima sezonske jagnjitve, naše jezersko- -solčavske ovce pa jagnjijo v kateremkoli letnem času. Jezersko-solčavska ovca ima lahko pomembno vlogo pri ohranjanju kultivirane krajine. 143 3. Krškopoljski prašič Krškopoljski ali črnopasasti prašič je naša edina slovenska avtohtona pasma praši- čev. To je ekstenzivna pasma, ki jo odlikujejo nekatere biološke značilnosti, kot so izredna odpornost, dobra prilagodljivost na skromne pogoje reje in prehrane ter dobra kakovost mesa. Prvi obširnejši opis krškopoljskega prašiča je iz konca prej- šnjega stoletja – Rohrman (1899). Po drugi svetovni vojni zasledimo objave o krško- poljskem prašiču do leta 1972, ko je nastopilo obdobje opustitve strokovnega dela s to pasmo. Po letu 1991 je bil krškopoljski prašič uvrščen med ogrožene slovenske pasme domačih živali. Omenjajo, da so iz krškopoljskih prašičev začeli izdelovati kranjske klobase. Okoliš krškopoljskega prašiča se pokriva z okolišem cvička. 4. Štajerska kokoš 144 Štajerska kokoš je edina avtohtona pasma kokoši v Sloveniji. Ožja domovina je južni del avstrijske Štajerske in območje med rekama Muro in Savo na slovenskem Šta-jerskem. Zapisi štajerko omenjajo že v 14. stoletju. Boris Wenko v knjigi »Kmetijsko kokošarstvo« (1935) piše, da je bila štajerka izmed vseh srednjeevropskih kokoši na dobrem glasu že mnoga stoletja pred uvozom prvih tujih pasem. Zlasti so zaradi finega mesa sloveli štajerski kopuni. Do današnjih dni se je v Sloveniji ohranila le jerebičasta štajerka v tolikšnem obsegu, da govorimo o ranljivi populaciji oziroma populaciji v nevarnosti. Ob izidu znamk sta bila izdana dva ovitka prvega dne in uporabljen je bil žig prvega dne. Predstavljene so tudi v Biltenu, poštne znamke (47/2003, s. 22–27), kjer so objavljeni opisi znamk v slovenskem ter v povzetku še v nemškem in angleškem jeziku. Podatki so dosegljivi tudi na spletu: www.posta.si, podstran »dežela znamk«. Tako je Pošta Slovenije veliko pripomogla k širšem poznavanju slovenskih avtohto- nih pasem domačih živali, ki predstavljajo pomemben del biotske raznovrstnosti v slovenski živinoreji in so del naše naravne ter kulturne dediščine. 145 Na dan izida Tomaž Zajc. Motivi živali. Delo 18. 9. 2003 146 Viri: 1. Arhiv javne službe genska banka v živinoreji na oddelku za zootehniko, Bioteh- niška fakulteta. 2. Čepon, Marko, Kompan, Drago, Šalehar, Andrej, Holcman, Antonija. Slovenske avtohtone pasme na poti v svet. Nove poštne znamke. 37(2004)1, zadnji notra- nji ovoj, Sodobno kmetijstvo. 3. Zajc, Tomaž. Nove znamke. Motivi živali. Delo 18. septembra 2003, str. 10. Foto Andrej Šalehar 147 13. UČNI NAČRTI Učni načrti o biotski raznovrstnosti v živinoreji Vzporedno z raziskovalnim in strokovnim delom na slovenskih avtohtonih pasmah domačih živali so bili izdelani tudi učni programi o biotski raznovr- stnosti v živinoreji. V nadaljevanju so primeri treh učnih programov: dva za univerzitetni študij kmetijstva zootehnika in eden za podiplomski študij Var- stvo naravne dediščine. UČNE VSEBINE I. Predmet: Biotska raznovrstnost domačih živali Program: Univerzitetni študij Kmetijstvo – zootehnika Obseg: 30 ur predavanj, 15 ur vaj, 3 dni terenskih vaj Predmet: Izbirni Letnik: 4 II. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI SMOTER Namen predmeta je seznaniti študente z biotsko raznovrstnostjo domačih živali, pomenom genskih virov za trajnostno živinorejo, metodami in programi varstva ter ohranjevanja ogroženih domačih živali. III. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Biologija, Splošna živinoreja, Splošna prehrana živali, Populacijska genetika in selekcija domačih živali, Biotehnologija v kmetijstvu, Govedoreja, Prašičereja, Perutni- narstvo, Reja drobnice, Konjereja, Čebelarstvo, Reja vodnih živali IV. VSEBINA PREDAVANJ • Pomembnejši pojmi in definicije • Konvencija o biotski raznovrstnosti, Agenda 21 • Biotska raznovrstnost in prehranska varnost • Biotska raznovrstnost in trajnostna raba genskih virov, trajnostna živinoreja 148 • Ogrožene avtohtone domače živali na svetu in v Sloveniji • Metode varstva in ohranjevanja ogroženih avtohtonih domačih živali • Gospodarnost in biotska raznovrstnost domačih živali • Zakonska določila, povezana z biotsko raznovrstnost jo domačih živali • Mednarodne in slovenske dejavnosti – globalna strategija varstva biotske ra- znovrstnosti domačih živali /programi, organizacije, centri, banke podatkov/ na področju ohranjevanja ogroženih avtohtonih domačih živali V. VSEBINA VAJ • Informacijski sistemi o biotski raznovrstnosti domačih živali na Internetu (DAD-IS, EAAP animal genetic bank, GENRES ...) • Biotska raznovrstnost in genski viri v živinoreji v zakonodaji – primer EU • Postopki za izračunavanje stopnje ogroženosti domacih živali • Izračunavanje efektivne velikosti populacije pri različnih vrstah domačih živali VI. TERENSKE VAJE Namen terenski vaj je spoznavanje morfoloških, bioloških in proizvodnih značilno- sti posameznih vrst slovenskih avtohtonih domačih živali. VII. ŠTUDIJSKA LITERATURA Beate D. Scherf: World Watch List for domestic animal diversity. FAG, Rome, sep- tember, 1995, 769 strani. Domestic Animal Diversity Information System, FAG, Rome; htlp://www.fao.org/ dadi§. ;. 3. 9. 1999. Maijala K.: Genetic resources of the pig, sheep and goat. World Animal Science, 88, Elsevier Science Publisshers B.V., Amstredam, 1991, 555 strani. The Global Strategy for the Management of Farm Animal Genetic Resources, FAO, Rome, 1999, 43 strani. VIII. OBVEZNOSTI ŠTUDENTA Študent mora za pridobitev frekvence opraviti vse vaje in terenske vaje. Preskus znanja je izpit. 149 IX. POSEBNOSTI Predavanja in vaje naj opravi več učiteljev, ki so skladno s posameznimi poglavji ustrezno habilitirani. Naslov predmeta: Ohranjanje genetske pestrosti domačih živali Obseg: 15 ur, 5 kreditnih točk Nosilci predmeta: P. Dovč, A. Šalehar, F. Habe, A. Holcman Izobraževalni cilji: Predmet študenta seznani z osnovnimi načeli dela na področju varovanja genetske pestrosti domačih živali. Predstavi pomen in uporabno vrednost genetske pestrosti in študenta seznani z metodami za ocenjevanje in ohranjanje genetske pestrosti. Predstavi novejše tehnične možnosti za konzervacijo genske pestrosti in da vpo- gled v nacionalne in globalne programe za ohranitev genske pestrosti. Okvirna vsebina predmeta: Zakaj je potrebno ohranjati genetsko pestrost v populacijah domačih živali? Razvoj živinoreje in nastanek populacij domačih živali Vpliv tehnološkega razvoja na genetsko pestrost Vzroki za ohranjanje živalskih genskih virov Osnovna pravila za konzerviranje genetskih virov Kriteriji za ohranitev populacij Strategije vzorčenja Metode za ohranitev dednega materiala Ocena in pomen genetske variabilnosti Vpliv delovanja človeka na gensko pestrost Dejavniki, ki vplivajo na genetsko pestrost Uporaba dedne ga materiala Uporaba novih tehnologij pri ohranjanju genetske variabilnosti Metode za ocenjevanje genetske pestrosti 150 Molekulski markerji za presojo genetske pestrosti DNA knjižnice in genski transfer Reprodukcijske tehnike In situ in ex situ ohranjanje genskih virov Ogrožene pasme domačih živali Ogrožene avtohtone domače živali na svetu in v Sloveniji Morfološke, biološke in proizvodne značilnosti slovenskih avtohtonih domačih živali Informacijski sistemi o biotski raznovrstnosti domačih živali na Internetu (DAD-IS, EAAP Animal Genetic Bank, GENRES ...) Nacionalni programi Primeri nacionalnih programov Primerjava zakonodaje v različnih državah Internacionalni programi in globalna zaščita genetske pestrosti Internacionalni programi Konvencija o biotski pestrosti Podatkovne baze Mednarodne banke genestkega materiala Globalni pristop k ohranjanju genske pestrosti Študijska literatura: Managing global genetic resources – livestock, NRC, Board on Agriculture, Natio- nal Academy Press, Washington, D.C., 1993. Beate D. Scherf: World Watch List for domestic animal diversity. FAO, Rome, sep- tember, 1995, 769 strani. Maijala K.: Genetie resources of the pig, sheep and goat. World Animal Science, B8, Elsevier Science Publisshers B.V., Amstredam, 1991, 555 strani. The Global Strategy for the Management of Farm Animal Genetic Resourees, FAO, Rome, 1999, 43 strani. Obveznosti študenta: Seminar 151 Reference predavateljev: Prof dr. Peter Dovč, molekularna genetika in animaIna biotehnologija. Kavar, T; Habe, F; Brem, G; Dovč, P. Mitochondrial D-Ioop sequence variation among the 16 maternallines of the Lipizzan horse breed. ANIMAL GENETICS, DEC, 1999, V30(N6):423430. Sušnik, S; Snoj, A; Dave, P. A new set of microsatellite markers for grayling: BFR0014, BFR0015, BFR0016, BFR0017 and BPR0018. ANIMAL GENETICS, DEC, 1999, V30(N6):478. Snoj, A; Susnik, S; Pohar, J; Dovč, P. The first microsatellite marker (BFRO 004) for grayling, informative for its Adriatic population. ANIMAL GENETICS, FEB, 1999, V30(Nl):74–75. TRONTELJ P; SK.ET B; DOVČ P; STEINBRUCK G. PHYLOGENETIC RELATIONSHIPS IN E1JROPEAN ERPOBDELLID LEECHES (HIRUDINEA, ERPOBDELLIDAE) INFERRED FROM RESTRICTION-SITE DATA OF THE 18S RIBOSOMAL GENE AND ITS2 REGION. JOURNAL OF ZOOLOGICAL SYSTEMATICS AND EVOLUTIONARY RESEARCH, JUN, 1996, V34(N2):85–93. Prof Dr. Franc Habe Kavar, T; Habe, F; Brem, G; Dovč, P. Mitochondrial D-Ioop sequence variation among the 16maternallines of the Lipizzan horse breed. ANIMAL GENETICS, DEC, 1999, V30(N6):423–430. KLOBASA F; WEHRHAHN E; HABE F. [STUDIES ON THE ABSORPTION OF COLO- STRAL IMMUNOGLOBULINS IN NEWBORN PIGLETS .3. INFLUENCE OF THE DURA- TION OF COLOSTRUM ADMINISTRATION]. BERLINER UND MUNCHENER TIERARZ- TLICHE WOCHENSCHRIFT, JUL 1,1991, VI 04(N7):223–227. KLOBASA F; BUTLER JE; HABE F. MATERNAL-NEONATAL IMMUNOREGULATION SUPPRESSION OF DEN OVO SYNTHESIS OF IGG AND IGA, BUT NOT IGM, IN NEONATAL PIGS BY BOVINE COLOSTRUM, IS LOST UPON STORAGE. AMERICAN JOURNAL OF VETERI- NARY RESEARCH, SEP, 1990, V51(N9):1407–1412. Prof Dr. Andrej Šalehar Kastelic, M; Šalehar, A; Drobnič, M; Kovač, M. Mature size and maturing rate in RoC57BL/6 and RoNMRI lines of mice. JOURNAL OF ANIMAL BREEDING AND GE- 152 NETICS-ZEITSCHRIFT FUR TIERZUCHTUNG UND ZUCHTUNGSBIOLOGIE, DEC, 1996, VI 13(N6):545–551. DOVČ P; ŠALEHAR A; KOVAČ M; KASTELIC M. FREQUENCY OF THE RYRl N ALLELE AND ITS INFLUENCE ON FATTENING TRAITS. ARCHIV FUR TIERZUCHT-ARCIDVES OF ANIMAL BREEDING, 1996, V39(N4):441–446. Šalehar, A. 1994. The Krškopolje pig. Pig News and Information, 15.2, s. 59N-61N KOMPAN, Drago (UL), ŠALEHAR, Andrej (ur.), HOLCMAN, Antonija (ur.). The pre- served Slovenian autochtonouc domcstic anima1s. Domžale: Biotechnical Faculty, Zootechnical Department, 1999,39 pages Doc. Dr Antonija Holcman Holcman, A; Stibilj, V. Arsenic residues in eggs from laying hens fed with a diet containing arsenic (III) oxide. ARCHIVES OF ENVIRONMENTAL CONTAMINATION AND TOXICOLOGY, MAY, 1997, V32(N4):407–410. Terčič, D; Holcman, A; Ločniškar, F; Kovač, M. The influence of beta-agonist salbu-tamol sulphate on some characteristics of eggs. ARCHIV FUR GEFLUGELKUNDE, DEC, 1996, V60(N6):278–282. I. Naslov predmeta: Varstvo ogroženih pasem domačih živali II. OBSEG V URAH IN KREDITNIH TOCKAH: 20 ur ali 7 kreditnih točk III. NOSILEC PREDMETA: prof. dr. Andrej Šalehar IV. IZOBRAŽEVALNI CILJI: Namen predmeta je seznaniti študente z biotsko raznovrstnostjo domačih živali, pomenom genskih virov za trajnostno živinorejo, metodami in programi varstva ter ohranjevanja ogroženih domacih živali. V. OKVIRNA VSEBINA PREDMETA • Pomembnejši pojmi in definicije • Konvencija o biološki raznovrstnosti, Agenda 21 • Biotska raznovrstnost in prehranska varnost • Biotska raznovrstnost in trajnostna raba genskih virov, trajnostna živinoreja 153 • Metode za izračunavanje stopnje ogroženosti domačih živali • Izračunavanje efektivne velikosti populacije pri različnih vrstah domačih živali • Metode varstva in ohranjevanja ogroženih avtohtonih domačih živali • Gospodarnost in biotska raznovrstnost domačih živali • Ogrožene avtohtone domače živali na svetu in v Sloveniji • Morfološke, biološke in proizvodne značilnosti slovenskih avtohtonih domačih živali • Informacijski sistemi o biotski raznovrstnosti domačih živali na Internetu (DADIS, EAAP Animal Genetic Bank, GENRES ...) • Mednarodne in slovenske dejavnosti – globalna strategija varstva biotske raznovrstnosti domačih živali /programi, organizacije, centri, banke podatkov/ na področju ohranjevanja ogroženih avtohtonih domačih živali • Zakonska določila, povezana z biotsko raznovrstnost jo domačih živali • Biotska raznovrstnost in genski viri v živinoreji v zakonodaji – primer EU in Slovenije VI. ŠTUDIJSKA LITERATURA Beate D. Scherf: World Watch List for domestic animal diversity. FAG, Rome, sep- tember, 1995, 769 strani. Department of Animal Science – Oklahoma State University, http://www.ansi.oks- tate.edu/breeds/, 26. 2. 2000. Domestic Animal Diversity Information System, FAO, Rome; http://www.fao.org/ dadis/index.htm 26. 2. 2000. EAAP, Animal Genetic Data Bank; http://www.tihohannover. de/Forschung/Zuch- tleaap/welcome, 26. 2. 2000. Maijala K.: Genetic resources of the pig, sheep and goat. World Animal Science, B8,Elsevier Science Publisshers B. V., Amstredam, 1991, 555 strani. The Global Strategy for the Management of Farm Animal Genetic Resources, FAO, Rome, 1999, 43 strani. VII. OBVEZNOSTI ŠTUDENTA Študent izdela seminarsko nalogo. Preskus znanja je ustni izpit. VIII. REFERENCE NOSILCA 1. Kompan, D./ Šalehar, Al Holcman, Al Cepon, M./ Habe, F./ Osterc, J./ Pohar, J./ Poklukar, J./ Pribožic-Kramar, Z./ Zidar, M./ Žgur, S. 1999. Ohranjene slovenske 154 avtohtone domace živali. Opis in slikovni prikaz nekaterih vrst. Domžale, BF, Odd. za zootehniko; 39 s. 2. Šalehar, A 1994. The Krškopolje pig. Pig News and Information, 15, 2, s. 59N-61N. 3. Šalehar, A./ Pribožič, Z./ Bregar, D. 1998. Ali bomo uspeli ohraniti slovensko avtohtono pasmo krškopoljski prašic? V: Zbornik posveta „Kmetijstvo in okolje“, Bled, 1998, . s. 459–464. 4. Šalehar, A.I Pribožic, Z.I Švajger, G.I Bregar, D./ Štuhec, I./Tavcar, J. 1992. Krškopoljski prašič. Sodobno kmetijstvo, 25, 7–8, s. 317–320. 5. Šalehar, A.(ur)1 Kompan, D.(ur)1 Holcman, A. (ur) 1999. PRILOGA: Avtohtone pasme domačih živali. Sodobno kmetijstvo, 32, 6, s. 285–326. Vir: 1. Arhiv javne službe genska banka v živinoreji na oddelku za zootehniko, Bioteh- niška fakulteta. Foto Andrej Šalehar 155 14. PRILOGE: POROČILA O OGLEDU KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA Vir: 1. Arhiv javne službe genska banka v živinoreji na oddelku za zootehniko, Bioteh- niška fakulteta. POROČILO O OGLEDU KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA – 1992 156 157 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3 61230 DOMŽALE Tel.: 713-611 Fax: 721-005 Štev.: Datum: 5. 8. 1995 POROČILO O OGLEDU KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA - 1995 V skladu s programom dela na ohranjanju avtohtone slovenske pasme krškopolj- ski prašič je bil dne 3.8.1995 opravljen komisijski ogled treh rej na območju Brežic. Ogled smo opravili: Zdenka Kramar, dipl.kmet.ing, Andrej Golob, ing. kmet. in prof. dr. Andrej Šalehar. Obiskali in pregledali smo naslednje reje: 1. Olga Lipičar, Kamenica 3, Cerklje ob Krki 2. Nada Kranjec, Krška vas 78, Krška vas 3. Anton Baznik, Zasip 17, Cerklje ob Krki. A. Število in kategorije prašičev Rejec Plem. Plem. Pujski do Plem. Drugi Skupaj merjasci svinje dva meseca mladice prašiči Lipičar - 5 - 3 5 13 Kranjec - 5 14 1 11 31 Baznik 2 11 56 3 5 77 Skupaj 2 21 70 7 21 121 V vseh treh rejah so živali lepo oskrbovane, v primerni kondiciji in zdrave. Redijo jih v starih objektih, ki so potrebni prenove (razen pri Bazniku, ki ima nov svinjak - žal še nedograjen !). Prehrana prašičev je „kmečka“ z doma pridelano krmo. V vseh treh rejah ni urejeno označevanje prašičev, ker se načrtovano označevanje z ušesnimi značkami ni obneslo (prašiči so izgubili prav vse značke). Za vsako plemensko svinjo vodijo kartico svinje - pri večini svinj je sedaj že poznano prvo koleno v poreklu - in 158 pomožno dokumentacijo. ki jo redno vsake dva meseca pošiljajo v obdelavo na ka- tedro za prašičerejo. B. Regresiranje plemenskih svinj in merjascev V prvem polletju 1995 je bilo uveljavljeno regresiranje za 20 plemenskih svinj in za 1 plemenskega merjasca. Rejci so finančna sredstva že prejeli. V drugem polletju 1995 se predvideva še zahtevek za regresiranje 7 - 10 plememskih mladic in enega plemenskega merjasca. C. Potrebni ukrepi in dopolnitve, naloge • Zahtevek za regresiranje: V mesecu septembru je potrebno pripraviti zahtevek za regresiranje še preosta- lih plemenskih mladic in merjasca. • Ureditev označevanja: Preiti je potrebno na tetoviranje pujskov ob rojstvu; pred uvedbo poiskati iz- kušnje s tetoviranjem pasem Pietrain oz. Duroc. Tetoviranje je treba opraviti čimpreje po rojstvu; nakup opreme in tetovirne paste. • Rodovna knjiga: Ali se pasma Krškopoljski prašič vključi v regijsko rodovno knjigo za področje Dolenjske ali se odpre posebna rodovna knjiga? • Status rej za ohranjanje krškopoljskega prašiča: Za reje, ki so izbrane za ohranjanje pasme Krškopoljski prašič, je potrebno pridobi-ti poseben status vzrejnega središča, da se bodo tudi za njih lahko koristila prora- čunska sredstva namenjena investicijam v te reje. Potrebno je dograditi svinjak pri Bazniku (cca 1 mio SIT) in postopoma obnoviti svinjake pri ostalih dveh rejcih. O tem naj sklepa republiška komisija za ocenjevanje in priznavanje merjascev. • Število rej za ohranjanje krškopoljskega prašiča: Po programu ohranjanja krškopoljskega prašiča naj bi bilo vsaj trideset svinj in zaradi tega je potrebno poiskati vsaj še eno malo večjo rejo ter jo vključiti v program. 159 • Oskrba z merjasci: Celotna populacija pasme krškopoljski prašič je močno inbridirana in s plemen- skimi merjasci so vedno problemi. Zaradi tega je potrebno proučiti možnost osvežitve pasme z uvozom dveh do treh merjascev podobne pasme iz Evrope. V šestdesetih letih je bil v ta namen uvožena pasma Sattelschwein. Poročilo pripravil: prof. dr. Andrej Šalehar Poročilo dostavljeno: doc. dr. Milena Kovač - gradivo za republiško komisijo za ocenjevanje in priznavanje merjascev Viktor Krek dipl. kmet. ing. - MKGP - za vključitev v proračun v letu 1996 Zdenka Kramer, dipl. kmet. ing. Andrej Golob, ing. kmet. viš. pred. mag. Drago Kompan - gradivo za poročilo o delu na projektu „Ohranjanje avtohtonih slovenskih pasem domačih živali“ 160 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3 61230 DOMŽALE Tel.: 713-611 Fax: 721-005 Štev.: 552/96 Datum: 9. 8. 1996 POROČILO O OGLEDU KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA - 1996 V skladu s programom dela na ohranjanju avtohtone slovenske pasme Krškopoljski prašič je bil dne 8. 8. 1996 opravljen komisijski ogled treh rej na območju Brežic. Ogled smo opravili: Zdenka Kramar, dipl.kmet.ing, Niko Požeg, dipl. kmet. ing. in prof. dr. Andrej Šalehar. Obiskali in pregledali smo naslednje reje: 1. Olga Lipičar, Kamenica 3, Cerklje ob Krki 2. Nada Kranjec, Krška vas 78, Krška vas 3. Anton Baznik, Zasip 17, Cerklje ob Krki. A. Število in kategorije prašičev Rejec Lipičar Kranjec Baznik Skupaj Leto / Kategorije 1995 1996 1995 1996 1995 1996 1995 1996 prašičev Plem. merjasci - - - - 2 1 2 1 Plem. svinje 5 4 5 6 11 13 21 23 Plem. mladice 3 - 1 3 3 4 7 7 Pujski do 2.mes. - 11 14 10 56 44 70 65 Drugi prašiči 5 10 11 11 5 18 21 39 Skupaj 13 25 31 30 77 80 121 135 161 Stalež krškopoljskih prašičev je v vseh treh rejah praktično enak kot ob istem času v preteklem letu. V vseh treh rejah so živali lepo oskrbovane, v primerni kondiciji in zdrave. Redijo jih v starih objektih, ki so potrebni prenove (razen pri Bazniku, ki ima nov svinjak - žal še nedograjen !). Prehrana prašičev je „kmečka“ z doma pridelano krmo. V vseh treh rejah ni popolno urejeno označevanje prašičev, ker se načrtovano označevanje z ušesnimi značkami ni obneslo (prašiči so izgubili prav vse značke). Za vsako plemensko svinjo vodijo kartico svinje - pri večini svinj je sedaj že poznano prvo koleno v poreklu - in pomožno dokumentacijo. ki jo redno vsake dva meseca pošiljajo v obdelavo na katedro za prašičerejo. B. Plodnost v letu 1995 Lastnost Povprečje Mladice Število prasitev 10 Starost pri prasitvi (dni) 386.65 Število pujskov na gnezdo 8.06 Število živorojenih pujskov na gnezdo 8.06 Delež mrtvorojenih 0.0 Svinje Število prasitev 32 Doba med prasitvama (dni) 184.03 Laktacija (dni) 46.7 Poodstavitveni premor (dni) 70.1 Število pujskov na gnezdo 10.65 Število živorojenih pujskov na gnezdo 9.50 Delež mrtvorojenih 10.80 Mladice in svinje Število prasitev 42 Število pujskov na gnezdo 9.36 Število živorojenih pujskov na gnezdo 8.78 Delež mrtvorojenih 6.20 Število odstavljenih pujskov na gnezdo 7.28 Delež izgub 17.08 162 C. Regresiranje plemenskih svinj in merjascev Za prvo polletje 1996 bo uveljavljeno regresiranje za 23 plemenskih svinj in za 1 plemenskega merjasca. Rejci so ob obisku podpisali novo pogodbo s katero so se ponovno zavezali za rejo krškopoljskega prašiča. Po predložitvi te pogodbe bodo rejcem izplačane premije. V drugem polletju 1996 se predvideva še zahtevek za re- gresiranje 5 - 7 plemenskih mladic in enega plemenskega merjasca. D. Potrebni ukrepi in dopolnitve, naloge • Zahtevek za regresiranje: V mesecu novembru je potrebno pripraviti zahtevek za regresiranje še preosta- lih plemenskih mladic in merjasca. • Ureditev označevanja: Označevanje še vedno ni popolno urejeno - značke izpadajo, tetoviranje pa je pri prašičih, ki imajo črna ušesa, neuspešno. Poiskati je treba nove rešitve. • Status rej za ohranjanje krškopoljskega prašiča: Za reje, ki so izbrane za ohranjanje pasme Krškopoljski prašič, je potrebno prido- biti poseben status vzrejnega središča, da se bodo tudi za njih lahko koristila pro-računska sredstva namenjena investicijam v te reje. Potrebno je dograditi svinjak pri Bazniku (cca 1 mio SIT) in postopoma obnoviti svinjake pri ostalih dveh rejcih. O tem naj sklepa republiška komisija za ocenjevanje in priznavanje merjascev. • Število rej za ohranjanje krškopoljskega prašiča: Po programu ohranjanja krškopoljskega prašiča naj bi bilo vsaj trideset svinj in zaradi tega je potrebno poiskati vsaj še eno malo večjo rejo ter jo vključiti v program. • Zdravstveno stanje: Na področju reje krškopoljskega prašiča (področje Brežic in Krškega) je prišlo do okužbe z Aujesztkyevo boleznijo. Pregledi plemenskih svinj in merjascev v ome- njenih treh rejah so bili negativni. Bolezen se dokazano širi in zaradi tega morajo biti storjeni vsi potrebni ukrepi, da se bolezen zaustavi in izkorenini. • Oskrba z merjasci: Celotna populacija pasme krškopoljski prašič je močno inbridirana in s plemenskimi merjasci so vedno problemi. Potrebno je proučiti nove možnosti osvežitve pasme. Poročilo pripravil: prof. dr. Andrej Šalehar 163 Poročilo dostavljeno: prof. dr. Jože Osterc, minister - kot poročilo in zaradi ukrepanja za izkoreninjenje Aujesztkyeve bolezni doc. dr. Milena Kovač - gradivo za republiško komisijo za ocenjevanje in priznavanje merjascev Viktor Krek, dipl. kmet. ing. - MKGP - kot poročilo in gradivo za vključitev v proračun v letu 1997 Zdenka Kramar, dipl. kmet. ing. Niko Požeg, dipl. kmet. ing. viš. pred. mag. Drago Kompan - gradivo za poročilo o delu na projektu „Ohranjanje avtohtonih slovenskih pasem domačih živali“ 164 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3 61230 DOMŽALE Tel.: 713-611 Fax: 721-005 Datum: 30.9.1997 POROČILO O OGLEDU KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA - 1997 V skladu s programom dela na ohranjanju avtohtone slovenske pasme Krškopoljski prašič je bil dne 30. 9. 1997 opravljen komisijski ogled treh rej na območju Brežic. Ogled smo opravili: Zdenka Kramar Pribožič, dipl.kmet.ing, doc. dr. Milena Kovač in prof. dr. Andrej Šalehar. Obiskali in pregledali smo naslednje reje: 1. Olga Lipičar, Kamenica 3, Cerklje ob Krki 2. Nada Kranjec, Krška vas 78, Krška vas 3. Anton Baznik, Zasip 17, Cerklje ob Krki. A. Število in kategorije prašičev Rejec Lipičar Kranjec Baznik Skupaj Leto / Kategorije 95 96 97 95 96 97 95 96 97 95 96 97 prašičev Plem. merjasci - - - - 1 2 1 2 2 1 3 Plem. svinje 5 4 2 5 6 6 11 13 15 21 23 23 Plem. mladice 3 - 2 1 3 3 4 5 7 7 7 Pujski do 2.mes. - 11 10 14 10 17 56 44 70 70 65 97 Drugi prašiči 5 10 3* 11 11 4 5 18 8 21 39 15 Skupaj 13 25 17 31 30 28 77 80 100 121 135 145 * 2 bela pitanca 165 Stalež krškopoljskih prašičev je nekaj večji kot ob istem času v preteklem letu. V vseh treh rejah so živali lepo oskrbovane, v primerni kondiciji in zdrave. Redijo jih v starih objektih, ki so potrebni prenove (razen pri Bazniku, ki ima nov svinjak - žal še nedograjen !). Prehrana prašičev je „kmečka“ z doma pridelano krmo. V vseh treh rejah ni popolno urejeno označevanje prašičev, ker se načrtovano označevanje z ušesnimi značkami ni obneslo (prašiči so izgubili prav vse značke). Za vsako plemensko svinjo vodijo kartico svinje - pri večini svinj je sedaj že poznano prvo koleno v poreklu - in pomožno dokumentacijo. ki jo redno vsake dva meseca pošiljajo v obdelavo na katedro za prašičerejo. B. Plodnost v letu 1996 Lastnost do 1994 1995 1996 Mladice Štev. prasitev 14 10 7 Starost ob prasitvi (dni) 443.1 386.7 340.6 Rojeni pujski 9.22 8.06 8.71 Živorojeni pujski 7.57 8.06 8.43 Delež mrtvoroj. pujskov (%) 17.89 0.0 3.28 Stare svinje Štev. prasitev 32 32 39 Doba med prasitvama (dni) 194.20 184.03 180.6 Laktacija (dni) 44.23 46.7 47.5 Servis perioda (dni) 79.25 70.1 65.3 Rojeni pujski 11.81 10.65 10.51 Živorojeni pujski 10.78 9.50 10.38 Delež mrtvoroj. puj.(%) 8.72 10.80 1.22 Skupaj Štev. prasitev 46 42 46 Rojeni pujski 11.02 9.36 10.24 Živorojeni pujski 9.80 8.78 10.09 Delež mrtvoroj. puj.(%) 11.03 6.20 1.49 Štev. odstavljenih pujskov 8.22 7.28 7.83 Delež izgub (%) 16.12 17.28 22.41 166 C. Regresiranje plemenskih svinj in merjascev Za prvih devet mesecev 1997 je bilo uveljavljeno regresiranje za 20 plemenskih svinj in za 4 plemenske merjasce. D. Potrebni ukrepi in dopolnitve, naloge • Zahtevek za regresiranje: V mesecu novembru je potrebno pripraviti zahtevek za regresiranje še preosta- lih plemenskih mladic in merjasca. • Ureditev označevanja: Označevanje še vedno ni popolno urejeno - značke izpadajo, tetoviranje pa je pri prašičih, ki imajo črna ušesa, neuspešno. Poiskati je treba nove rešitve. • Status rej za ohranjanje krškopoljskega prašiča: Za reje, ki so izbrane za ohranjanje pasme Krškopoljski prašič, je potrebno prido- biti poseben status vzrejnega središča, da se bodo tudi za njih lahko koristila pro-računska sredstva namenjena investicijam v te reje. Potrebno je dograditi svinjak pri Bazniku (cca 1 mio SIT) in postopoma obnoviti svinjake pri ostalih dveh rejcih. O tem naj sklepa republiška komisija za ocenjevanje in priznavanje merjascev. • Število rej za ohranjanje krškopoljskega prašiča: Po programu ohranjanja krškopoljskega prašiča naj bi bilo vsaj trideset svinj in zaradi tega je potrebno poiskati vsaj še eno malo večjo rejo ter jo vključiti v program. • Zdravstveno stanje: Na področju reje krškopoljskega prašiča (področje Brežic in Krškega) je prišlo do okužbe z Aujesztkyevo boleznijo. Pregledi plemenskih svinj in merjascev v ome- njenih treh rejah so bili negativni. Bolezen se dokazano širi in zaradi tega morajo biti storjeni vsi potrebni ukrepi, da se bolezen zaustavi in izkorenini. • Oskrba z merjasci: Celotna populacija pasme krškopoljski prašič je močno inbridirana in s plemen- skimi merjasci so vedno problemi. Potrebno je proučiti nove možnosti osveži- tve pasme. Poročilo pripravil: prof. dr. Andrej Šalehar 167 Poročilo dostavljeno: doc. dr. Milena Kovač - gradivo za republiško komisijo za ocenjevanje in priznavanje merjascev ViktoKrek r, dipl. kmet. ing. - MKGP - kot poročilo in gradivo za vključitev v proračun v letu 1998 Zdenka Kramar Pribožič, dipl. kmet. ing. Niko Požeg, dipl. kmet. ing. viš. pred. mag. Drago Kompan - gradivo za poročilo o delu na projektu „Ohranjanje avtohtonih slovenskih pasem domačih živali“ 168 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3 61230 DOMŽALE Tel.: 717-800 Fax: 721-005 Datum: 22. 11. 1999. POROČILO O OGLEDU KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA - 1999 V skladu s programom dela na ohranjanju avtohtone slovenske pasme Krškopoljski prašič je bil dne 16. 11. 1999 opravljen komisijski ogled dveh rej na območju Brežic. Ogled sva opravila: mag. Zdenka Kramar Pribožič, dipl. kmet.ing in prof. dr. Andrej Šalehar. Obiskala in pregledala sva naslednji reji: 1. Nada Kranjec, Krška vas 78, Krška vas 2. Baznik - Ivanjšek, Zasip 17, Cerklje ob Krki. Podatki za tretjo rejo (Lipičar Olga, Kamenica 3, Cerklje ob Krki), ki jo zaradi nepre-voznosti cest nisva obiskala, so bili pridobljeni po telefonu. A. Število in kategorije prašičev Rejec Lipičar Kranjec Baznik Skupaj Leto / Kategorije 95 97 99 95 97 99 95 97 99 95 97 99 prašičev Plem. merjasci - - 1 1 2 2 2 2 3 3 Plem. svinje 5 2 1 5 6 4 11 15 22 21 23 27 Plem. mladice 3 2 1 1 2 3 5 2 7 7 5 Pujski do 2.mes. - 10 10 14 17 5 56 70 38 70 97 53 Drugi prašiči 5 3* 8 11 4 17 5 8 33 21 15 58 Skupaj 13 17 20 31 28 29 77 100 97 121 145 146 * 2 bela pitanca 169 Stalež krškopoljskih prašičev je enak kot v letu 1997. V obeh obiskanih rejah so živali lepo oskrbovane, v primerni kondiciji in zdrave. Redijo jih v starih objektih, ki so potrebni prenove oz dograditve. Prehrana prašičev je z doma pridelano krmo. Za vsako plemensko svinjo vodijo kartico svinje - pri večini svinj je sedaj že poznano drugo koleno v poreklu - in pomožno dokumentacijo. ki jo redno vsake dva meseca pošiljajo v obdelavo na katedro za prašičerejo. Rejcem so bila ob obisku izročena porekla njihovih svinj in merjascev. B. Plodnost po letih do 1- 6.1999 LASTNOST Do 1994 1995 1996 1997 1998 1 – 6. 1999 MLADICE ŠTEV. PRASITEV 14 10 7 4 5 1 STAROST OB PRASITVI (DNI) 443.1 386.7 340.6 438,3 393,8 431 ROJENI PUJSKI 9.22 8.06 8.71 6,50 7,40 9,00 ŽIVOROJENI PUJSKI 7.57 8.06 8.43 6,25 5,20 9,00 DELEŽ MRTVOROJ. PUJSKOV (%) 17.89 0.0 3.28 3,85 29,73 - STARE SVINJE ŠTEV. PRASITEV 32 32 39 43 45 22 DOBA MED PRASITVAMA (DNI) 194.20 184.03 180.6 176,6 179,9 182,5 LAKTACIJA (DNI) 44.23 46.7 47.5 46,2 47,9 51,6 SERVIS PERIODA (DNI) 79.25 70.1 65.3 60,7 65,1 68,2 ROJENI PUJSKI 11.81 10.65 10.51 11,37 11,27 11,91 ŽIVOROJENI PUJSKI 10.78 9.50 10.38 10,23 9,82 11,27 DELEŽ MRTVOROJ. PUJ.(%) 8.72 10.80 1.22 10,03 12,87 5,37 SKUPAJ ŠTEV. PRASITEV 46 42 46 47 50 23 ROJENI PUJSKI 11.02 9.36 10.24 10,96 10,88 11,78 ŽIVOROJENI PUJSKI 9.80 8.78 10.09 9,89 9,36 11,17 DELEŽ MRTVOROJ.PUJ.(%) 11.03 6.20 1.49 9,71 13,95 5,18 ŠTEV. ODSTAVLJENIH PUJSKOV 8.22 7.28 7.83 7,85 7,64 8,74 DELEŽ IZGUB (%) 16.12 17.28 22.41 20,65 18,40 21,75 170 C. Regresiranje plemenskih svinj in merjascev Za prvih deset mesecev 1999 je bilo uveljavljeno regresiranje za 22 plemenskih svinj in za 4 plemenske merjasce. D. Potrebni ukrepi in dopolnitve, naloge Zahtevek za regresiranje: V mesecu novembru je potrebno pripraviti zahtevek za regresiranje še preostalih plemenskih mladic in merjascev. Ureditev označevanja: Označevanje še vedno ni popolno urejeno - značke izpadajo, tetoviranje pa je pri prašičih, ki imajo črna ušesa, neuspešno. Reje za ohranjanje krškopoljskega prašiča: Reje, ki so izbrane za ohranjanje pasme Krškopoljski prašič, je potrebno dograditi - svinjak pri Bazniku (cca 1 mio SIT) in obnoviti svinjake pri ostalih dveh rejcih. Število rej za ohranjanje krškopoljskega prašiča: Po programu ohranjanja krškopoljskega prašiča naj bi bilo vsaj trideset do štirideset svinj in zaradi tega je potrebno poiskati vsaj še eno malo večjo rejo ter jo vključiti v program. Izbrano je 14 kmetij, kjer po podatkih iz leta 1997 še redijo krškopoljske prašiče. Med njimi je potrebno izbrati kmetije za ohranjanje krškopoljskega prašiča. Vse reje, ki redijo krškopoljskega prašiča se vse pogosteje srečujejo s problemom prodaje čistopasemskih prašičev. V kolikor se bo to nadaljevalo bodo kmetije še intezivneje zamenjevale krškopoljske prašiče z belimi. Na MKGP morajo proučiti tudi možnost za odkup preostalih živali te pasme in njihovo rejo v okviru posebnega centra za ogrožene vrste domačih živali. Oskrba z merjasci: Celotna populacija pasme krškopoljski prašič je močno inbridirana in s plemenskimi merjasci so vedno problemi. Na osnovi pridobljenih podatkov o možnostih nakupa se- mena ali živih merjascev pasme Sattelschwein v Nemčiji, je sklenjeno, da se opravi osvežitev pasme krškopoljski prašič. Dosedanja iskanja hleva za karanteno še niso bila uspešna. Po pridobitvi dovoljenja za karanteno, bo uvoz semena ali živih merjascev opravilo podjetje, ki se ukvarja s prometom plemenskih živali (taka organizacija je firma Moj ključ). V primeru uvoza živih merjascev, ki pa je zdravstveno bolj problematičen, 171 bo karantena trajala okoli dva meseca. V primeru uvoza semena pa bo treba v karan- teno prepeljati najmanj tri svinje krškopoljske pasme, jih tam oploditi in počakati, da se oprase – karantena bo trajala šest do osem mesecev. Z osveževanjem pasme krškopoljski prašič bodo nastopili dodatni stroški, za katere se zaprosi na MKGP. Pri uvozu se bo zahtevala zdravstvena garancija, da se ne bodo uvozile kakšne bolezni. Bodoča ukrepanja in organiziranost: Za povečanje verjetnosti za ohranitev pasme krškopoljski prašič je treba poiskati nove tržne možnosti za gospodarsko uveljavitev pasme in ustrezno organiziranost rejcev. Poročilo pripravila: prof. dr. Andrej Šalehar mag. Zdenka Kramar Pribožič Poročilo dostavljeno: prof. dr. Milena Kovač - gradivo za republiško komisijo za ocenjevanje in priznavanje merjascev Viktor Krek, dipl. kmet. ing. - MKGP - kot poročilo in gradivo za vključitev v proračun v letu 1998 viš. pred. mag. Drago Kompan - gradivo za poročilo o delu na projektu „Ohranjanje avtohtonih slovenskih pasem domačih živali“ 172 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3 61230 DOMŽALE Tel.: 7217-800 Datum: 03. 11. 2000 POROČILO O OGLEDU KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA - 2000 V skladu s programom dela na ohranjanju avtohtone slovenske pasme Krškopoljski prašič je bil dne 02. 11. 2000 opravljen komisijski ogled treh rej na območju Brežic. Ogled sva opravila: mag. Zdenka Kramar Pribožič, dipl.kmet.ing in prof. dr. Andrej Šalehar. Obiskala in pregledala sva naslednje reje: 1. Nada Kranjec, Krška vas 78, Krška vas 2. Franc Ivanjšek, Zasap 17, Cerklje ob Krki. 3. Olga Lipičar, Kamenica 3, Cerklje ob Krki A. Število in kategorije prašičev Rejec Lipičar Kranjec Ivanjšek Skupaj Leto / Kategorije 97 99 00 97 99 00 97 99 00 97 99 00 prašičev Plem. merjasci 2 1 1 1 2 2 3 3 3 6 Plem. svinje 2 1 2 6 4 5 15 22 20 23 27 27 Plem. mladice 2 1 1 2 2 5 2 8 7 5 11 Pujski do 2. mes. 10 10 17 5 8 70 38 404 97 53 48 Drugi prašiči 31 8 92 4 17 73 8 33 83 15 58 243 Skupaj 17 20 14 28 29 23 100 97 79 145 146 116 173 1 - 2 bela pitanca 2 - 3 beli pitanci 3 - križanci (beli, pisani) 4 – pri treh gnezdih le po nekaj pujskov (1 – 3) Stalež krškopoljskih prašičev je v letu 2000 manjši kot prejšna leta. Manj je pujskov in drugih prašičev, ostale kategorije prašičev – plemenski merjasci, plemenske svinje in mladice – so številnejše kot prejšna leta. Vzroki manjšega števila pujskov je izpad prireje pri treh svinjah in odprodaja tekačev. V vseh treh rejah pa so prisotni tudi križanci. V vseh obiskanih rejah so živali lepo oskrbovane, v primerni kondiciji in zdrave. Redijo jih v starih objektih, ki so potrebni prenove oz dograditve. Prehrana prašičev je z doma pridelano krmo. Za vsako plemensko svinjo vodijo kartico svinje - pri večini svinj je sedaj že poznano drugo koleno v poreklu - in pomožno dokumen- tacijo. ki jo redno vsake dva meseca pošiljajo v obdelavo na katedro za prašičerejo. B. Plodnost po letih Plodnost krškopoljskih prašičev LASTNOST DO 1994 1995 1996 1997 1998 1999 MLADICE ŠTEV. PRASITEV 14 10 7 4 5 6 STAROST OB PRASITVI (DNI) 443.1 386.7 340.6 438,3 393,8 468,8 ROJENI PUJSKI 9.22 8.06 8.71 6,50 7,40 7,50 ŽIVOROJENI PUJSKI 7.57 8.06 8.43 6,25 5,20 7,33 DELEŽ MRTVOROJ. PUJSKOV (%) 17.89 0.0 3.28 3,85 29,73 2,22 STARE SVINJE ŠTEV.PRASITEV 32 32 39 43 45 43 DOBA MED PRASITVAMA (DNI) 194.20 184.03 180.6 176,6 179,9 179,0 LAKTACIJA (DNI) 44.23 46.7 47.5 46,2 47,9 49,7 SERVIS PERIODA (DNI) 79.25 70.1 65.3 60,7 65,1 64,7 ROJENI PUJSKI 11.81 10.65 10.51 11,37 11,27 11,79 ŽIVOROJENI PUJSKI 10.78 9.50 10.38 10,23 9,82 10,79 DELEŽ MRTVOROJ.PUJ.(%) 8.72 10.80 1.22 10,03 12,87 8,48 174 SKUPAJ ŠTEV.PRASITEV 46 42 46 47 50 49 ROJENI PUJSKI 11.02 9.36 10.24 10,96 10,88 11,27 ŽIVOROJENI PUJSKI 9.80 8.78 10.09 9,89 9,36 10,37 DELEŽ MRTVOROJ.PUJ.(%) 11.03 6.20 1.49 9,71 13,95 7,97 ŠTEV. ODSTAVLJENIH PUJSKOV 8.22 7.28 7.83 7,85 7,64 8,43 DELEŽ IZGUB (%) 16.12 17.28 22.41 20,65 18,40 18,70 C. Regresiranje plemenskih svinj in merjascev Za leto 2000 je po rejah uveljavljeno naslednje število regresov: REJA PLEMENSKE SVINJE PLEMENSKI MERJASCI SKUPAJ IVANJŠEK 19 3 22 KRANJEC 6 2 8 LIPIČAR 2 2 4 SKUPAJ 27 7 34 Z vsemi tremi rejci so sklenjene dolgoročne pogodbe za rejo krškopoljskega prašiča v okviru projekta “Ohranitev slovenskih avtohtonih pasem domačih živali”. D. Ukrepi in dopolnitve, naloge Zahtevek za regresiranje: V mesecu novembru je potrebno pripraviti zahtevek za regresiranje še preostalih plemenskih mladic in merjascev. Ureditev označevanja: Označevanje še vedno ni popolno urejeno - značke izpadajo, tetoviranje pa je pri prašičih, ki imajo črna ušesa, neuspešno. Dogovor o preskusu večkratnega označe- vanja z značkami. Prenehanje cepljenja proti klasični prašičji kugi: Vsi rejci so bili opozorjeni na prenehanje cepljenja proti klasični prašičji kugi. Posebej so bili opozorjeni na vsakodnevno izvajanje preventivnih ukrepov (razkuževanje, preoblačenje), prepoved dostopa v svinjake tujim osebam in ureditev prodaje ter prometa s prašiči. 175 Genski test na sindrom maligne hipertermije in ureditev parjenja ter odbire: V septembru 2000 so bili odvzeti vzorci od vseh plemenskih svinj, mladic in merja- scev ter nekaj pitancev (skupaj 48 živali) za genski test na sindrom maligne hiper- termije. Rezultati so pokazali, da je frekvenca gena RYR1 30,21 in da je v čredah 23 homocigotnih dominantnih genotipov (NN), 21 heterozigotov (NP) in 4 homocigotni recesivni genotipi (PP). Za te slednje je bilo določeno, da se od njih ne odbira in da se jih čimpreje izloči. Določena so bila parjenja NN x NN, kar je na osnovi poznane strukture pojavljanja posameznih genotipov v vseh treh rejah mogoče izvesti. Dolo- čeno je bilo, da se za pleme lahko odbira le iz teh kombinacij parjenja. Živali z genotipom NP se postopoma izloči iz reje in od njih se ne odbira za pleme. Pred parjenjem mladic ali z novim merjascem pa se vedno odvzame vzorec za preveritev genotipa. Podrobna shema parjenja pri največjem rejcu bo izdelana v naslednjih dneh, da se bo še določilo nesorodstvena parjenja. Reje za ohranjanje krškopoljskega prašiča: Reje, ki so izbrane za ohranjanje pasme Krškopoljski prašič, je potrebno dograditi - svinjak pri Bazniku (cca 1 mio SIT) in obnoviti svinjake pri ostalih dveh rejcih. Število rej za ohranjanje krškopoljskega prašiča: Po programu ohranjanja krškopoljskega prašiča naj bi bilo vsaj trideset do štirideset svinj in zaradi tega je potrebno poiskati vsaj še eno malo večjo rejo ter jo vključiti v program. Vse reje, ki redijo krškopoljskega prašiča se vse pogosteje srečujejo s problemom prodaje čistopasemskih prašičev. V kolikor se bo to nadaljevalo bodo kmetije še intezivneje zamenjevale krškopoljske prašiče z belimi. Na MKGP morajo proučiti tudi možnost za odkup preostalih živali te pasme in njihovo rejo v okviru posebnega centra za ogrožene pasme domačih živali. Oskrba z merjasci: Celotna populacija pasme krškopoljski prašič je močno inbridirana in s plemenskimi merjasci so vedno problemi. Uvoz merjascev oz. semena pasme Sattelschwein v Nem- čiji ni uspel, ker se ni našlo ustreznega karantenskega objekta in zaradi pojava klasične prašičje kuge v juliju mesecu v Nemčiji. Pri rejcih je bilo puščeno več merjascev, da bi med njimi odbrali merjasce za shranitev semena. Prvi poskus odvzema in shranitev semena na Veterinarski fakulteti ni uspel, ker merjasec ni pokazal nobene volje za skok. Ob pregledu rej sta bila odbrana dva merjasca, ki sta brata in eden od njiju bo poslan na Veterinarsko fakulteto, da se bo odvzelo seme po programu ex.situ ohranjanja pasme krškopoljski prašič. 176 Bodoča ukrepanja in organiziranost: Za povečanje verjetnosti za ohranitev pasme krškopoljski prašič je treba poiskati nove tržne možnosti za gospodarsko uveljavitev pasme in ustrezno organiziranost rejcev. Poročilo pripravila: prof. dr. Andrej Šalehar mag. Zdenka Kramar Pribožič Poročilo dostavljeno: prof. dr. Milena Kovač - gradivo za republiško komisijo za ocenjevanje in priznavanje merjascev Viktor Krek, dipl. kmet. ing. - MKGP - kot poročilo in gradivo za vključitev v proračun v letu 2001 viš. pred. mag. Drago Kompan - gradivo za poročilo o delu na projektu „Ohranjanje avtohtonih slovenskih pasem domačih živali“ v letu 2000 177 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3 61230 DOMŽALE Tel.: 7217-800 Datum: 14. 08. 2001 POROČILO ZA KRŠKOPOLJSKEGA PRAŠIČA - 2001 V skladu s programom dela na ohranjanju avtohtone slovenske pasme Krškopoljski prašič je bil dne 14. 08. 2001 opravljen komisijski ogled reje krškopoljskega prašiča na območju Brežic. Ogled smo opravili: mag. Zdenka Kramar Pribožič, univ. dipl. ing. zoot, Andrej Kastelic, univ. dipl. ing. zoot in prof. dr. Andrej Šalehar. Obiskali in pregledali smo rejo: Franc Ivanjšek, Zasap 17, Cerklje ob Krki. A. Število plemenskih svinj in merjascev v letu 2001 Rejec Plemenske svinje Plemenski merjasci Lipičar 3 - Kranjec 7 1 Ivanjšek 24 2 Skupaj 34 3 Stalež plemenskih svinj in merjascev je v letu 2001 večji pri plemenskih svinjah (za 4 svinje v primerjavi z letom 2000) in manjši pri plemenskih merjascih (za 3 merjsce v primerjavi z letom 2000). V pregledani reji so živali lepo oskrbovane, v primerni kondiciji in zdrave. Redijo jih v objektu, ki ga je treba dograditi. Prehrana prašičev je z doma pridelano krmo. Za vsako plemensko svinjo vodijo kartico svinje - pri večini svinj je sedaj že poznano drugo koleno v poreklu - in pomožno dokumentacijo. ki jo redno vsake dva meseca pošiljajo v obdelavo na katedro za prašičerejo. 178 B. Plodnost po letih Plodnost krškopoljskih prašičev LASTNOST/LETO DO 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 1994 I - IX MLADICE ŠTEV. PRASITEV 14 10 7 4 5 6 4 9 STAROST OB PRASITVI (DNI) 443.1 386.7 340.6 438,3 393,8 468,8 565,8 394,8 ROJENI PUJSKI 9.22 8.06 8.71 6,50 7,40 7,50 7,00 7,22 ŽIVOROJENI PUJSKI 7.57 8.06 8.43 6,25 5,20 7,33 6,75 6,33 DELEŽ MRTVOROJ. PUJSKOV (%) 17.89 0.0 3.28 3,85 29,73 2,22 3,57 12,31 STARE SVINJE ŠTEV.PRASITEV 32 32 39 43 45 43 46 24 DOBA MED PRASITVAMA (DNI) 194.20 184.03 180.6 176,6 179,9 179,0 179,4 179,1 LAKTACIJA (DNI) 44.23 46.7 47.5 46,2 47,9 49,7 48,0 49,6 SERVIS PERIODA (DNI) 79.25 70.1 65.3 60,7 65,1 64,7 64,8 64,5 ROJENI PUJSKI 11.81 10.65 10.51 11,37 11,27 11,79 10,93 11,96 ŽIVOROJENI PUJSKI 10.78 9.50 10.38 10,23 9,82 10,79 9,30 9,12 DELEŽ MRTVOROJ.PUJ.(%) 8.72 10.80 1.22 10,03 12,87 8,48 14,91 23,69 SKUPAJ ŠTEV.PRASITEV 46 42 46 47 50 49 50 33 ROJENI PUJSKI 11.02 9.36 10.24 10,96 10,88 11,27 10,62 10,67 ŽIVOROJENI PUJSKI 9.80 8.78 10.09 9,89 9,36 10,37 9,10 8,36 DELEŽ MRTVOROJ.PUJ.(%) 11.03 6.20 1.49 9,71 13,95 7,97 14,31 21,59 ŠTEV. ODSTAVLJENIH PUJSKOV 8.22 7.28 7.83 7,85 7,64 8,43 7,16 7,06 DELEŽ IZGUB (%) 16.12 17.28 22.41 20,65 18,40 18,70 21,32 15,58 C. Regresiranje plemenskih svinj in merjascev Za leto 2001 je po rejah uveljavljeno naslednje število regresov: REJA PLEMENSKE SVINJE PLEMENSKI MERJASCI SKUPAJ IVANJŠEK 24 2 26 KRANJEC 7 1 8 LIPIČAR 3 - 3 SKUPAJ 34 3 37 179 Z vsemi tremi rejci so sklenjene dolgoročne pogodbe za rejo krškopoljskega praši- ča v okviru projekta “Ohranitev slovenskih avtohtonih pasem domačih živali”. D. Ukrepi in dopolnitve, naloge Zahtevek za regresiranje: V mesecu novembru je potrebno pripraviti zahtevek za regresiranje še preostalih plemenskih mladic in merjascev. Prenehanje cepljenja proti klasični prašičji kugi: Vsi rejci so bili opozorjeni na prenehanje cepljenja proti klasični prašičji kugi. Posebej so bili opozorjeni na vsakodnevno izvajanje preventivnih ukrepov (razkuževanje, preoblačenje), prepoved dostopa v svinjake tujim osebam in ureditev prodaje ter prometa s prašiči. Dograditev rej za ohranjanje krškopoljskega prašiča: Reje, ki so izbrane za ohranjanje pasme Krškopoljski prašič, je potrebno dograditi - svinjak pri Bazniku in obnoviti svinjake pri ostalih dveh rejcih (glej poročilo o inve-sticijah v letu 2001). Število rej za ohranjanje krškopoljskega prašiča: Po programu ohranjanja krškopoljskega prašiča naj bi bilo vsaj trideset do štirideset svinj in zaradi tega je potrebno poiskati vsaj še eno malo večjo rejo ter jo vključiti v program. Vse reje, ki redijo krškopoljskega prašiča se vse pogosteje srečujejo s problemom prodaje čistopasemskih prašičev. V kolikor se bo to nadaljevalo bodo kmetije še intezivneje zamenjevale krškopoljske prašiče z belimi. Na MKGP morajo proučiti tudi možnost za odkup preostalih živali te pasme in njihovo rejo v okviru posebnega centra za ogrožene pasme domačih živali. Oskrba z merjasci: Celotna populacija pasme krškopoljski prašič je močno inbridirana in s plemenskimi merjasci so vedno problemi. Ponovno je treba vzpostaviti povezave za uvoz plemen- skih prašičev Sattelschwein v Nemčiji (dokumentacija o delu na uvozu, ki pa ni uspel, v nadaljevanju poročila). Pri rejcih je bilo puščeno več merjascev , da bi med njimi odbrali merjasce za shranitev semena. Poskusi odvzema in shranitev semena na Ve- 180 terinarski fakulteti niso uspeli, ker merjasci (štirje merjasci!) niso pokazali nobene volje za skok (več v poročilu Veterinarske fakultete). Bodoča ukrepanja in organiziranost: V Sloveniji je bil sprejet Slovenski kmetijski okoljski program, ki predvideva podpore za ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali na način kot ga predpisuje direktiva EU 1750/99. V ta namen bo opravljen natančnejši pregled rej, ki redijo krškopoljske-ga prašiča. Za povečanje verjetnosti za ohranitev pasme krškopoljski prašič je treba poiskati tudi nove tržne možnosti za gospodarsko uveljavitev pasme in ustrezno organiziranost rejcev. Poročilo pripravili: prof. dr. Andrej Šalehar mag. Zdenka Kramar Pribožič Andrej Kastelic 181 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3 61230 DOMŽALE Tel.: 7217-800 Datum: 30.12. 2002 KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ V LETU 2002 A. Ogled rej Dne 17. 12. 2002 so strokovni sodelavci Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo Mesto opravili pregled rej krškopoljskega prašiča in sicer pri rejah Nada Kranjec, Krška vas 78, Krška vas in Baznik – Ivanšek, Zasap 17, Cerklje ob Krki. Stanje na kmetiji Olga Lipičar, Kmenca 3, Cerklje ob Krki, je bilo preverjeno telefonsko. Rejec Lipičar Kranjec Ivanšek (Baznik) Skupaj Plem. merjasci 0 1 3 4 Plem. svinje 2 5 25 32 Plem. mladice 1 2 0 3 Pujski do 2. mes. 13 21 79 113 Drugi prašiči 5 2 0 7 Prašiči drugih pasem 1** 21* 0 22 Skupaj 22 52 107 181 * pujski do 2. meseca linije 83 namenjeni za prodajo (osemenitev z pasmo 33, ker na kmetiji nimajo merjasca krškopoljske pasme) ** plemenska svinja (ni krškopoljske pasme) predvidena za izločitev 2003 182 B. Plodnost po letih Plodnost krškopoljskih prašičev LASTNOST/LETO DO 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 I - IX MLADICE ŠTEVILO PRASITEV 14 10 7 4 5 6 4 10 4 STAROST OB PRASITVI (DNI) 443,1 386,7 340,6 438,3 393,8 468,8 565,8 408,0 475,2 ROJENI PUJSKI 9,22 8,06 8,71 6,50 7,40 7,50 7,00 7,70 8,00 ŽIVOROJENI PUJSKI 7,57 8,06 8,43 6,25 5,20 7,33 6,75 6,60 8,00 DELEŽ MRTVOROJ. PUJSKOV (%) 17,89 0,0 3,28 3,85 29,73 2,22 3,57 14,29 0,0 STARE SVINJE ŠTEV. PRASITEV 32 32 39 43 45 43 46 36 37 DOBA MED PRASITVAMA (DNI) 194,20 184,03 180,6 176,6 179,9 179,0 179,4 184,7 186,2 LAKTACIJA (DNI) 44,23 46,7 47,5 46,2 47,9 49,7 48,0 49,0 46,1 SERVIS PERIODA (DNI) 79,25 70,1 65,3 60,7 65,1 64,7 64,8 69,8 70,1 ROJENI PUJSKI 11,81 10,65 10,51 11,37 11,27 11,79 10,93 11,92 10,62 ŽIVOROJENI PUJSKI 10,78 9,50 10,38 10,23 9,82 10,79 9,30 8,72 9,27 DELEŽ MRTVOROJ. PUJSKOV (%) 8,72 10,80 1,22 10,03 12,87 8,48 14,91 26,81 12,72 SKUPAJ ŠTEVILO PRASITEV 46 42 46 47 50 49 50 46 41 ROJENI PUJSKI 11,02 9,36 10,24 10,96 10,88 11,27 10,62 11,00 10,37 ŽIVOROJENI PUJSKI 9,80 8,78 10,09 9,89 9,36 10,37 9,10 8,26 9,15 DELEŽ MRTVOROJ. PUJSKOV (%) 11,03 6,20 1,49 9,71 13,95 7,97 14,31 24,90 11,76 ŠTEVILO ODSTAVLJENIH PUJSKOV 8,22 7,28 7,83 7,85 7,64 8,43 7,16 6,72 7,29 DELEŽ IZGUB (%) 16,12 17,28 22,41 20,65 18,40 18,70 21,32 18,68 20,27 183 184 185 186 C. Ukrepi in dopolnitve, naloge Oskrba z merjasci: Celotna populacija pasme krškopoljski prašič je močno inbridirana in s plemenskimi merjasci so vedno problemi. Ponovno je bila preko firme Moj ključ vzpostavljena povezava za uvoz plemenskih prašičev Sattelschwein v Nemčiji (dokumentacija o delu na uvozu je v drugem poglavju tega poročila). Pri rejcih je bilo puščeno več merjascev, da bi med njimi odbrali merjasce za shranitev semena. Poskusi odvzema in shranitev semena na Veterinarski fakultetiše niso uspeli, Bodoča ukrepanja in organiziranost: V Sloveniji je bil sprejet Slovenski kmetijsko okoljski program, ki predvideva podpore za ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali na način kot ga predpisuje direktiva EU 445/02. V ta namen je pasma krškopoljski prašič uvrščena na seznam ogroženih lokalnih pasem (glej poglavje: Seznam lokalnih pasem) Poročilo pripravili: prof. dr. Andrej Šalehar mag. Zdenka Kramar Pribožič Andrej Kastelic 187 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3 61230 DOMŽALE Tel.: 7217-800 Datum: 4. 8. 2003 KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ V LETU 2003 A. Pregled rej V skladu s programom dela na ohranjanju avtohtone slovenske pasme Krškopoljski prašič je bil dne 01. 08. 2003 opravljen komisijski pregled vzrejnih središč za krškopoljsko pasmo na območju Brežic. Ogled sva opravila: Andrej Kastelic, univ. dipl. inž. zoot. in prof. dr. Andrej Šalehar. Obiskala in pregledala sva naslednje reje: Nada Kranjec, Krška vas 78, Krška vas Franc Ivanjšek, Zasap 17, Cerklje ob Krki. Olga Lipičar, Kamenica 3, Cerklje ob Krki Število in kategorije prašičev Rejec Lipičar Kranjec Ivanjšek Skupaj Leto / Kategorije prašičev 97 00 03 97 00 03 97 00 03 97 00 03 Plem. merjasci 2 1 1 1 1 2 3 2 3 6 4 Plem. svinje 2 2 3 6 5 6 15 20 20 23 27 29 Plem. mladice 2 1 2 5 8 11 7 11 11 Pujski do 2. mes. 10 17 8 9 70 404 100 97 48 117 Drugi prašiči 31 92 85 4 73 146 8 83 3 15 243 25 Skupaj 17 14 12 28 23 30 100 79 136 145 116 178 1 - 2 bela pitanca 2 - 3 beli pitanci 3 - križanci (beli, pisani) 188 4 – pri treh gnezdih le po nekaj pujskov (1 – 3) 5 – 1 bel pitanec 6 – 9 križancev (beli, pisani, rjavi) Stalež krškopoljskih prašičev je v letu 2003 večji kot prejšna leta. Več je plemenskih svinj in več je tudi pujskov do dveh mesecev. Manjši je tudi delež drugih prašičev, ki jih je največ v reji, kjer v preteklem letu niso imeli merjasca. V vseh obiskanih rejah so živali lepo oskrbovane, v primerni kondiciji in zdrave. Redijo jih v starih objektih, ki so potrebni prenove oz dograditve. Prehrana prašičev je večinoma z doma pridelano krmo. Za vsako plemensko svinjo vodijo kartico svinje in pomožno dokumen- tacijo. ki jo redno vsake dva meseca pošiljajo v obdelavo na katedro za prašičerejo. Urediti pa je treba vzrejo plemenskih mladic. V štalež prašičev so vključeni tudi letos uvoženi plemenski prašiči Sattelschwein (11 živali). Vsi so se dobro prilagodili novim pogojem reje, vse plemenske mladice so bile oplojene (tri so že prasile, gnezda so velika in pujski zdravi ter živahni) in vsi merjasci dobro skačejo. Prašiči so zdravi, v dobri plemenski kondiji, brez vidnih eksteriernih napak in rejci so z njimi zadovoljni. B. Ukrepi in dopolnitve, naloge (pri razgovorih je sodelovala tudi mag. Zdenka Kramar) Uravnavanje sorodstva v populaciji Celotna populacija pasme krškopoljski prašič je močno inbridirana in s plemenski- mi merjasci so vedno problemi. Z uvoženimi plemenskimi prašiči Sattelschwein je sedaj dana možnost, da se ta problem omili in pasma osveži. Dogovorjeno je, da se načrtno usmerja parjenja tako, da bo ohranjenh nekaj linij čistopasmeskih prašičev izvorne krškopoljske in Sattelschwein (po deset svinj). Ostale svinje obeh izvornih pasem se pari tako, da je preprečeno parjenje v sorodu. Na ta način bo mogoče uravnavati sorodstvo v populaciji vsaj še naslednjih pet let. Realizacija določil pogodbe za prašiče Sattelschwein Po določilih pogodbe ob prevzemu plemenskih prašičev je rejec dolžan iz prvih štirih gnezd od vsake plemenske svinje Sattelschwein oddati po eno svinjko v starosti dveh mesecev. Plemensko svinjko odbere selekcijska služba KGZ Novo Mesto in jo da v rejo drugemu rejcu za širjenje krškopoljskih prašičev. Dogovorjeno je, da bo primerne reje 189 poiskala selekcijska služba KGZ Novo Mesto in da bo z novim rejcem sklenila pogodbo s podobnimi zahtevami (ena do dve svinjki). Ob izvedbi teh ukrepov se vodi zapisnik in s kopijo se o tem seznani vodstvo genske banke na oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, da bo tako potrjeno izvajanje in realizacija določil pogodbe. Podpore za leto 2003 Po programu za leto 2003 so predvidene podpore za plemenske mladice, svinje in merjasce. Podatke za priznavanje podpor po rejcih zbere in odpošlje v potrditev na katedro za prašičerejo selekcijska služba KGZ Novo Mesto. Realizacija plačila izvede vodstvo genske banke, ko bo podpisana pogodba z MKGP. Prva vloga mora biti nare-jena v mesecu septembru in druga na začetku meseca decembra 2003. Slovensko kmetijsko okoljski program – izvedba ukrepa II/5 Pasma krškopoljski prašič je na seznamu lokalnih pasem, ki so upravičene do podpo- re. Pregled kriterijev pri ukrepu II/5 kaže, da bodo reje predpisane kriterije večinoma izpolnjevale. Manjkajoče (recimo: gnojilni načrti) pa bodo uredili do prihodnjega leta, ko naj bi izvajanje program SKOP prešlo v širše realizacije. Potrebno do dobiti tudi boljši pregled nad rejami s krškopoljskimi prašiči. Selekcijski ukrepi Poleg že uvedenih rejskih in selekcijskih opravil (odbira po zunanjosti, odbira merjascev, spremljanje in izračunavanje sorodstva, vodenje rejske dokumentacije – ro- dovniška knjiga, pripust, prasitev, odstavitev, označevanje in drugo) je treba postopoma uvesti merjenja debeline hrbtne slanine, nadaljevati s testiranji na MHS in odbirati bodoče merjasce iz načrtnih parjenj znotraj vzrejnih središč. Pomemben rejski ukrep je tudi ureditev tekališča za plemenski naraščaj na enem od vzrejnih središč (Lipičar). Tu bi potekala vzreja plemenskih mladic iz vseh vzrejnih središč za druge reje. Za ureditev tekališča, nakup potrebne opreme in ograj bi bilo po grobem izračunu potrebnih okoli 600 000 SIT nepovratnih investicijskih sredstev. Rodovniška knjiga za krškopoljske prašiče V zadnjih mesecih je bilo prodanih drugim rejcem v Sloveniji kar nekaj plemenskih mladic in merjascev krškopoljske pasme. Za te prašiče bi ti rejci radi prejeli podpore. Pravico do podpore imajo plemenske mladice, svinje in merjasci, ki so v genski banki 190 in ki izpolnjujejo vse pogoje – označitev, znano vsaj delno poreklo, njihovi podatki so v bazi na katedri za prašičerejo, odbrani za pleme in drugo. Dogovor je, da se za pasmo Krškopoljski prašič vodi v Sloveniji ena rodovniška knjiga, ki je pri KGZ Novo Mesto. Ta daje za označevanje nove rodovniške številke, prašiče pa označijo rejci sami in o tem vodijo predpisano dokumentacijo. Rejci so dolžni voditi vso rejsko dokumentacijo in podatke redno pošiljati na katedro za prašičerejo. Ko bo kaka reja izpolnila pogoje, da bo postala vzrejno središče, bo vodstvo genske banke sklenilo z njo večletno pogodbo in takrat bo taka reja tudi dobila pravico do podpore iz naslova genske banke. Vlogo za podpore za vse rejce posreduje KGZ Novo Mesto. Plačilo tega dela za strokovnega delavca na KGZ Novo Mesto je že vključeno v pogodbo za selekcijo prašičev, ki jih organizacija že dobiva. Vodstvo genske banke bo izdalo pisno navodilo, ko bodo objavljeni novi pravilniki na področju prašičereje v skladu z zakonom o živinoreji. Nove reje Stalno delo na ohranjanju pasme krškopoljski prašič je tudi iskanje novih rej. G. Andrej Kastelic je pred obiskom odkril več rej s krškopoljskimi prašiči in ena (JAMNIK) je bila ob tokratne pregledu tudi obiskana. Našli smo 6 plemenskih svinj, 4 plemenske mladice, 9 pujskov do 2 meseca (neizenačeni pujski) in enega prašiča pitanca. Vse živali so po zunanjosti tipični krškopoljski prašiči, ki imajo značilno kratko glavo z zelo konkavno nosno linijo ter visečimi ušesi. Po obraznem delu imajo značilne gube. Ta tip je bil pred leti zelo pogost, sedaj pa ga je že malo. Reja bi bila primerna za bodoče vzrejno središče, v kolikor se bodo lastniki vključili v redno rejsko delo. Poiskati in usposobiti je treba za gensko banko vsaj še nekaj rej in praktično podvo-jiti stalež plemenskih svinj in merjascev. Poročilo pripravili: prof. dr. Andrej Šalehar mag. Zdenka Kramar Pribožič Andrej Kastelic 20,00 €