P€loai§l defel s sužcnj- Pred sto leti, v poletju 1883, je odpravila Anglija suženjstvo. Postava, ki je bila sprejeta z ogromno večino v zgornji in spodnji lond.nski zbornici, je podarila 700.000 sužnjem prostost. Angleškemu koraku so sledile še le 1863 Združene ameriške države, 1868 otok Kuba in 1888 Brazilija. V Afriki se je clržalo suženjstvo mnogo dalje in po nekaterih afriških poikrajinah je še danes v polnem cvetju. Tudi v Indiji, na Kitajskem in po Arabiji je še dovolj sužnjev. Društvo narodov se je potrudilo, da bi odpravilo nečloveško trgovanje z ži- vim blagom, a do leta 1922 zaman. Tedaj še le so se lotili zatrenja suženjstva z resne strani. Angležem je bilo leta 1833 lažje odpraviti sužnje, ker tedaj so si bili popolnoma na jasnem: fcdo je suženj in kaj je suženjstvo? Danes imamo razne stopnje suženjstva, od domačega hišnega sužnja, ki spada k družini, in do onega, ki je izročen na milost in nemilost gospodarja. Na drugo stopnjo spadajo sužnji, katere gonijo v verigah na sejme ter jih tamkaj prodajajo in kupujejo kakor živino. Društvo narodov je dognalo pojem »suženj« in odločilo, da je suženjstvo položaj, v katerem človek ne more udejstviti lastninske pravice. Suženjstvo se še danes izvaja po nekaterih deželah v isti obliki, fcakor je bilo v navadi v 18. stoletju v Ameriki in po obeb Indijah. Društvo narodov je ugotovilo, da krilati v današnjih časih še v 15 deželah suženjstvo. Na Kitajskem se sicer očito ne upajo pečati s suženjstvom, tem bolj pa cvete na tihem. Letno se razpeča (kupi in proda) na Kitajskern najmanj 2 milijona sužnjev. Angleški konzulati so potrdili, da imajo mnogo odjemalcev moški, posebno pa še žensld sužnji. Raziskovalci trdijo o Abesiniji ob vzhodni afriški obali, da je tamkaj pri 10 milijonih prebivalcev 200.000 sužnjev moškega in ženskega spola. Vsak prcmožnejši Abesincc ima po dva do tri sužnje. V Arabiji znaša Stevilo sužnjev z o- zirora na celotno prebivalstvo dobrib 10 odstotkov. O Liberiji v Afriki trdijo, da je tamkaj 215.000 hišnih sužnjev. Ta številka je cenjena po razmerah v sosedni angleški koloniji Sierra Leone, kjer vladajo isti običaji in navade kakor v Liberiji. Na Kitajskem je bilo po misijonskih poročilih pred kratkem prodanih v enem samem mestu 4000 sužnjev obojega spola. V Mekki v Arabiji, ki je najvcčja in najbolj obiskana mohamedanska božja pot, cvete naravnost trgovanje z ]judmi tik poleg največje mošeje. Ob gotovih urah sedijo na klopeh ob cesti sužnji in sužnje, da si jih lahko kupci ogledajo. Obrazi žen in deklet so zakriti. Natančnejši pregled brez zagrinjal se vrši v bližnji hiši. Način trgovanja z živim blagom je danes isti kakor pred 100 leti. Vas enostavno obkolijo in napad prične. Stare moške in ženske pobijejo, ker si iip morejo z njimi nič pomagati, mladinr pa odženejo seboj, da jo prodajo na ra znih tržiščib. Še nekaj bolj nečloveškega je ustvar janje suženjstva, kakor je običajno po Arabiji, Abesiniji, ob Rdečem morju in po Indiji: Sužnju nakažejo sužnjo, potomci so gospodarjeva last, katere prodaja po svoji neomejeni volji. Za porod večjega števila otrok so razpisane za suženjske matere posebne nagratje, pa otroci niso njibovi!