TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice Glasilo Obœine Moravske Toplice FOTO: Geza GRABAR Avgustovska øtevilka Lipnice je prvenstveno namenjena predstavitvi programov obœinskega praznika in Koøiœevih kulturnih dnevov – o njih piøemo na kar øestih straneh; a obilje dogodkov je glasilo spet izoblikovalo po svoje in ga napelo na 24 strani. Posebne strani namenjamo julijskemu neurju in letoønji æetvi, sreœanju razseljenih Prosenjakovœanov in organiziranim poletnim aktivnostim za osnovnoøolce: rdeœa nit dogajanja vseh øtirih taborov (hokejski, nogometni, lovski, gasilski) je aktivno preæivljanje prostih dni ob spoznavanju vrednot øportnih ali drugih dejavnosti. O zdravem duhu in zna œil nostih najbolj priljubljene øportne igre na svetu za Lipnico govori nogometni trener Bojan Malaœiœ. Naslednji mesec dni bo nabit z raznovrstnimi dogodki. Pridite, bodite zraven! Ludvik Soœiœ, urednik Drage obœanke in obœani! Ob prazniku obœine Vam vsem æelim veliko dobre volje in pozitivnih misli ter priœakujem, da se bomo skupaj veselili naøih pridobitev, zato Vas iskreno vabim na prireditve, ki so predvidene v okviru letoønjega praznika obœine. Na koncu izrabljam priloænost in æe vnaprej iskreno œestitam vsem, ki jim bo dodeljena œast letoønjih obœinskih nagrajencev! Franc Cipot, æupan Tisztelt Pogárok! Kívánom, hogy községΔnk ünnepe alkalmából mindenkit töltse el az akarater√, a pozitiv gondolkodás, s együtt örΔljΔnk a munkánk eredményeinek. Ezért mindenkit tiszta szívb√l várok az idei községi ünnep keretében megtartandó rendezvényeinkre. Szeretnék élni az alkalommal és már el√re gratulálni mindazoknak, akik a községi ünnepen elismerében részesΔlnek. Franc Cipot, polgármester ÆETEV 2008 – Tako obetavno se je zaœela ... ... in tako klavrno konœala v zaœetku avgusta. FOTO: Vesna JAKIŠA FOTO: Oskar MAKARI TIC Z NOVIM VODJEM – Julija KMN SUHI VRH: POMURSKI PRVAK – Øe en øportni ZABAVNA FRANŒKOLIZA – Zbrane je naloge direktorja prevzel kolektiv iz obœine je dosegel zavidljiv rezultat: ekipa KMN zna razveseliti in razvedriti s svojim Saøa Fras, mag. farmacije. Suhi Vrh je zmagala v Pomurski ligi malega nogometa. øaljivim, humoristiœnim nastopom. Fotografije: Geza Grabar, besedilo: Ludvik Soœiœ 14. avgust 2008 Œrna nedelja 13. julija – hudo neurje s toœo OGROMNA ØKODA NA OBJEKTIH, INFRASTRUKTURI IN POLJØŒINAH Tako uniœujoœega neurja v tako velikem obsegu – pas je segal od Kamnika v osrednji Sloveniji œez Savinjsko dolino, juæno od Maribora, Slovenske gorice ter Prlekijo in Prekmurje – na slovenskih tleh øe nismo doæiveli. Po grobih ocenah je neurje v Sloveniji povzroœilo za veœ kot 60 milijonov evrov økode. Moœan veter in toœa æal nista prizanesla niti naøi obœini, zlasti v pasu katastrskih obœin Norøinci, Martjanci, Moravske Toplice, Zgornji Moravci, Sebeborci, Ivanovci, Kanœevci, Suhi Vrh, Vuœja Gomila, Fokovci, Selo, Œikeœka vas, Motvarjevci, Prosenjakovci in morda øe kje. Posledice so bile katastrofalne: veter je podiral vse pred seboj, ruval in lomil je stoletna drevesa, odkrival hiøe in gospodarska poslopja, toœa pa je povsem uniœila poljøœine in pridelke v trajnih nasadih. Økoda na objektih, infrastrukturi in poljøœinah bo v obœini zagotovo krepko presegla milijon evrov, je prepriœan æupan Franc Cipot. Gasilci iz naøe obœine so poærtvovalno in v prvi vrsti samoiniciativno sodelovali pri sanaciji posledic neurja: odstranitvi podrtih dreves s cest in drugih poti, prekrivanju poøkodovanih streh s folijo, pokrivanju hiø, œrpanju vode iz kleti in na øtevilnih drugih intervencijah. Samo na nepremiœninah, kjer je bilo poøkodovanih okrog 300 objektov – najhuje strehe na osnovni øoli in observatoriju v Fokovcih, na stanovanjski hiøi v Ivanovcih in na treh hiøah z gospodarskimi poslopji v Vuœji Gomili, økoda po prvih znanih ocenah presega 600 tisoœ evrov. Na poljøœinah pa naj bi bilo økode za veœ kot milijon evrov. Posebna komisija, ki jo je imenoval æupan in so jo sestavljali poveljnik Øtaba Civilne zaøœite obœine Moravske Toplice Øtefan Janœariœ, namestnik Slavko Økerlak in gradbena strokovnjakinja Slavica Pintariœ, je æe popisala poøkodovane nepremiœnine, v œasu poroœanja potekajo øe popisi poøkodovanih pridelkov na njivskih povrøinah in v trajnih nasadih. Æupan je pripravil poseben sprejem za 41 gasilcev iz sedmih prostovoljnih gasilskih druøtev, ki so se izkazali v akcijah reøevanja in jim na predlog obœinskega øtaba CZ izroœil priznanja kot moralno zadoøœenje za vloæene napore pri takojønji sanaciji. Ob tem je dejal, da smo bili nedavno priœa neurju, v katerem se je potrdilo, kako nemoœni in ranljivi smo. Izvor vremenskih ujm je v klimatskih spremembah, ki jih v prvi vrsti povzroœa œlovek s svojim brezbriænim in maœehovskim odnosom do narave. Dodal je, da se je organizacija dela sil zaøœite, reøevanja in pomoœi – in tu so gasilci najøtevilœnejøi – tudi pri odpravljanju posledic zadnjega neurja pokazala kot zelo uœinkovita in na visokem strokovnem nivoju, zato je vsem, vodstvu in operativcem, izrekel priznanje. Najnujnejøe intervencije so bile namreœ opravljene v nekaj urah, odprava posledic, ki se bodo æal øe dolgo œutile, pa v nekaj dneh. Œeprav økode ni bilo mogoœe nikomur odpraviti brez posledic, je bilo øe kako prav, da so prostovoljci vsem pomoœi potrebnim pomagali po svojih najboljøih moœeh. V sanaciji økode pa so bili po sluæbeni dolænosti takoj po neurju in naslednje dni vkljuœeni tudi delavci Javnega komunalnega podjetja Œista narava, Elektra, Telekoma, Komunale ... Za vzpostavitev prvotnega stanja pa bo potrebno øe veliko vloæenega truda. Z zbiranjem prostovoljnih prispevkov obœanov in donatorskih sredstev se zaœenja drugi del sanacije. Vanjo so se vkljuœile tudi humanitarne organizacije in dræava, nekaj pa bo primaknila tudi obœina iz svojega sklada za naravne nesreœe. Na slovesni podelitvi zahval je bil prisoten tudi poveljnik Øtaba CZ za Pomurje Martin Smodiø, ki je dejal, da je bilo v Pomurju 13. julija prizadetih devet obœin, prav toliko tudi naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah. 580 pomurskih gasilcev iz 62 druøtev pa je ob dobri koordinaciji dela na terenu v sanaciji posledic opravilo 3.700 prostovoljnih delovnih ur, s œimer se potrjuje, meni Smodiø, da je v Pomurju øe moœno prisoten œut solidarnosti in pomoœi ljudem ob nesreœah. Geza Grabar Dobitniki posebnih zahval obœinskega øtaba CZ in æupana: Aleø Økerlak, Ervin Vagner, Ernest Horvat, Vlado Dervariœ, Dam jan Dervariœ, Karel Novak in Drago Barbariœ (PGD Sebeborci), Øtefan Podlesek, Øtefan Pintariœ, Aleø Banko, Leon Banko, Peter Lonœar, Boøtjan Balaøko, Avgust Balaøko, Dejan Janœariœ, Damjan Vratar in Bojan Pintariœ (PGD Norøinci), Emil Hari, Daniel Hari, Drago Vinœec, Øtefan Kuhar in Øtefan Bencak (PGD Moravske Toplice), Vinko Vogrinec in Geza Malaœiœ (PGD Kanœevci), Emil Poœiœ, Ludvik Gomboc ml., Ludvik Gomboc st., Simon Kuœan, Aleksander Novak ml., Aleø Hanœ in Suzana Poœiœ (PGD Fokovci), Anton Oølaj in Robert Casar (PGD Teøanovci), Marjan Rituper, Franc Kocet, Denis Kocet, Darko Perø, Emil Kakaø, Dejan Kakaø, Sreœko Sukiœ in Stanko Gomboc (PGD Vuœja Gomila). Æupan je izrekel ustno zahvalo œlanom obœinske komisije, ki je popisovala økodo na nepremiœninah: Øtefanu Janœariœu, Slavku Økerlaku in Slavici Pintariœ. Ljudje v stiski niso ostali sami. Zavarovalnice so pohitele s popisom in izplaœilom økod za poøkodovane objekte, prispevke zbirajo humanitarne organizacije. V okviru enkratne denarne pomoœi, ki jo je vlada namenila za obnovo poøkodovanih stanovanjskih objektov, je obœanom Obœine Moravske Toplice namenjenih 26.000 evrov, svoj deleæ bo primaknila tudi obœina. (L. S.) 14. avgust 2008 Nedelja, 17. avgust 2008 FILOVCI – øportno-rekreacijski center, 930 VAØKE IGRE OBŒINE MORAVSKE TOPLICE Sobota, 30. avgust 2008 MORAVSKE TOPLICE, 1030 KOLESARSKI MARATON Sobota, 30. avgust 2008 IVANCI, 1500 ZELENJADARSKI DAN Sobota, 6. september 2008 SUHI VRH – nogometno igriøœe KMN, 1500 NOGOMETNI DAN Sobota, 6. september 2008 BOGOJINA – kulturna dvorana, 2000 FOLKLORNI VEŒER Nedelja, 7. september 2008 BOGOJINA – sejna soba, 1100 SLAVNOSTNA SEJA OBŒINSKEGA SVETA s podelitvijo obœinskih priznanj in nagrade Nedelja, 7. september 2008 BOGOJINA – kulturna dvorana, 1400 OSREDNJA PRIREDITEV Petek, 12. september 2008 MARTJANCI – vrtec, 1600 PREVZEM PRIZIDKA VRTCA MARTJANCI Sobota, 13. september 2008 MORAVSKE TOPLICE – igriøœe Livada, 1030 GOLF TURNIR ZA POKAL OBŒINE MORAVSKE TOPLICE Nedelja, 14. september 2008 MURSKA SOBOTA – SEBEBORCI, 900 AVTO MOTO RALLY »VSE ZA VARNOST PROMETA« Sobota, 20. september 2008 SELO – parkiriøœe ob rotundi, 1800 LÜJPANJE KUKORCE Petek, 26. september 2008 PROSENJAKOVCI – Dvojeziœna osnovna øola, 900 MINI OLIMPIJADA Petek, 26. september 2008 PROSENJAKOVCI – Dvojeziœna osnovna øola, 1300 PREVZEM OBNOVLJENE DOØ PROSENJAKOVCI Sobota, 27. september 2008 LUKAŒEVCI – zavetiøœe za æivali, 1200 PREVZEM ZAVETIØŒA ZA ÆIVALI Sobota, 27. september 2008 TEØANOVCI-MLAJTINCI, pri ribniku, 1400 PREVZEM LOKALNE CESTE TEØANOVCI-MLAJTINCI Sobota, 27. september 2008 TEØANOVCI – Oaza zdravja, 1530 PREVZEM DOÆIVLJAJSKO TURISTIŒNEGA CENTRA OAZA ZDRAVJA PROGRAM PRIREDITEV Glede na potek veœjega øtevila objektov v gradnji (lokalna cesa Moravske Toplice-Fokovci II. faza, lokalna cesta Prosenjakovci-Srediøœe, vodovod Berkovci-Prosenjakovci, vodovod Selo) je moæno, da bomo omenjenim prireditvam dodali øe kakøno, glede na zakljuœek izvedbe posameznega objekta, ki pa ga v tem trenutku na moremo predvideti. 13. VAØKE IGRE OBŒINE MORAVSKE TOPLICE Filovci, øportno-rekreacijski center nedelja, 17. avgust 2008, ob 9.30 Ekipe bodo tekmovale v 10 igrah, od tega so øtiri igre standardne, vendar nekoliko dopolnjene: vleœenje vrvi, sestavljanje kmeœkega voza, luøœenje koruze in skakanje v vreœi s prenosom vode. Pet iger je predlagal organizator, KS Filovci: metanje obroœev na kol, prenos tovora z »voza na voz«, trgatev grozdja s stiskanjem – »preøanjem«, metanje gumi økornjev – »bataøev«, izdelovanje glinene posode in prenos vode v njej. Deseta, finalna igra prinaøa dvojne toœke. KOLESARSKI MARATON Moravske Toplice, sobota, 30. avgust 2008, ob 10.30 V okviru obœinskega praznika Obœinska øportna zveza vsako leto organizira kolesarski maraton po obœini. Maratona se vsako leto udeleæi nad 300 kolesarjev. Tudi letos bodo tri razliœno dolge proge: 10, 30 in 50 km. 14. avgust 2008 NOGOMETNI DAN Suhi Vrh, igriøœe KMN Suhi Vrh, sobota 6. september 2008, ob 15.00 Nogometni dan bi naj bil predvsem druæenje nogometaøev in nogometnih navduøencev iz obœine. V tekmah malega nogometa bodo sodelovali izbrani igralci vseh nogometnih klubov v obœini. Odigrane bodo predvidoma tri tekme, ena od teh med ekipo Æenskega nogometnega kluba Pomurje Filovci in obœinskimi funkcionarji. SLAVNOSTNA SEJA OBŒINSKEGA SVETA Bogojina, sejna soba vaøko-gasilskega doma nedelja, 7. september 2008, ob 11.00 Slavnostna seja bo na dan obœinskega praznika, vabljeni so nagrajenci, svetniki in gostje. Osrednji del slavnostne seje je namenjen slovesni podelitvi priznanj in nagrade obœine. V kulturnem programu bo nastopil mlad, obetaven glasbenik iz naøe obœine – harmonikar Aleksander Cifer. OSREDNJA PRIREDITEV OB OBŒINSKEM PRAZNIKU Bogojina, kulturna dvorana vaøko-gasilskega doma nedelja, 7. september 2008, ob 14.00 Osrednja prireditev je povezana s pomembno obletnico: 800-letnico prve omembe kraja Bogojina. Odprt bo Koøiœev trg v Bogojini in odkrita spominska ploøœa. Zbrane bo nagovoril æupan Franc Cipot. Skupaj s komisijo za ocenjevanje urejenosti bo podelil priznanja najlepøe urejenim krajem, vrtcu in øoli v obœini, s predstavniki Druøtva upokojencev pa bo podelil priznanja za najlepøe urejene domaœije upokojencev v obœini. S kulturnim programom se bodo predstavila druøtva in sku-pine iz krajevne skupnosti Bogojina. PREVZEM PRIZIDKA VRTCA MARTJANCI Martjanci, vrtec, petek, 12. september 2008, ob 16.00 Zaradi veœletnega poveœanega vpisa otrok je obœina zgradila prizidek vrtca v Martjancih, ki bo od letoønjega septembra prviœ imel tri oddelke. Dograjena je igralnica za najmlajøo skupino (enoletni otroci), prenovljena bo umivalnica, za vse tri igralnice pa urejena zunanja pokrita terasa. Kulturni program pripravljajo otroci iz vseh enot zavoda Vrtci obœine Moravske Toplice. GOLF TURNIR ZA POKAL OBŒINE Moravske Toplice, igriøœe za golf Livada sobota, 13. september 2008, ob 10.30 Igranje golfa nudi odliœne moænosti druæenja, zato ne preseneœa podatek, da obseæna zelena polja privabljajo vsak dan nove in nove igralce. Naøi obœani imajo imenitno igriøœe Livada tako rekoœ pred nosom, lokalna skupnost pa skuøa storiti øe nekaj veœ: Obœina Moravske Toplice æe sedmo leto ob svojem prazniku v septembru vabi na turnir za pokal obœine. Najboljøi prejmejo bogate nagrade organizatorja. AVTO MOTO RALLY »VSE ZA VARNOST PROMETA« Prometno-varnostni center Murska Sobota / Sebeborci nedelja, 14. september 2008, ob 9.00 Tradicionalni avto-moto rally v sodelovanju z obœino skupaj pripravljajo AMD Øtefan Kovaœ, Zdruæenje øoferjev in avtomehanikov ter Druøtvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije – rally namreœ velja za dræavno prvenstvo paraplegikov. Smisel rallyja je vzgojni: varna voænja v cestnem prometu ob upoøtevanju cestnoprometnih predpisov. Udeleæenci se po spretnostni voænji v prometno-varnostnem centru v Murski Soboti podajo na veœ de-set kilometrov dolgo pot po prekmurskih cestah s ciljem v Sebeborcih, kjer jih œaka øe test znanja iz prometnih predpisov. Sodelujejo tudi vozniki starodobnikov. 14. avgust 2008 LÜJPANJE KUKORCE Selo, prireditveni øotor na parkiriøœu ob rotundi sobota, 20. september 2008, ob 18.00 Tudi letoønje lüjpanje kukorce (liœkanje koruze) – æe peto po vrsti – pripravlja Pevsko druøtvo Selo, odmevna prireditev pa se je prviœ znaøla v okrilju programa obœinskega praznovanja. Prireditev zadnja leta poteka pod øotorom na parkiriøœu ob selanski rotundi, ki pa, velikanski, kakor je, komajda zagotavlja dovolj prostora za vse, ki bi radi bili zraven pri »nekdaønjen opravili«. Za dobro voljo bodo poskrbele øtevilne skupine: mladi folkloristi OØ Fokovci in DOØ Prosenjakovci, sebeborske pevke in selanski pevci, srbska folklorna skupina, humoristi ... ter, seveda, redni gostje iz Banjøic pri No-vi Gorici, za bogato obloæene mize domaœe gospodinje. Organizator v sodelovanju z OØ Fokovci in TIC Moravske Toplice prviœ pripravlja javni nateœaj na temo koruza: likovna de-la, literarne prispevke in kulinariœne izdelke bodo ocenile posebne komisije. Rok za oddajo del je 15. september (likovni in literarni prispevki) in 19. september (za jedi, pripravljene iz koruze). MINI OLIMPIJADA Prosenjakovci, øportno igriøœe ob dvojeziœni osnovni øoli petek, 26. september 2008, ob 9.00 Obœinska øportna zveza je za uœence vseh treh osnovnih øol v obœini drugiœ pripravila Mini olimpijado. Letos je soorganizator sreœanja mladih Osnovna øola Fokovci. Tudi tokrat bodo udeleæenci tekmovali v igrah z æogo (ko øarka, nogomet, odbojka, med dvema ognjema), tekih, risanju na asfalt, rolanju in nekaterih druæabnih igrah. Po konœanem øportnem delu bodo podeljena priznanja najboljøim v posameznih igrah. Na mini olimpijadi se bo predstavil tudi znani øportnik. PREVZEM OBNOVLJENE DOØ PROSENJAKOVCI Prosenjakovci, petek, 26. september 2008, ob 13.00 Na Dvojeziœni osnovni øoli bo v poœitnicah opravljena druga faza obnove øolske zgradbe, ki zajema zamenjavo oken, toplotno izolacijo strehe z zamenjavo streøne kritine, preureditev podstreøja, ureditev multimedialnega centra s knjiænico ter zamenjavo pohiøtvene opreme v prostorih druge in tretje triade. Program na otvoritveni slovesnosti bodo pripravili uœenci in uœitelji DOØ Prosenjakovci. PREVZEM ZAVETIØŒA ZA ÆIVALI Lukaœevci, Zavetiøœe za æivali sobota, 27. september 2008, ob 12.00 Med objekti, ki so neposredno zdruæili prizadevanja in potrebe celotne pomurske regije, je bila soglasno izraæena podpora izgradnji zavetiøœa za æivali na lokaciji ob œistilni napravi v Lukaœevcih, in predstavlja zametek projekta za zaøœito in varstvo æivali, ki se bo nadaljeval v prihodnje. Na slovesnost so povabljeni pomurski æupani, poslanci ter predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Udeleæenci se bodo po konœani slovesnosti s koœijo, turistiœnim vlakom in starimi avtomobili odpeljali na odprtje ceste Teøanovci-Mlajtinci. PREVZEM CESTE TEØANOVCI-MLAJTINCI Cesta Teøanovci-Mlajtinci ob ribniku sobota, 27. september 2008, ob 14.00 Razøirjena in obnovljena lokalna cesta med Teøanovci in Mlajtinci, z novo zgrajenimi ploœniki in javno razsvetljavo v obmoœju zazidljivih zemljiøœ ter razøiritvijo mostu œez reko Lipnico je ena izmed lokalnih cest, ki bodo do letoønje jeseni urejene s pomoœjo sredstev za regionalni razvoj. Iz istih virov se na obmoœju obœine letos urejata øe lokalni cesti Moravske Toplice-Fokovci, druga faza, in Prosenjakovci-Srediøœe. Lokalno cesto Teøanovci-Mlajtinci bodo ob ribniku, kjer nastaja turistiœni center z gostinskim objektom, slovesno predali namenu prebivalci obeh naselij. V Teøanovcih bo slovesno odprt osrednji objekt razvojnega projekta Oaza zdravja. Na otvoritveni slovesnosti se bodo na izviren naœin predstavili vsi vsebinski sklopi, ki sestavljajo projekt: kolesarska pot Teøanovci-Filovci, pohodne poti, poti za nordijsko hojo, Panonska pot z osrednjim objektom ob ribniku, pa tudi projekti, ki se izvajajo na obmoœju treh partnerskih obœin: Doæivljajski park Vulkanija (Obœina Grad), Pot slatinskih vrelcev (Obœina Rogaøovci) ter Goriœka kulinariœna pot (Ob œina Gornji Petrovci). V okviru dogajanj ob otvoritvi turistiœno destinacijskega centra Oaza zdravja nameravamo podpisati pogodbo o sodelovanju oziroma dokapitalizaciji podjetja Zdraviliøœe Rimska œarda d. o. o. z investitorjem bodoœega Zdraviliøœa Rimska œarda. Podpis pomeni, da se formalno zaœne priprava na eno veœjih turistiœnih naloæb v naøi regiji. Pri tem je morda umestno zapisati, da bodoœi investitor æe nekaj œasa v obmoœju okrog kompleksa, na katerem bo stal zdraviliøki center Rimska œarda, odkupuje kmetijska zemljiøœa, ki bodo neke vrste zelena oaza in bi naj sluæila bodoœemu turistiœnemu kompleksu (sprehajalne poti, kolesarske poti, mini golf, øportna igriøœa in drugo). Ker je odkup tega obmoœja pravzaprav eden od pogojev za zaœetek gradnje kompleksa Zdraviliøœe Rimska œarda, tudi na obœini priœakujemo, da se bodo lastniki kmetijskih zemljiøœ na tem obmoœju ob sprejemljivi ceni odloœili za prodajo zemljiøœ in omogoœili nemoteno izvedbo projekta. 14. avgust 2008 PROGRAM PRIREDITEV Datum Dan Ura Prireditev 16. 8. 2008 sobota 15.00 Trenje lanu v Bogojini 16. 8. 2008 sobota 20.00 Koncert domaœih pevcev v Filovcih 17. 8. 2008 nedelja 9.00 Otvoritev razstave LIKOS-a – verouœne uœilnice v Bogojini 17. 8. 2008 nedelja 20.00 Koncert okteta OREMUS v farni cerkvi v Bogojini 23. 8. 2008 sobota 19.00 Otvoritev razstave z literarnim veœerom v stari cerkvi v Bogojini 24. 8. 2008 nedelja 11.30 Hubertova maøa – lovski dom v Bogojini 30. 8. 2008 sobota 13.00 Blagoslovitev obnovljene kapelice Rousovih s sveto maøo na Ivancih 30. 8. 2008 sobota 15.00 Zelenjadarski dan na Ivancih 31. 8. 2008 nedelja 10.00 Proøœenje v Gaju v Filovcih 6. 9. 2008 sobota 13.00 Otvoritev Hiøe kulinarike v Zavodu lonœarska vas v Filovcih 6. 9. 2008 sobota 20.00 Folklorni veœer v kulturni dvorani v Bogojini 7. 9. 2008 nedelja 11.00 Slavnostna seja obœinskega sveta, podelitev obœinskih priznanj in nagrade 7. 9. 2008 nedelja 14.00 Otvoritev Koøiœevega trga, odkritje spominske ploøœe 12. 9. 2008 petek 19.00 Vinogradniøki veœer v Bogojini 13. 9. 2008 sobota 13.00 Pohod Po poteh kulturne dediøœine 13. 9. 2008 sobota 20.00 Kulturna prireditev v Strehovcih 14. 9. 2008 nedelja 17.00 Slovesni zakljuœek – zahvalna maøa v æupnijski cerkvi Bogojina, vodil jo bo økof dr. Marjan Turnøek Filovci KONCERT DOMAŒIH PEVCEV Koncert domaœih pevcev v Filovcih je letos æe peto leto po vrsti uvodna prireditev Koøiœevih dnevov kulture. V minulih øtirih letih so na teh koncertih nastopili pevci in pevke iz domaœe æupnije in drugih krajev iz Prekmurja, Slovenije, Madæarske (Filovske pevke, Kvartet ljudskih pevcev KUD Joæef Koøiœ iz Bogojine, Trio Citre iz Œrenøovec, Kvartet Slavœek iz Beltinec, pevci iz Kraønje, æenski pevski zbor Marjetice, pevke iz Turniøœa, pevke iz Øtevanovec ...). Zapete so bile znane in manj znane pesmi v domaœem nareœju in tudi v zbornem jeziku, ki so nam priœarale spomine na raznolike lepe, vesele, prazniœne in tudi manj lepe, æalostne æivljenjske trenutke. Nekatere so izzvenele dovrøeno ubrano, druge nekoliko manj, a v vseh je bilo mogoœe œutiti, da nastopajoœi radi pojejo, da æelijo prispevati svoj deleæ h kulturnemu æivljenju na vasi, torej obogatiti kulturne programe in hkrati ohraniti domaœo, ljudsko in poustvarjeno ljudsko pesem. Pobudnikom Koøiœevih dni gre tudi zahvala za skupino Filovske pevke, ki je bila ustanovljena prav za nastop na 1. Koøiœevih dnevih in od takrat z manjøimi spremembami v sestavi nastopa 20 let, in to iz leta v leto bolj pogosto. Pohvalijo se lahko s øtevilnimi nastopi na prireditvah v Filovcih in drugih krajih po Prekmurju, Sloveniji in tudi na Madæarskem. Izbrane, njim øe posebej drage pesmi, so posnele na dveh samostojnih kasetah in zgoøœenkah (Zapojmo kot nekoœ, Pesem nas druæi), s øestimi pesmimi pa so sodelovale na zgoøœenki Ømarnice, ki jo je pripravilo Druøtvo Gaj. Za svoje uspeøno delo so lansko leto prejele Priznanje obœine Moravske Toplice. Ob 20-letnici jim œestitamo! Naj nas lepa domaœa pesem druæi tudi na prihodnjih Koøiœevih dnevih. Kulturno-turistiœno druøtvo Filovci 14. avgust 2008 Bogojina TRENJE LANU Turistiœno druøtvo Bogojina prireja v okviru Koøiœevih dnevov prikaz trenja lanu, ki je bil pridelan lani. Prireditev bo potekala pri peœnici ob Øavlovem potoku, ki so jo odprli ob lanskem pr vem prikazu. Letos se bodo bogojinskim trljam pridruæile tudi trlje iz Øtevanovec v Porabju. Bogojina OKTET OREMUS V duhovniøkem oktetu prepeva sedem æupnikov in en kaplan – od najstarejøega do najmlajøega so to: Bojan Likar – æupnik v Ømartinu pri Kranju, Marjan Lampret – æupnik v Ømartnu pri Litiji, Bogdan Oraæem – æupnik v Polhovem Gradcu, Janez Avsenik – æupnik v Mengøu, Marko Œiæman – æupnik v Podutiku, Janez Rihtarøiœ – æupnik v Mirni Peœi in pevovodja, Andrej Æupan – æupnik v Radovljici ter najmlajøi œlan okteta, Sebastjan Likar, kaplan v Trebnjem. Gospodje so s prvimi skupnimi vajami zaœeli pred dvema letoma in pol. Prepevajo z jasnim namenom: s petjem slaviti Boga in dajati œast Materi Mariji, ki so se ji æe kot bogoslovci slovesno posvetili. Lahko bi rekli, da hoœejo peti v duhu Preøernovega Orglarja, v katerem Bog Stvarnik puøœavnikumenihu zatrjuje: »Komur pevski duh sem vdihnil, æ njim sem dal mu pesmi svoje; drugih ne, le té naj poje, dòkler, de bo v grobu vtihnil.« Duhovniki okteta Oremus æelijo s pesmijo priœevati, da je lepo æiveti v samostojni deæeli Sloveniji, da je œastno nastopati (prepevati) v imenu Cerkve in za Cerkev ter ljudi vabiti k Njemu, iz œigar rok prihaja vsak dober dar ... Ivanci PETI ZELENJADARSKI DAN V okviru Koøiœevih dnevov bomo na Ivancih 30. avgusta pripravili æe peto razstavo zelenjave in razliœnih jedi iz zelenjave ter drugih kmeœkih dobrot. Razstavo bomo odprli ob 15. uri v gasilskem domu. Pred otvoritvijo bosta kratek kulturni program in strokovno predavanje. Na Ivancih æe vrsto let pridelujemo zelenjavo, saj imamo moænost namakanja povrøin, zato smo se pred petimi leti odloœili, da v okviru Koøiœevih dnevov pripravimo razstavo zelenjave, gospodinje pa so se odloœile, da pripravijo razliœne jedi iz nje, tudi zelenjavno pecivo in druge kmeœke dobrote. Pokazale so veliko iznajdljivosti in vse bogastvo svojega znanja. Vsakokrat prireditev pospremi strokovno predavanje o zdravi prehrani. Ta mora vsebovati veliko zelenjave, saj so vitamini in druge sestavine, ki so v zelenjavi, zelo koristne za zdravje. Vsakokrat skuhamo tudi zelenjavno enolonœnico, ki jo obiskovalci dobijo zastonj. Nastopajo folklorne skupine in razliœne pevske skupine. In øe zakljuœek: jejte zdravo, uæivajte veliko zelenjave, ki je pri nas pridelana na integrirani naœin in vedno sveæa. V soboto, 30. avgusta 2008, pa vabljeni na Ivance. Ne bo vam æal! Martin Horvat, predsednik vaøke skupnosti Bogojina RAZSTAVA OB 800-LETNICI PRVE PISNE OMEMBE BOGOJINE Ob æe veœkrat omenjeni obletnici vasi Bogojina (njen prvi zapis v letu 1208) in ob XX. Koøiœevih dnevih kulture bo v dneh med 23. avgustom in 14. septembrom, ko se bodo letoønji Koøiœevi dnevi konœali, v bogojanski æupnijski cerkvi odprta tudi razstava z naslovom Bogojina 1208–2008. Na njej bo na ogled izbor dokumentov in najrazliœnejøega gradiva, ki bo priœalo o bogati zgo dovini tega kraja in æupnije. Od starejøih originalnih eksponatov bo moœ videti æupnijske matiœne knjige, med njimi najstarejøo ohranjeno matriko v Prekmurju, to je rojstno-mrliøko-poroœno knjigo æupnije Bogojina iz leta 1673. Vezana je v pergament in nosi naslov: LIBER BAP TTORVM PAROCHIAE BAGONIENsis 16 + 731 V knjigi najdemo rojstne oziroma krstne podatke otrok, a tudi podatke o umrlih in poroœenih æupljanih naøe æupnije, zato smo jo poimenovali rojstno-mrliøko-po ro œna. Pa ne le te vrste podatke, v njej najdemo tudi druga besedila, zapisana v latinskem jeziku. Latinska ni edino pesnitev v heksametru (pripovedni øesterostopni verz), temveœ je kajkavska. Najbræ zato, ker je bil æupnik Matija Pavel Tusiloviå, ki je zaœel pisati prvo matriko v Bogojini, po rodu Hrvat. Eden od naslednjih starejøih razstavljenih eksponatov bodo Bogojanska cehovska pravila iz leta 1779. Ob originalu bo razstavljen tudi prevod iz latinøœine in madæarøœine, ki ga je opravil œ. kanonik mariborske nadøkofije in naø rojak Ivan Pucko. Hrani jih soboøka knjiænica v fasc. 488-499, pod øt. 499. Æal pa ne bo razstavljene originalne listine, v kateri je prviœ omenjeno ime Bogojine kot Bogma, ker te listine ni veœ. Dolgo so jo hranili na Madæarskem, v samostanu Pannonhalma; obstaja njen overjeni prepis, listine same pa se ne dá veœ najti. Celoten overjeni prepis listine iz leta 1208 bo prevedel økof dr. Joæef Smej, tako da bomo njeno vsebino na razstavi lahko videli v slovenskem prevodu, tekst pa bo napisan s kaligrafsko pisavo. Ob omenjenih starih dragocenostih bo razstavljenih tudi nekaj knjig prvega posvetnega prekmurskega pisca Joæefa Koøiœa, ki se je naródil v Bogojini 9. oktobra 1788. leta (umrl pa kot æupnik na Gorenjem Seniku v Porabju 26. decembra 1867), tako da se bomo 9. oktobra letos spominjali tudi 220-letnice njegovega rojstva. Razstavljen bo øe izbor najrazliœnejøega zgodovinskega, strokovnega, kartografskega in drugega gradiva, ki vse priœa o Bogojini, njeni zgodovini, kulturi, øolstvu, veri in ljudeh (npr. vsi trije krajevni leksikoni – KL Dravske banovine iz 1937, KL LRS 1954 in KL Slovenije IV iz leta 1980, F. Kosa Gradivo za zgodovino Slovencev. Peta knjiga (1201–1246) (Ljubljana 1928), I. Zelka Prekmurje do leta 1500 (Historiœna topografija Slovenije I) (M. Sobota 1982), F. Suønika Prekmurski profili (M. Sobota 1998 – ponatis), V. Novaka Izbor prekmurskega slovstva (Ljubljana 1976), M. Zadnikarja Umetnostni spomeniki v Pomurju (M. Sobota 1960), P. Kreœiœa Bogojina. Pleœnikova cerkev Gospodovega vnebohoda (M. Sobota 1997), zemljevid Prekmurje iz leta 1955 prof. Joæeta Mauœeca (1907–1972), videti bo mogoœe tudi nekaj arheoloøkih najdb z bogojanskega obmoœja, itd. Na ogled bo prav tako nekaj gradiva iz Pleœnikovih naœrtov za zidavo bogojanske cerkve, Pleœnikov in Baøev doprsni kip, deli likovnega pedagoga Joæeta Loperta (1920–2002), znamka, ki je izøla ob 800-letnici prve pisne omembe naøega kraja, napravljena na osnovi ploøœe, ki bo na kulturni dvorani v Bogojini priœala o praznovanju tega jubileja øe nekaj sto let, osnutek z latinskim napisom zanjo pa je naredil økof dr. Joæef Smej ...2 In øe mnogo drugega. Med tem drugim tudi barvna slika økofa Smeja, naøega najpomembnejøega rojaka, in pa seveda kar nekaj njegovih knjig, ki se posredno ali neposredno nanaøajo na njegov rojstni kraj. Med drugimi so to odliœen biografski roman o Mikloøu Küzmiœu3 z naslovom Po sledovih zlatega peresa (M. Sobota 1980),4 Psalmi vaøkega æupnika (Celje 1992) o æupniku Ivanu Baøi (1875–1931), pesniøka zbirka Kaplja na vedru (Stranice 1992) pa seveda tipkopis Bogojanski æupniki in njihove kronike (od 1886–1956) (Maribor 1976), delo, ki bi si zaradi drobnih zgodovinskih, gospodarskih in drugih podatkov ob kakem od naslednjih morebitnih jubilejev v æupniji Bogojina ali v obœini Moravske Toplice zasluæilo natis. Razstavljena bo knjiga spominov Ivana Camplina (1912–2008) Mojih 90 let (M. Sobota 2003) in drugo. Bogata razstava, vredna ogleda in premisleka. In tega zapisa v Lipnici, ker ob njej – æal – ne bo izøel katalog razstavljenih eksponatov. Tudi nekaj izvodov broøur in zbornikov, ki so izøli v teh dvajsetih letih naøih prire ditev, bo na ogled. Pravo bogastvo v malem ... Joæe Vugrinec Opombe 1 Økof dr. Joæef Smej v svoji razpravi Pomen najstarejøe bogojanske matiœne knjige, objavljeni v Zborniku soboøkega muzeja 9 – 10, Murska Sobota 2007, na str. 57, naslov razloæi takole: »To je okrajøava besedila LIBER BAPTIZATORUM PAROCHIAE BAGONIENSIS 1673, se pravi Knjiga krøœenih bogojanske æupnije 1673.« 2 Latinski napis se glasi: AnnIVersarIo oCtIngentesI-Mo AVXILIo DIVIno IVbILant BogoIInenses CAEliciS SviS IntVItIs. Velike œrke – razen dvakrat A in enkrat B – imajo øtevilœno vrednost in njih seøtevek dá letnico 2008. Smej svoj latinski zapis prevede takole: »Ob obletnici osemstoti s pomoœjo boæjo se veselijo Bogojinœani z nebeøœani svojimi ozirajoœimi se«. Nad njim zgoraj stoji: »1208 BOGOJINA 2008«, spodaj pod njim pa sta navedena kraj in datum: Bogojina, 7. 9. 2008, torej dan, ko bo ploøœa odkrita in blagoslovljena (to je tudi dan, ko obœina Moravske Toplice vsako leto proslavlja svoj praznik). 3 Mikloø Küzmiœ, rojen 15. septembra 1737 na hribu Kukojca v Dolnjih Slaveœih, umrl 11. aprila 1804 v Ivanovskem dolu pri Sv. Bedeniku (Kanœevci), na mestu, kjer mu æe peto leto stoji spomenik (odkrit in blagoslovljen je bil 25. aprila 2004) v zahvalo za njegovo nekdanje duønopastirsko delo in za njegovih sedmero knjig, je bil prvi in najpomembnejøi katoliøki prekmurski pisec. Najbolj znana je njegova Kniga molitvena, ki se je rabila v cerkvi in po domovih in ki je bila prava uspeønica v svojem œasu, saj je bila po nekaterih podatkih sedemindvajsetkrat ponatisnjena. Pribliæno sedemdeset let je imela velik pastoralni pomen. 4 V romanu sta prav v njegovem zakljuœku (na Küz miœevem grobu na Bedeniœkem bregu) v zelo lepi luœi prikazana tudi oba kasnejøa duhovnika, rojena v Bogojini – Joæef Koøiœ in Øtefan Benkoviœ (1783–1854); Benkoviœa v zbornikih Koøiœevi dnevi XIX in Koøiœevi dnevi XX dr. Joæef Smej podrobneje predstavi. 14. avgust 2008 Filovski Gaj PROØŒENJE PRI KAPELICI MARIJE KRALJICE DRUÆINE V filovskem Gaju smo vseskozi skuøali iskati naœine, ki bi naravne lepote te pokrajine in arhitekturno dediøœino, obiœaje ter navade nadgradili z vsebinami, ki bi v ta lepi kos deæele prinesle novo kulturo bivanja. Veliko je k temu prispevalo organizirano delovanje Druøtva Gaj, kjer so se lahko organizirano uresniœevale pobude posameznikov. Med pomembnejøe dejavnosti lahko øtejemo predvsem ohranjanje arhitekturne dediøœine – vzdræevanje in obnovo starih kleti, slikarske in kiparske delavnice øtudentov likovne akademije iz Ljubljane, zasaditev vinograda treh deæel z zaøœitno znamko VITIS VITAe, ki sedaj zdruæuje razliœne prireditve (trgatev, postavljanje klopotca, Martinovo nedeljo, galerijo Gaj...). Zakonca Barica in Joæef Gutman sta s postavitvijo kapelice Marije Kraljice druæine k vsemu temu dodala duhovno vsebino tega brega. Kapelica, ki stoji na najlepøem, osrednjem delu brega, na robu brega, od koder seæe pogled z obronkov Panonskega morja daleœ tja do Madæarske, Hrvaøke, Øtajerske in Kranjske, je srediøœe dogajanja. Ob njej smo z vsemi sveœanostmi pred petimi leti zasadili mladiko najstarejøe trte na svetu, modre kavœine z mariborskega Lenta, tukaj zaœenjamo druæenja, trgatve in druge slovesnosti, osrednja pa je prav gotovo vsakoletno proøœenje. Proøœenje v Gaju je vedno znova priloænost, da predstavimo nove dobrine. Lanskoletna blagoslovitev Kriæevega pota (za katerega so sredstva prispevali øtevilni domaœini in drugi) prav tu, na proøœenju, ni le umetniøki – kiparski doseæek, je predvsem duhovno dopolnilo kapelice. Proøœenje pri Mariji Kraljici druæine so druæine vzele za svoje. Vsako leto se zbere veliko ljudi, ki po duhovnem sreœanju pri maøi vedro nadaljujejo popoldan pri kleteh. Spomnimo, da so v øtevilnih kleteh umetniøka dela, ki so nastala na likovnih delav nicah, in je druæenje ob njih øe lepøe. V Gaju se bomo ponovno zbrali zadnjo nedeljo v avgustu, 31. avgusta, ob 10. uri. V letu druæine bomo slovesno proslavili deseto obletnico kapelice Marije Kraljice druæine, peto obletnico zasaditve mladike najstarejøe trte na svetu, modre kavœine, in prvo obletnico postavitve Kriæevega pota v Gaju. Breg bo spet zaæivel v polni lepoti in ob tej priloænosti naj gre zahvala vsem tistim, ki bodo z urejanjem okolice kleti in poti k temu prispevali. (j. g. ml.) FOLKLORNI VEŒER – V drugi polovici julija je v Beltincih potekal 38. tradicionalni Mednarodni folklorni festival, posveœen 70-letnici folklore v Beltincih. 24. julija so se na festivalnem odru zvrstile prekmurske folklorne skupine, med njimi tudi folklorna skupina KUD Joæef Koøiœ iz Bogojine s predstavitvijo prekmursko-ravenskih plesov. Folklorna skupina v tem œasu praznuje 10-letnico obstoja. V okviru letoønjih, 20. Koøiœevih dnevov kulture, bo s programom prekmurskih plesov nastopila na Folklornem veœeru v Bogojini. Filovci HIØA KULINARIKE Bil je œas, ko zemlje nam domaœe tlaœila ni œloveøka noga. Niti vinska trta, niti æitni klas. In kot mati potopila je Ahila v reko Stiks, tako nam plitvo morje prepojilo je zemljo – ne ranljivo in nesmrtno. »Panem et circenses« sliøala je vsa Pa nonia in æitnica cesarstva je zaœela svoj maraton kulinarike. Gibanica, bograœ, retaøi, dödöli, zlevanka, pogaœe. Vsak dan domaœinov se nemalo kdaj sreœa s prekmursko kuhal nico in oko mimo hiteœega ne najde rdeœega panoja z veliko œrko »M«, kajti pri nas mnoge sklonjene glave øe danes vih tijo tisto oguljeno motiko in ko bije zvon poldan, grœasta ro ka pobriøe potno œelo, poæirek steœe tudi mimo ust. Vonj do maœe kuhinje nam æe pred vrati priøepne, kaj nas œaka pod pokrovom in klic soseda œez plot vabi, da trœimo s kozarci. Regionalna kulinarika se tesno prepleta z vsakdanom ljudi. Obiœaje œesto spremljajo (pre)obilne pojedine, vrœi vina so zmeraj naliti do vrha. Duh, ki ga odseva naøa krajina, je prepoznaven in avtohton. Vonj domaœih jedi je nekomu znan, koga drugega naredi zgolj radovednega. Vino, ki ga rodijo naøe trte, je mnogim v ponos, drugemu spet malo mar. Pester je ta naø kos sveta, øe bolj pestre pa so misli ljudi, ki danes øe delajo na tej zemlji. Vsi sodi naøih kleti ne morejo ujeti æelja in hotenj, a eno je gotovo: »kruh« ime je naøi zemlji dragi, Panoniji, in temu ni tako samo zaradi nas, temveœ gruœa zemlje, voda dala sta nam vse. Dolænost slehernega je, da popazimo na to, kar imamo danes v izobilju. Vodo, gozd in rodno prst. Sicer bo veter ruval øe veœja drevesa in toœa bo lomila klas. Jutriønja æetev naj ne bo zadnja postaja, kajti øe preden se prah na njivi bo polegel, øtorklja naøla bo svoj plen. 14. avgust 2008 Æetev 2008 – prviœ NARAVA IN ODKUPOVALCI SO SE ZAROTILI PROTI KMETOM Ob æetvi, ko bi bilo potrebno unovœiti pridno delo ter zlato zrnje (po)spraviti v kaøœe, in øe preden so pridelovalci obœutili nepredvidljivost in moœ vremena, so se med pridelovalci in odkupovalci lomila kopja. Ta se v zadnjih letih, ko smo postali del skupnega evropskega trga, sicer lomijo velikokrat, saj zdaj ni veœ (posredno) dræave v vlogi oblikovalca odkupne cene pøenice in drugih æitaric. V EU smo æe 5. æetev in ta vloga je prepuøœena skupnemu (evropskemu) in posredno tudi svetovnemu trgu. Priœakovanja obojih so bila velika. Kmetov in drugih velikih pridelovalcev zato, ker so bili pod vtisom skokovitega porasta pridelovalnih stroøkov, odkupovalcev oziroma konœnih uporabnikov domaœe pøenice pa zato, ker so bili æe nekaj mesecev pod vplivom obœutnega niæanja cen na nam najbliæjih evropskih borzah kmetijskih pridelkov. Pridelovalci – podpredsednik Sindikat kmetov Slovenije Franc Kuœan iz Teøanovec je bil tudi predsednik pogajalske skupine –, zadruæniki in kmetijsko-gozdarska zbornica so nekaj dni pred uradno æetvijo staknili glave in priporoœili, kolikøna naj bi bila odkupna cena ob letoønji æetvi. Akontacijskih 210 evrov za tono (e/t) za kruøno pøenico (B razreda), poviøano oziroma zniæano za 10 e/t za izboljøevalko (A razred) oziroma krmno pøenico. Kot se je pokazalo na kar dveh pogajanjih s kupci, je bila cena za slednje previsoka, saj so bili pripravljeni za pøenico najviøjega razreda plaœali 185 do 190 e/t, za pøenico B razreda 175 do 180 e, krmna pøenica pa je bila za njih vredna le 160 do 170 e/t. Cena jeœmena je pri kupcih dosegla nekaj nad 150 e/t. Vreme je poskrbelo, da se je tako z zornega kota kakovosti kakor hektarskih donosov zelo obetavna æetev po prvih dneh sprevrgla v eno najslabøih v zadnjih letih. Na veœ koncih dræave, tudi v naøi obœini, je pøenico zdesetkalo neurje s toœo. Kjer je narava prizanesla pøenici, pa je nenehno deæevje onemogoœilo poæeti pøeniœna polja, tako da pridelek skoraj øe za krmo ne bo primeren. In kolikøen je potem izplen kmetov za prodani pridelek? Pridelovalci æit, ki so se vseeno odloœili za prodajo ob æetvi, se tokrat niti sluœajno niso pribliæali pragu pokritja vloæenih stroøkov, kaj øele lanskim vrednostim. Kljub vsemu je bilo pred æetvijo umestno priœakovati, da se bo (tudi v Sloveniji) odkupna cena ustalila vsaj pri vrednosti, ki bi pridelovalcem priznala rast pridelovalnih stroøkov. V primerjavi z lanskimi so bili vsaj za tretjino viøji. A to domaœih kupcev, opirajoœih se na tuje borzne cene, ni niti malo zanimalo. Nikoli jih ni zanimala niti specifika pridelovalnih pogojev. Æetev 2008 – drugiœ: zavlekla se je v avgust NEURJE ZDESETKALO PRIDELEK, DEÆ SPRAL KAKOVOST Po nekaterih podatkih je bila zadnji teden julija zaradi neugodnega vremena na poljih v severovzhodni Sloveniji øe vedno tretjina nepoæetih povrøin pøenice in ræi. Razloga sta vsaj dva: neurje s toœo in zelo veliko deæevnih dni. Na øtevilnih obmoœjih je polegla pøenica v klasu æe zaœela kaliti, tako da se pojavlja dodatna teæava, kam s takim pridelkom. Nepoæeto je bilo skoraj celotno obmoœje Goriœkega, kjer prevladujejo teæka ilovnata tla, v ravninskem obmoœju naøe obœine je bilo teh povrøin precej manj. Spomnimo se: junijska æetev jeœmena je bila nadpovpreœna, kar zadeva kakovost in koliœino. Podobno so obetale tudi najbolj zgodnje sorte pøenice. Po vse pogostejøih deæevnih dnevih in neurju 13. julija pa se je vse obrnilo na glavo. Dejstvo, da se na odkupnih mestih pojavlja vse veœ krmne pøenice, torej tudi take, ki sploh ne zadostuje osnovnim parametrom za pøenico C razreda – øtevilo padanja je pod 220, beljakovin pod 10,5 in sedimentacija pod 30, so potrdili øtevilni odkupovalci. Nekateri odkupovalci so se odloœili za omilitev kakovostnih parametrov, vendar se v drugi polovici æetve pospravljena pøenica viøje od B kakovostnega razreda kljub temu ni uvrstila. Jasen dokaz, da so kmetje, ki nimajo æivine, prisiljeni pøenico oddati pod kakrønimikoli pogoji, so tudi øtevilke o odkupljeni pøenici za krmo. V Panviti v Lipovcih ta koliœina presega 7 tisoœ ton, v Mlinopeku, kjer so odkupili nekaj veœ kot deset tisoœ ton, je skoraj œetrtina koliœin krme pøenice. Kmetje pa so konec julija doæiveli novo preseneœenje. Zaradi slabe kakovosti poæete pøenice (kupci pa trdijo, da tudi zaradi razmer na tujih trgih – na Madæarskem so, denimo, posle s krmno pøenico sklepali æe za 143 e/t), se je odkupna cena za krmno pøenico zniæala øe za 10 e/t (s 170 na 160 e/t pri Panviti ter s 160 na 150 e/t pri Mlinopeku). Odkupna cena za pøenico A oziroma B kakovosti je ostala nespremenjena, a kaj ko takøne pøenice kmetje veœ ne æanjejo. Franc Kuœan, predsednik pogajalske skupine: »Kako dolgo bomo poceni surovinska baza?« Predsednik pogajalske skupine pridelovalcev Franc Kuœan je bil ob ponujenih cenah odkupovalcev vidno nezadovoljen æe na zaœetku. Sedaj, ko jih je doletelo øe neurje in deæevje, ki iz dneva v dan slabøa kakovost zlatega zrnja, je øe toliko bolj razoœaran. »Letos bomo lahko govorili o podpovpreœni æetvi, saj kakovost zrnja po 13. juliju v veœini primerov ne dosega niti Besedilo in fotografija: Geza Grabar kriterijev za krmno pøenico. Vendar vzrok za zelo slabo kakovost ni samo pogosto deæevje v œasu æetve, paœ pa se pozna tudi marœevska suøa, aprilski sneg in majska vroœina,« Kuœan razœlenjuje prve ocene letoønje æetve, ki øe vedno ni konœana. Tudi œe deæevja ne bi bilo, z letoønjo kampanjo pogajalci ne bi bili zadovoljni. »S postavitvijo kar nekaj zbirnih centrov za pøenico v Prekmurju, Prlekiji pa vse do Podravja – raœunam za sodelovanje v obliki konzorcija zadrug – bomo presekali to, da je privatni sektor poceni surovinska baza za æivilskopredelovalno industrijo. Ta se v odnosu do trgovcev ne more zmeniti za zniæanje maræ in to svojo nesposobnost potem vali na pleœa kmetov,« je bil kritiœen. Dejal je tudi, da je slaba tista dræava, ki si æe v œasu æetve ni sposobna zagotoviti dovolj pøenice za lastne potrebe. Ker so vsi izraœuni pokazali, da po takøni odkupni ceni in po tolikønih stroøkih pridelava pøenice ni rentabilna, se usoda pøenice prepuøœa pridelovalcem. Tisti, ki jim je interes kmetovati, je prepriœan Kuœan, se bodo zagotovo odloœili za setev oljne ogrøœice, ki pod takønimi pogoji na hektar navræe za 600 e veœ dohodka. V tej smeri razmiølja tudi sam, ki je letos pøenico poæel z 12 ha, od tega je imel kar 75 % vseh koliœin v C razredu. 14. avgust 2008 Æupanov sprejem za odliœnjake TOKRAT JIH JE PRIØLO KAR DVAJSET V duhu dobre stare prakse ob koncih øolskega leta v lokalnih skupnostih pripravljajo sprejeme za tiste uœence, ki so bili v œasu osnovnoøolskega izobraæevanja najuspeønejøi. Æupan Franc Cipot je sprejel osem odliœnjakov z OØ Bogojina ter po øest z OØ Fokovci in DOØ Prosenjakovci – skupaj torej rekordnih 20, ki so bili v œasu osnovnega izobraæevanja najboljøi uœenci. Zanje, za njihove razrednike Melito Nemec in Marjetko Erdelji (OØ Bogojina), Kristjana Pertocija (OØ Fokovci) in Gyöngyiko Kranjec (DOØ Prosenjakovci) ter ravnatelje vseh treh øol, Ivana Kramperøka, Suzano Deutsch in Joæefo Herman, je æupan pripravil priloænostni sprejem v sejni sobi obœine. Opisal jim je lokalno skupnost, katere del so, ter poudaril vlogo in pomen izobraæevanja ter znanja, kljuœa, ki odpira vsa vrata. Ker Obœina Moravske Toplice kot hitro razvijajoœa se skupnost s øtevilnimi zanimivimi programi potrebuje mlad in perspektiven kader, jim bo po njegovih zagotovilih po konœanem izobraæevanju nedvomno ponujeno veliko priloænosti, da se izkaæejo v domaœem okolju. Pozval jih je, naj sprejmejo izziv in se kot perspektivni mladi kader zaposlijo v domaœem okolju. Na koncu jim je zaæelel vesele in brezskrbne poœitnice, septembra pa kar najuspeønejøi zaœetek nadaljnjega øolanja. Zanimivo je, da bo velika veœina nadaljevala øolanje na gimnaziji v Murski Soboti, nekaj tudi na Gimnaziji Frana Mikloøiœa v Ljutomeru, dva pa sta se odloœila za farmacijo. Kot popotnico za uspeøno nadaljevanje øolanja jim je æupan izroœil spominske knjiæne nagrade ter kopalne karte za Terme 3000 in Terme Sonœni park Vivat. Letoønji odliœnjaki so: Sara Brunec, Monika Horvat, Sara Gjura, Jana Œernela, Niko Rac, Karmen Oølaj, Kaja Cipot in Petra Dervariœ (OØ Bogojina), Marina Balajc, Æiga Balajc, Joæe Fartelj, Timijan Hari, Selina Koltai in Aleø Podlesek so odliœnjaki z OØ Fokovci, Goran Kalman, Simon Novak, Kimi Svetec, Aleks Vegi Kalamar, Alen Vegi Kalamar in Alen Vugrinec pa prihajajo z DOØ Prosenjakovci. 11. ocenjevanje prekmurske øunke BRONASTI PRIZNANJI ERNIØEVIM IN MARIŒEVIM Druøtvo za promocijo in zaøœito prekmurskih dobrot, ki si prizadeva za izboljøanje kakovosti, zaøœito geografskega porekla in promocijo gastronomskih izdelkov, znaœilnih za Prekmurje in zdruæuje tako izdelovalce in ponudnike kakor tudi ljubitelje prekmurskih dobrot, je v gostilni Mariœ v Sebeborcih v zaœetku julija pripravilo æe 11. tradicionalno ocenjevanje prekmurske øunke – izdelka z zaøœito geografskega porekla. Organizatorji so letos dodali novo kategorijo: ocenjevanje drugih suhomesnatih izdelkov. Petœlanska ocenjevalna komisija pod vodstvom dr. Boæidarja Ælendra (Biotehniøka fakulteta Ljubljana) je ocenila 13 vzorcev prekmurske øunke in 8 vzorcev drugih suhomesnatih izdelkov. Enot no mnenje ocenjevalcev je bilo, da je kakovost øunke vse boljøa, vse manj je napak pri krojenju mesa, øe vedno pa so v nekaterih izdelkih izrazito poveœane koncentracije kuhinjske soli. Z velikim veseljem ugotavljamo, da so bili v konkurenci najviøje ocenjenih izdelkov prekmurske øunke – podelili so pet srebrnih in øtiri bronasta priznanja – tudi letos izdelovalci iz naøe obœine. Bronasti priznanji sta namreœ prejela izdelka Erniøevih (Marije in Mirana) iz Teøanovec in Mariœevih (Mirana ter Marjana) iz Sebeborec. Kakovost drugih suhomesnatih izdelkov je bila nekoliko slabøa, tako da je bilo podeljeno le eno srebrno priznanje. Filovci ØESTI PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI V okviru praznika krajevne skupnosti so v sodelovanju z vsemi druøtvi v kraju tudi letos pripravili dvoje prireditev. Za praznik so izbrali datum okrog petrovega, torej konec junija, ko so v lonœarskih krajih – in Filovci so z veœ kot 90 mojstri ljudske obrti v preteklosti bili daleœ najpomembnejøi – pripravili sejemske dni. Praznovanje sta zaznamovala dva dogodka: Hiøa spominov in Festival vina in pesmi. V okviru letoønjega praznika so na krajevnem pokopaliøœu namenu predali Hiøo spominov, ki so jo na pobudo domaœina Joæeta Gutmana preuredili iz opuøœenih prostorov, kjer so nekdaj shranjevali mrliøki voz in orodje za pokop pokojnikov. Predsednik krajevne skupnosti Andrej Baligaœ je pojasnil, da je v njej na eni strani æarna stena z 21 linami za æare posameznih druæin, na drugi pa prostor za sestavo okrog sto rodovnikov posameznih druæin, torej za vso vas. Okrog 18 tisoœ evrov vredno investicijo – denar zanjo so prispevali krajevna skupnost, krajani v okviru prispevkov za ureditev pokopaliøœa in odvoz odpadkov ter obœina – je ob priloænostnem programu blagoslovil æupnik bogojinske æupnije dr. Stanislav Zver. Pred Hiøo spominov je spregovoril predsednik krajevne skupnosti Andrej Baligaœ. V sklop letoønjih praznovanj pa je sodil tudi 2. Festival vina in pesmi v øportno-rekreacijskem centru. Domaœini napovedujejo, da bodo prihodnje leto v okviru festivala za promocijo domaœih vin pripravili obhod od kleti do kleti. Osrednji del festivala je bila degustacija 29 vzorcev vin, ki jih je brezplaœno prispevalo 20 prekmurskih vinogradnikov, ki so letos sodelovali na druøtvenih ocenjevanjih in so se na zakljuœnem ocenjevanju potegovali za nazive prekmurski prvak. Strokovni komentar o lanski vinski letini je imel enolog Ernest Novak (KGZ Murska Sobota). Nastopila je vokalna skupina Aeternum. UPOKOJENCI TOKRAT V NORØINCIH – Veœ kot 300 upokojencev iz obœine se je na letnem sreœanju zbralo v gasilskem domu v Norøincih. Ob pestrem kulturnem programu in v imenitnem razpoloæenju so preæiveli prijeten popoldan. Besedilo in fotografija: Geza Grabar 14. avgust 2008 Dvojezniœna osnovna øola (DOØ) Prosenjakovci SMELO IN VZTRAJNO NA POTI K ODLIŒNOSTI, SAJ ZMOREMO IN ZNAMO To je bilo vodilo uœencev in pedagoøkih delavcev na DOØ Prosenjakovci v preteklem øolskem letu. Ravnateljica prof. Joæefa Herman pravi, da so uspeli uœence oboroæiti z znanjem in izkuønjami za æivljenje, ki jih œaka na srednjih øolah ali doma. Iz pogovora z ravnateljico Dvojeziœne osnovne øole / KétnyelvΔ Általános Iskola Prosenjakovci-Pártosfalva vidimo, da majhne vzgojne ustanove niso le mesto za uœenje, ampak imajo tudi svoj œar, domaœnost. DOØ Prosenjakovci je v øolskem letu 2007/08 obiskovalo 89 uœencev. Kako bi na sploøno oznaœili preteklo øolsko leto? Za nami je peto leto uvajanja programa 9letne dvojeziœne osnovne øole. V prejønjih letih smo uspeøno realizirali programe 1., 2., 3., 4., 7., 8. in 9. razreda, letos pa tudi program 5. razreda. Ker se slovenski øolski sistem æe leta in leta nenehno spreminja, se spreminja tudi delo na øoli. Brez laæne skromnosti lahko povemo, da smo z vzgojno-izobraæevalnim delom dali uœencem takøno znanje, da so dosegli primerljive rezultate z vrstniki v dræavi in v dræavah EU. Razvijali smo interesna podroœja slehernega uœenca v skladu z njegovimi sposobnostmi, usposabljali uœence, da bi znali koristno uporabiti znanja in se uspeøno prilagajati vse bolj zahtevnim nalogam æivljenja, torej da bodo znali odloœati. Stremeli smo za tem, da je proces uœenja potekal œim bolj naravno, zanimivo in ustvarjalno, spoøtovali in negovali smo kulturo narodnosti, bili strokovni, razvojno naravnani, komunikativni in odprti okolju. Dokazila o uspehih vaøih uœencev potrjujejo uresniœljivost zadanih ciljev. Na vseh podroœjih se lahko pohvalite s øtevilnimi priznanji. Na podroœju vzgojno-izobraæevalnega dela se lahko pohvalimo s øtevilnimi priznanji. Dosegli smo 9 zlatih, 44 srebrnih in 60 bronastih priznanj. Na slovesnosti ob koncu øolskega leta smo uœencem sveœano razdelili 282 priznanj in pohval, torej v povpreœju veœ kot tri priznanja na vsakega uœenca. Posebej velja pohvaliti uœence 9. razreda, kar øest od osmih jih je bilo vseh osem let øolanja odliœnih. V raziskavi Timssa, ki preverja znanje s podroœja matematike in naravoslovnih predmetov, so ti uœenci zasedli 4. mesto v Sloveniji. Te ugotovitve potrjujejo, da dvojeziœnost ni ovira pri doseganju odliœnih rezultatov in so hkrati dokaz nam vsem, uœencem, starøem in pedagoøkim delavcem, da se s poærtvovalnostjo, odgovornostjo in neneh nim sprotnim uœenjem da doseœi zavidljive rezultate. Tudi rezultati nacionalnega preverjanja znanja generacije teh uœencev presegajo slovensko povpreœje. Mislim, da si najuspeønejøi uœenci 9. razreda zasluæijo, da posebej omenimo njihove najboljøe rezultate. Goran Kálmán je dobitnik zlate petke za odliœen uspeh v vseh razredih osnovne øole, priznanja za 3. mesto na ekipnem zgodovinskem tekmovanju dvojeziœnih osnovnih øol ter bronastega priznanja na øolskem tekmovanju iz znanja pri nemøkem jeziku. Simon Novak je dosegel zlato petko, srebrno priznanje na tekmovanju uœencev zakljuœnega razreda v znanju nemøkega jezika, srebrno priznanje za sodelovanje na tekmovanju za nemøko bralno znaœko, 2. mesto na ekipnem zgodovinskem tekmovanju med dvojeziœnimi osnovnimi øolami, srebrno Vegovo priznanje iz znanja matematike in øe bronasta priznanja iz matematike in biologije. Alen Vugrinec ima zlato petko za odliœen uspeh v vseh razredih osnovne øole, srebrno priznanje na tekmovanju uœencev zakljuœnega razreda v znanju nemøkega jezika, srebrno priznanje za sodelovanje na tekmovanju za nemøko bralno znaœko, srebrno priznanje na dræavnem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni, 2. mesto na ekipnem zgodovinskem tekmovanju med dvojeziœnimi osnovnimi øolami ter bronasta priznanja iz znanja o sladkorni bolezni ter iz biologije, fizike in nemøkega jezika. Kimi Svetec je prejela zlato petko za odliœen uspeh v vseh razredih osnovne øole, srebrno in bronasto Cankarjevo priznanje na podroœnem tekmovanju iz slovenøœine, priznanje za 1. mesto na podroœnem ekipnem øahovskem tekmovanju in priznanje za 2. mesto na podroœnem øahovskem tekmovanju. Aleks Végi Kalamár ima zlato petko za odliœen uspeh v vseh razredih osnovne øole, srebrno priznanje za sodelovanje na tekmovanju za nemøko bralno znaœko, bronasto priznanje na obmoœnem tekmovanju iz znanja geografije, bronasto Proteusovo priznanje na øolskem tekmovanju iz znanja biologije, bronasto Stefanovo priznanje iz fizike, bronasto priznanje na øolskem tekmovanju iz znanja pri nemøkem jeziku, bronasto priznanje na medrazrednem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni. Alen Végi Kalamár si je prisluæil zlato petko za odliœen uspeh v vseh razredih osnovne øole, zlato priznanje na dræavnem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni, srebrno priznanje na tekmovanju uœencev zakljuœnega razreda v znanju nemøkega jezika, srebrno Vegovo priznanje iz matematike, srebrno Stefanovo priznanje iz fizike, bronasto Proteusovo priznanje na øolskem tekmovanju iz znanja biologije, bronasto priznanje iz logike, bronasto Vegovo priznanje iz matematike, bronasto Stefanovo priznanje iz fizike, bronasto priznanje na øolskem tekmovanju iz znanja pri nemøkem jeziku, bronasto priznanje na medrazrednem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni, bronasto priznanje na razrednem tekmovanju v znanju iz Vesele øole. Rada bi øe poudarila, da imamo moænosti za izvajanje øtevilnih interesnih dejavnosti. Z njimi æelimo usmeriti uœenca na podroœja, na katerih si bo gradil svojo poklicno pot. Te dejavnosti so: dramsko-recitacijski kroæek v madæarskem jeziku, gledaliøki kroæek, folklora, hranilnica, likovni, prometni, raœunalniøki, strelski, øportni in œebelarski kroæek, kroæek roœnih del, Vesela øola, humanitarni kroæek, øahovski kroæek, citre ter dejavnosti na podruænicah. Res lepa popotnica za nadaljnje øolanje, tudi uœenci v niæjih razredih so si nanizali lepe uspehe, vendar bo o tem tekla beseda v madæarøœini na naslednjih straneh, za zdaj predlagam, da spregovorimo nekaj besed tudi uœnem procesu. Devetletna osnovna øola je prinesla kar nekaj pozitivnih sprememb v dvojeziœno osnovno øolstvo od prvega pa do vseh naslednjih razredov. Za prvo vzgojno-izobraæevalno obdobje velja, da dejavnost poteka po modelu »ena oseba en jezik«, s œimer so zadovoljni uœenci, starøi in tudi uœitelji. Metoda uœencem omogoœa optimalne razmere za osvajanje, rabo ter opismenjevanje v maternem jeziku, ponuja tudi optimalne razmere za osvajanje jezika okolja. Dvojeziœne osnovne øole sistemsko zagotavljamo tudi oblike dvojeziœnega pouka, v katerih poteka pouk preteæno v madæarskem ali preteæno v slovenskem jeziku. To so jezikovne uœne ure pri nejezikovnih predmetih, kot so pouk naravoslovja in tehnike, druæbe, matematike, naravoslovja, zemljepisa, zgodovine, biologije ter kemije. Analiza dela kaæe, da uœenci laæje in hitreje dojemajo snov, œe je preteæno podana v maternem jeziku, tako imajo veœ œasa za utrjevanje in s tem v veliki meri prispevamo k trajnejøemu znanju. Ella Tomøiœ Pivar 14. avgust 2008 Drugo sreœanje Prosenjakovœarjev MOŒ RODNE GRUDE Od rodne grude se ne moreø odtrgati: vraœas se v kraj mladosti in doæivljaj je øe toliko lepøi, œe te vabijo tvoji nekdanji vaøœani, saj marsikomu so spodrezane tukajønje korenine. Prosenjakovœarji, ki ugotavljajo, da jih je vsaj toliko, kot ima vas prebivalcev, razseljenih, so letos æe drugiœ povabili svoje rojake na sreœanje. Na vroœe junijsko popoldne so si zbrani po pozdravu organizatorja, Kulturno-turistiœnega druøtva »Ady Endre«, in nastopu najmlajøih v kulturnem domu ogledali gledaliøko predstavo Zmenki d.o.o. v izvedbi œrenøovske skupine Æiva scena. Lahkotna komedija o æenitni posredovalnici je nasmejala pub liko, ki je napolnila dvorano. Sledilo je kosilo v gasilskem domu. Zdaj je bil primeren œas za pogovor med sorodniki, prijatelji in sosedi, ki se redko sreœajo in jim zato takøna sreœanja veliko pomenijo, obujali so spomine na otroøka leta in na rodno vas nekoœ. Ob kapljici z domaœih bregov in okusnem pecivu, ki so ga pripravile domaœe druæine, so se øe zavrteli ob glasbi, vmes so naøli øe nekaj trenutkov za skupinsko fotografijo. Vrli gostitelji so jim za spomin podarili fotografije z lanskega sreœanja in lectovo srce. Sladki vrhunec druæabnega dela je bil sreœelov z dvema velikima tortama, s katerima so se na koncu posladkali vsi udeleæenci. ZGODBA ZAKONCEV RAJH Na sreœanje je priøla Adela Rajh, nekdanja izseljenka, ki se je po tridesetih letih æivljenja v mestu vrnila v rojstni kraj, na svojo domaœijo, ki sta jo z moæem Ivanom, pristnim Øtajercem, skrbno obnovila. Adela je øla v øestdesetih iskat kruh v Maribor in delala kot tkalka v tovarni Svila. V Mariboru øe danes æivi njena hœerka Iva z moæem Bojanom ter sinom Matejem in vsi z vese- Adela Rajh z vnukom Matejem, ki mu Prosenjakovci postajajo drugi dom. ljem obiskujejo starøe oziroma stare starøe na Goriœkem, kajti tukajønji mir in pristna narava jim veliko pomenita. Vedno pogosteje omenjajo, da se bodo nekoœ morda tu naselili za stalno. Sedemnajstletni srednjeøolec Matej pravi, da bo, »ko bo v penziji«, sigurno æivel v babiœinem rodnem kraju, za zdaj pa ne izpusti nobene priloænosti za poganjanje za okroglim usnjem s prosenjakovskimi fantiœi. Kdo ve, mogoœe ima v teh krajih tudi kakøno simpatijo, ampak tega nam ni izdal ... DRUÆINA ŒERVEK, GROFOVI Zgodba zakoncev Rajh je sila zanimiva, vendar o tem ob drugi priloænosti, mi pa se preselimo k drugi mizi, kjer je zbrana druæina Œervek, tri sestre in brat. Okolica jih bolj pozna kot grofove potomce. Po dolgih letih sluæbovanja in bivanja po razliœnih prekmurskih øolah, od Dobrovnika prek Lipe in Odranec do Grada, se je za stalno vrnila v rojstni kraj Karolina Zrim, upokojena uœiteljica, ki zdaj æivi na domaœiji pod dvorcem svojega deda, grofa Carla von Matzenauerja. Gospa Karolina, ki so jo njeni uœenci radi klicali Dragica, je øla v petdesetih letih razdajat znanje na Markovsko, v Lipo in Odrance, tam je tudi æivela v øolskih zgradbah, kot je bilo v navadi. Kot mlada uœiteljica je æe v zgodnjih petdesetih letih z odranskimi øolarji organizirala lutkovno predstavo z marionetami, pa tudi kasneje, ko jo je usoda zanesla na Grad, je sodelovala v gledaliøkih predstavah, ne le kot igralka, ampak tudi kot maskerka. Pri Gradu je spoznala moæa Ludvika, ki je dolga leta delal v Avstraliji in Avstriji, po poroki pa se je ustalil v Sloveniji. Je tudi neutrudna zgodovinarka, ki se z veseljem druæi s prosenjakovskimi øolarji, z murskosoboøkimi muzealci in je neusahljiv vir informacij o zgodovini kraja in dvorca. V zadnjem œasu æeli gospa raziskati svoje druæinsko deblo, ki izvira iz Œeøke. Brat in sestri so Karolino pooblastili, da pove njihove zgodbe. Mirko, moøki predstavnik Œervekovih, je odøel iz rodnega kraja v Rakiœan æe kot osnovnoøolec, sestra Karolina ga je pogosto obiskovala s kolesom v svojih »markovskih letih«. Mirko si je v Rakiœanu z Ireno ustvaril druæino, sin Bojan je ostal v Rakiœanu, hœi Metka pa æivi v Radencih. Druga iz druæine Œervek je sestra Irma Melander, ki æe veœ kot trideset let æivi na Øvedskem, vendar se z moæem Pelletom pogosto vraœa v njeno rodno pokrajino. Zaokroæimo pripoved o Œervekovih zopet pod dvorcem in parkom grofa von Matzenauerja, vendar tokrat na drugi domaœiji, kjer æivi Mercedes Vukan, ki je edina ostala v Prosenjakovcih in si je sluæila kruh v Pletilstvu, ki pa ni doœakalo sreœnega konca. So se pa razselili njeni potomci, hœi Milena in vnukinja Tia æivita na Hodoøu, sin Drago, ki se letos na æalost ni mogel udeleæiti sreœanja, æivi z æeno Dijano in hœerkico Nuøo na Cvenu, vendar se oba rada vraœata v rodni kraj. Brat in sestre ter njihovi otroci s prosenjakovske grofovine se sreœujejo na druæinskih piknikih in seveda na takem sreœanju. In lahko bi øe nadaljevali z zgodbami, vendar pustimo nekaj tudi za naslednje leto, saj organizator obljublja, da bodo naslednja sreœanja øe bolj pestra. Ljudje, ki so povezani s krvnimi vezmi in spomini na otroøtvo, mladost, ter Prosenjakovœarji, ki tu æivijo, so vzeli to prireditev za svojo, ker jim nudi moænost za druæenje, za kar si ljudje v teh œasih œedalje teæje najdejo œas. Denis Malaœiœ, predsednik druøtva, se trudi, da bi sreœanja postala tradicionalna, zato z neutrudnimi sodelavci æe naœrtujejo naslednje sreœanje, katerega rdeœa nit bo najverjetneje nekdanje æivljenje na kmetih, zato æelijo organizirati øaljivo tekmovanje v razliœnih opravilih, ki poœasi tonejo v pozabo, da bi starejøi obudili spomine, mlajøi pa spoznali in se mogoœe nauœili kakøne spretnosti. Razmiøljajo tudi o stalnem terminu prireditve, da bodo razseljeni lahko laæje naœrtovali svoj prihod. 14. avgust 2008 Besedilo in fotografiji: Ella Pivar Tomøiœ NÉHÁNY SORBAN ÚJRA ITTHON I. IFJÚSÁGI VADÁSZTÁBOR Juliús els√ napjaiban rendezték meg Pártosfalván az I. Ifjusági Vadásztábort, amelyr√l elmondhatjuk, hogy országos viszonylatban sem volt eddig párja. A Muravidéki Vadászszövetség kezdeményezésére a pártosfalvi, kebelei, dobronaki, turniøœei és Sveti Jurij-i általános iskolákból tizenkét fiút toboroztak, akik három napon át nem csak a vadászat fortélyaival, hanem els√sorban a környzetvédelemmel, vadgazdálkodással, a természetben való túléléssel ismerkedtek meg, A fiúk számára nagy élmény volt az éjszakai és a hajnali vadászat, a vadászkutyákkal való ismerkedést, a céllövészet, az erdei turák és nem utolsó sorban az együtt töltött három nap, ami kevésnak bizonyult, hiszen a pártosfalvi vadászotthon mellett felállított sátorban kés√ éjszakáig meséltek a nap csodálatos élményeir√l. A záróünnepséget, amelyen a szül√kön kivΔl jelen voltak Franc Cipot Moravske Toplice polgármetere, az országos és a muravidéki vadászszövetség képvisel√i, a muravidéki kΔrtösök és vadászkórus koncertje, valamint a tábor résztvev√inek rajzaiból rögtönzött kiállítás tette még színesebbé. Bár a helybeli iskola bocsájtotta rendelkezésΔkre a konyháját és a szakácsát, a hangsúly mégis a vadászételeken volt. A tervek szerint a tábor évi jelleggel állandóvá válna. *** KIRÁNDULÁS HORTOBÁGYRA. A Moravske Toplice Község Magyar Nemezeti Önkormányzata az idén is megszervezi a hagyományos augusztusi nemzetiségi kirándulást, ezuttal Hortobágyra. Két napos kirándulás során el√ször megtekintik Debrecen, a kálvinista Róma történelmi jellegzetességeit, majd másnap Hortobányra tesznek kirándulás a Kilencliku hídhoz, ahol a puszta szívében a csikósok mutatványaiban gyönyörködhetnek. Hazafelé tartva végigutaznak Budapesten, elhaladva a magyar f√város legjellegzetesebb látnivalói mellett... *** GABONAFELVÁSÁRLÁS. A juliúsi ítéletid√t követ√ hossszabb ideig tartó es√zések miatt a határmenti falvakban is késett az aratás. A vihar után a kenyérgabona több mind fele maradt kint a földeken és amikor a felázott mez√kön újra meg lehetett kezdeni a betakarítás, a termény sokat vesztett értékéb√l, s így a leadott búza zömét csak harmadosztályu takarmányként vásárolták fel a malomipar és a silók. Hogy milyen vesztesség érte a termel√ket Szentlászlótól Szerdahelyeig, még nem lehet teljes mértékben felbecsΔlni, annál inkább sem, mert a károkkal foglalkozó bizottságok még nem fejezték be az összeírást. *** B≈SÉGES GOMBAIDÉNY. És végΔl még egy érdekesség. Nagyon sokáig úgy mutatkozott, hogy az idei év nem kedvez a gombászoknak, de augusztus meghozta a »vargányaaratás« idejét. A kell√ csapadék és a meleg révén az erd√kben gazdag a gombatermés. Goriœkó még azon ritka és éríntetlen tájak közé tartozik, ahol az elmúlt kétszáz év során alig változott a gombaállomány. Ezt onnan tudjuk, hogy a 18-ik században a vidék szülötte, Nemesnépi Szakáll György, az √rségi erd√k f√felvigyázója, mint ahogyan önmagát nevezte, kézíratban ránk maradt monográfijában pontos leltárt készített az ehet√ és mérges, avagy bolondos gombákról. A mai összehasonlítás alig tér el valamennyire a régi listától, f√leg csak a gombafajok megnevezése és használata különbözik. Ami pedig a mai gombagyΔjtést illeti, sok a »hétvégi, zsákmányoló gombász«, akik szakszerΔtlenségΔk miatt károkat okoznak az erd√kben, f√leg pedig a gombaállományban. Továbbá tudni kell, hogy mindenki csak saját erdejében gombászhat és napi két kilogrammot szedhet. Ime másodszor is megszervezték a pártosfalváról elvándoroltak találkozóját, amelyr√l az idén szlovén nyelven számolunk be b√vebben. A juliúsi találkozót is a hagyomány szerint a helybeli »Ady Endre« Idegenforgalmi és MΔvel√dési Egyesület vezet√sége szervezte kultúrprogrammal és baráti találkozóval. Azon a szombaton nagy h√ség ellenére is sokan kitartottak a kés√ délutáni órákig. Els√nek a kultúrházban egy színdarabnak és kutúrmΔsornak lehettek tanúi mindazok, akik nem csak Muravidékr√l, hanem Szlovénia más részeir√l is hazalátogattak, mjad a faluotthonban étel-ital mellett a rokonaikkal, ismer√seikkel sokáig vigadtak, elbeszélgettek a múltról, mindazokról, akik a jobb élet reményében elhagyták sz√l√falujukat. Denis Malaœiœ, az egyesΔlet elnöke szavai szerint már arról gondolkodnak, hogy milyen új formát és tartalmat adjanak a következ√ találkozónak. KépΔnk a résztvev√k egy csoportját örökítette meg. (pivar) Kedves, aranyos Naca nyénye! Nagyon rövidre fogom a szavamat, bár vóna mirΔ irnya, de a zasszon kijabál, hogy üllek fö a kombányra, me még három hellön áll a búza. Mindön a nyakamra gyΔtt. A vijar miatt ekésött a zaratás, a zerdΔ teli van vorgányéve, aszt is fö kö szenynyi, meg egy jó hónap múlva válosztanyi kö. Éppen ezér irok. Nem nagyon jut el idájig a hire, hogy ki akar lenynyi magyar képviselΔ. Csag egyrΔ tudunk, aki annyira bisztos a dógába, hogy le is mondott a direktorságrú, de a többi jelΔt meg nagyon hagat. Legalább is itt Goricskún nem járnak. Aranyos drága Naca Nyénye, ha valamit megtud, este 10 óra után má megföjΔnk, meg begyöjΔnk a mezΔrΔ, akko hijon fö telefonyon. Tuggya nagy gondba vajok, me úgy láccik a százesztendΔs kalendárium jóslata betelik. A zidin má annyi rossz vót, hogy illen égiháború után a zembör nem várhat jót, csag sárga veszödelmet, az meg van Kinába a zolimpijába, sáskákat, amik még gyΔhetnek, meg új képviselΔket, aki a biblijai veszödelmet is túlszárnyhattyák. Gondulom Naca Nyénye, hogy maga, meg a magáho hasonlú többi asszon erre a választásra is készΔl, me mondom magának, hogy má eddig is sok fΔggött magoktú. De mast be kö fejeznöm, me a zasszony kΔdob a házbú, ha nem mönök kombányoznyi. Útközbe maj fötöszöm a dopisznicát a postára. Aranyos Naca Nyénye, várom a telefonnyát vagy a levelít. Vorgányát viszök. Üdvözli Kuruc Pétör Goricskúrú. Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 14. avgust 2008 A 2007/2008-AS TANÉV PÁRTOSFALVÁN AZ EREDMÉNY 289 ELISMERÉS ÉS OKLEVÉL A közeled√ szeptemberrel újra megszólal a cseng√ és a tantermekbe parancsolja a tanúlókat, pedig mindha csak tegnap lett volna vége a tanévnek. A pártosfalvi KétnyelvΔ Általános Iskolában már összegezték az eredményeket és az el√ttΔk álló feladatokra összpontosítanak, de mint Joæefa Herman igazgatón√vel készített szlovén nyelvΔ beszélgetésΔnkb√l is kitΔnik, az eredményekben gazdag esztend√re nem lehet egyszerΔen pontot tenni, hiszen a 89 iskolás közΔl 9 arany, 44 ezΔst és 60 bronzérmes tanulójuk volt, a tanév végén pedig összesen 282 elismerést és oklevelet osztottak ki. A kilencéves iskolát nyolc tanuló közΔl hat els√t√l az utolsó osztályig kitΔn√vel végezte és a Timess kutatásai szerint ezek a matematikai és természettudományi tantárgyak ismeretében országos viszonyban negyedik helyen kötöttek ki. Legsikerebbeknek Kalamár Goran, Novak Simon, Vugrinec Alen, Svetec Kimi, Végi Kalamár Aleks, Végi Kalamár Alen bizonyultak, akik a kitΔn√ eredmény mellett számos országos versenyen nyert díjakat, elsimeréseket is felmutathatnak. A nyolcadikosok közΔl Jakoøa Aleø és Gorza Mitja remekeltek. A felsorolásnál tartva be kell mutatni az iskola folklór csoportját, amelyet Horvát Melani, Kalamár Chiara Franceska, Karmberger Jan, Meøiœ Laura, Varga Endrina, Kranjec Patricija, Sapaœ Lea, Sever Kaja, Tamaskó Sara, Györek Domen, Hari Marinela, Laura Német, Hahn Nadja, Tamaskó Adriana, Könye Anamari, Kerœmar Domenika, Kerœmar Martina, Koœiø Mendi, Sever Samanta, Tivadar Martina, Janko Aleø, Német Goran, Kovaœ Alen és Jakoøa Aleø alkotják. Hagyománya van a méhészeti szakkörnek is, és a fiatal tagok a tavalyi tanévben számos elismerés mellett Jakoøa Aleø és Kovaœ Alen 2 ezΔst érmével is öregítették az iskola hírnevét. Még sorolhatnánk az elismeréseket, kitΔntetéseket, hiszen az iskolán több szakkör is mΔködik és még ide tartozik, hogy a tanulók szlovén valamint magyarnyelvΔ veresenyeken mérettetik meg rátermettségΔket, tudásukat,. Nem csak a tanulókra vonatkozik sazkmai képzés elve, hanem a pedagógusokra is. Így tavaly országos szinten részt vettek négy széleskörΔ, a tananyag elsajátítását öztönz√ programban. A Pártosfalvi KÁI közremΔködik több országos szintΔ felmérésben, hatodik éve az ekoøola/-ekoiskola programban és az eko-zászló bΔszke tulajdonosai, hiszen az elmúlt tanévben is arra törekedtek, hogy a tanúlókat ráaszoktassák a hulladékanyag csökkentésére, a villanyárám-, és a víz használatának korlátozására. A projektbe bevonták a szül√ket, az iskola dolgozóit és a többi polgárt is. Mivel az iskolát Hodos, Øalovci és Moravske Toplice községek kétnyelvΔ falvaiból látogatják a tanulók, igy ezekkel szoros kapcsolatot alakítottak ki, együttmΔködnek a bogojinai és fokovci iskolákkal, de kapcsolatik kiterjednek az ország más tájaira és a szomszédos országokra is. Az ÉVKÖNYV-ZBORNIK kiadóbizottsága készíti a második fΔzetet és ez uton is felhívjuk mindazok figyelmét, akiknek javaslataik, írásaik volnának, hogy ezekkel augusztus végéig keressék fel Pivar Ellát a 041 298-210-es telefonon, vagy e-mai lon: ela.pivar@volja.net, de irhatnak a Lipnica szerkeszt√ségébe is: Lipnica – Obœina Moravske Toplice címre DÁNIEL TISZTELES ÚR, KÖSZÖNJ UK... A maronyi szlovéniai reformatus közösség búcsúzik tiszteletesét√l, Nagy Dániel lelkészt√l, aki közel egy és fél évtizede istápolta a hiveket, tanította a hittant és arra törekedett, hogy nem csak a templomaikban, hanem a hétköznapok buktatóin is egymáshoz közelebb hozza az embereket a határ mentén. A sors vargabetΔs útjain az élet több stációja után szinte földönfutóként érkezett családjával Erdélyb√l Szentgyörgyvölgyre, majd elvállalta a szlovéniai falvakban a kálomistáinak gondozását is, hosszú útakat téve meg a zárt határok tövében, hogy havonta egyszer, kétszer eljuthasson Szentlászlóra, Csekefára, Szerdahelyre, Hodosra, Domaföldre igét hirdetni, a vallás alapjait oktatni. Annyira megkedvelték, hogy a szüleik még a más vallásu gyereket is elküldték Dani bácsi hittanóráira. Sokáig árvaságban teng√d√ szlovéniai reformátosokat lépésr√l lépésre újra nevelte, házaknál látogatta a fiatalokat, aggokat, elesetteket és így lett egyike a »közΔlΔnk valónak«, aki együtt tudott örΔlni sírni az itteni emberrel. Az id√s nénik abban gyö- Nagy Dániel nyörködtek, hogy zsoltárokkal, ékes igével újra betöltötte a kis templomokat, érz√en búcsúztatta a halottakat, mert sajnos a sorvadó kis közösségben egyre gyakrabban jelzi a lélekharang, hogy még kevesebben maradtak. Voltak álmai. Tanítványai közΔl szerette volna négyszáz év után kinevelni az els√ helyi születésΔ lelkészt. Megálmodta a szentlászlói új templomot és amikor két évvel ezel√tt nyugdíjba vonult, lelkiismeretfurdalást érzett, de tovább is gondozta a gyülekezetet, mígnem a dunántúli püspökdég helyébe mást nem ajánlott... Pedig erejéb√l még futotta volna... Gyenge két évtizeddel ezel√tt, a kilencvenes évek elején volt, amikor az egykori híres szentgyörgyvölgyi gyülekezetbe, ahova 1919 el√tt a szentlászlóiak és a többi szlovéniai reformátusok is tartóztak, új pársztor telepedett át. Nagy Dániel és családja szegényen, személyes holmijával érkezett a romos paplakba, de felvirágoztatta, majd id√vel, amikor már érezte, hogy a sors könyvében ez a kezdetekt√l református település van megírva a végállomásának, szinte egymagában, barátai segítségével, két kézével felépítette a családi fészket, hiszen tudta, hogy neki már itt élni és halni kell: »Itt van már a hazám, az otthonom, Erdélyországhoz csak a gyermekori emlékek kötnek, meg azok a famunkák, a székelykapu, amely a magány óráiban faragtam és számomra köt√dést jelentenek. A sok megpróbáltatás mellett volt egy szép dolog az életemben itt a végeken: a szlovéniai reformátusok papja lehettem. Azon kedves emberek köthettem össze életemet, amelyek emlékeztettek szül√falum népére. Bár a kezdetben, mint romániai magyarnak, nehézségeim voltak a határátkelésnél, de ma a határmenti falvakba úgy járok át, mintha haza mennék. Most már tudom, hogy ha letelepülésem idején választhattam volna, biztosan Szentlászlón vagy valamelyik másik szlovéniai református faluba kötök ki...« Ne szomorkodjon Tiszteles Úr, nincsenek már határok, a kertek alatt is átjárhat Szentlászlóra, hiszen Póth Károly, Narancsik Pál után Ön is beírta a nevét az itteni emberek szívébe és ha ismer√söket keres, akkor az erd√n át sétáljon át baráti látogatásra. Nem mindig a hivatalos cím, a funkció a dönt√, hanem az emberség, Önt pedig örökre err√l tartják számon. Várják a Tóthék, Nemesék, Kocánék, Károlyék, Dórák, Bogdánok, Zsohárok, Balaicok, a kilencven éves Vilma néni, s hogy ne is soroljam, várják minden háznál, legyenek reformátusok, evangélikusok, katolikusok. Így a búcsú nem is igazi elvállás, hiszen a baráttól sosem lehet elszakadni, f√leg, ha még köszönettel is tartoznak neki.... Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 14. avgust 2008 Spoøtovani gospod Æupan! Vem, da je v vaøi obœini v navadi, da si vse poveste iz oœi v oœi in ohranjate v pisni obliki za zanamce le v nebo vpijoœe zadeve. Zato sem dolgo razmiøljala, ali naj napiøem te vrstice, saj se kot kak nedeljski priølek nimam pravice vtikati v lokalne zadeve. A kaj, ko mi kalimerov kompleks malega œloveka ne da miru. (Za osveæitev spomina in za mlajøo generacijo: Kalimero je lik iz risank moje generacije, tisti mali piøœek, ki se je æe ob izvalitvi in nato v svojem daljnem æivljenju na vsakem koraku sreœeval z zlo usodo bitja na obrobju.) Ja, in v œem je pravzaprav ta moja ihta, da vam piøem sredi najveœje æege? Kot æe tolikokrat, sem bila zopet na Goriœkem, kot tudi mi primestni – ne meøœani, ne kmetje – pravimo hribovitemu delu te naøe pokrajine. Hodila sem po stezah svoje mladosti, kot sem pred niti ne vem koliko desetletji po odredbi takratnega øolskega ministra obiskovala na domu svoje uœence iz Ivanjøevcev, Lonœarovcev ter Srediøœa. Priznam, v svoji zagnanosti sem takrat mislila, da bom reøila svet, tamkajønjo deco poslala na fakultete, da se jim bodo sredi te œudovite krajine odprla nebesa. Pa ni bilo œisto tako. Oni so se odselili v tujino, v Mursko Soboto v tovarno, kriæev pot sem nadaljevala drugod, a sem ostala povezana s tukajønjimi ljudmi in priznam, v svoji brezizhodnosti se pogosto vraœam sem po mir in spokoj. Tako pogosto, da mi te vasi postajajo drugi dom, œeprav nimam tu ne hiøne øtevilke ne strehe nad glavo. Œudovito je sedeti pod staro hruøko tepko, hoditi po starih pokopaliøœih, se ustaviti pri Juliøki, Kalmiju, Beli, teti Elzi, Margiti, Jolanki, Lajœiju in se pogovarjati o tistih naøih œasih. Ja, o tistih preteklih œasih, ker sedanjega skorajda ni. Nebogljeni mali ljudje, ki so ostali tu, preæivljajo svoj enoliœni vsakdan, le tisti tujci, ki redko zaidejo na ta ozka pota, nudijo nekaj snovi za ugibanje. A je bil dacar, mogoœe Angleæ, ki bo poceni kupil Mankino hiøko, ali pa kakøen gobar? Vendar jih najveœ le potuje mimo, saj tu ni niti gostilne, le Kozicov muzej v Ivanjøevcih, predvsem pa njegova medena palinka, ki jo tako radodarno, skoraj brezplaœno ponuja, zadræi popotnika za kakøno urico ... Tu je zvonik, edinstven v tem delu, ki mu ni para ne na tej ne na oni strani meje. In ta zvonik. Kot tudi vse drugo, poœasi naœenja zob œasa, œeprav bi ga za malo denarja z nekaj doma stesanimi hlodi lahko obnovili v prvotnem sijaju. Pa ne z æaganimi hlodi, kakor so v posmeh izroœilu naredili v sosednji obœini. Potem so tu øe leseni nagrobniki v Srediøœu, Œikeœki vasi in Motvarjevcih, edinstveni protestantski spomeniki tudi v dræavnem merilu ..., in stare hiøe s trnacom, kostanjeva pot, endemiti rastlinskega sveta, kot so øota, zvezdaste narcise, nadalje bistri viri vode ... Niti ne bom nadaljevala naøtevanja, saj bi utegnili pomisliti, da kandidiram za æupanjo, ali vsaj za obœinsko svetnico. Øalo na stran. Gospod æupan, resno vas spraøujem, zakaj imajo ti ljudje, ki so »bogu za hrbtom«, obœutek, da so oni Kalimeri Obœine Moravske Toplice. Morda zato, ker v tem trenutku niso razvojno perspektivni, nimajo hotelov, bazenov, velikih parkiriøœ za avtobuse, niti otrok, ampak le nekaj vinotoœev, tu in tam kakøno vaøko krœmo, nekaj zasebne iniciative, ki pa zaradi nezadostne materialne osnove in strokovne pomoœi ne more zaæiveti? Kalimero paœ ostaja Kalimero. Pa bi ravno ta drobni piøœek rabil pomoœ: veliki so zadosti pametni in prebrisani, da znajo izkoristiti zakone, ugodnosti predpisov, malemu, pridnemu œloveku, njegovi skupnosti,bi moral nekdo krepko seœi pod pazduho, ga podpreti ter ga pokonœno peljati skozi labirinte administracije. Œe æe dræava tega ne dela, pa bi lahko lokalna skupnost ustvarila œudeæe. Ne pravim, naporno je, a se izplaœa, œe æe ne zaradi drugega, pa vsaj za narodov blagor Goriœanke POZIMI MOØKI PRAZNIK, SPOMLADI ÆENSKI IZLET Pozimi moøki praznik, spomladi æenski izlet, je bil moto æensk z goriœkega dela naøe obœine. Med mnoæico praznikov, ki se zvrstijo marca za æene, so letos praznovali svoj veœer tudi moøki. Za majhno pozornost so gospe prispevale v lastni reæiji, mnoæico moæ pa je razveselila Franœkoliza. Da se æenske ne bi poœutile v œem prikrajøanem, so se odloœile, da se podajo na izlet v Savinjski gaj. Aprila se je 44 æensk zapeljalo proti Mozirju. Kakor smo paœ vajeni, smo se najprej ustavile na kavi in nato odøle v gaj. Naø øofer Marjan je pravil, da je roæice pripeljal k roæicam. Se lepo sliøi, mar ne? Po ogledu gaja smo se odpravile na vrtnarijo Skorenøek v Mozirju, saj na tej vrtnariji æivi ustanovitelj Savinjskega gaja. Po ogledu vrtnarije in seveda tudi nakupih smo se odpeljale v Slamnjak pri Ljutomeru, kjer smo imele bolj pozno kosilo. Ob dobri domaœi hrani, izvrstni kapljici in zvokih harmonike je œas minil, kot bi trenil. Polne lepih doæivetij in spoznanja, da nam je vsem bil ta dan v veselje, smo se v veœernih urah podale proti domu. Vesna Jakiøa DRUÆINI PRIJAZNO OKOLJE? V juliju je obiskovalce moravske trim steze v Œreti prijetno presenetil letak z logotipom Terme 3000, ki je naznanjal certifikat Druæini prijazno okolje. Tisti, ki smo bili na stezi v tistih dneh, se nismo mogli znebiti obœutka, da bo Œreta prijazno okolje morda postala, ko bo nekdo oœistil steze, odstranil vejevje, odlomljeno med nevihto, odstranil poruøena debla, pokosil koprive ob cesti in poteh, zadelal kotanje im mlake (zlasti na severnem delu steze), ki silijo sprehajalce in tekaœe, da jih preskakujejo ali se jih na øiroko ogibajo, posul steze z lomljencem, na novo postavil tista telovadna orodja, ki jih je uniœil ali naœel zob œasa ... Œreta je v resnici oaza hladu; blagodejno ga razdaja obiskovalcem tudi v najbolj pasjih dneh; prijazno okolje pa bo postala, ko bodo vsak opravil svoje delo: tisti, ki jo ponuja, prav tako pa tudi lastnik. Ludvik Soœiœ na Goriœkem in za mirno vest obœinske uprave, svetnikov in nenazadnje vas, gospod Æupan. Mislim, da je zaradi ljubega miru zdaj œas postaviti piko na konec tega pisma. Æelim vam veliko uspehov, predvsem pa veœ razumevanja za Kalimere, ki so øe ostali in straøno so navezani na svoje vasi. Ella Pivar Tomøiœ 14. avgust 2008 Filovske pevke: prvih 20 let PRAZNOVANJE JE VSELEJ NEKAJ LEPEGA »Praznovanja so vselej nekaj lepega, øe posebej, œe jih proslavimo s tistimi, ki jih æelimo imeti ob sebi,« je z izbranimi besedami zaœela napoved prireditve, na kateri so poœastili okrogli jubilej delovanja Filovskih pevk, povezovalka sporeda Andrejka Trajbariœ, sicer prizadevna predsednica Kulturno-turistiœnega druøtva (KTD) Filovci, katerega œlanice so tudi pevke. Filovske pevke je zdruæila ljubezen do pesmi in petja in jih druæi æe polnih 20 let, œlanicam zbora pa jim je pesem oziroma petje zagotovo obogatilo marsikateri trenutek v æivljenju. V tem duhu in z bogato sporoœilno vrednostjo pesmi je v veœnamenskem prostoru v øportno-rekreacijskem centru v Filovcih mi-nil bogat veœer z ljudsko pesmijo. Najprej so se jubilantke predstavile z nekaj pesmimi, zatem so jim izroœili zahvalne listine KTD za sodelovanje v skupini, ki so jih prejele: Marija Vegi, Kristina Geriœ, Kristina Nemec, Marija Gyorek, Barica Gjerek, Marija Oølaj, Marija Kerman, Marija Økerget, Darinka Horvat in Alojzija Mauœec, pa tudi nekdanji œlanici Terezija Berden in Marija Mesariœ. Veliko pohvalnih besed so jim namenili tudi gostje. Priznanje za to, da s poærtvovalnim delom gojijo ljudsko pesem, promovirajo Filovce in Obœino Moravske Toplice po Sloveniji in tujini, bogatijo kulturne prireditve in s pesmimi ohranjajo spomine in obiœaje pred pozabo, so jim izrekli predsednik Sveta KS Filovci Andrej Baligaœ, podæupan obœine Alojz Glavaœ, æupnik bogojinske æupnije dr. Stanislav Zver, predsednik enega od slovenskih kulturnih druøtev v Avstriji Øtefan Økerlak, Ivan Mauœec iz beltinskega kvarteta Slavœek in pevec ter glasbenik Drago Joøar, v œigar studiu so pevke posnele svoje zgoøœenke. Trajbariœeva je k temu dodala, da v druøtvu izjemno cenijo njihovo delo, saj si svojih prireditev niti ne znajo predstavljati brez njihovega petja, zato so jih vselej podpirali in tako bo tudi v prihodnje. Trajbariœeva je pohvalila tudi njihovo pripravljenost za dramske nastope, saj so œlanice zbora izvedle vrsto veselih prizorov, sodelovale na veœ prikazih domaœih opravil in dokazale, da jih ni strah kaj povedati, pojasniti. Prehojeno pot dveh polnih desetletij pa je v izœrpni kroniki povzela vodja skupine, neumorna Marija Vegi. Njihovi zaœetki segajo v daljno leto 1988, ko so se zaœele priprave na prve Koøiœeve dneve kulture v KS Bogojina. Anici Gregorec in Mariji Mesariœ se je porodila misel, da bi pevsko skupino ustanovili tudi v Filovcih. V vseh preostalih vaseh bogojinske krajevne skupnosti, v Bogojini, na Ivancih in Bukovnici, so pevske skupine æe obstajale, a so æal medtem prenehale delovati. Filovske pevke je najprej vodila Antonija Oølaj, krstni nastop pa so imele 15. avgusta na Ivancih. »Zaœetki so bili teæavni, saj nismo imeli prostora za vaje. Vadile smo pri eni od pevk doma, vendar ne dolgo. Naøe teæave je opazil Franc Geriœ in z æeno Kristino sta nam ponudila sobo za vaje, dokler ni bil dograjen vaøko-gasilski dom in nam je takratni predsednik Milan Varga odstopil turistiœno sobo. Tedaj smo dobile tudi prve uniforme, blago nam je podaril Øtefan Økerlak z æeno in druøtvom Slovenija iz Avstrije, za kar smo zelo hvaleæne,« se spominja kronistka in dodaja, da je prizadevna skupina, ki je v tem œasu doæivela nekatere spremembe v zasedbi, zaœela nastopati tudi po øtevilnih krajih v Pomurju, Sloveniji in tujini. V skrbi, da ljudske in druge stare pesmi ohranijo zanamcem, so doslej izdale tri zvoœne medije. V okviru mednarodnega projekta Vitis Vitae (leta 2002) so z Madæari in nekaterimi domaœimi skupinami posnele pesmi skupno zgoøœenko in kaseto Ømarnice, œez leto dni pa svojo prvo samostojno zgoøœenko (in kaseto) s 13 pesmimi Zapojmo kot nekoœ. Ker so imele prizadevne pevke pripravljenih øe veliko pesmi, so se v zaœetku leta 2005 odloœile, da posnamejo øe svoj tretji izdelek s 16 pesmimi, vse v studiju znanega glasbenika in pevca Draga Joøarja. Filovske pevke imajo vsako leto okrog 26 nastopov. Med øtevilnimi priznanji, ki so jih bile deleæne, vodja skupine omenja Priznanje Obœine Moravske Toplice za leto 2007. »Najveœje teæave so z denarjem. Hvaleæne smo naøim druøtvom v krajevni skupnosti, obœini in vsem donatorjem, ki so nam doslej finanœno pomagali za izid naøih kaset.« Med domaœini pa je za vso pomoœ v teh letih izpostavila tudi Franca Geriœa, Alojza Berdena, Joæeta Horvata, druøtvo Gaj, lonœarstvo Bojnec, Manico Barbariœ ter Marijo Domonkoø in Andrejko Trajbariœ. Brez slednjih dveh tudi tokratnega slavja ne bi bilo. Skupine, ki so jih na svoj veœer povabile jubilantke, pevke iz Beznovec in Œrenøovec ter dramska skupina iz Kraønje v Obœini Lukovica, so jim pred svojimi nastopi œestitale in jim s priloænostnimi darili zaæelele øe veliko let cvetoœih glasov. DKØT Ælaki Sebeborci ÆENSKI PEVSKI ZBOR ÆLAKI Øtevilnim delujoœim pevskim zborom v naøi obœini se je na domaœi gasilski sveœanosti konec junija tudi uradno pridruæil æenski pevski zbor, ki deluje kot sekcija v Druøtvu za kulturo, øport in turizem (DKØT) Ælaki Sebeborci. Predsednica druøtva Irena Hüll pravi, da so se pevke pod vodstvom zborovodje Joæeta Vukana zaœele dobivati na zaœetku letoønjega leta, œeprav je bila æelja po zboru prisotna æe dlje œasa. Zbor sestavlja 13 pevk iz Sebeborec in ena iz Puconec. Pevke se v sejni sobi vaøko-gasilskega doma dobivajo dvakrat tedensko. Njihov vsebinsko raznolik repertoar trenutno obsega program za dobrih 40 minut petja, v zboru pa si poleg enotnih oblaœil, kar pa ne bodo mogli uresniœiti brez pomoœi sponzorjev, prizadevajo tudi, da bi svoj repertoar sœasoma øe razøirile. Poleg nastopa v domaœem kraju so sodelovale tudi na pevski prireditvi v Beznovcih v obœini Puconci, kjer so prav tako navduøile øtevilne ljubitelje zborovskega petja. »Na njihovo delo smo zelo ponosni in jim æelimo œim veœ nastopov tudi izven meja naøe vasi in obœine,« zakljuœuje predsednica, ki pravi, da bodo sebeborske pevke nastopile tudi na zakljuœni obœinski proslavi, v zimskem œasu pa æe naœrtujejo samostojni koncert. 14. avgust 2008 Besedilo in fotografija: Geza Grabar Prvi mladinski lovski tabor v Prosenjakovcih PRIVZGOJITI ODNOS DO NARAVE IN DIVJADI V mnoæici taborov, ki so œez poletje na dnevnem redu po vsem Pomurju, so organizirali prvi slovenski mladinski lovski tabor v Prosenjakovcih. V zaœetku julija se je pri tamkajønji lovski koœi za tri dni naselilo dvanajst fantov iz osnovnih øol Sveti Jurij-Rogaøovci, Prosenjakovci, Kobilje, Turniøœe in Dobrovnik. Ob vsestranski aktivnosti œlanov LD Prosenjakovci so uœenci spoznali poleg naœinov lova tudi lovsko kinologijo, streljali so na glinaste golobe in se druæili. Tabor je omogoœila Lovska zveza Pomurja, pomoœ so dobili øe od dræave pa tudi od lokalne skupnosti. Organizatorji so posebej poudarili vlogo Dvojeziœne osnovne øole Prosenjakovci, ki jim na razpolago ni dala le øolske kuhinje, ampak tudi kuharja. Na zakljuœni slovesnosti, katere se je udeleæil tudi æupan Obœine Moravske Toplice Franc Cipot, so sodelovali udeleæenci tabora, œlani ZPLD in LD Prosenjakovci in tudi lovski hornisti in pevci, popestrili pa so jo øe s priloænostno razstavo risb udeleæencev tabora. Hokejski kamp v Moravskih Toplicah GOSTILI SO TUDI OLIMPIJKO SONJO ROMAN Hokejski klub Moravske Toplice v svoji 11-letni zgodovini veliko pozornosti posveœa delu z mladimi. V klubu so se tudi letos odloœili, da med poletnimi poœitnicami na igriøœu z umetno travo v Termah 3000 v Moravskih Toplicah pripravijo dva otroøka kampa ter z osnovami igre z lesno palico in æogico ob pomoœi svojih æe uveljavljenih igralcev in igralk seznanijo kar najveœ mladih. Na ta naœin bi jih radi navduøili tudi za igranje v klubu. Prvega tabora v juliju se je udeleæilo okrog 20 mladih, enako øtevilo udeleæencev pa priœakujejo tudi na taboru, ki se bo zaœel v avgustovskem terminu. Kot je povedal direktor kluba Joæe Œrnko, pa si prizadevajo, da bi bila tovrstna poœitniøka dejavnost kar najbolj raznolika in zanimiva: mladi se kopajo, v kamp pa vabijo tudi znane osebe. Letos jih je obiskala prva pomurska udeleæenka olimpijskih iger, atletinja Sonja Roman s Hodoøa. Tekaœica na srednje proge (800 in 1.500 m) je v sproøœenem pogovoru dejala, da bo v Pekingu nastopila na 1.500 m. Mladi so ji zastavili vrsto zanimivih in nenavadnih vpraøanj: koliko jezikov govori, kako dolgo æe tekmuje, kakøna je njena prehrana, koliko kontinentov je kot øportnica æe obiskala in kaj priœakuje od svojega najveœjega in za vsakega øportnika najpomembnejøega tekmovanja v karieri. Dejala je, da si v Pekingu æeli izboljøati osebni rekord (4:06,64) in se uvrstiti vsaj v polfinale. Mlade udeleæence tabora je obiskal tudi vzrejitelj tropskih pajkov in gekonov. (G. G.) Po mnenju Ludvika Rituperja, predsednika LD Prosenjakovci, je bil namen tabora doseæen, saj so uœencem 7. in 8. razreda prikazali soodvisnost lovstva in varovanja naravnega okolja. »Vse dejavnosti smo podredili temu cilju, kar je na Goriœkem øe posebej pomembno, saj tu morata sobivati œlovek in divjad, in œe se divjad ohrani, potem je okolje primerno tudi za œloveka. Ker je bil to prvi tovrstni tabor, smo za drugo leto pridobili ogromno izkuøenj.« Temu je pritrdil tudi Joæe Srøen, vodja tabora: »V treh dnevih tabora smo æeleli otrokom predstaviti glavni namen lovstva. Ta je prvenstveno ohranjanje narave, ekologija divjadi v tem prostoru, delo lovcev v loviøœu, poudarek smo dali øe drugim dejavnostim, kot so lovska kinologija, strelstvo, kultura in kulinarika, torej vsem dejavnostim lovstva. Na zakljuœek smo povabili horniste, ki so predstavili mlademu rodu bogato lovsko kulturo.« (E. P.) Martjanci POLETNA ØOLA NOGOMETA Nogometni klub Œarda je ob sodelovanju Obœinske øportne zveze Moravske Toplice letos prviœ izvedel tabor »Poletna øola nogometa«. Otroci stari od 5 do 14 let so se dva tedna podili za æogo in se igrali na lepo urejenem øportno-rekreacijskem centru v Martjancih ter se hodili kopat v Terme Vivat v Moravskih Toplicah. Poletne øole nogometa se je udeleæilo 51 otrok, tudi 4 dekleta, s œimer so bili organizatorji tabora zelo zadovoljni: »Kljub temu, da smo øolo nogometa v taki obliki organizirali prviœ, moramo priznati, da je za nami 10 uspeønih delovnih dni. Pribliæno øtevilo udeleæencev smo definirali æe ob naœrtovanju programa, zato so aktivnosti potekale nemoteno. Delo smo organizirali v øtirih starostnih skupinah, vsako skupino pa sta vodila po dva trenerja. Otrokom smo v dveh tednih skozi igro in zabavo predstavili, kaj pomeni biti nogometaø/ica in kaj pomeni nogomet kot tak: je prijateljstvo, dvigovanje fiziœnih sposobnosti in spodbujanje mladih k pozitivnemu razmiøljanju v okviru druæenja in ukvarjanja s øportom.« je povedal vodja øole nogometa Goran Pintariœ. 14. avgust 2008 Udeleæenci lovskega tabora so povedali KO SE PRVIŒ SREŒAØ Z DIVJADJO ... Na 18. strani poroœamo o prvem mladinskem lovskem taboru v Prosenjakovcih. Za veœino mladih je tabor pomenil prvi stik z lovstvom. Polni vtisov so pripovedovali o doæivetjih in – kot je za najstniøke fante priœakovati – jim je prvo sreœanje z oroæjem zbudilo meøane obœutke. Kar tekmovali so, kateri bo zadel veœ glinastih golobov. Za Primoæa Srøena iz Kobilja tabor sicer ni bil prvo sreœanje z lovstvom, saj izhaja iz druæine, kjer so lovci dedek, oœe in mama. Kdaj pa kdaj se jim tudi sam pridruæi, vendar meni, da se je nauœil øe marsikaj novega, predvsem je spoznaval divjad na loviøœu, pa tudi prijateljstva, ki jih je sklenil, bodo ostala za veœne œase ... »Spoznal sem enajst novih prijateljev. Zelo dobro se razumemo, druæili smo se v prostem œasu, si pripovedovali zgodbe, najlepøe pa je bilo, ko smo skupaj øli na lov. Vse je bilo œudovito, le ti trije dnevi so prehitro minili.« Simon Sánca iz bliænjega Srediøœa je sliøal za tabor v øoli, se prijavil in ni mu æal, saj je spoznal tudi drugo plat gospodarjenja z divjadjo. V obmejnih krajih je veœni problem økoda po divjadi in Simon pravi, da ko od blizu spoznaø, kako æivijo jeleni, divji praøiœi, koøute, spremeniø svoje mnenje. »Morda bom nekoœ lovec, vendar mi je zdaj bolj pomembno, da sem preæivel tri dni s fanti, ki imajo radi naravo, pa tudi to, da sem prviœ streljal na tarœo in glinaste golobe.« Aleø Øinko je priøel iz Svetega Jurija, za tabor ga je navduøil njegov uœitelj. Najbolj so mu ostali v spominu noœni lov, streljanje s pravimi lovskimi puøkami, sprehodi v naravi ob zori, lovski psi, tudi noœni pogovori v øotoru, kjer so bivali in spali. Posebno doæivetje je, ko se prviœ sreœaø z divjadjo, ki jo poznaø iz knjig, in ko prviœ streljaø z oroæjem. »Videl sem veliko æivali in pozneje smo jih narisali. Jaz sem narisal srno in fazana, ker sta to za mene najlepøi æivali.« Pivar Ivanovci TABOR MLADI GASILEC 2008 V organizaciji Gasilske zveze (GZ) Moravske Toplice oziroma njene komisije za delo z mladimi ter ob podpori PGD Andrejci pri pripravi in izvedbi je pri lovskem domu v Ivanovcih potekal 3-dnevni tabor za mlade gasilce. Udeleæilo se ga je 26 otrok v starosti od 7 do 14 let iz gasilskih druøtev Martjanci, Moravske Toplice, Teøanovci, Berkovci, Andrejci in Selo. Kot sta dejala predsednica mladinske komisije Valerija Horvat in œlan, hkrati vodja tabora, Joæe Solar, so si s skupnim bivanjem in prenoœevanjem v øotoru ponovno prizadevali, da bi se mladi med sabo œim bolje spoznali, se druæili, navadili na sobivanje z naravo, spoznali osnove gasilskih veøœin ter se navajali na samostojnost. Kot so nam zatrdili zadovoljni udeleæenci tabora – iz vsakega druøtva jih je spremljal tudi njihov mentor –, so bili najbolj navduøeni nad orientacijskim pohodom in obiskom v prostorih gasilskega druøtva Murska Sobota, kjer so se seznanili z raznoliko gasilsko tehniko in so se prav vsi dvignili 30 metrov visoko z gasilsko lestvijo na avtomobilu. Zadnji dan tabora so mladi medse povabili tudi svoje starøe ter z njimi tekmovali v druæabnih igrah in gasilskih veøœinah, po kulturnem programu, ki so ga pripravili sami, pa so iz rok predsednika GZ Moravske Toplice Øtefana Kuharja prejeli spominska priznanja za udeleæbo. Kuhar jim je obljubil, da bodo morda prihodnje leto tabor podaljøali in ga pripravili tudi za gasilsko mladino. Œe ga bo finanœno podprla Obœina Moravske Toplice, kakor je to bilo letos, bodo naœrte laæje uresniœili. (G. G.) ANALIZA PROMETNIH NESREŒ NA CESTAH OBŒINE MORAVSKE TOPLICE v obdobju 1. 6. – 30. 6. 2008 Tip – vrsta prometne nesreœe v letu 2007 v letu 2008 Odnos v % s smrtnim izidom 0 1 100 hude telesne poøkodbe 4 1 25 lahke telesne poøkodbe 13 6 46 z materialno økodo 21 10 48 Skupaj prometnih nesreœ 38 18 48 POSLEDICE PROMETNIH NESREŒ Tip – vrsta prometne nesreœe v letu 2007 v letu 2008 Odnos v % mrtvi 0 1 100 hude telesne poøkodbe 4 1 25 lahke telesne poøkodbe 23 8 35 brez telesnih poøkodb (materialna økoda) 38 21 55 Skupaj s posledicami 65 31 48 TIP ALI VRSTE PROMETNIH NESREŒ 2007 2008 % Œelno trœenje 3 1 33 Boœno trœenje 8 2 25 Naletno trœenje 1 2 200 Oplaæenje vozila 8 2 25 Povoæenje peøca 0 3 300 Prevrnitev vozila 7 2 29 Trœenje v objekt 5 3 60 Trœenje v stojeœe (parkirano vozilo) 2 1 50 Ostali 4 2 50 V letu 2008 smo imeli v prvem polletju 18 prometnih nesreœ (v letu 2007: 38), od tega 7 s telesnimi poøkodbami in na æalost eno prometno nesreœo s smrtnim izidom (povoæena peøka). Pokazalo se je, da nam ni bila nobena prometna nesreœa potrebna, œe bi se dræali osnovnih vozniøkih naœel, da cesta ni namenjena samo za nas kot posameznike v prometu, ampak moramo raœunati tudi na druge, ki se v doloœenem trenutku lahko pojavijo pred nami. Vse to æe teoretiœno poznamo. Vpraøanje je, ali se bomo vedno ravnali po osnovnih vozniøkih pravilih in upoøtevali staro øofersko pravilo iz kodeksa etike v cestnem prometu in to, da je dober le tisti voznik, ki je tudi dober tovariø, ki se zaveda, da tudi drugi imajo æelje, da bi varno pripeljali do cilja. Spoøtovani obœani, æelim si, da bi na koncu leta 2008 lahko govorili, da so se prometne razmere na naøih cestah znatno izboljøale. Æelim Vam sreœno in varno voænjo. Predsednik SPV Obœine Moravske Toplice: Franc Œarni 14. avgust 2008 PGD Sebeborci Sektorska gasilska tekmovanja KOMANDNO VOZILO PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI IN PRIKOLICA Po 110. obletnici pred dvema letoma so v Sebeborcih po novno pripravili veliko gasilsko slavje: namenu so predali komandno vozilo PV-1 in gasilsko prikolico za prevoz opreme. S tema pridobitvama, vrednima veœ kot 10 tisoœ evrov, so nadomestili dotrajano orodno vozilo. Kot je na slovesnosti poudaril predsednik Slavko Øker lak, so bili tako kot v drugih krajih tudi v Sebeborcih ga silci vseskozi nosilci zaøœite in reøevanja, po drugi strani pa so igrali neprecenljivo vlogo tudi na podroœju druæabnega æivljenja. V skladu z veljavno zakonodajo vseskozi vlagajo veliko naporov v opremljanje in izobraæevanje zelo øtevilœ nega kadra, saj se zavedajo, da lahko samo tako zagotav ljajo operativno pripravljenost oziroma varnost vaøœanov in njihovega premoæenja. Vsega tega pa ne bi bilo brez delo vnih in zavednih œlanov druøtva in pomoœi krajanov, øirøe lokalne skupnosti, poslovnih partnerjev, sponzorjev in do natorjev. Tudi slavnostni govornik, æupan obœine Franc Cipot, je poudaril veliko sloænost v druøtvu in kraju, zato uspehi ne morejo izostati. Dejal je celo, da je gasilstvo v Sebeborcih daleœ najbolj razvito v vsej obœini, kar zadeva tehniœno opremljenost, pa tudi najbolj izpopolnjeno in v zavesti ljudi najbolj ukoreninjeno. »Vsako leto imate pokazati kaj novega, s œimer ste prvi med enakimi,« je povedal in dodal, da si v obœini æelijo takøno obliko poæarnega varstva ter sistem zaøœite, reøevanja in pomoœi, ki bo v vsakem trenutku uspeøna in uœinkovita. Brez skupnega nastopa in sodelovanja gasilcev veœ druøtev pa tega po njegovem prepriœanju ni mogoœe uresniœiti. Predsednik GZ Moravske Toplice Øtefan Kuhar je bil zelo kritiœen, ko je govoril o odnosu lokalne skupnosti do gasilstva. Dejal je, da ima zveza, ki jo vodi, 27 revnih otrok, ki se borijo za svoje delovanje ter da prostovoljna druøtva vse stroæjim zakonskim predpisom veœ niso kos. Prepriœan je, da je gasilstvo bilo, je in bo tudi ostalo, kar je bil verjetno tudi odgovor na vse veœja prizadevanja o formiranju centralne operativne enote, ki bi bila v stalni pripravljenosti. Ker je obœina Moravske Toplice zelo razgibana in teritorialno velika, bodo gasilci po uresniœenem tem modelu lahko kveœjemu le gasili in ne reøevali. »Verjetno ne bomo tako bogata druæba, da bi lahko vse plaœevali, prostovoljstvo pa je øe vedno najcenejøe.« Novi pridobitvi sta pomembni za druøtvo, kraj in celotno gasilsko zvezo, vendar bi bil govornik sreœnejøi, œe bi vsa druøtva imela potrebno øtevilo osebnih zaøœitnih oblek, pri sofinanciranju nakupa katerih pa lokalna skupnost v zadnjem œasu ne sodeluje. Zato se druøtva letos tudi niso mogla prijaviti na razpis za dræavna sredstva iz tega naslova. Gasilci iz Sebeborec bi v skrbi za kadre, izurjenost in opremljenost morali biti zgled drugim druøtvom, vsem, ki so voljni delati, pa bi morali dati moralno in materialno podporo. Øtevilo gasilskih organizacij v moravskotopliøki obœini ni preveliko, kot se to pojavlja v javnosti, v obœini pa bi morali posvetiti veœjo pozornost opremljanju, so bili osnovni poudarki poveljnika Øtaba Civilne zaøœite obœine Moravske Toplice Øtefana Janœariœa. Botra novih pridobitev, æupan in Sandi Flisar, direktor Zavarovalnice Triglav, OE Murska Sobota, sta slavnostno izroœila kljuœe vozila, blagoslovila sta ga duhovnika evangeliœanske in rimskokatoliøke cerkve. V kulturnem programu se je na prireditvi prviœ uradno predstavil domaœi æenski pevski zbor DKØT Ælaki pod vodstvom Joæeta Vukana. Med pomembne oblike praktiœnega preverjanja usposoblje nosti operativnih œlanov posameznih gasilskih druøtev so v Gasilski zvezi (GZ) Moravske Toplice ob formalnih pregle dih druøtev v maju v prvi vrsti sektorska tekmovanja ter za tem obœinsko tekmovanje. Na njih se pokaæe, kdo najbolje skrbi za praktiœno oziroma operativno usposobljenost in je na tem podroœju tudi najbolj uigran. Gostitelji letoønjih gasilskih sektorskih tekmovanj v me secu juniju so bili: Teøanovci za sektor Martjanci, Bukovni ca za sektor Bogojina ter Prosenjakovci za istoimenski sek tor. Na tekmovanjih je nastopilo 26 druøtev z blizu 40 eno tami. Tudi letos je namreœ manjkala enota iz Norøinec, ki vnoviœ ni bila popolna. Mladi so tekmovali v vaji z vedrovko in v prenosu vode, mladinci v vaji z ovirami in vezanju vozlov, œlani v trodelnem napadu suhe izvedbe in v øtafetnem teku. V Teøanovcih je nastopilo 17 enot. Pri œlanih A so bili prepriœljivo najboljøi Sebeborci, na drugo mesto so se uvrstili Krnci in na tretje Martjanci. Sledijo: Andrejci 2, Teøanovci, Moravske Toplice, Mlajtinci, Ivanovci, Moravci, Andrejci 1 in Suhi Vrh. V æenski œlanski konkurenci je nastopila edino enota iz Suhega Vrha, pri œlanih B pa ekipa iz Moravskih Toplic. Najboljøe pionirje imajo v Sebeborcih, Moravskih Toplicah, Teøanovcih in Martjancih. Na Bukovnici so pri œlanih A tudi letos slavili Ivanci, sledijo Filovci, Bogojina, Vuœja Gomila in Bukovnica; pri pionirjih so bili mladi iz Filovec boljøi od vrstnikov iz Bogojine. Zelo mnoæiœna je bila udeleæba tudi na sektorskem tekmovanju v Prosenjakovcih, saj je sodelovalo 15 enot iz 11 druøtev. V najbolj mnoæiœni, œlanski A kategoriji, so bili zmagovalci gasilci iz Sela pred Prosenjakovci in Fokovci, sledijo: Srediøœe, Motvarjevci, Lonœarovci, Kanœevci, Ivanjøevci, Berkovci, Œikeœka vas in Ratkovci. V konkurenci œlanov B in œlanic je imelo predstavnika le PGD Selo, med mladinci pa PGD Lonœarovci. Na obœinskem tekmovanju bodo lahko nastopile po tri najboljøe enote v œlanski konkurenci, pri mladih pa omejitev za nastop ni. Organizator letoønjega obœinskega tekmovanja 31. avgusta bo PGD Sebeborci. Hkrati z obœinskim tekmovanjem bo potekalo v vseh kategorijah tudi tekmovanje za Memorial Ludvika Æelezna. PGD Sebeborci MERIJO ØE VIØE Œlanska ekipa PGD Sebeborci se v øportno-gasilski disciplini hitri trodelni napad suhe izvedbe in v øtafetnem teku 8 x 50 m brez ovir uvrøœa med najboljøe v dræavi. Enota, ki æe peto leto tekmuje tudi v ligaøkem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije (GZS), pa ima velike ambicije tudi v prihodnje. Sicer pa je ekipa v izvrstni formi. Na nedavnem ligaøkem tekmovanju GZS v Slovenski Bistrici so med 30 ekipami iz celotne Slovenije osvojili 3. mesto s œasom 37,4 sekunde in 54,3 sekunde v øtafetnem teku (oboje brez napak). Najboljøi pa so bili na jubilejnem tekmovanju za memorial Danijela Kreslina v Dolnji Bistrici. Naœrtujejo, da se bodo letos v skupnem seøtevku osmih tekem uvrstili vsaj med tri najboljøe v slovenskem ligaøkem tekmovanju, kar bi bil doslej njihov najveœji uspeh. Sicer pa se v konœ nem seøtevku redno uvrøœajo med deseterico najboljøih, zadnja leta pa so pristali celo na 5. mestu. Ekipo so v petih letih sestavljali: Aleø Økerlak, Andrej Gergorec, Andrej Soœiœ, Borut Andrejek, Damjan Dervariœ, Danilo Økerlak, Drago Vagner, Iztok Lorbek, Janez Fartelj, Sreœko Lorbek, Øtefan Dervariœ, Tomaæ Eræen, Vlado Dervariœ, Zlatko Horvat in Zoran Veren. Pripravil: Geza Grabar 14. avgust 2008 Øportna kinologija LIPIŒ PONOVNO SVETOVNI PRVAK Daniel Lipiœ, œlan Øportnega kinoloøkega druøtva (ØKD) Goriœko iz Sebeborec, se je na nedavnem svetovnem prvenstvu v sledenju po programu pes sledar FH v slovaøkem kraju Vranovu vnoviœ osvojil naslov svetovnega prvaka, Slovenija pa je bila najboljøa tudi v ekipni konkurenci. Skupno je nastopilo 44 tekmovalcev iz 22 dræav. Lipiœu, ki je od zaœetka svoje tekmovalne poti œlan sebeborskega kinoloøkega druøtva, je to æe drugi naslov, saj je postal svetovni prvak tudi pred tremi leti v Ljubljani. Daniel Lipiœ se lahko pohvali tudi s kopico odliœnih rezultatov v ekipni konkurenci. Na najveœjih tekmovanjih je namreœ doslej osvojil 2., 3. in 6. mesto. Sicer pa v druøtvu na svojem poligonu (na igriøœu KMN Sebeborci) tudi letos izvajajo treninge v okviru øolanja psov. Ti potekajo vsako nedeljo od 9. ure naprej. (G. G.) 3. dræavno prvenstvo v roœni koønji TUDI TOKRAT IZJEMEN USPEH Tudi letos smo se Prekmurci – veœina tekmovalcev je iz naøe obœine – udeleæili dræavnega prvenstva, ki je bilo v Presiki pri Medvodah v zaœetku julija, in dosegli izjemen uspeh: prvo mesto v æenski in drugo mesto v moøki konkurenci. Med æenskami je Marija Puhan iz Œikeœke vasi krepko pometla z vso konkurenco, saj je s øtiridesetimi sekundami naskoka in najboljøo kvaliteto koønje premoœno osvojila prvo mesto. Lanska dræavna prvakinja Gizela Cifer iz Sela je osvojila tretje mesto. V moøki konkurenci je izjemen uspeh dosegel Koloman Kozic iz Ivanjøevec. Osvojil je drugo mesto, œeprav je imel daleœ najboljøi œas, vendar si je nabral nekaj veœ kazenskih toœk od zmagovalca Janeza Vivoda s Koroøke. Æelimo in upamo, da bomo naslednje leto pripravili eno od tekem za dræavno prvenstvo v Selu, lepi rezultati naøih tekmovalcev pa veliko obetajo tudi za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto na Bavarskem. Oskar Makari NK Œarda Martjanci VPIS V PROGRAME Kot vsako leto smo pri nogometnem klubu NK ŒARDA Martjanci tudi letos pripravili vpis v razliœne selekcije mlajøih kategorij. Izvajali bomo programe za otroke vseh starosti: Mladinci (U-18), kjer vkljuœujemo letnike 1990–1994 Starejøi deœki (U-14), letniki 1994–1996 Mlajøi deœki (U-12), letniki 1996–1998 Cicibani (U-10), letniki 1998–2000 Cicibani (U-8), letniki 2000–2002 Cicibani (U-6), kjer sodelujejo letniki 2002–2003 Pridruæite se vadbi na odliœno pripravljenih igriøœih v Martjancih, kjer imate priloænost osvojiti nove nogometne veøœine ter spoznati vse skrivnosti najpomembnejøe postranske zadeve na svetu. Vadbe potekajo od konca julija naprej, vsak ponedeljek in œetrtek ob 18. uri. Za vpraøanja in dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu 051 308 114 – Goran ali e-mailu: nkcarda@hotmail.com. TRETJI »ØINJOROV« TURNIR V GOLFU – Na igriøœu za golf Livada v Moravskih Toplicah je konec tedna potekal tretji tradicionalni odprti turnir za pokal Gostiøœa Øinjor. Pomerilo se je rekordno øtevilo tekmovalcev, 72, iz Slovenije, Hrvaøke, Italije, Avstrije in Nemœije. Prvi mesti (brutto) sta zasedla Vanja Bransberger in Ljubomir Koloøa, glavna nagrada, avto clio, za zadetek s prvim udarcem na luknji øtev. 4 (razdalja 160 m) ni bila podeljena. (L. S.) FOTO: Ludvik SOŒIŒ FOTO: Arhiv ØKD GORIŒKO KOLEDAR PRIREDITEV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE za obdobje od 17. avgusta do 21. septembra 2008, pripravlja TIC Moravske Toplice Naziv in vrsta prireditve Kratek opis prireditve Kraj izvajanja Datum prireditve Organizator prireditve Kdo daje Telefon, informacije faks, e-mail Vaøke igre Ekipe se bodo pomerile v 10 igrah, nagrajeni bodo zmagovalci v posameznih igrah in tri najboljøe ekipe v skupnem seøtevku. Filovci – Øportno-rekreacijski center 17. 8. 2008 ob 9. uri KS Filovci v sodelovanju z domaœimi druøtvi Andrej Baligaœ 051 322 252 andrej.baligac@siol.net Manica Barbariœ 041 681 535 manica.barbaric@siol.net Razstava roœnih del Œlanice druøtva predstavijo prtiœke in druge tkanine s starinskimi naøitki Prosenjakovci – Vaøko-gasilski dom 24. 8. 2008 od 13. do 18. ure KTD »Ady Endre« Prosenjakovci Denis Malaœiœ 051 670 324 Ivanocyjev pohod Spoznavanje vasi Ivanovci in okolice s poudarkom na kulturni zgodovini kraja Ivanovci z okolico 30. 8. 2008 ob 10. uri TKØD Ivanovci Angela Novak 041 747 344 02/554 17 00 V koledarju ne navajamo prireditev v okviru 12. praznika Obœine Moravske Toplice in XX. Koøiœevih dnevov, saj jih obøirno predstavljamo na straneh 4–6 in 7–9. 14. avgust 2008 Bojan Malaœiœ, nogometni trener NOGOMET JE ZELO POØTENA IGRA Œlanska ekipa Nogometnega kluba Œarda Martjanci pod taktirko Bojana Malaœiœa, trenerja s profesionalno licenco, se je z osvojitvijo prvega mesta v PNL uvrstila v tretjeligaøki rang tekmovanja. Bojan je pri Œardi æe dolgo vrsto let, od leta 1982, ko se je ekipi pridruæil kot igralec; v letih 1993–1997 jo je kot trener iz 2. Pomurske lige popeljal do tretje dræavne lige. Vmes se je s trenerskim delom poskusil tudi pri NK Mura, v æenskem klubu Pomurje, kot pomoœnik in glavni trener NK Nafta v prvi slovenski ligi. »Nogomet je zelo poøtena igra, z njim je zasvojenih zelo veliko ljudi, a se v njegovi bliæini marsikdaj znajdejo razno razni ljudje, ki si stvari drugaœe zamiøljajo, mislijo, da se mora vse zgoditi po njihovi predstavi ali celo uveljavljajo nekakøne svoje interese,« pravi prekaljeni trener, ko poudarja vzgojno vlogo øporta za mlade: v øportu spoznajo marsikaj – red, disciplino, vrednost druæenja in prijateljstva, delovne navade, delo v kolektivu, delovno okolje ... »Spoznavajo tudi, da si je potrebno uspehe izboriti, le malo jim je podarjenega, s prizadevnostjo in vztrajnostjo pa – ob talentu – lahko uresniœijo nekatere osebne ambicije.« Hudo je, pravi, ko jih narekujejo nekritiœni starøi, ki svojega otroka obleœejo v najnovejøi modni dres in v njem æe vidijo pomembno nogometno zvezdo. Pred mesecem in pol se je konœalo evropsko nogometno prvenstvo. Je zmaga Øpanije zate preseneœenje? Trener Bojan Praønikar je v pogovoru za Mladino napovedal prav to, zmago Øpancev. Øpanci so na evropskem prvenstvu pokazali øirino in dejansko unovœili svojo kvaliteto; æe dalj œasa imajo odliœne igralce, mogoœe selekcija ni bila prava, kaj jaz vem. Zdaj so prvenstvo suvereno pripeljali do konca. Bilo veœ odliœnih ekip, presenetili so Rusi, ki niso veljali za favorite. Tudi poznal jih ni nihœe. Trener Hiddigs je iz malo znanih moøtev (z izjemo pokalnega zmagovalca Zenita) potegnil najboljøe igralce, sestavil pravo ekipo, ki je zmogla uspehe do doloœene mere. Øpanci, ki so jih dvakrat visoko premagali, so pokazali kontinuiteto, Rusi so pregoreli. Tu so bili øe Nizozemci s svoji marljivostjo, nepopustljivostjo, Francozi, kjer se je pred leti vse preveœ stvari koncentriralo okrog Zidana, a zdaj izgubljajo prepoznavnost, vedno nepredvidljivi Italijani ... Bojan Malaœiœ, trener in vnet zagovornik vrednot v nogometu. Po œem si bo vredno zapomniti to prvenstvo? Bolj kot na ekipe in igralce mislim na znaœilnosti nogometne igre. Pokazalo se je, da ni ekipe, ki lahko zmaguje samo z igralci zveneœih imen, naj so ti øe tako kvalitetni. Delovali so ali iztroøeno ali so bili »preœitani«. Uveljavili so se igralci, kot sta Torres in Villa, ki v klubih niso najpomembnejøi igralci, niso razstavni eksponati klubov, niti najbolje plaœani, œeprav so zelo pomembni igralci; zdaj so dobili neverjetno øirino. Katere so sploh poteze sodobne nogometne igre? To so disciplina, tehniœna dovrøenost, odnos, pripravljenost ... Pokazala se je øe ena dimenzija: praktiœno ni igralca, ki bi odtekel manj kot 10 tisoœ metrov med tekmo, ampak od tega skoraj 70 % tega v sprintu, z maksimalno hitrostjo, kjer je tudi veliko dela z æogo. To pa so æe øtevilke, ki zaœnejo skrbeti, ker ne veø, kje se to konœa. Igralec v øtirih tekmah odteœe veliki maraton, 70 % proge v visokem ritmu, praktiœno sprinterski maraton. Pred desetimi leti so igralci pretekli skoraj pol manj, morda polovico v sprintu. Kako skuøaø te prvine uveljaviti pri svojem trenerskem delu? Trend je: ekipi je potrebno zagotoviti hitrost. Ko zagotavljaø hitrost, se premo sorazmerno pojavljajo teæave, ker to niso igralci, ki bi v tako visokem ritmu, pri takem gibanju obvladali æogo. Najveœja teæava, kolikor opaæam, je v tem, da trenerji v tekmovanju skuøajo maksimalno iztisniti iz igralcev, nimajo pa potrpljenja, da bi igralce navadili na delo, zanemarijo moænost, da igralca pripeljejo na viøji nivo. Dolga leta si povezan s NK Œardo, najprej kot igralec, potem kot uspeøen trener. Vmes si poskusil tudi drugje, pri Muri in pri Nafti, najprej kot pomoœnik trenerja, potem kot prvi trener. Se ti je »Naftina avantura« splaœala, ti je dala kakøna bistvena spoznanja? To je zanimiva izkuønja, œeprav je ostal grenak priokus. Spoznal sem stvari, za katere sem se bal, da so takøne, pa sem si vseeno delal iluzije, da ne morejo biti. Slovenski prostor je majhen, recimo, da je 200 trenerjev in deset klubov v prvi ligi. Med temi volkovi gotovo ni enostavno in moral bi uporabiti druge prijeme, ki so mi kot œloveku tuji, ker to ni veœ nogomet, stroka. Upal sem, da bom preæivel, ampak vidim, da se enostavno ne da. Brez nogometa enostavno ne morem, vrnil sem se k Œardi. Tu gre za obojestransko ljubezen. Meni je Œarda veliko dala in jaz sem vloæil ogromno energije in vsega, kar spada zraven. Dogovorili smo se za sodelovanje brez nekakønih dokonœnih ciljev. Zgodilo se je, kar se je zgodilo, po petih letih smo osvojili prvo mesto v pomurski ligi in se uvrstili v tretjo slovensko ligo. Œardino ekipo gradiø na domaœih fantih. Je to rezultat øiroko zastavljenega dela z najmlajøimi æe v preteklosti? Od leta 2003, ko smo bili prviœ v tretji ligi, je ostalo øest, sedem igralcev, ki so bili takrat zelo mladi, ampak so imeli pomembno vlogo. Ti fantje so zdaj stari 23, 24 let, kontinuirano so igrali in so zdaj nosilci igre; njim smo spet dodali øtiri mlade igralce, od katerih trije æe zdaj igrajo. Lani se nam je dogajalo, da smo zaradi kartonov ali poøkodb øtiri ali pet tekem igrali brez sedmih ali osmih igralcev, vendar smo sestavili ekipo, ki je vzdræala, zmagala; to je naøa dejanska moœ – vsi bi radi bili zraven. Œarda je odprt klub, vsak ima moænost, vendar jo mora izkoristiti, se dokazati. Zdaj smo dobili øtiri nove igralce, da moøtvo osveæimo in ustvarimo konkurenco. V ekipi mora biti konkurenca. Kakøni so realni cilji, realne moænosti NK Œarda v tretji slovenski ligi? Œe me spraøujeø o uvrstitvi – to je zmeraj teæko in nehvaleæno napovedati. Finanœne obremenitve so veœje, potovanj je veœ, veœji so stroøki, vendar so pomembnejøe druge stvari: noben igralec ni odøel iz kluba. Moja æelja, da bi igrali dober nogomet, uæivali, zmagovali. Moramo pa ostati realni. Najprej moramo zagotoviti moænosti za mirno tekmovanje, brez vseh napetosti. Igramo prijateljske tekme, s katerimi dobivamo podatke o tem, kje smo v primerjavi z drugimi klubi. Raœunamo, da bi Œarda lahko bila stabilen tretjeligaø, æelim, da bi prihajali mladi. Na tem ogromno delamo, tu je tabor, na njem zelo dobro delajo z najmlajøimi. Temelji so tako øiroko postavljeni in ni mogoœe, da bi se sistem kar tako zruøil. Veliko uspeha ti æelim. Tebi in vsem zanesenjakom v Œardi. Pripravil: Ludvik Soœiœ 14. avgust 2008 V ZNAMENJU PRESEGANJA LASTNIH ZMOGLJIVOSTI OB ÆE TAKO VISOKO ZASTAVLJENIH CILJIH Ne vem toœno, ob katerem prazniku obœine sem izrekel misel, da imam obœutek, kot da smo v avionu in letimo vse viøje in viøje. S to primerjavo sem poskuøal predstaviti takratni utrip dogajanja v naøi obœini. Nekateri so stavek komentirali po znanem slovenskem pregovoru »Kdor visoko leta, nizko pade«, sam pa sem dodal, da je lahko tak pregovor razumljen tudi precej drugaœe: »Kdor visoko leta ima lep razgled ...« Za letoønji let »naøega aviona« lahko iz te perspektive zapiøem, da je skoraj previsok in prelep, da bi bilo vse res in da bi bilo moæno øe kaj dodati, razen seveda skrbi, ki jih ob tako napetih programih æe vsi skupaj zelo teæko obvladujemo. Naj s fotografijami, posnetimi v zadnjih dneh julija in na zaœetku avgusta, ponazorimo, kaj vse se pravzaprav v naøi obœini dogaja v tem œasu na premnogih gradbiøœih. Franc Cipot, æupan OAZA ZDRAVJA – V Teøanovcih raste sedeæ podjetja in projekta. TEØANOVCI-MLAJTINCI – Cesta dobiva konœno podobo. VRTEC MARTJANCI – Prizidek za novo skupino otrok. DOØ PROSENJAKOVCI – Øola dobiva novo streho in prostore. FOTO: Arhiv DOØ ZAVETIØŒE ZA ÆIVALI – Øtirinoæci dobijo zatoœiøœe in dom. RIMSKA ŒARDA – Æe kmalu gradbeno mravljiøœe za zdraviliøœe? 14. avgust 2008 Fotografije: Geza Grabar in Ludvik Soœiœ Selanœani na Banjøkih dnevih TRADICIONALNO SODELOVANJE Æe tretje leto zapored smo se œlani in prijatelji Pevskega druøtva Selo udeleæili tradicionalnih Banjøkih dnevov. S tam kajønjim turistiœnim druøtvom smo æe skoraj pobrateni. Tudi letos smo imeli kaj videti in pokazati. Sodelovali smo v povorki, naøa humoristiœna skupina Nemaki je izvedla skeœ, ki je dodobra nasmejal veœ kot tritisoœglavo mnoæico, mladi so sodelovali v igrah in osvojili drugo mesto, prav tako smo sodelovali na tekmovanju v koønji, ki poteka v parih; Marija Puhan in Zlatko Balajc sta osvojila tretje mesto. V Banjøicah so kosili tudi nekateri politiki, med drugimi Prekmurec Mirko Bulc, novogoriøki æupan. Gregorju Golobiœu, prvaku stranke Zares, je celo grabila naøa Sonja: Golobiœa smo povabili na tekmovanje v Selu prihodnje leto in je povabilo z veseljem sprejel. Sodelovanje med Banjøicami in Selom bomo øe okrepili, saj Primorci æe veœ let prihajajo k nam na liœkanje koruze, torej se bomo sreœali æe 20. septembra. Oskar Makari Bogojina OGRAŒEK TUDI FORMALNO ODPRT V Lipnici smo æe pisali o projektu Bogojinski ograœek, ki na enem mestu, na vaøki parceli nad pokopaliøœem, zdruæuje zeliøœni vrt in sadovnjak starih sort jabolk. Ta zanimivi in pouœni prostor, ki ga 15 domaœinov æe dobro leto in pol neguje in v njem goji øtevilne razliœne rastline, pravzaprav pomeni nadaljevanje v kraju zelo uspeønega projekta Æivimo zdravo ZZV Murska Sobota. Konec junija so zeliøœni vrt in sadovnjak tudi uradno predali svojemu namenu, æupnik dr. Stanislav Zver pa je vrt, ki posvetno pomeni raj in svetiøœe, v njem pa sta se na zaœetku bibliœne zgodbe sreœala stvarnik FOTO: Geza GRABAR FOTO: Oskar MAKARI in œlovek, tudi blagoslovil. Kot je uvodoma dejal Joæe Puhan, predsednik turistiœnega druøtva, œlani tega druøtva postavljajo vedno nove in nove mejnike. Lani so zgradili peœnico in prikazali delo z lanom, letos so do slavnostnega odprtja donegovali tudi ograœek. Leopold Koœar, idejni vodja projekta zeliøœnega vrta, se spominja, da so prve informacije o zdravilnih zeliøœih dobili pri predavanjih Æivimo zdravo, potem pa so si ogledali podoben vrt v Lipovcih. Kmalu se je tudi v Bogojini formirala skupina kakønih 15 ljudi, ki v sezoni vsak torek prihaja v ograœek in ga ureja. Najstarejøa med njimi je 80-letna Marija Ivaniœ, najmlajøa pa sta prvoøolca Dolores in Aleksander. Koœar je nadrobno razœlenil tudi vsebino vrta, ki ima z oblikovanimi podolgovatimi gredicami podobo sonœnih æarkov. Na juæni strani v majhnem obsegu, le po nekaj sadik, rastejo zdravile in okrasne rastline, diøavnice, domala vse vrste zelevrtca ter osnovnoøolci, ki bodo prav tako dobili svoje gredice. Po zagotovilih Leopolda Koœarja, dobitnika zahvalne listine TD Bogojina, si je v vrtu mogoœe ogledati tudi oljko, lovor, lan in desetine drugih rastlin. V drugi fazi naj bi vrt dobil informacijsko zloæenko v besedi in sliki, postavili pa naj bi tudi brunarico z lesenim plotom in lonœeno posodo na njej. Obljubo v tej smeri je tudi ob tej priloænosti ponovil æupan Franc Cipot, ki je pohvalil uresniœitev te pouœne in nevsakdanje ideje, ki jo bodo lahko uspeøno vkljuœili v redno turistiœno ponudbo kraja. Ob simboliœnem odprtju krajevnega ograœeka so pripravili v Bogojini veliœastno kulturno prireditev z nastopom meøanega pevskega zbora, kvarteta ljudskih pevcev in uœencev osnovne øole. Za druæabni del prireditve so s pogostitvijo domaœih dobrot poskrbele gospodinje. (G. G.) njave in roæe, ogledati in spoznati pa je mogoœe tudi grmiœke za æivo mejo, grmovnice ... Na severu so zasadili lipo kot simbol slovenstva, na vzhodni strani pa odliœno uspeva 20 sadik 12 razliœnih starih sort jablan. Prvi in edini namen vrta je pouœen, saj vanj vse pogosteje zahajajo tudi malœki iz LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Andrej Baligaœ, Matjaæ Cerovøek, Marjanca Granfol, Vida Øavel (predsednica), Slavko Økerlak, Tibor Vöröø ml., Tibor Vöröø st. • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Tomøiœ Pivar (urednica prispevkov v madæarøœini), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – avgust 2008 • naklada: 2.500 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 14. avgust 2008