nu e še, i jaz toda o.| česal ~ ubiš,
itno
■elA iew ič)
AMEMCAN IN SPIRIT FOREIGN "L IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 19
CLEVELAND, 0„ FRIDAY MORNING, JANUARY 23, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Avstralija v nevarnosti pred invazijo
Japonsko flotilo 11 ladij' so videli 800 milj od Avstralije. — Japonci so okupirali mesto Rabaul na angleški Novi Britaniji, ki leži severno od Avstralije. — Boj za Malajo je še vedno vroč.
Nizozemci so zažgali oljna polja
PREDNO JIH DOBE JAPONCI
Melbourne, Avstralija, 23. jan. — Bojazen, da so Japonci na u proti Avstraliji, je bila započeta včeraj, ko je prišlo sporo-se nahaja flotila japonskih bojnih ladij, 11 po številu, v lr,i Watom otokov
800
To
K
• oif
&>
I?**
ščit
$
ev h« to de'
md p,
a *
j t« kri* da
. jci v izgnanstvu Prisegajo maščevanje po vojni
^cijem
^London. (ONA), poved
, , .. . ------,. Svobodni
s ^Jci, ki žive v Londonu, pri.
avsf Ujej'°' kako bo tekla kri v šila 11JSkih mestih, kot se boztu-ja b'lacijska vlada- Vsa Avstri-Ur ,vstala in lineala nazijske anike in avstrijske izdajalce.
žjiJ^ei pravijo, da bo z ni-Sa ' "aziJskimi uradniki narod skir , ačunal> toda višji bodo Poski! pobe^niti- Zato je treba da bodo tudi ti kazno. na'i se jih dobi kjerkoli.
vani 'Mi
4
zaht '11Sm° žel^ni osvete in krvi>
Ays?"10 Pa pravico>" Plavijo se r> 1JCi-'n PriP°r°čajo, naj bi SOc|jv0 v°ini ustanovilo državno So z ,Ce' ki bi sodilo vse one, ki <j0lll aj krivi zločinov nad naro-
pa dajmo po ^malajsko!
Mala ■•26 dan za dnem pišemo o „ dJ1> kjer
bitk;
Pa
za
ll
,	_______,___milj severozahodno od Avstralije.
ico je razposlala radijska postaja v Rabaulu, glavnem mestu je°Ve ^"tanije, ki je angleška last v otočju Bismarck. Takoj, ko ^J^adijska postaja to vest razposlala v svet, je zaprla.
Vsa Avstralija je bila sinoči poklicana na svoja mesta, ko je prišla vest, da so Japonci ob štirih popoldne včeraj zasedli Rabaul na Novi Britaniji.
Avstralski vojni minister Forde je potrdil resnost položaja, ko je izjavil:
"Japonci so že nekaj tednov neprestano bombardirali Rabaul, hoteč s tem oslabiti njegovo obrambo. Takrat je naša vlada uvidela nevarnost tudi za Avstralijo.
Od Nove Britanije, do Nove Gvineje je samo mal skok in sovražnik tukaj lahko ustvari svoja oporišča, odkoder je samo par sto milj do Avstralije."
Avstralska vlada sodi, da je bilo mesto Rabaul izpraznjeno in vse vredne stvari uničene, pred-no so mesto zasedli Japonci. S tem, da so Japonci zasedli Novo Britanijo, je ogrožana tudi plovba med Zed. državami in Avstralijo.
Na Malaji so še vedno strahoviti boji. Branitelji polotoka so dobili včeraj nova ojačenja v letalih. Boji se vrše še vedno okrog 70 milj severno od Singa-pora.
Japonski bombniki so ubili do-zdaj v Singaporu 591 oseb in jih ranili več kot 1,000. Angleži so sklatili včeraj nad mestom pet japonskih bombnikov.
Pa ne samo na Malaji, ampak tudi v nizozemski Indiji postajajo boji vedno hujši. Vlada je prepovedala vsem civilistom, ki šo zmožni za kako delo, da bi zapustili Batavijo, glavno mesto na otoku Javi. Vsak civilist, ki ne bo ubogal oblasti, bo obsojen
v ječo na pet let in plačal bo $5,-000 kazrii.
Nizozemci so zažgali oljna polja in refinerije na Balik Papa-nu. Cilj Japoncev je zdaj predvsem bogata Java, katero bodo pa Nizozemci branili do zadnje kaplje krvi.
*
Washington, 22. jan. — Japonci so danes zopet z vso furijo napadli črto generala MacAr-thurja na polotoku Batan na Fi. lipinih. Kot se sodi, je danes na Filipinih 200,000 mož močna japonska armada, proti kateri se še vedno z uspehom upira samo mala peščica ameriških in filipinskih vojak<fv. Japonci naska-kujejo MacArthurjevo sredino in levo krilo, ki je naslonjeno na hrube.
Pri društvu v redu.
se
se vrši zdaj ljuta
Singapor, se naučjimo
t0 ni" mal° malajščine, čeprav
lajcj ma n°benega pomena. Ma-
l. Sa;una Primer, štejejo takole:
dya	7. tu.ioh
tiga	8. lapan
t' atriDat	9- sembfa11
l Uma	10- sa-puloh
atiatn	20. .dua-puloh
S terv, , 30- "ea-Puloh kruh. m S1 boste že lahko kupili
Wd' Ce boste kdaj na Malaji, 1 nai zadostuje.
jj -———o—_
V počast Prank Lauschetu
bodo't!sti- in teh ne bo malo, ki PoSetil.n^delJ° popoldne ob treh b6f 1 koncert mladinske god-likosl^ Vida, bodo imeli pri-co, kj1Sat' tudi izvirno koračni-Hagen levnaPravljena v počast mad u županu Lauschetu. Ko-res nekaj želo lepega, iti na-Je ,Ves Program zelo bogat vas bodo gotovo % m zadovoljili. Le pri-
Nc
m zadovoljili, oncert, da 1 3rajžno igrali.
bolj koncert, da bodo fantje
Pozabite društev!
«U, bod°° v nedeljo 25. v mese-
nedeljo 25 naŠi tajniki in tajnice * 11 asesment jutri večer,
Kot
bej!0 j!	brez puške za no-
femn f ' tako tudi mi ne mo-0 bi,ti '
brez društva. Zato
da boste imeli svoje ob-
šestnajst sinov v eni družini

Družina Mr.
Vala te' ?1,0Ver Jones je prazno. J'e pj.j1 (lni vesel dogodek, ko ji H . nesla
NsW !a teta štorklja šest-
d°bila h Sl"a' Lansko leto, ko je „ družina
ste:
Mz
svojega petnaj-nan'118'- dobila narodno 0ba Je in travniški rekord. ' mati in sinko, se dobro
počutita. Oče je star 51 let, mati 42. Oče je učitelj v mali šoli na deželi in njegova žena je bila nekoč njegova učenka. Najstarejši sin je star 25 let. Starši in vseh 16 sinov živi doma. Petnajsti sin, ki je bil rojen 5. julija 1940, je dobil ime Franklin D. Roosevelt Jones.
Francozinja, ki je že v dveh vojnah delovala proti Nemcem, je še aktivna
London. (ONA). — Yvonne Robert se je borila proti Nemcem že v prvi svetovni vojni in je na delu še danes. V prvi svetovni vojni je bila rešena pred nemškimi kroglami samo na prizadevanje španskega kralja Alfonza.
Ko so zasedli Nemci Francijo, je Yvonne pomagala angleškim in francoskim ujetnikom. Naci-ji so pa izvohali, da je žena Angleža, pa so jo hoteli zapreti. Toda ušla je na Angleško. Tukaj se je takoj vpisala k francoskem pomožnem koru.
Tekom prve svetovne vojne je prešla nemško mejo 22 krat z važnimi vojaškimi informacijami. Končno so jo prijeli in zaprli v Bruslju. Obsojena je bila na smrt, toda je bila pomilošče-na na prizadevanje španskega kralj a. Nato je zbežala na Ho-landsko.	^
Bila je ena izmed vseh 17 Francozinj, ki so dobile vojaško odlikovanje za izjeme usluge domovini. Tudi zdaj bi bila rada vchunka, toda stara je že 50 let in bi ji bilo težko "plaziti se skozi žične ovire," kot pravi.
Vp;sala sef je k ambjalančnem koru in ko so se Nemci bližali
Eiffelov stolp v nevarnosti
Znameniti Eiffelov stolp v Parizu je v nevarnosti! Ne morda radi tega, da bi se prevrnil, ampak zato, ker, mečejo po njem oziroma njegovem železu naciji svoje grešne oči. V stolpu je 7,000 ton železa in tega pa Nemcem strašno primanjkuje. Aleksander G.ustav Eiffel je zgradil ta stolp leta 1889. Stal je en milijon, pa se je izplačal skoro že prvo leto ocl vstopnine obiskovalcev. Visok je 98J+ čevljev in je bil najvišja zgradba na svetu, dokler niso zgradili podjetni Ameri-kanci v New Yorku Empire State in Chrysler nebotičnika. Inženir Eiffel je napravil tudi načrt za podstavek kipu boginje Svobode.
so se Parizu, je poslala Bordeaux.
150 otrok v
V rajhu ne smejo godrnjati radi dolgih ur
London. (ONA). — Poljska arzojavna agencija poroča, da je ailo tekom novembra in decembra v Nemčiji ustreljenih 150 delavcev, med temi Italijani, Španci in Poljaki. Ustreljeni so aili, ker so zrevoltirali radi predolgih delovnih ur. V zadnji polovici decembra je umrlo 27 delavcev na izčrpanosti, ker so bili prisiljeni garati 18 ur na dan, sedem dni v tednu.
Odličen obisk
Včeraj se je za par minut ustavila v našem uredništvu gospa županja, Mrs. Jane Lau-sche. Pozdravila nas je lepo po slovensko: "Dober dan!" Ko smo jo vprašali, kako se ji kaj dopa-de vloga gospe županje, je rekla, da zelo, samo če bi gospoda župana vsaj včasih videla. Najboljše bi bilo, je rekla, če bi mu postavili kar posteljo v njegovem uradu v mestni hiši, saj je itak vedno tam. Na angleški strani v jutrišnji izdaji prinašamo sliko gospe županje. Tisti, ki je ne poznate, si jo le oglejte in videli boste, da ima naš župan Frank zelo luštkano ženico.
Slovenski radio program
Na postaji WGAR bo v nedeljo od 1:00 do 1:30 slovenski radio program. Pela bo odlična slovenska sopranistka ga. Antoinette Simčič sledeče pesmi: Herculov valček, Schubertova se-renada, Spomlad prav luštno je (priredil Ivan Zorman).
Prestavljena seja
Ker se vrši v nedeljo seja vseh predsednikov in tajnikov SDZ v SDD na Prince Ave. in ker bi se morala isti dan vršiti seja dr Danica št. 34 SDZ, je slednja prestavljena in se vrši nocoj ob 7:30 zvečer, članstvo društva Danica je prošeno, da se polno-številno udeleži.
Prijateljstvo med Čehi in Jugoslovani je potrebno v bodoči Evropi
London. (ONA). — Predsednik čehoslovaške republike, Eduard Beneš, je povedal jugoslovanskemu kralju Petru, da je prijateljstvo med Cehoslovaško in Jugoslavijo potrebno za bodočo varnost srednje Evrope in Balkana.
Pri zakuski, ki je bila prirejena v počast mlademu kralju Petru, je Beneš hvalil pogodbo med Jugoslavijo in Grčijg jgr poudarjal, da se v isti smeri dela tudi za pogodbo med čehoslovaško in Poljsko.
Kralj Peter je odgovoril, da kakcr njegov oče Aleksander tudi on polaga veliko važnost na prijateljstvo med češko in Jugoslavijo. Trajen mir in varnost Evrope je odvisna le od skupnega in iskrenega sodelovanja neodvisnih držav.
IZ NAŠIH NASELBIN
je v Franklin-Conemaughu umrl Andrej Drobnič, star 60 let in rojen v Grahovem pri Cerknici na Notranjskem. V Ameriki je bil 38 let in tukaj zapušča ženo, dva sinova, hčer in brata. — V Bessemerju, Pa., je pred dnevi umrla Terez;ja Glavan, stara 46 let in rojena v Prečni pri Novem mestu. V Ameriki je bila 21 let in tu zapušča moža, Jos. Glavana, dva sinova in hčer.
Duluth, Minn. — V Aurori je umrl John Kmet, star 50 let in doma od Krškega na Dolenjskem.
Za vsak najmanjši presto pek je na Poljskem smrt
Stockholm. (ONA). —V nemškem časopisju so bile te dni objavljene sledeče smrtne obsodbe: Sodnija v Katowicah je obsodila na smrt Antona Kretteka, ker je kradel kokoši in ker je bil pri tem oborožen.
Sodnija v Inowraclawu je obsodila na smrt nekega poljskega delavca, ki je služil pri nemškem kmetu. Obdolžen je bil, da ni bil samo len in površen pri delu, ampak tudi ni hotel ubogati; gospodarjevo hčer je udaril z gnojnimi vilami, gospodarja je pa nabil s toporiščem. Ko je prišel državni uradnik poizvedovat na kmetovo pritožbo, je Poljak naklestil tudi tega.
Meseca decembra je bila obsojena na smrt Aniela Rosienka, ker je zamesila v kruh, katerega je pekla za Nemce, zdrobljeno steklo.
Novice iz Slovenije
Finska je danes najbolj lačna dežela Evrope
Stockholm. (ONA). — Finska je danes tako izčrpana, lačna in ekonomsko prizadeta, da je pripravljena skleniti z Rusijo premirje, ako bi ji Anglija in Ame-r:'ka garantirali zmerne pogoje. Nek švedski zdravnik, ki se je vrnil iz Finske, pravi, da je Finska danes najbolj lačna dežela v Evropi. Narod dolži malo kliko fašistov in nacijev za to gorje.
Finci se^javno ogibljejo.Nem-cev in v mnogih slučajih je prišlo med njimi celo do spopada. Pomanjkanje delovnih moči je veliko. Prav radi tega ni bilo mogoče pospraviti vse letine. Delo v gozdu skoro popolnoma počiva in mnogo tovaren je zaprlo vrata.
Letna seja Najsv. Imena
V	nedeljo popoldne ob 2:30 bo cerkvena pobožnost v cerkvi sv. Lovrenca, potem bo pa glavna letna seja Slovenske zveze društev Najsv. Imena v cerkveni dvorani. Vsi člani, ne samo zastopniki, so vabljeni, da se udeleže.
Važna seja Kanarčkov
Jutri večer imajo starši zbora Kanarčki zelo važno sejo. Prosijo se vsi starši in oni, ki se zanimajo za ta zbor, da pridejo jutri večer ob 7:30 v SDD na Prince Ave.
Pridite po vstopnice!
V	našem uradu dobite vstopnice za Rooseveltov ples, ki se vrši v petek 30. januarja v SND. Sezite po njih, da bo dvorana nabito polna.
Iz bolnišnice prišel
John Bradač iz 19620 Ormis> ton Ave., Euclid, O. je prišel do mov iz bolnišnice. Prijatelji so prošeni, da ga kaj obiščejo.
NAPAČNI ROJSTNI DAN OBHAJAL
Santa Fe, N. M. — Pete Baca je polnih 33 let praznoval svoj rojstni dan na napačen datum. Zadnje dni je dobil svoj rojstni list in videl, da je bil rojen 28. junija in ne 28. maja.
-o-
V bolnišnico
Anton Znidaršič iz 19811 Shawnee Ave. se je podal v St. Alexis bolnišnico. Nahaja se v sobi št. 210, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
St. Vitus Boosters
Jutri prirede vrli fantje St. Vitus Booster, št. 25 KSKJ, plesno veselico v SND. Za ples bo igral Louis Trebarjev orkester. Fantje obljubujejo najboljšo zabavo in postrežbo vsem obiskovalcem.
K vojakom
Danes • zjutraj je odšel služit Strica Sama Frank Gorše (Mickey), sin dobro poznane Gorše-tove družine iz Euclida. Frank je član podružnice št. 8 SMZ. To je že četrti član te podružnice, ki je v ameriški armadi.
Zadušnica
Danes je minilo eno leto, kar je umrla Mrs. Helena Lukanc. V njen spomin je bila danes zjutraj ob 6:30 darovana sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete.
Pobiranje asesmenta
Tajnik dr. sv. Vida št. 25 KSKJ bo pobiral mesečni ases ment v stari šoli sv. Vida jutri večer ob šestih, kar naj članstvo upošteva.
Obletnica
V soboto ob osmih bo darova na v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Louis Wal-terjem.
Washington. (JčO) — Iz zanesljivega vira prejeli smo naslednje vesti iz okupirane Slovenije:
Dne 29. septembra 1941 je bil v Ljubljani na ulici izvršen atentat na Johana Notar, uradnika Gestapo. Notar je bil ubit, storilci. so pobegnili.
Dne 3. oktobra 1941 je bil v Ljubljani otvorjen Ljubljanski jesenski velesejem. še pred pri-četkom vojne je velesejemska uprava gradila ogromne nove zgradbe in razstavne paviljone, ki žalibog sedaj služijo Italijanom. Dne 7. oktobra ob pol osmih zvečer je v glavni zgradbi pri vhodu eksplodirala bomba, ki je porušila vhod in glavno zgradbo.
Na dan otvoritve velesejma so b;le po nalogu italijanskih okupatorskih oblasti v vseh izložbah in hišah nalepljene slike kralja
Viktorja Emanuela in Mussoli-nija. že drugi dan pa je mestna policija odstranila vse te slike s hiš, prav tako pa tudi lastniki lokalov iz svojih izložbenih oken. Zakaj? Vsaka hiša je to jutro dobila odločbo mestnega poglavarstva, podpisano od magistrat-nega direktorja, da se morajo te slike takoj odstraniti in to po želji in zahtevi italijanskih vojaških oblasti. Ta odlok je bil ponarejen, napravil je veliko zmedo, mnogo smeha — toda slike so bile odstranjene in se niso povrnile.
Bivši ban dr. Marko Natlačen in bivši minister Ivan Pucelj sta odstopila kot člana posvetovalnega odbora ljubljanske province. Ostavki sta motivirala s tem, da so se razmere v tej provinci bistveno poslabšale in da okupatorske oblasti ne drže dane besede in obljube, zato nočeta več nositi nikake odgovornosti.
Kratke vojne in druge vesti
NEW YORK. — Norveška parobrodna družba poroča, da je bil 12. januarja torpediran po nemški podmornici v bližini Nove Fundlandije parnik Frisco. Od 20 mož posadke se jih je rešilo samo šest.
* * *
NEW YORK. — Ob rtu Hatteras je trčil ameriški tovorni parnik Brazos z neko drugo ladjo in se je potopil. Vsa posadka je
bila rešena. Ime drugega parnika ni znano.
* * *
WASHINGTON. — WPA naznanja, da bo dala delo vsem onim osebam, ki bodo brez dela direktno radi vojnega produktivnega programa in ki niso deležne brezposelne zavarovalnine.
♦ * *
COLUMBUS, O. — Governer Bricker je naznanil, da bo ukazal 9. februarja vsem državnim oddelkom in privatnim podjetjem,
da pomaknejo ure za 60 minut naprej.
* * *
KAIRA, EGIPT. — Oklepne kolone nemškega generala Rom-mela so predrle angleško linijo južno od zaliva Sidra v globočini 10 milj. Tega pa strokovnjaki ne smatrajo za ofenzivo, ampak samo za nekak manever, da dobi Rommel več časa za popolen umik.
* # *
LONDON. — Ruske čete na smučkah vznemirjajo Nemce že zahodno od Borodina, 12 milj zahodno od Možajska. Borodino je zgodvinski kraj radi silne bitke med francosko in rusko armado leta 1812.
Direktorij SND Maple Hts.
Za leto 1942 je direktorij SND v Maple Heights, O. sledeč: Predsednik Louis Simončič, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Anton Perušek, blagajnik Anton Gorenc, zapisnikarica Antonia Kastelic, nadzorniki: Jacob Ye-mec, Andy Hočevar in Andy Re-žin, direktorji: Louis Ferfolia, John Hrovat, Joseph Fink, Frank Volkar, Frank Vrček, Frank Sever, John Hočevar in Julia Lipnos. Anton Gorenc in Anton Perušek sta zastopnika federacije Jugoslovanskih narodnih domov.
Na operacijo
Mrs. Frances Gruden iz 1257 Norwood Rd. se nahaja v Huron Road bolnišnici v svrho operacije. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Strah in groza!
V Newburgu bo v nedeljo strašilo ! Jojmene! Prišel bo "Strah z dolgo roko," ki bo take uganjal, da bodo vsem stali lasje pokonci. To bo dobro, da ne bo imel nihče klobuka na glavi. Toda nič se ne bojte: strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni in to se bo tudi izkazalo nedeljo večer ob 7:30 v SND na 80. cesti, kjer bo vprizorilo dramsko društvo "Krka" to nadvse zanimivo igro. Father Slapšak muštra igralce, potem pa že veste, da bo igra imenitna!
Je prestala operacijo
Mrs. Mary Tekavčič iz 1356 E. 66. St. se nahaja v Woman's bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo. Nahaja se v sobi št. 16, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
brazilija ponuja kavčug in vse drugo, kar dobimo zdaj iz azije
Rio de Janeiro. — Dr. Oswal-do Aranha, brazilski minister zunanjih zadev, je oni dan govoril na radio in povedal, da je v Braziliji 20,000,000 kavčugastih dreves, katere bi se lahko navr-talo za kavčug.
"Ako bi Zed. države plačale polovico $1.20, kar plačajo za
umetni kavčug, bi ga dobili tukaj kolikor bi ga hoteli," je rekel minister. "Ko sem bil v Washingtonu, sem povedal državnemu oddelku, da imamo mi v Južni Ameriki vsega, kar dobite zdaj iz Azije in Afrike, tako kositer, kakao, kavo in kavčug."


AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1942
=? -
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland. Do pošti, celo leto $7.00
Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, uo pošti, pol leta	$3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
'-,>83
No. 19
Fri., Jan. 23, 1942
Bav-bav iz Washingtona!
Pred nekaj dnevi smo prinesli v našem listu apel Mrs. Roosevelt na ameriško publiko, naj se ne plaši in naj ne kupici v shrambah raznih potrebščin iz bojazni, da bo vsega zmanjkalo.
V tem damo ženi našega predsednika popolnoma prav. Take stvari, ki jih, recimo, potrebujemo vsak dan, se ne izplača kupičiti v shrambi. Če bo kake stvari zmanjkalo, je ne bo zmanjkalo samo za par tednov, ali par mesecev, ampak jo bo za dlje časa, morda eno leto ali več. In kdo se more založiti kar za eno leto? Če si torej nabere zdaj zalogo, se bo res nekaj časa dobro imel, toda tudi njemu jo bo zmanjkalo, potem bo pa ravno na istem kot drugi.
Nakupovanje z namenom, da se bo napravila doma velika zaloga, ima tudi to slabo stran, da prav ti ljudje povzročijo ali pospešijo, da začne takih stvari zmanjkovati. Recimo, če ima vlada preračunano, da bo zaloga te ali one stvari zadostovala za normalne potrebščine. Vlada pogleda nazaj morda eno leto ali še dlje in vidi, kako so ljudje tako potrebščino prej kupovali. Torej vlada sodi, da če bodo ljudje kupovali isto stvar tudi v bodoče v taki meri, bo zadostovala taka in taka količina tudi zanaprej.
Ako se pa nekaj ljudi splaši in začne kupovati v nenavadnih množinah, je naravno, da začne takih predmetov zmanjkovati, zlasti še, če je ni v zalogi neomejeno število. In tedaj je prisiljena vlada, da nastopi s svojo avtoriteto in določi, koliko bo vsak lahko kupil, da ne bo imel samo eden, ampak vsi. Le na ta način je potem mogoče, da se zaloga raznih stvari razdeli tako, da jo dobi sorazmerno vsak.
Toda, če se bo narod plašilo, da bo tega in onega zmanjkalo, seveda, potem pa ni zamere, če se ljudje razburijo in derejo v prodajalne, pa si naberejo zalog, za kolikor morejo pač kupiti. Nekateri si pomagajo celo s tem, da kupijo v eni prodajalni nekaj, v drugi nekaj in tako dalje, da imajo kmalu polno shrambo. Za njimi pa pride gospodinja, recimo po dva funta sladkorja, ker ga nima doma niti za en ščepec, pa ga ne dobi, ker ga je trgovcu zmanjkalo. To se je zgodilo pred par dnevi v Clevelandu.
In kaj je bilo temu vzrok? Nič drugega kot nepremišljen govor poljedelskega tajnika Wickarda, ki je v nedeljo večer na radiju strašil ljudi, da bo zmanjkalo sladkorja. Razumljivo' je, da so ljudje, ki so ga slišali, drugi dan drli v trgovine, da se založijo. Tak bav-bav iz Washingtona in še celo od vladnega uradnika je vse graje vreden. Svarilo, da naj ljudje varčujejo s sladkorjem, ne bo imelo uspeha, ampak ravno obratno, ljudje, ki imajo denar, si bodo začeli kupičiti zaloge. Za one, ki nimajo denarja, ga bo pa zmanjkalo.
Če ni dovolj zaloge, dobro, je ni in kaj moremo zatov Treba bo kupovati pač manjše porcije. Toda v takem slučaju naj bi vlada določila, koliko ga sme vsa največ kupiti na teden, pa ga bomo imeli vsi enako mero, dokler ga bo. Saj nas ne bo konec, če si nekaj prikrajšamo na dnevnih porci-jah. Vojna tudi ne bo trajala večno. Nikakor pa ni prav, če nas iz Washingtona strašijo, da tega in onega ne bo čez nekaj mesecev, ali čez eno leto. Vsi enako moramo žrtvovati za domovino, zato naj res pade žrtev na vse enako. Ne tfa da bi eni žrtvovali že zdaj, drugi Da šele čez eno leto, ali pa nobenkrat, če se bodo zdaj založili.
Prihodnjo nedeljo, to je, 25. januarja, bo skupna seja Slovenske zveze društev Najsvetejšega Imena pri fari sv. Lovrenca.
Tem potom se opozarja vse odbornike zveze in vse odbornike društev Najsvetejšega Imena ter vse zastopnike, da ste gotovo navzoči. Cerkveno opravilo bo v cerkvi sv. Lovrenca ob pol treh popoldne. Takoj po tem opravilu pa se prične seja v cerkveni dvorani. Pa niste vabljeni samo odborniki, ampak ste vabljeni vsi člani, da se udeležite, da se udeležite opravila v cerkvi in nato pa še seje.
Težki časi prihajajo in kaj bo še vse prišlo nad nas, tega pa nihče ne ve, zato pa je sedaj bolj kot kdaj prej potebno, da se družimo v skupno katoliško organizacijo. "V tem znamenju boš zmagal . . ." je bilo rečeno cesarju Konštantinu, ko je videl križ na nebu. In res je zmagal s znamenjem križa. Tudi naša zmaga bo samo v imenu Jezusovem, mogoče ne bo zmage za vse na zemlji, a gotovo pa bo v večnosti. Zato pa držimo vsi društva Najsvetejšega Imena v največji časti.
Res, pri teh društvih nismo deležni zemeljske podpore, ne smrtnine, katero bi zapustili svojim naslednikom, a imamo pa veliko smrtnino, katero po-nesemo iz zemeljskih težav v brezkončno večnost. Če izgubimo vse posvetno bogastvo pa neumrjočo dušo ohranimo za nebesa, smo imeli srečno življenje na zemlji. Zato pa rojaki — Slovenci, zavedajmo se tega, da so se naši sovražniki zakleli, da uničijo našo narodnost in obenem tudi našo vero in le tukaj v Ameriki smo še tako srečni, da smemo še nemoteno obdržavati svoje seje v svojem materinem jeziku ter se
BESEDA IZ NARODA
Članom društev Najsv. ciPe- v p°nos nam J'e lahk0-da
|	smo tako častno zmagali pri
luiena	zadnjih županskih volitvah.
Nam v ponos pa bo tudi to, da se držimo z našim rojakom, ki je sedaj na tako odličnem mestu, da ga ob svojem času pomaknemo še malo višje.
Torej, vsi rojaki in rojakinje, Slovenci ameriški državljani, pridite gotovo v soboto večer, 24. januarja, v Slovenski narodni dom v zgornjo dvorano, da ukrenemo vse potrebno za tekoče leto. Pozdrav,
Louis Gliha, predsednik klub. -o--
Delniška seja Zadruge
Domovi in druge naše ustanove so že imeli svoje letne seje — Zadruga vedno tako uredi, da ima svojo ob času, ko so vsi lahko prosti za njeno sejo. Letos ni izjema, in bo v nedeljo, 25. januarja v Slovenskemu delavskemu domu na Waterloo ob 1. uri popoldne v sobi št. 3, ali tam, kjer imajo društva svoje seje. To naznanilo naj blagohotno vzamejo na znanje vsi zastopniki društev delničarjev Zadruge in vsi delničarji.
Leto je minulo in promet se je pomaknil naprej za $24,000. Ako se odbije razlike v višjih cenah, smo napredovali v prometu za kakih $10^000 tekom leta, kar znači, da je bil direkto-rij aktiven, da rastemo in napredujemo za kakih 7XA% letno v businessu. Delničarji in odjemalci so pri tem dobili svojih popustov skoro za $2,000, kar spet prikazuje kam gre denar . . . naravnost nazaj v roke odjemalcev.
Sedaj je vojna in vse kaže da bo dolga, dolga stvar. Ura je sedaj, da si izklešemo iz teh razmer sami orodje, ki nas bo krepilo, dajalo močno in trdno ekonomsko podlago. Ako bi bili delničarji za to, mi bi lahko tiste male procente puščali noter, koncem leta pa bi lahko vsako leto odprli s tem denar-smemo javno pokazati, da smo j jem lepo, novo, modern'o trgo-katoličani in da smo Slovenci. • vino. Čimveč trgovin, imaš, Torej, pridite v nedeljo po- tem bolj? lahko kupuješ in ce-poldne v velikem številu v cer- neje prodajaš. To vedo vsi ve-kveno dvorano ob napovedanem rižniki in "Chain" trgovine. Ker času. Pozdrav vsem članom društev Najsvetejšega Imena in sploh vsem čitateljem tega lista.
Jakob Resnik. -o- *
V tistem času so morali oditi iz dežele tudi frančiškani na Cresu, Pazinu in Piranu. Dekret z 30. januarja 1919 je ukazal, da spadata frančiškanska samostana na Cresu in Piranu pod provinco Padovo. Tako so morali hrvaški frančiškani prepustiti samostane in premoženje italijanskim frančiškanom, ki so jih naselili na njih mesta.
Ko je odstavljeni hrvatski gvardijan samostana v Piranu v skrbeh za dušni blagor svojih župljanov vprašal, kdo bo v bodoče spovedoval slovansko prebivalstvo, mu je odgovori novi italijanski načelnik: "Pa zakramentov ne bodo dobili, dokler se ne nauče italijanščine."
To je bilo za časa okupacije, toda po aneksiji ni bilo nič boljše, ampak še slabše. To pričajo krvavi dogodki v Baški na božični dan 1920.. Ko je Gabriele d'Annunzio slišal, da pripada po rapallski pogodbi otok iKrk Jugoslaviji, je v novembru 1920 zasedel otok s svojimi "arditi." Italijansko vojaštvo, ki je bilo okupiralo otok do razrešitve pogodbe, ni mignilo niti s prstom. Nasprotno, sprejeli so ga prijazno in d'Annunzio je postal s svojimi arditi gospodar otoka. Toda ko so postali odnošaji med rednim vojaštvom in d'Annun-ziem vedno bolj napeti, je vojaštvo otok zapustilo in ga prepustilo na milost in nemilost arditom in njih terorizmu.
Na božični dan se je dr. Bonefačič, takrat pregnan na Mali Lošinj, pozneje škof v Splitu, ravno pripravljal za mašo v župni cerkvi v Baški, ki je njegova rojstna vas. Naenkrat sta se pojavila v zakristiji dva ardita ter mu povedala, da je komandant d Annunzio ukazal, da se mora maša brati v latinščini. Dr. Bonefačič jima je odgovoril, da se ne more in se tudi noče pokoriti temu ukazu, ker je bila v Baški sv. maša brana že od nekdaj v slovanskem jeziku. Z grožnjo, da bo že videl, kaj se bo zgodilo, sta ardita odšla iz zakristije.
Demokratska seja v Newburghu
Pred volitvami je bilo veliko zanimanja za demokratski klub, sedaj je pa kar vse nekam utihnilo. To pa ni prav. Izvolili smo Slovenca v osebi g. Frank J. Lausche-ta za župana mesta Clevelanda, zato pa je sedaj naša dolžnost, da ga pri njegovem težkem delu in odgovornosti podpiramo.
Imel sem priliko govoriti z državljani druge narodnosti. Vsi so se prav pohvalno izrazili. Rekli so mi, da bi si boljšega župana ne mogli želeti, kot je g. Frank J. Lausche. Gotovo tudi še sedaj potrebuje naše pomoči in to pa mu lahko nudimo, če se trdno držimo'demo-kratske stranke. Zato pa se sklicuje sejo vseh demokratov v Newburghu za v soboto večer v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Seja se bo vršila ob osmih zvečer v zgornji dvorani.
Na tej seji boste slišali poročilo odbornikov o poslovanju našega kluba v preteklem letu. Obenem pa si bomo na tej seji napravili nove smernice, po katerih bomo korakali v tekočem letu. Vem, da ste bili sto pro-centno za demokratsko stranko v minulem letu in upam, da bomo tudi letos obdržali iste prin-
dajemo za "DEFENSE BONDS," "RED CROSS" in drugo, kaj ko bi pri nas ustanovili "Zadružni Defense Fund" s temi popusti ?! Tiste male cent-ke bo lahko vsak pogrešal, podjetje bo pa dobilo lep razmah.
Direktorij je na svoji redni seji sklenil, da nakupi za $300 obrambnih bondov in daruje $25 za Rdeč križ. V italiji in Nemčiji so diktatorji uničili vse zadružno gibanje, to je menda mal odgovor kako sodimo o njih tukaj, kjer se to gibanje prosto giblje do danes.
Direktorij vabi in želi, da pridete vsi delničarji polnošte-vilno na to važno delniško sejo v nedeljo 25. januarja v SDD na Waterloo ob 1. uri popoldne. Časi zahtevajo resnega dela, zahtevajo, da se pripravimo za vse v bodočem letu — posebno ker bomo praznovali 30. letnico leta 1943.
Joseph A. Siskovich, taj. —--o—-
"Strah v Newburghu"
Ko smo jaz in moja sestra, v nedeljo večer sedele same v hiši in se med seboj pomenkvale, zaslišimo nekako ropotanje po oknu. Ker je pa ravno deževalo odzunaj, nismo nič hudega slutile. Vseeno, malo smo se pa le bale, zato sem pa šla vrata zaklenit in vsa okna zapret. Pridem nazaj v spredno sobo, se lepo usedem na stol, ki stoji blizu okna, in se zopet pogovarjam. Kar naenkrat me pa oblije mrzel pot. Moje sestra strmi v okno, kakor da bi zagleda-
la samo smrt! Takrat pa zagledam stegjeno belo roko, ki me drži za glavo. Isti trenutek se zasliši skozi črno in pusto noč čudno tulenje. Bilo me je tako strah, da za par sekund mi je še srce nehalo biti, vseeno pa dobim nekako korajžo, skočim s stola, ter se obrnem k oknu. Pred seboj, pri odprtemu oknu, (kako in kedaj se je odprlo ne vem) vidim belega moža, ki kaže proti meni z tako dolgo roko, ki jo še nikdar 'nisem s svojimi očmi videla. Morala sem se od samega strahu trest, ker kar naenkrat zagrmi ta čuden strah. "Kaj se pa tre-seš? Ki misliš da je res že smrt prišla po te? Ne-e-e-e! Ne, tega pa še ne. Veš kdo da sem? He-he-he! Strah z dolgo roko sem! Bojiš se me?", me vprašuje. Kaj pa naj odgovorim, ko so mi ustnice od strahu zmrznile skupaj ?
Grozni smehljaj se izlije iz njegovih usti, in govori dalje, "Slišiš ti,—prišel sem—da boš ti povedala vsem svojim znancem in vsem drugim, da v nedeljo pridem v Slovenski narodni dom na 80 cesti. Prizvenem tudi druge strahqve. Pa zapomni si, kdo sem—he-he-he—. Strah z dolgo roko sem! Tam boš revca kaj trepetala. Toda hudega ne bo nič, samo strašli vas bomo in vam pokazali, da se tudi strahovi znamo zabavati. He-he-he, to bo kaj luštno! Ali razumeš?" Strah z dolgo roko bo v Newburghu. Pa ne sam, tudi drugi pridejo. Ahhh! revca, kako se me bojiš. V nedeljo me pa spet vidiš ob osmih zvečer. "Ne» po-za-bi! Ne po-za-bi!" Bela roka mi zamiga v pozdrav in s čudnim tulenjem se spusti ta strah z dolgo roko, ven v večerni zrak in kriči: "V nedeljo pridem zopet, zooo-pet! He-he!"
Hitro skočim k oknu, v glavi se mi zavrti in ko odprem oči, zagledam pred seboj—zaprto ok'no—-na glavi pa imam veliko bunko! Moja sestra se mi smeje in pravi, "No, kedo je pa tebe strašil v sanjah?" Šele sedaj sem se zavedla, da se mi je le sanjalo. Hitro razložim sestri hude sanje. Tiho posluša, potem pa pravi, "Saj bo res strah v Newburghu v nedeljo." Čudno jo pogledam in rečem: "Kaj se pa norčuješ zmeno.j?" Potem pa pravi, "Saj menda veš, da bo dramsko društvo "Krka," v nedeljo, 25. januarja priredilo smešno igro v Narodnem domu na 80. cesti. Igrali bodo samo najboljši igralci. Vstopnina k te.j igri bo samo 50 centov. Po igri, v kateri bo tisti "Strah z dolgo roko," ki si ga v sanjah videla, bo pa v spodnjih prostorih domača zabava, v dvorani bo pa ples, za katerega bo sviral znani Eddie Zabukovec orkester.
No, zdaj me je pa že ves strah minil, in takoj sem obljubila, da ne smem zamuditi videti igro, "Strah z dolgo roko." Tem. potom pa tudi vabim vse, od daleč in od blizu, da pridete v nedeljo 25. januarja, 1942, v Slovenski narodni dom na 80. cesti in povem, da vam ne bo nič žal. Torej na svidenje,
V. H.
vrteli se boste lahko, če boste hoteli. Mogoče boste pa tudi šli domov z lepim darilom ali katera bodo tisti večer dekleta razdelile med vse navzoče. Vse to bo vam na razpolago za malo svoto 25 centov na "Card and Bunco Party," ki ga bomo priredile me dekleta.
Zelo bomo hvaležne vsem, ki pridite, ker vaša dobra volja bo zelo pripomfogla za napredek našega krožka. Obljubimo vam, da vas bomo tako razveselile, da še domov ne boste hoteli iti, ko boste enkrat v našo družbo
prišli. Pa da ne boste misli da bo ta zabavni večer samo' vas starejše ljudi—tudi taffl; de prav posebno vabimo, sf smo tudi me še mlada dekle' Torej pridite vsi in povejte' drugim, da tam gori na Vit yardu bo spet luštno in pove vam, da se ne boste zarekli., t me bomo vse storile, da bo i-lepo in veselo. Še enkratva^ vse in vam kličem: "Ne poza' te, v soboto vas bodo dekl* pričakovala in upam, da ne1 to moje povabilo zaman." II zdrav,	V. H. kadeti®
««x

Jugoslavija in Grčija na čelu skupnosti balkanski
narodov
Zopet bo luštno ,
Ali ste že slišali, da bo spet luštno tam gori na Vineyardu? Če še niste slišali, bom pa jaz vam povedala. Kadetke, št. 47, "Little Flower Cadets" so se namenile, da priredijo zabavni večer v soboto 24. januarja, pri Bizjakovih na 8601 Vineyard Ave. Že več časa se pridno pripravljajo, da vam bodo postregle z vsem najboljšimi. Mrs. Zi-danič, naša dobra delavna predsednica podružnice in Mrs. To-mažič, naša priljubljena tajnica so že vse uredile, da bo dosti dobrega za jesti in za piti na mizah; in me dekleta smo pa preskrbele, da bomo imele zadosti za vsem postreči. Tudi za-
Jugoslovanski kralj Peter in grški kralj sta s predsednikoma svojih vlad podpisala pogodbo v britanskem zunanjem ministrstvu
GRšKO-JUGOSLOVANSKE IZJAVE V WASHINGTONU (Posebna poročila JČO iz Londona in iz Washingtona) Washington, D. C., 16. januarja (JČO). — Jugoslovanski kralj Peter II. in grški kralj J u-rij II. sta danes uresničila prvo stopnjo do ustvaritve povojne balkanske zveze z izjavo, da bosta združila svoji državi, po osvoboditvi, v skupni vojni obrambi, zunanji politiki in zunanji trgovini. Predsednika njunih vlad, v imenu kraljevine Jugoslavije g. Svobodan Jovanovič in v imenu Grčije g. Cuderos sta v prisotnosti britanskega zunanjega ministra g. Anthony Edena podpisala v Foreign Office-u pogodbo o balkanski zvezi. Listina, ki .io odgovorni krogi označujejo kot "ustavno pogodbo," je sestavljena kot temelj za politično, vcjaško in gospodarsko balkan-
ivrj ko) vas tist t6 mo: pa
gla' <<
daj rja
----j ievi
nji vojni. Nova pogodba i®* 1 načrtu razna telesa za sodel«| šem nje jn skupno delo. Politično! sli < lo naj bi uravnovesilo zu^'tud; politiko, gospodarsko in f'11* ga ] čno telo pa naj bi ustvari'01 ukr rinsko zvezo. Vojno telo n8j razvilo načelo skupnega voj^ ga delovanja, skupni na&'' obrambo in enoten način ob0 ževanja. V načrtu je tudi U' " novitev skupnega tajništvi "] bo pri skupnih posvetih razP- jen Ijalo o vseh vzajemnih vpr' ki g njih in sodelovalo pri ure811, Pue' vanju vseh odločitev. V "'.
sine klič H Sf rite
nu ugotavljajo, da bo ta P°< ba navzlic temu, da je sedaj ropa v vojni, v bodčnosti fl"' koristila. Vsekakor pa najbf kaže, da so se mali narod' trpljenju pod nacijskem 5 ljem trdno odločili, da bodo^ doče bolj kot kdaj koli P^ težave premagali s sodelovali, in zedinjevanjem. Sama priča najboljše dobro voljo Ijo po sodelovanju vseh ^ narodov. Balkanska zve«8, sta jo uresničili Jugoslav^1 i.a, se poudarja v Lou®
sko federacijo. V predgovoru ju-1 vsekakor pomeni duh novf gcslovansko-grške pogodbe se ki z ostvarjenjem Balk^ Ugr; navaja, da sta oba vladarja na- j konfederacije, ki je v načrt"1' piavila prve korake do uresniče- hteva tudi ostvarjenje Ev^1 nja balkanske zveze "razumeva- konfederacije. Zaključit^ V "r ječ, da mora biti za zavarovanje sporazuma pomeni, po neodvisnosti in miru balkanskih ameriškem poročilu, nedv°: V
Ii
' »i
Y kih slav Prer bi p
i "1 Mar
gan
[
vas kroj T, Oba
ttio
dižav temeljno načelo njihove politike načelo: "Balkan balkanskim narodom." V pogodbi se poudarja, da je preteklost Balkana in balkanskih narodov pokazala, da so sile napadalca izkoristile pomanjkanje tesnejšega sporazumevanja balkanskih narodov za namene njihovega političnega in vojaškega prodiranja in premoči na balkanskem polotoku.
Poročila ameriških listov iz Londona med drugim pravijo, d-1, podpisovanje tega sporazuma v Londonu pomeni prvi stvarni znak, da Anglija podpira preurejanje Evrope na temelju malih skupin federalnih držav, razdeljenih v soglasju z zemljepisnimi in gospodarskimi potrebami. Čehi in Poljaki — poudarja perečlo "Assoc;ated Press"-a — so že lansko leto podpisali sporazum, pripravljajoč Srednjo Evropo za podobno povojno sodelovanje. Druge zemljepisne enote sedaj -razglabljajo možnosti razvrščanja v sestavna telesa.
Grško-jugoslovanska zvez^, ki sta jo uresničila grški kralj Jurij in jugoslovanski kralj Peter združuje obe državi z načrtom o skupni zunanji politiki in zunanji trgovini, ter pomeni širok te. mulj za "ureditev balkanske zveze. V Londonu so — pravi poročevalec "The Christian Science Monitor"-ja — to vzpodbudo za skupno delovanje zelo lepo sprejeli, ker se srnama, da ta sporazum med Grčijo in Jugoslavijo pušča široke možnosti vsem balkanskim narodom, da se mu pridružijo, kar je zlasti važno, če se vpošteva, da je bil Balkan od nekdaj ognjišče sporov. Grško'-jugoslovanski sporazum je zgled za graditev jutrišnje Evrope. Kralj Peter in kralj Jurij sta pri svečaneKi kosilu pri tej priložnosti poudarila zlasti "neomajno prijateljstvo" med obema narodoma — prijateljstvo, ki se je pogodilo in utrdilo ob strašnem trpljenju obeh narodov v seda-
cptimistični duh nove dipl011'' je proti pesimističnem duh" re. V Londonu govore o gcslovanskega in grškega ter jugoslovanskih in gr^. žavnikov kot konstruk^ prispevku za povojno ure Balkana.
Grško-jugoslovanske izJ8 Washingtonu
D i p lomatska predsta1 kraljevine Jugoslavije i*11 je sta sprejela v grškem r ništvu v Washingtonu pre^ nike vsega ameriškega tis jim, poleg izjav, razloži'" men, vrednost in cilje p<"\ podpisane v Londonu. V poslaništvu je bila v ta ® posebna konferenca za t| sta se je udeležila poslan'^ ijevine Jugoslavije g. K01!', tin Fotič in poslanik krf| Grške g. Cimon Diama11 los. Med drugimi so korf® prisostvovali tudi grški ter trgovske mornarice ros Teofanidis, grški ^Jj Depasta in tajnik poslan'3 Filon; od'Jugoslovanov P3, nik poslaništva g. RadojeJ lic in načelnik jugoslova'1' časnikarskega odseka dan Radica.
H
Poslanik kraljevine
3f>
al*
vije je predstavnikom „ škega tiska prečital sled javo:
(Dalje prihodnji
bom Pedi tisti ločil i t strei Vdrl
roci
»je
stnr
S
"i
jevr
bi Si bliž;
sliši še j
<r
stili
iN blo čim
teta
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1942

SATAN IN 1SKARI0T
ml)
a |	Po nemikem izvirnika K. May*
del
te1 "Nismo njeni sužnji!"
H "Pač! Njej na ljubo ste so-°V: vra™iki treh glavnih bojevnikov, ki o njih dobro veste, da °J Vas lahko uničijo, če hočejo. In a tisti ženski na ljubo se zavzemanj ^ za človeka, ki sta tatova in k I raorilca in ki sta belokožca, ne ae pa rdeča bojevnika!"
; Yumi so se zabliskale oči. H "Bela sqwaw je biLa žena po-J glavarja," zato ji služimo." Jfli "Kateri rdeči bojevnik je ke-| daj služil ženi svojega poglava-| In to še povrh po poglavarji smrti — ?
1J* ^ naj se vrne k tovari-
11 SrW in naj" J'im pove' ka-i si mi~ Jt jih Winnetou! In naj jim ' .tudi tole pove! Ujeli ste mlade-"1 belokožca, ki je naš prijatelj, J Ukradli ste nam naše konje in
'alkrči ste nas napadli! Vse t0
žrtl li106 P° maščevanju in maščevali \Se bomo neizogibno, če ne sto-31 kar zahtevamo!" 1 ''Kaj zahteva Winnetou ?" Koiije, mladega belokožca, ki J« naš tovariš; in tista belokožca,
P J J ®tanuieta pri beli sqwawi v iS"] Pueblu."
''Mnogo zahtevaš! if kaJ Mdiš nam?" U v>. življenje.»
Llni1 je zadrhtelo okoli ten-usten. Spoštoval je sicker
rt; zpfje
fl'l slavnpo-« i SI Dr Poglavarja Apačev, pa ti emagovatise le ni mogel, da ne ponosno dejal:
Mar laniI.i b°mo svoje življenje! ga 1 misli poglavar Apačev, da
zadene nobena krogla?"
vas mislim! Vsaj tukaj pri ki-o f16 ne more zadeti nobena
Tgoa". Poznam vas! ql j"ej> veš, kaj zahtevam! Vas kožca> ki stanujeta pri ULn',vPfijatelj'a- ki ste nam ga pa naše konje." vam vsega tega ne da-„Te • Kaj se bo zgodilo?"
zvedJ?t t[ ne Povem. Ampak yellbodete!
lo^bom^w86 v pueblo! Počakal hi'1 Pedir	sonce ^ deset
tistikeV nad zatonom- Ako d0 •očil [at niste odgovorili, bo od-Šli b0 ahawk med nami. Pri-tj\lJstreij]^10 P° reki v sotesk°. PO" red vdrij -VSe' kar nam na p0^>
list >i»
za,
4 i# 3g«
■tu
roP too
aV
J pf
J
is*
il» <
ti| iiK 5n'
^ Pueblo in si vzeli, kar je a- In vaše žene in vaši ot-
iiaše
I0ciWoJ
nje 8mrt
zagnali veliko tulje-n žalovanje, ker jim bo
Spet°brala m°Že in °Čete'"
Je Ponosno dejal Yuma: lnnetou je velik, slaven bo-
Jevnik;
bližH P„°skrile v luknjo, kadar se
bi toda Yume niso miši, ki
Po Budi in Pesti.
iK /
rt
n"
, ?
.i*
^es°vražnik.
slišaH b°dete ga ne videli in ne. še n ' Sredi med vami bomo, den se bodete zavedli." imamo nože!"
stili i' Vam ne b°d° nič kori-nas ne bodete videli! blo jnJ Se. vrne moj brat v pue-% ^ nam prinese odgovor! letu Km - Zvem° za vaš odgovor, bo za Yume."
„ bol "Strii
)?„ em spet vzeti svojo pu-"Ne i
le, jj 6; Ujetnik dobi orožje še-
Yu ,e Cenjen mir." HoSnima Je vstal in odšel s po-^ti koraki. Ni hotel poka-
Sel
Zdf;
je vesel, da je oclne-
avo kožo.
Ko i
ery ? lzJ?inil, je vprašal Em-
"A1
leč{
]<A do T Zahtevamo Da se bo-gj	nas treh?"
rahlo zbadljivostjo:
tleto,,1 ,ree misli moj brat Win-• uu- da
li
ka
nam bodo Yume izroči-
"In nam ne bodo ničesar dali!"
"Seveda ne! Pa nekaj druga nam bodo nudili."
"Kaj ?"
"Ujetnika in naše konje."
"In s tem se bomo zadovoljili?"
"Ne. Kajti povrh bodeta ponudila mlademu belokožcu, ki je dedič Hunter j evega premoženja, še del dediščine, pa zato zah. tevala, da se naj z denarjem zadovoljimo, da naj odidemo in ju pustimo pri miru."
Emery je neverno gledal. Tudi meni je bilo menda brati na obrazu, da ne verjamem prav prijateljevim besdam.
Winnetou se je nasmehnil in samozavestno nadaljeval:
"Moja brata na verjameta? Kmalu bodeta videla, da sem prav sklepal in da se ne motim. Ne bo dolgo, pa bo prišel sel. In tisti sel bo ženska."
Oba z Emeryjem sva začudena gledala.
"Ženska —?" je dejal Emery.
"Da! Meltona sama gotovo ne bodeta prišla, bojita se nas. In kar nam mislita povedati, ne moreta sporočiti po Yumah, to se samo po sebi razume. Koga naj torej pošljeta? Ni je dru-be osebe ko bela sqwaw —. Prepričana sta, da nas bo zanorila s svojim lepim obrazom."
Emery se je namrdnil. Sam pa nisem rekel nič.
Visoko sem cenil Apačevo bistroumnost. Kolikokrat je bilo, da sem kar osupnil nad njegovim nezmotljivim nagonom! Topot pa sem le zasodil, da je preveč povedal.
Molčal sem sicer, slutil je menda, kaj mislim, tudi sam ni ničesar rekel, pa na obrazu mu je ležal tisti rahli, zmagoviti smehljaj, ki sem ga vsikdar opazil na njem, kadar je bil o resničnosti svojih trditev prepričan.
Dobro uro smo čakali. Vsi trije smo legli tako, da smo videli po kolovozu.
In končno je res nekdo prišel. Tisti Yuma je bil, ki smo ga poslali v pueblo.
Emery se je smejal.
"No, Winnetou, ali je tale človek tista bela sqwaw —?"
"Ne še," je hladno odgovoril Apač.
"Bi bilo sicer tudi jako čudno, če bi na mposlali žensko!"
"Moj brat bo moral v svojem življenju še marsikaj čudnega priznati za resnico, pa če se mu je zdelo še tako neverjetno!
"Čujmo, kaj nam bo mož povedal !"
Počasi je prišel Yuma bliže, prisedel, kot da se tako samo po sebi razume in kot da ni prav nič nevarno za njega, in molčal. Čakal je, da ga bomo mi nagovorili.
Pa Winnetou je bil prepono-sen, da bi začel, in meni se tudi ni ljubilo. Emery je bil sicer zelo radoveden, nemiren je mencal po travi, pa mignil sem mu, naj tudi molči.
Yuma je moral končno vendarle sam začeti.
"Moji bratje niso mislili, da se bom tako kmalu vrnil?"
Winnetou sam mu je odgo-. voril:
"Vobče nismo mislili več na tebe. Ali se povrneš ali ne, to je za nas čisto brezpomembno,
Budimpešta, v januarju.
Budimpešti ne pravijo zastonj "biser Donave." Milijonsko velemesto, ki ima izredno slikovito lepo ob Donavi, je namreč obdarovano s tolikimi lepotami in zanimivostmi, da si jih človek vseh skoroda ne more ogledati.
Pozornost slehernega obiskovalca, ki stopi na tla madžarske prestolnice in od daleč uzre orjaške mostove na Donavi, slej ko prej pritegne nase starodavna Buda. Iznad streh budim-skih palač se — v čisto zimskem ornatu — dviga na prijaznem obdonavskem griču baročni kraljevi grad iz 18. stoletja; nedaleč od tod se vrstijo: tako zvana Ribiška trdnjava, znamenita Matjaževa cerkev ter minoritske palače. V bližini zapira pogled Gerhardov hrib, raz katerega se razgleduje budimpeštanska Citadella in katerega ime se omenja že v Goethejevem "Faustu." Ob obeh straneh hriba se proti ke-lenfoldski strani kakor tudi proti tabanskemu parku spuščajo lepo speljana stopnišča, steze in tihe ulice s premnogimi vilami. V meglenih zimskih dneh se zdi kot da bi se poulično vrvenje velikega mesta tod ustavilo, umirilo; znamenita budimska • termalna kopališča (v Budimpešti je namreč več
betinega in Marjetinega mostu'menika je Muzej lepih umet-j drči sleherno uro na stotine av- nosti, katerega galerije krasijo tobusov in tramvajev; na pe-! mojstrska dela Goye, Rem-štanski strani se potem silovit
ulični hrup, ki ga usmerjajo rdeče-zelene signalne luči, ute-sni v Muzejsko, Rakoczijevo, Andrassyjevo ulico ... V Muzejski ulici, ulici knjigarn in ankvarijatov vzbuja pozornost mogočna, v zgodnje klasicističnem slogu zgrajena stavba Narodnega muzeja, katerega vrt
brandta, Van Dyka, Tiziana in dr. Na desni strani se dviga Umetnostni dom, v katerem to-časno — v 21 dvoranah — razstavlja 453 sodobnih madžarskih slikarjev in kiparjev; med razstavljalci je zastopan tudi prekmurski rojak Vrečič Ludvik.
V Mestnem gaju, ki ga loči
krasijo spomeniki velikega od Trga junakov majhen most,
madžarskega lirika Petofija (Petroviča), epika Aranyija in drugih slavnih- mož; tod stoji tudi steber iz rimskega Foruma, daven spomenik, ki ga je Mussolini podaril madžarskemu narodu. Med stoletnimi stenami velikih muzejskih dvoran so nagrmadeni spomeniki vseh dob in kultur.
V bližini Muzeja se dviga sta-rodavna Pazmanyijeva univerza s številnimi instituti, posebnimi zgradbami ter staro univerzitetno tiskarno. Med instituti je treba omeniti tudi slovanski institut, ki ga vodi dr. Melich. Na bližnji, edinstveni srednje-evropski gimnaziji se akademiki-filozofi praktično pripravljajo za profesorski poklic.
Ob lepi, v klasičnem renesančnem stilu zgrajeni cerkvi Sv." Štefana se odcepi ena izmed najslikovitejših budimpeštan-skih ulic — dva in pol kilomet-
kot 400 grenč,ičnic vrelcev itd.) ra Andrassyjeva Avenija. Le-
so zvečine zaprta in ob delavnikih se ves poulični direndaj usmerja proti Pešti (beseda je slovaneskega izvora!), to se pravi, "mlajšemu," modernejšemu delu mesta.
Donavska nabrežja, ki jih ob drugih letnih časih polni šče-bet sprehajalcev in šumenje vode so kot izumrla. Donavsko strugo zdaj pa zdaj prekrijejo debeli kosi ledu, ki v ostrih zimskih nočeh nemalokrat "prevažajo" kaj čudne potnike — divje račje mladiče; tudi galebi, ki te ob lepem vremenu tako rekoč spremljajo prek mostu in se te drže "za rokav" — so kaj redki. Preko Verižnega, Eliza-
tu je slavni arhitekt Nikolaj Ybl zgradil pred mnogimi desetletji mogočno budimpeštan-sko opero, za katere predstave tako rekoč vedno zmanjka vstopnic.
Zgornji, manj prometnejši, v zimskem času skoroda samotni del ulice s starinskimi vilami, ,se končuje ob Trgu junakov. Tu je mogočen polkrožni mile-nijski spomenik; pred visokim stebrom, na kat#rem je upodobljen arhangel Gabrijel (legenda namreč pripoveduje, da se je arhangel Gabrijel v snu prikazal sv. Štefanu in mu izročil krono) stoji spomenik Neznanega junaka. Levo od spo-
^irno (^do!" je povedal Apač pač pa je za vas zelo važno."
"Sporočil sem v pueblu tvoje zahteve."	.
Ho ««* -»to mpak Winnetou ve či-
n°. kaj se bo zgodilo."
,3at*nč
le rad vedel tisto —." 'Vair 80 Yumo na poizve-^1. p6' prav kakor sem napove-iti ka °gledal bi na-)> k^e tičimo nas J Počenjamo. Napasti pa
ne jim
mislijo, dobro vejo, da bi napad čisto ponesrečil, ^evi.i' nas> da bomo skrajno 0
in ^ik 8e bo vrnil IOeal Meltonoma,
{H\
v pueblo da smo
. . m kje smo. Povedal bo
zahtevamo."
Spet smo molčali. Nadaljeval je.
"Povedal sem tistima belo-, kožcema, ki sta prišla s sqwa-wo, kaj želiš."
Anglež se ni mogel premagovati.
"In ne Yumam —T je vprašal.
(Dalje prihodnjič)
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Kjer je bila potrebna hitro odločitev. — Philip Falco, lastnik avte, ki nam ga kaže gornja slika, se je hotel izogniti nekemu drugemu vozniku in pri tem je avto zaneslo skozi ograjo New York City mostu. Falco pa je zelo hitro mislil in ko je videl neizogibno nesrečo, je skočil iz avta predno je isti zgrmel preko mostu.
stoji rekonstruiran svetovno znani Vaj da Hunjadijev grad (grad je zgrajen v miniaturi — po vzorcu istoimenovanega gradu na Erdeljskem) z romansko kapelo, gotskim dvoriščem z Loggio in Szechenyijevo zdravilno kopališče. Krasen park, poln toplih vrelcev, je v teh dneh pogreznjen v mir. Zimsko tišino tu in tam pretrga le vrišč in godba s prostranega drsališča v bližini milenijskega spomenika.
Življenje po obdonavskih nabrežjih, ob razkošnih hotelih in kavarnah, je zamrlo. Poti, ki se stekajo na donavsko obalo z vseh delov mesta in vodijo na sprehajališča na Petofijevem trgu, mimo parlamenta — so zapuščene. Budimpeštančanov, ki ob nedeljah in praznikih ne naložijo na avto smuči, zaposlujejo najrazličnejši koncerti, gledališke in filmske predstave ter ne navsezadnje — zabavni večeri s čardašem ali cigansko muzikb. — Zdi se, da Budimpe-štančani v veliki meri obiskujejo kulturne, pa tudi zabavne prireditve!
D-5 gostilna naprodaj
Nadaljne podatke dobite pri M. F. Intihar %	630 E. 222. St.
IVanhoe 2644 IVanhoe 0678-W
(19)
MALI OGLASI
Pes se je zatekel
Na 13. januarja se je zatekel siv pes, pasmi "francoski pudel," sliši na ime "Teddy." Kdor ve zanj, naj pokliče HEnderson 4197 (Chas. Campbell) in dobil bo nagrado $5.	(21)
NA FINO VEČERJO!
V gostilni Welcome Tavern, 984 E. 222. St., Euclid, O. se bo serviralo v soboto okusno večerjo: riževe klobase s kislini ze ljem.
Igrala bo tudi godba za zabavo in ples. Se priporočamo za obilen obisk* Mr. in Mrs. Frank Hribar
ženska dobi lep dom
Išče se starejša ženska, ki bi bila za gospodinjo pri vdovcu z 11-letnim sinom. Mora znat kuhat in sploh vodit gospodinjstvo, ker je gospodar ves dan v službi. Glavno je, da bo fantek dobil oskrbo ,ko pride iz šole in da gre pravočasno v šolo. Dobila bi dober dom, hrano in dobro plačo. Za podrobnosti vprašajte na 16725 Waterloo Rd., ali pokličite IVanhoe 6790. (21)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 3 sob in kopališče; pripravno za dve osebi. Vprašajte na 1015 E. 62. St.
(19)
Dober avto naprodaj
Proda se 1941 Studebaker Commander, 2-Ton 'zeleno pobarvan; prevozil je samo 2,700 milj in je prav kot nov z vsemi pritiklinami. Cena je $1,300. Vprašajte dopoldne pri Petru Marinkoviču na 1065 E. 66. St., zgorej.	(19)
Farma naprodaj
Proda se farma 66 akrov, hiša 7 sob, hlev, kokošnjak. Za nadaljna pojasnila pokličite po šestih-zvečer MUlbejry 2203.
(19)
Soba v najem
Odda se v najem soba z gorko-to. Naslov se izve v uradu tega lista.	(19)
Spolnujemo
Income Tax Reports. M. F. Intihar 630 E. 222. St. Uradne ure od 9. dop do 8. zveč. IVanhoe 2644 IVanhoe 0678-W
(19)
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. o016^t Clair Ave. Telefon; ENdlcott 3113
Ignac Slapnik, st
CVETLIČAR 5102 St. Clair Avenue "HEnderson 1126
Fina jabolka!
Fina jabolka Delicious, Baldwin, Staimen in Wagner se še dobijo pri
Jerney Mavko
Middle Ridge Road Madison, O.
(Jan.16,23,30)
BLISS COAL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. :HYYT7niiTiiTiriimrin
Bi rada delo
Priporočam se gospodinjam za varstvo otrok čez dan. Opravljam tudi lažja hišna dela, ali pa sem pripravljena streči bolnikom. Oglasite se pri Mary Intihar, 15614 Holmes Ave. (19)
ženska se sprejme
ženska dobi delo za pranje in čiščenje. Oglasite se na 340 Dal-wood Drive, iz Lake Shore Blvd, ali pokličite IVanhoe 2460-M.
(21)
Vabilo na srnjaka!
V soboto večer 24. januarja bo servirana fina srnjakova večerja na 6400 St. Clair Ave. Za obilen poset se toplo priporočata.
John in Louise Flaišman (Jan. 21, 23)
GAY INN
69.33 St. Clair Ave.
Godba in ples vs&k petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811
(Fri. -x)
Pozor, hišni posestniki!
Kadar potrebujete pri hiši delo pri popravljanju streh, žlebov ali pri fur-nezu, se zanesljivo obrnite name. Delo Garantirano, cene zmerne.
FRANK KURE
16021 WATERLOO RD. KEnmore 7192-J
Naše posebnosti
Sveže šunke, 5-7 lb. težke -..33c
Kiokoši, lb.............................29c
Pork shoulder, celi ................25c
Pork chops ............................19
Lamb stew ............................10c
Moka, 241/2 lbs.....................79c
čista mast, 2 lbs...................29c
Angela mia oil ..................$1.59
Naša trgovina ima veliko zalogo. Kupite si sedaj za vaš dom. Se priporočam
Louis Oswald 17205 Grovewood Ave.
Gcraža se išče
V najem se vzame garažo na ! 71. St., na 72. Place ali na 72. St. med St. Clair in Donald Ave. Kdor ima kaj, naj sporoči naslov v urad tega lista. (19)
Tbe Quickest, Surest Way YOU Can Help Win This
PREMOG — COKE
Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. 1
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. OEnderaon 2978
P*
■if
A K
It K
A H ><"
4 M
35
Ve*5i in boljši PUBLIC HALL Feb. 2 do 14.
Rez. sedež ntiprodaj sedaj! Music Hall Box Office E. (i t h & St. Ciair in Union Bank of Commerce Lobby, E. 9th in Euclid. $1.00-$1.25 $1.50-$1.85,
(Davek vključen)
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER IHSURANGE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
War.
Buy
Defense BONDS—STAMPS Now!
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija "in optometrističue potrebščine 7102 St. Clair Ave.
RUDY B0ŽEGLAV
VINERY
6010 ST. CLAIR AVE.
Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
ZAVAROVALNINA!
Za tečno in zanesljivo postrežbo zavarovalnine proti ognju, nevihtam, avto nezgodam in kolizije, pokličite za cene
John Rožanc
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK IN PRODAJALEC ZEMLJIŠČ
Telefone KEnmore 3662-R KEnmore 1934

Hiša za dve družini
Blizu Westropp Ave., ni treba nobenega denarja, kakor da plačate stroške in prevzamete prvo vknjižbo. Več podrobnosti dobite pri
M. F. Intihar 630 E. 222. St. JVanhoe 2644 IVanhoe 0678-W
(19)

A
•m
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1942
ii i m - II
★ ★ ★ ★ Za las je manjkalo
ROMAN
* * *
In Diana? Ona te tako ljubi, da niti molčati ne more o svoji ljubezni. Na ulici ustavlja svoje prijateljice, katerim pripoveduje o bližajoči se poroki in o svoji bodoči sreči. Oh, da, srečna bo, res bo srečna! Ljubezen, ki je bila meni v sramoto bo v njeno čast. Prisiljena sem bila skrivati svojo ljubezen kot zločin, ona jo pa lahko kaže okoli kot največjo čednost.
"In solze, prve solze, katere sem kdaj videl v njenih očeh, so ji zdrknile po obrazu. Njene trepalnice so bile rosne kot kristali.
"In sedaj te nisem več vredna, ne zmeniš se za mene — nič nisem več, kot bi me ne bilo. Ah, preveč sem bila previdna! Ali se spomniš onega jutra po smrti tvojega strica, ko si ti, ki si sedaj bogatin, predlagal, da skupaj pobegneva? Jaz nisem hotela iti, ker sem se bala za svoje ime. Hotela sem biti spoštovana. Mislila sem, da je mogoče, da je življenje razdeljeno v dva dela — en del da je posvečen uživanju, drugi pa hinavskim dolžnostim. Ah, kako sem bila neumna! že pred davnim časom sem odkrila, da si se me naveličal. Oh, tako dobro sem te poznala! Tvoje srce je bilo za mene odprta knjiga in v njej sem brala tvoje najbolj srčne skrite misli. Mogoče bi te še lahko obdržala. Na vsak način bi morala biti bolj ponižna, morala bi tebi v vsem ustreči. In namesto vsega tega sem ti pa vedno zapovedovala.
"In ti," i-eče po kratkem presledku — "ali si ti srečen?"
"Jaz ne morem biti popolnoma srečen, ko vem, da si ti nesrečna. Toda nobene tako globoke bolezni ni, da je ne bi čas ozdravil. Pozabila boš —.
"Nikdar!" je zakričala.
"In z bolj pritajenim glasom je še pristavila:
"Ali te sploh morem pozabiti? Gorje, moj zločin je strašen, toda kazen je še veliko hujša."
"Po cesti so začeli prihajati i ljudje.
"Pomiri se!" sem ji rekel. j
"Skušala je postati bolj mir- > na. Ljudje so korakali miimo
naju in njo prijazno pozdravljali. Po trenutku molčanja je zopet nadaljeva4a:
"Torej in kdaj bo poroka?"
"Jaz sem se ves tresel. Oja je na vsak način zahtevala od mene pojasnila.
"Dan za poroko še ni določen," sem odgovoril. "Ali ne bi bilo bolje, da se najprvo pogovorim s teboj? Nekoč si izrazila strašne grožnje."
"In ti si se bal?"
"Oh, ne. Bil sem prepričan, da me poznaš predobro, da bi mle mogla kaznovati, ker pem te ljubil. Toda toliko dogodkov se je pripetilo od onega časa, ko si izustila dotične grožnje!"
"Da," odvrne. "Res so dogodki kar bežali mimo naju. Moj ubogi oče se ne da poboljšati, že zopet se je nesramno visoko zadolžil, in moj mož je moral ponovno podariti večjo svoto denarja, da se reši mojega očeta. Oh, grof Claudieuse ima plemenito dušo in žalostno je v resnici, da sem jaz edina, kateri ni izkazal svoje dobrodušnosti. Vsaka prijaznost, katero mi izkaže je povod novega trpljenja za mene. Jacques, poroči Diano. Od moje strani se ti ni treba bati." Ah, Magoire, toliko nisem pričakoval. Ves prevzet od veselja, sem jo prijel za roko ter jo dvignil k mojim ustnicam in rekel:
"Ti si preljubeznjiva prijateljica."
"Toda nemudoma, kot bi moje ustnice ožgale njeno roko, jo je potegnila proč in vsa bleda
izjavila:
"Ne, ne norčujte se z menoj!"
"In ko je nekoliko pomirila svoje občutke, je še pristavila:
"En sestanek morava še imeti. Saj morda imaš moja pisma _?»
"Vsa-imam spravljena."
"Dobro, torej prinesi jih k meni. Toda kam? Jaz grem ob tem času le težko od doma. Moja najmlajša hčerka — najina hčerka, Jacques, je zelo bolna. Toda konec se mora narediti. Kaj praviš, ali bi kazalo za četrtek? Ali si tedaj prost? Da! Dobro torej, pridi v četrtek večer, nekako ob deveti uri. Pridi v Vaplinson. Dobil me boš v bližini parobka, blizu stolpov starega gradu, katere je moj mož dal popraviti."
"Toda sestanek ne bo opažen — ?" sem vprašal.
"Ali sem bila še kdaj neprevidna," je odvrnila. "Toliko bolj bom pazila to pot! Le zanesi se na mene. Pojdi, ločiti se morava, Jacques. V četrtek torej in bodi točen!"
"Ali sem jaz v resnici prost? Ali je bila najina vez pretrgana in sem postal zopet svoj gospod?
"Tako sem mislil,' in v svoji notranji radosti sem grof in j i odpustil vse bojazni prejšnjih časov. Ah, kaj! Začel sem samega sebe obtoževati, da sem krivičen in krut. Občudoval sem jo, ker se je radi moje sreče žrtvovala. Tako gorko sem občutil hvaležnost napram njej, da bi pokleknil pred njo in poljubil rob njene obleke!
"Vse to je bilo vzrok, da mi sedaj moje zmote ni bilo treba pripovedovati gospodu Chando-re, kot sem prvotno nameraval. Na obrazu mi je sijala taka radost, da je to opazila celo Diana, ko sem jo obiskal in mi šegavo rekla:
"Nekaj prav veselega si moral doživeti, Jacques!"
"Da, da, bilo je res prijetno. Prvič sem sedel k njej in zopet
svobodno dihal. Lahko bi jo sedaj ljubil, ne da bi se bal, da bo ta ljubezen postala usodepolna.
"Toda ta varnost ni trajala dolgo. Začel sem premišljevati vso zadevo in zdelo se mi je silno čudno, ker je grofinja izbrala omenjeni prostor za sestanek.
"Mogoče je pa past?" sem dejal, ko se je bližal določeni dan.
"V četrtek so me ves dan spre. letavale najbolj čudne misli. Ako bi imel na razpolago kako sredstvo, da bi lahko grofinji sporočil, tedaj prav gotovo ne bi šel na sestanek. Toda poslati nisem mogel nikogar do nje. Poznal sem jo preveč dobro, da bi se strašijo maščevala nad menoj, ako bi prelomil svojo besedo. Večerjal sem torej ob navadni uri, in ko sem bil gotov, sem odšel v mojo sobo, kjer sem napisal notico za Diano, naj me ne pričakuje dotičnega večera, ker bom zaposlen z zelo važno zadevo.
"Notico sem izročil Mihaelu, sinu enega naših uslužbencev in mu naročil, da ponese pismo brez odlašanja. Potem sem pa poiskal vsa pisma grofinje, jih zvezal skupaj in spravil v žep. Vzel sem tudi puško s-seboj, da se je zdelo, kot da grem na lov, nakar sem zapustil hišo. Ura je bila osem zvečer, toda zunaj je bilo še vedno svetlo."
(Dalje prihodnjič)
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62.* cesti, Knausovo poslopje.
(Jan. 16, 19, 23.)
v blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE SOPROGE IN MATERE
Helene Lukanc
ki je Boku vdana za vedno zatisnila svoje dobre oči dne 23. januarja, 1941.
Ljubljena soproga in draga, skrbna mamica! Ob tužni obletnici jadnega srca in z solzo na očesu iščemo Tvojih blagih spominov ln k Vsemogočnemu kličemo: Mir Ti bodi. do svidenja nad zvezdami!
Žalujoči:
SOPROG in OTROCI. Cleveland. O., 23. januarja, 1942.
THE MAY
BASEMENT
1200 neregularnih lA9dol,69 MOŠKIM BEOAPCLGTM
Srajc 1.19
Vse preja skrčene!	J^
Vsakovrstne fine vzorce se nudi po tej nenavadni ceni. Oglejte si jih v krasnih natisnjenih vzorcih ... in bele! Ovratniki se ne zmečkajo. Mere 14 do 17.
Moški $2.45 in $2.95 Jopiči z gumbi spredaj
1.95
Tudi "full-zipper" in "slipover" vzorci. Izvrstno izdelani... v zahtevanih barvah. Mere 38 do 46.
Moške $4.99 "Beacon" * halje
3.99
Pristne "Beacon" halje (robes) v najpopularnejših vzorcih ln barvah. Majhne, srednje in velike mere. Po posebni ceni.
Moške zimske spodnje obleke
98c
Zimske teže 'cotton ribbed' spodnje obleke z dolgimi ali kratkimi rokavi. Bele ali sive barve mešane. Mere 38 do 46.
Moške 29c nogavice z elastičnimi vrhi
15c Par
Ra'v'on nogavice z elastičnimi vrhi v veliki izberi raznih vzorcev. Neregularne. Mere 10 do 12.
Moški $1 Rayon Crepe Muffler-ji
2za $1
Lepi rayon crepe praznični muf-flerji v različnih barvah in beli. Aktualna $1. vrednost... po zelo posebni ceni.
The May Co. Basement
Prihranite si $5 bankovec! na teh finih, toplih
24.75 VRHNJIH SUKNJAH
za moške in fante
CENA na razprodaji . .
Prava vrednost — v sredi sezone, z dosti zimskega vremena pred nami! čedne, prvovrstne kakovosti suknje — z močnega, trpežnega blaga — in prvovrstni vzorci in stili. Popolna lzbera barv, vključivši rjave, modre in sive. Tudi "fleece" blagp v sivi, rjavi in tan barvi. Mere 34 do 46.
Kot raste ameriška zračna sila, tako se potre-
%
buje več in več aluminija za izdelavo letal. Bell sistem je v enem letu prihranil dovolj aluminija, da letalska industrija lahko zgradi 275 bojnih letal s tem prihrankom. V dosego tega so znanstveniki in izkušenci Bell sistema raz-vili praktična nadomestila. Ne da bi to prizadelo visoki standard telefonske postrežbe v Ohio in v deželi, se rabi druge kovine za izdelavo telefonske opreme, da se oprosti aluminij za vojno potrebo dežele.
POSLUŠAJTE "THE TELEPHONE HOUR" VSAK PON-DELJEK ZVEČER OB OSMIH NA WTAM, WLW IN WSPD
THE OHIO BELL
TELEPHONE CO.
k£ kc
L
kc
R«
sh sv V( be mi je Po re
B
naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, pri' jateljem in znancem, da je kruta smrt nenadoma iztegnila svojo koščeno roko in ugrabila iz naše srede ljubljenega soproga in očeta
JOHN YAMBERSICH
Blagopokcjnik je bil star komaj 46 let. Dne 2. januarja popoldne ga je zadela možganska kap in čez dve uri, ob 6:05 popoldne, je izdihnil svojo blago dušo. Doma je bil iz vasi Medjimurje pri Novakovcu, odkoder je prišel v Ameriko predi 23 leti.
Pogret se je vršil iz Josip žele in Sinovi pogrebnega zavoda dne 5. januarja, v cerkev sv. Vida in nato je bilo njegovo truplo položeno k večnemu počitku na Calvary pokopališče.
Tem potom se iskreno zahvaljuje mo vsem dragim sorodnikom in prijateljem, ki so nam v tej bridki uri stali ob strani in nam pomagali v enem aH drugem oziru. Prisrčno zahvalo izre kamo sledečim, ki so darovali prekrasne vence h krsti pokojnika: Mr. Andrew Ovčar, Mr. Martin Štrukelj in družina, Mrs. Louise Skerl, Mr. in Mrs. Louis Hult, Mr. in Mrs. Krist Leovich in družina, Mr. in Mrs. Cebul in druži na, Willson Jr. High School Custodian Dept., Mr. in Mrs. Samida, Mr. in Mrs. Platkov in družina, Mr. in Mrs. Gur-klcs, Daugherty Lumber Co. in društ vo Jugoslav Camp št. 281 Woodmen of the World.
Najlepša hvala tudi vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se"bodo brale za mir duše pokojnega: Mrs. Bradač, Mrs. Skufca, Mr. in Mrs. Repar, Mr. in Mrs. Certalič, Mr. in Mrs. Podnar, Mr. in Mrs. Hribar, Mr. Sustarsic in Mr-in Mrs. Frank Hribar, Mrs. Margi Heretih, Mr. in Mrs. Suty in družina, Mr. in Mrs. Rezek in Mr. flija Hrvat.
Zahvalo tudi izrekamo onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago brezplačno pri pogrebu: Mr. Andrew Ovčar. 1155 E. 58. St., Miss Josephine Bradach, Mr. Frank Cebul, Mr. in Mrs. Stankunasin Daugherty Lumber Co.
Lepa hvala vsem, ki ste prišli pokojnega pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, kot tudi vsem, ki ste se udeležili sprevoda, in ga spremili k zadnjem počitku. Zahvaljujemo se tudi p ogrebnemu zavodu Jos. žele in Sinovi za lene ure jen pogreb in vsestransko postrežbo.
Hvala tudi Mr. John Tavčarju za lep nagrobni govor.
Tebi. dragi soprog in ljubljeni oce pa kličemo: Lahka naj Ti bo svobodna ameriška zemlja! Poslovitev iz naše srede je bila nenadna in bridka, toda spomin na Te bomo. ohranili v naši h srcih za vedno! žalujoči ostali:
ANNA YAMBERSICH, soproga;	JEAN, hči; JOSEPH sin.
v starem kraju pa zapušča brata in sestro V Clevelandu, Ohio dne 22. januarja, 1942.
sk
bo
K
stj
Pr
b Sf
kt I <11
Pi ci P) ki
H
H
vf
«1
šl p
Ci
11
o ti
s
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina"