v Novem mesta 1. marca.
1885.
Dolenjske Novice
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za eelo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na' leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami
OaljeV b, 22.
^anke. ^oneo).
înpan, jihova
jikera. ica la
daž. t iloven-lo raka alo-- Wuvj
'9—2]
4 tis-ir sto] I 15 kr.
mu Jožefu epe molit-ne:
MMú\
večenih,
g. župnik; ajo v usnje; ato obrezo; duhovnom )na ogled,,
C,
ol. Novio."
So
Ijaza eelo i Četrt leta jajo ured-
Krajec.
eprejema J. Krajec v Novem meatu-
O volit?i županov in občinskih
odbornikov.
^^ Ker predobro poznam, kako silno vnemami so nekod TÔlilci, Če tudi je silno treba, da uboga in silno zanemarjena občina dobi dobrega župana, zato hočem o volitvi^ županov in odbornikov nekoliko Spregovoriti. Želim pa iz ljubezni do vo-lilcev, da bi moje besede ne bile bob v steno.
Kmetje imate slabo navado, da se volitvam preradi odtegujete. Vi pravite: Kaj bomo hodili Tolit, saj se nobena volitev ne konča po naši volji: . izvoljeni so tako rekoč vselej le taki, ki so že rojeni odborniki. Prav imate, res je tako. A, da je tako, ste vendarle vi sami krivi, ker vas k volitvi nikdar ni. Pridejo le bližnji volilci, in ge teli komaj toliko, da bi jih lahko na prste naštel; ti pa volijo vselej le može izmed sebe, tiste namreč, ki jih pri volitvi ravno vidijo. Ni toraj nikakorgno čudo, če so odborniki vedno eni in tisti, pa tudi krivica za vas, vnemarneže, to ni.
Pregovor pravi: „Bog je najpred sam sebi ■brado vstvarili' Tako si mislijo tudi možje, kise potrudijo k volitvi.
Vdeležujte se torej volitev vsi, ki imate vo-libo pravico, gotoyo bo potem občinski odbor
8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
izbran po vaši volji, in tudi župan bo potem po v^i želji.
Če pa pridete k volitvi, glejte, da boste volili složno može, ktere poznate, da imajo glavo na pravem mestu, da jim je mar lastno gospodarstvo, pa se tudi ne vstrasijo truda za občni blagor. Možje, ki sami sebi ne znajo gospodariti, kterih premoženje kopni ko sneg spomladi, tudi občini ne bodo znali gospodariti. Enako nerab-Ijivi so tisti, kterih žep ni nikoli dosti natlačen, ki bi radi vse, če tudi celo občino, prav ceno v svojo mavho spravili. Mkakoršnega zaupanja ne zaslužijo tudi tisti možje, ki se cerkve ogibljejo, ko vrag križa. Takim ljudem po iavadi ni dosti mar za resnico, še manj pa za pravico. Tudi takih mož, od kterih vam je znano, da nimajo pravega narodnega prepričanja, to je, prave in vstrajne ljubezni do milega naroda in njegovih svetih pravic, se varujte. Prav posebno pa se ogibajte pri volitvi tistih, ki so vam znani, da ne poznajo desete božje zapovedi. Sku-šinja vas je menda vendar že zmodrila, da takim ljudem ne gre zaupati najmanje reči, še manj pí celo občino in nje blagor za več let.
V marsikateri občini potrebujejo delavneg, župana. Le poglejmo, kakšni so pri nas poti
Podlistek. Nekdaj in sedaj. (Oaije.)
_ To pa ni mogoče praviš, tako se ni nikdar godilo ! — Da bi se res ne bilo ; ali imamo pa priče, ki pravijo, da so se res godile take in enake ■ grozovitnosti. Rimski vitez Vedij Polijon je s sužnji redil v bajerju svoje murene — neke morske ribe. Cesar Kaligula je zapovedal s človeškim, suženjskim mesom rediti divje zveri, ktere so imeli spndem Rimljani, da so se trgale med seboj ali mesarile nedolžne kristijane ~ to jim je bila najljubša zabava. Tako grozen je bil stan nesrečnih sužnjev, da so se mnogi iz obupanja sami metali pred Žrelo divjih zveri, da bi bili prej rešeni groznega trpljenja.
Se eno ti bom povedal.
Kot suženj prebivaš v enej hiši z mnog, druzimi, ki so robovi tebi enako. Glej, eden izmed teh pa v jezi udari in ubije svojega gospoda. Vsi drugi se prestrašite, ste popolnoma nekrivi. Ali vendar, kaj se vam zgodi ? Ubijalec, pa z njim vred ti in vsi drugi, kolikor vas je pod tisto streho sužnjih, morate umreti strašne smrti — na križu ! Tudi ta grozovitost se je res godila. Pripoveduje nam jo rimski pisalec Tacit tako-le:
Pedonij Sekund je bil umorjen v svojej hiŠi od necega roba; zato so morali biti po starej navadi križani vsi sužnji, kolikor jih je bilo v tistej hiši. V smrt peljani so zdibovali in upili. Bilo je štiri sto mož, Žen. otrok in starČekov. Ljudstvo je bilo gineno videti toliko Število nesrečnih. Gosposka se posvetuje, kaj je storiti. Ali eden pričujočih gospodov govori — in sklene se, da mora vseh Štiri sto ljudi na križu umreti!
/
DOLENJSKE NOVICE.
Štev. 5.
. iJ
kakšna je žÍTÍnoreja! Kje je pa še naŠa sadjereja? Vse to nam lahko v red spravi dober župan in pameten obSinski odbor v kratkem času. Treba bi bilo tudi, da bi se omejilo ponočno pijančevanje in zabranilo s tem združeno tulenje in razgrajanje do ranega jutra. Zato je treba marsikje župana, ki zna tudi sam o pravem žasu spat iti, pa ée je treba tudi vstati. Dober župan bi se moral večkrat prepričati kakšna je mera in vaga; pa ne le po prodajalnicah ampak tudi pri takih, ki od kmeta surovino kupujejo. Tu ne^gre gledati ne prijateljstva, ne lastnega dobička. Župan mora enako skrbeti za blagor vseh, ne le posameznih.
Končno moram pa vendar tudi nekterim vo-lilcem povedati, da bolje storé, Če ostanejo doma, kakor da se volitve vdeleže. To pa velja tistim, ki nimajo poguma dovolj, da bi volili po lastnem dobrem prepričanji, ki se marveč boje zamere zavoljo kakeršne koli žlahte ali dolžne hvaležnosti, ako bi tega ali unega ne volili. En sam glas oddan napačni osebi, lahko spridi celo volitev, ker za takim potegnejo radi še drugi volilci.
Volilci trgovinske in obrtne zbornice!
Zavolj novib volitev v trgovinsko in obrtno zbornico, ki se imajo te dni vršiti, sklical je izvrševalni odbor národnega kluba deželnih poslancev dne 19. t. m. obilno število najveljavnejšib trgovcev in obrtnikov z vaše srede na posvetovanje, ter vam po soglasnem sklepn tega gboda priporoča niže imenovane kandidate, kterim brez skrbi izkažete svoje zaupanje. Njih imena 80 vam porok, da bodo vestno in po svoji najbolji moči delali za trgovinske io obrtne koristi naše de'žele.
Ti kandidatje so naslednji gospodje: 1. V trgovinskem odseku ; a) sa prvo s kupi no, v kteri sta združena prvi in drugi oddelek ;
Josip Knšar, predsednik trgovinske' in obrtnijske zboiTiiee, trgovec in bišni posestnik v Ljubljani;
Vaso PetriéiČ, podžupan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani;
Franc Hren, grajsčak, ti-govec itd. v Ljubljani;
Mihael PaklČ, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani;
Janez Perdan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani;
Franc Souvan mlajši, trgovec in hiaoi posestnik v Ljubljani ;
b) za drugo skupino, v kteri je tretji razdelek trgovoev :
Franc Omerza, trgovec io posestnik v Kranji;
Blaž Mohar, deželni poslanec, župan in trgovec v Skofji Loki ;
Tomaž Pavsler, trgovec z domačimi pridelki v Kranji ;
Jožef Ribič, trgovec z muzikalnimi inštrumenti v Ljubljani.
I). V obrtnem odseku:
Za drugi razred :
Janko Kersnik, grajšĚak, posestnik mlina in žage na Brdu ;
Filip Zapančié, hišni posestnik in stavbeni mojster v Ljubljani ;
Dr. Josip Pokinkar, di-žavni in deželni poslance, solastnik tiskarne itd. v Ljubljani ;
Janez Ne p. Horak, podpredsednik trgovinske in obrtne zbornice, hišni posestnik, rokovičar itd. v Ljubljani;
Anton Klein, predsednik obrtnemu društvo in solastnik tiskarne v Ljubljani ;
Jarnej Žitnik, hišni posestnik in čevljarski mojster v Ljubljani;
OroslavDoIenc, hišni posest, iu svećar v Ljubljani;
Janez Dovgan, mizar v Ljubljani;
Franc Kolman, hišni posestn. in steklar v Ljubljani ;
Alojzij Jenko, načelnik zadrugi pekarjev v Ljubljani.
V Ljubljani dne 22. februvartja 1885.
Za národní centralni voliini odbor: Luka Svetec.
i
m
lil'
/il-
f!
\
Strašno, strašno kličeš, hvala Bogu, da so minili tisti grozni časi. Akoravno mi gre slabo, vendar milijonkrat boljše kakor se je godilo sužnjim !
Uboštvo, uboštvo ! strašna revščina me tare ! Tako te slišim dalje tožiti, moj delavni prijatelj.
Siromak je res pomilovanja vreden. To rad priznam. Kako hritko je pač, ko prosi malo dete: oče dajte kruha, pa ga mu ne moreš podati ; kako trga STce, ko vidiš sinčeka na pol nazega ali v slabi obuči prezebati, pa mu je ne moreš kupiti! Kako nepopisljivo boli in peče, ko pride upnik, ter govori: plačaj, kar si dolžan, pa ga nimaš goldinarja ! Da, res, ubožec je velik trpin !
Ali vendar pa lahko trdim, da najveČe hudó revščina ni ; lahko trdim, da jo vendar dan danes marsikaj tolaži, lajša in sladi. V vsako nedeljo prideš v cerkev — kaj ČujeŠ tu? Tolažljive besede, da uboštvo voljno prenašaj; tamo pride zanj
plačilo. Pride dober prijatelj, poda ti lepo besedo, preskrbi ti dela, ali ti drugače pomaga. Tamo zopet se zberó imenitni gospodje v posvet, in kaj storé? Zbirko napravijo, ta dá nekaj uni nekaj — in pošlje se v podporo ubožcem, ktere je zadela slaba letina, jih oškodovala povodenj, ali pa jim strašen ogenj upepelil hiše. Da še več, najviši naš zemski gospod presvitli cesar sam, po-* šiljajo dan na dan velike darove po obširnem cesarstvu različnim revežem. Kdo bi mogel prešteti, koliko vdovam in sirotam, koliko nesrečnežem so že posušili solze, ki so se jim zavoljo pomanjkanja potakale po upadenem licu! Koliko so dali tudi Dolenjcem samo v zadnjih letih ! Nekaj njihovih dobrot so vam že „Dolenjske Novice" letos naznanile.
(Dalja prih.)

tnijeke ibljani ; sestaik
ani ; ■bij ani ; bljaai; itiiik v
oveey : iji;
ovec 7 elki y lenti y
□ žage
iKlV^jboySi pripomoček za zboySaiye goveje živine
■> ■ ie ta, ti g® j® naavetoval v „Kmetovalcu" ^ Lap. Pire. Glasi se: Naši plemenski biki ne - Ldostujejo ne po kakovosti in oe po številu. : : ^ko bi Tsak posamezen kranjski živinorejec hotel pomisliti važnost in upljiv enega samega bika, koliko drugafia bi bila že naša živinoreja! Y Tebko krajib ali vaséh je stara navada, da ima eden ali drug posestnik vedno bika. V gotovem iasu mora skrbeti za nadomestenje starega bika in takrat za rejo odbere prvo tele možkega flpola, ki ga mu ena ali druga krava stori. Da bi se' oziralo na to, kakošno je tele, na lastnosti matere in očeta, na to še misliti ne amemo. Kar je pa posebno iiapaino, je to, daje bik navadno v naj premožnejši hiši v vasi, da si posestnik v áast Šteje, vedno doma iz svojega hleva prirejenega bika imeti. Kaj je nasledek tega? Slabe p lastnosti živine dotićnega hleva postajajo vedno li moj- v' bolj stalne in se Še povečajo, prenašajo se na goved cele vasi in ker se bik voli vedno iz ene in tiste 6ede, je kmalu vsa goved te vasi med seboj krvno sorodna.
Ni6 fi^ živine tako ne slabša, kakor ne-pSremisijeno plemenenje sorodnih živali med seboj, in to jo vzrok, kranjski živinorejci, po katerem tolikokrat pop'-ašujete, ker si ne veste tolmačiti, od kod da prihaja vedno bolna zamrla goved, ktero napake vam od leta do leta množé. Sezite po dobrih plemenskih bikih, kot vam jih c. kr. kmetijska družba ponuja, in kmalu se bodo zboljšale vaše èede, kupite si najlepšega in najdražjega bika, ker hranjenje tukaj ni na mestu!
Druga napaka pri naših bikih, ki nič manj kôt prva pripomore k poslabšanji živinoreje, je njih premožna poraba.
Umni živinorejec računa na enega bika, ki je pri polni moči 50 do 70 krav na leto. Ali je pa kje tako povoljno razmerje pri nas na Kraujakem? Prav malo kje ! Preiskava ki se je prosio spomlad posvetovala v-Ljubljani o novi postavi za povzdigo živinoreje, je v očigled temu za sedaj sklenila nasvetovati, da ae bode od občin zahtevalo, pa 1 bika na 80 do 100 krav. Tesnejše razmerje tirjalo se bode še pozneje lahko, za zdaj smeli bi biti s tem zadovoljni, ker bi^ se živinoreja uže precej izboljšala, ako pomislimo, da imamo kraje, v ktsrih pride do 500 krav na enega bika.
Tu naj sledi razmerje, kakor je po zadnji stetvi v posameznih sodnijskih okrajih med biki m kravami. Okraji sledijo eden za drugim od najboljšega do najslabšega z ozirom na to, da je najboljši oni, ki ima najmenj krav na enega bika.
slanec,	
lake ia	
r itd. T	
in 80-	f
moj-	n
ibljani;	«
ibljani ;	i
jbljani.	i f
etee.	r }• •
)esedo,	
Tamo	
in kaj	
y nji' letos
En bik v sodnijskem okraji Idrija pride na 19 krav, Zatičina 54, Kostanjevica 95, Žužemberk 102, Novomesto 109, Ribnica 154, Krško 155, Metlika 159, Mokronog 165, Litija 168, Rateče 17 », Trebnje 228, Kočevje 253, Velike Lašiče 28«, Lož 297 in Črnomelj na 350 krav.	_
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu.
Slovenski državni poslanci ao bili pri ministerskem predsedniku, grofu Taaffe-ju in pri naučném ministru baronu Konradu. Obema visokima gospodoma so razložili, da se po Slovanskem ne piše povsodi Še v slovenskem jeziku, in da 80 za Slovence po vseh slovenskih deželah, po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem ter Primorskem šole vse preveč šft nemške. To je bilo res treba razložiti. ííakaj mi Slovenci ne moremo biti tako zadovoljni, dokler pri nas slovenski jezik ne bo povsod obveljal, tako kakor velja pri Nemcih nemšk, pri Lahih lašk jezik.
Državni zbor je dovolil Železnico iz Ljubljane v Kamnik. Kje pa je Dolenjska?
Na Dunaji državni zbor pridno dela. Obravnavajo nektere postave, ki bodo pač dobre, ako se sÛenejo. S posebno postavo se bode potem tudi preslcrbelo, da bode dobil pomoč oslabel, star ali kako ponesrečen delavec. To bode gotovo dobro, da ne bode potreba družim precej druzih nadlegovati, ako se oče ponesreči. O nekterih novih postavah bomo paČ pozneje ve6 govorili.
Ccsarjevič Rudoif, našega presvitlega cesarja sin in Štefanija, njegova prevzvišena soproga, sta se zadnje dneve napotila v Pulj v Istriji. Od tod se peljeta po morju ^ob Dalmaciji na Grško, kjer ogledata razne otoke. Šla bodeta tudi v poglavitno Grško mesto Atene, od todi pa Še dalje vsveto deželo.
Kaj je novega po širokem svetu.
Angležem se v Afriki kaj slabo godi. Krivi prerok Malidi, ki je dobil v oblast veliko mesto Kartum, je od dne do dne bolj ošaben s svojimi črnimi vojaki. Ako ne bodo Angleži kmalu poslali tjekaj več vojakov, se jim bode morda Še jako trda godila. Do sedaj so jim zamorci ubili že dva generala. Pravijo, da jim bodo Lahi pomagali. Ti namreč so šli z nekterimi barkami v RudeČe moije, ter tam zasedli mesto Mešano. Ta kraj je vzhodno od Sudana, kjer se Angleži tepó z zamorci. — Mesta Kartuma bi pač Mahdi ne bil dobil, ko bi ga ne bil rzdal Farag-paša Ta grdoba izdajalska je pa tudi prejel svoje plačilo: Mahdi ga je vkazal obesiti. Prav je izdajalcu ! — Črnci so pa jako grdo ravnali v Kartumn : ' kar morili so. Celo nekaj konzulov je umorjenih, med njimi tudi naš Avstrijski.
Tadi 7 zahodnjej Afriki ao se divjaki vzdignili zoper Angleže.
Afrika je grozno velik del sveta, kjer stanujejo zamorci. Povedali smo vam ravnokar, kaj ondi poínó Angleži in Lahi. Zahodno od Sudana pa se razteka po grozno dolgej poti velikanska reka Kongo. Ta kraj pravijo da je neizrečeno rodoviten. Zato so se jeli tje doli v deželo îmih zamorcev, kjer solnce ravno nad glavo navpik pripeka, seliti tudi Evropejci zlasti Nemci, ker se jim donm v Prusiji ne godi preveč dobro. V Be-rolinu, glavnem mestu nemškega cesarstva, ravno sedaj sklepajo postave, po kterih se bode tamo naseljenim ravnati. — će jim le zamorci ne bodo delali sitnosti, kakor sedaj Angležem!
Francozje se na Kitajskem možato obnašajo. Kitajce so na morju zopet dobro natepli, ter jim pokončali dve barki in mnogo vojakov. Tudi na suhem se srčno držé.
Rusi so nam bratje po jeziku, Slovenec ga kmalo razumi — ali v veri niso z nami edini, marveč razkolniki so. To je ; verujejo vse kakor mi, le papeža nočejo priznati za svojega višjega poglavarja v verskih rečeh. Ali nas katoliških kristijanov pa ne marajo kaj. Storili so katoličanom že jako veliko krivic. Zadnji čas so nov-o dodali ; Škof Hrinievicki iz Vilne je dva malo-vredna duhovna odstavil, kakor mu je bila dolžnost. Rusi so ga zato poslali v pregnanstvo v daljno mesto Jaroslav. Zandarm ga je spremljal kakor hudodelca. Ce bodo Rusi tako nespametno preganjali zveste katoliške duhovne — še ne bodo imeli miru v deželi.
Piše se nam:
Iz ložke doline na Notranjskem. — Pozdravljene bodite nam dobro doâle „Dolenjske Novice" ! Koga predragi rojaki ni želja gnala do takega časopisa, kakor je ta list? Gotovo vsak domoljub na Kranjskem, komur je količkaj mar, se ubogega kmeta spominjati, je imel ako drugega ne, vsaj misel, đa bi bilo potrebno y naši deželi vpeljati Časopis, kteri bi podučeval slovenske kmete. Koroški Slovenci imajo tak časopis še le komaj tri leta, pa še v tem malem času so po njem marsikak poduk, nauk in dober svèt prejeli. Bodimo zatorej tudi mi ponosni na „Dolenjske Novice", zaupati jim smemo, da nas bodo vedno vodile na podlagi svete vere, in po tisti poti, ki iz nevednosti pelje. Kedo ne vč, predragi bralci, kako je še nevedno sedanje ljudstvo po kmetih, ali to nevednost mora ubogi kmet veliko, velikokrat kakor si bodi drago plačati. Zatorej naj bi bila vsem prijateljem „Dolenjskih Novic" prva skrb, da bi jih priporočali in dalje sirili, kolikor je mogoče po
vsem Slovenskem. Res je, da je ta list namenjen v prvi vrsti Dolenjcem, ali tudi mi Notranjci ga potrebujemo in kdo mora tajiti, da tudi Gorenjcem ne bo vztrezal.
Naj bi pa tudi sami kmetski posestniki si prizadevali skrbeti, da se naročijo na ta časnik ; res je trda današnje dneve za krajcar, ali vendar bi se lahko naštelo veliko, veliko reči, na kterih slovensko ljudstvo brez potrebe denar zapravlja. Tukaj si vzemite naročnino, predragi kmetje, za „Dolenjske Novice", in v kratkem se boste sami prepričali, koliko sadii za vaS napredek boste iz njih prejeli. Slišal sem kmeta reči: „Trda mi je za denar, pa da znam brati, skusil bi, kje M mogel prihraniti goldinar, da bi si naroČil ta časopisi' Naj bi bilo dosti posnemovalcev tega moža med slovenskimi kmeti ; kajti potrebni smo sedanjo dueve v raznih reČeh poduka, najbolj pa takega, kakoršnega nam ponujajo „Dolenjske Novicei' Sedaj ni tako, kakor je bilo nekdaj, da bi sosed za soseda skrbel, mu kolikor mogoče v vsaki nesreči na strani stal, ampak dandanes je tako, da imam le jaz, bližnji naj bode pokopan. Liberalni duh se širi čez dalje; med nami kmetiškimi prebivalci ni še ta brezvernost pravega sedeža našla, a tudi gorje nam, ako se temu vdamo, za dušo in telo smo na vekomaj zgubljeni. Glejte, tudi v tej reči smemo zaupati „Dol. Novicam", da nam bodo dajale veliko lepih naukov, da se bomo ložeje takih zmotnjav obvarovali.
Veliko bi se lehko še pisalo, pa za zdaj naj zadostuje. Le še to: „Morebiti bo kdo mislil, ta se hoče prav prikupiti „Dol. Novicami' To pa naj bo zavrneno s to-le besedo: Jaz se ne želim nikoli nikomur prikupiti drugemu kakor resnici in Bogni' Zatorej še enkrat zakličem: Pozdravljene bodite nam dobro došle ,,Dolenjske Novice" !	K—C.
(Enak dopis sprejeli smo iz Trebne gorice pri Krki. Tudi v njem hvali kmet ,,Dolenjske Novicei' Nas veseli to priznavanje našega truda. Veliko bolje bode pa nas veselilo, če se bodo ljudje po naših naukih ravnali. Uredn.)
Iz Ribniške tfoIinB. (Nekaj o dolenjski železnici.) Mnogo se je že govorilo v deželnem in državnem zboru o važnosti d o-lenjake železnice. V vseh slovenskih Časopisih se je to vprašanje že nekaterlkrat pre-tresovalo ia tudi veliki nemški časniki so se dostikrat s tem predmetom bavili. Toda med tem, ko so se ti faktorji potegovali za progo Ljubljana-Novomeato, videlo se je očividno, da se noče niti drŽava niti drugi finančni svet za to zvezo navduševati, ter da se je vsa ta stvar, dasi silno nujna, vsikdar pri miru pustila.
'■■J-;
i
na
m
t % ■
: iř: . -i'"
I
I li
i
à:
•H
Y slednjem času pak ae je raznesla občna govorica, da se bode i dolenjska Železnica in to kmalu začela zidati. Ce ravno se ne zamore še za dovršeno resnico imeti, vendar ima ta novica toliko veijetnega v sebi, da ge smemo z veselim srcem nadjati, naše želje se bodo vresničile. Stvar sama pa ima to-le v sebi:
Pred nekterimi meseci prišel je tehnični strokovnjak, poslan od dunajskega denarnega zavoda „Land erb ank^-e, v Kočevje, na-tanjko pregledat, premerit in vrednost cenit „premogovega skladišča" in „gla-Ž u t e" gospodov Ranzingerjev,
Takoj potem raznesla se je govorica, da namerava imenovani denarni zavod to „premo-govo skladišče" kupiti. V zadnjem čaau pak se ja slišalo, da se je kupčija sklenila za ceno ■iOO.OOO goldinarjev.
Akoravno slednja govorica d«» sedaj še od gospodov Ranzingerjev ni potrjena, kar bi gotovo storili, ako bi se bila kupčija sklenila, toliko je vendar resnica, da so se že vsi manjši premogovi deli, ki se okrog posestva imenovanih gospodov nahajajo,, p o k u p i 1 i. To daje tedaj .opravičeno nado, da se bode i glavno posestvo kupilo, gotovo so le se zavolj cene navskriž.
Nakup „premogovega skladišča" od ,Lan-derbanke" sam na sebi nima sicer posebne veljave. Veliko imenitneje pak je vprašanje, kaj ; namerava ta zavod s tem nakupom početi? Da bi „Landerbanka" v lastno oskrbovanje „glažuto" prevzela, je sicer mogoče, a zeló dvomljivo. Edino kar se da naisliti je, da se bode po naši dolenjski strani železnica zidala, in ker hoče baje „Landerbanka" samo to podjetje prevzeti, da se že naprej s premogom preskrbi.
Kakor povsod snujejo se i tu vsakovrstni ^ načrti, kod naj bi se delala železnica. ííe-kateri so za progo Ljubljana-KoČevje-Metlika in dalje za zvezo z Reko-ZagrebSke železnice. Drugi zopet meaijo, da bi se proga Rakek--Ribnica-KoČevje-Metlika in potem zveza s Reko-.Zagrebško železnico bolje izplačevale .Vsi pak eo mnenja, da bode sla na tej strani nase Dolenjske. Koliko je na tem resnice, se sedaj ne more povedati, vendar je velika lesna trgovina z Rakekom in veliki gozdi graščin Šaeperk, Cubar Ribnica, Nadlišek, Turjak, Karlovec, Urtenek,^ na tej strani, na kar se bode skoraj gotovo gledalo ph tako velikem delu. Zraven tega je v teh krajih Dolenjske, koder naj bi železnica drdrala, precejšnja Živinoreja, obrfcnija, živahen promet m v Črnomeljskem okraju zdatna viaska kupčija. Tudi se bode cesta čez Oorjaace tako popranla, da bode zamogel tamkajšnji promet 2 Metliko večji in ložji postati.
Kakor tedaj, vsa znamenja kažejo, bode se i Dolenjska osrečila z železnico. Kod bode sla, bomo že videli. Vsi bi jo radi imeli. V prvi vrati Novo mesto; potem Trebnje, Žužemberk, Ribnica, Kočevje i. t. d.
iz Boštanja. — Dolenjci, pomagajmo si na boljšo bodočnost! V 1. številki tekočega leta lista naše o. kr. kmetijske družbe kranjske priporoča družbini tajnik Čast. g. G. Pire med drugim nam Dolenjcem to, da bi se zraven viao-reje tudi druzih kmetijskih strok poprijeli.
Ena taka veja ali stroka kmetijstva bila bi gotovo posebno umna sadjereja.
Prelepi kraj tam, kjer je sadjereja na visoki stopinji! Će potnik potuje po tacih krajih o pomladi, ko je sadno drevje kot nježna nevesta v lepem cvetji, in v jeseni obloženo polno žlahtnega sadja, obdajejo ga v resnici občutki rajskega veselja. Pa ne samo to, da sadjereja lepša kraj, priliko sem imel se prepričati, da tam, kjer je sadjereja na visoki stopnji, je tudi blagostanje kmetovalcev doma.
Dragi Dolenjci! Bog nam je vstvaril zemljo in podnebje, kakor nalašč za sadjerejo ; kajti v drugih krajih pa nima sadje tako prijetnega in finega okusa kot je naše. Mala množina sadja, kar ga Dolenjska sedaj prideluje, je pa le sadjerejcem blizo železnice bilo doslej mogoče dobro spečati, pa vendar je zaslovelo zarad finega okusa daleč po širokem svetu, Se celo t daljno A-leksandrijo v Airiki.
Da se bode gradila v kratkem dolenjska železnica je več kot gotovo, dolgo ne more tako ostati : vsaj je že vendar skrajni Čas, da visoka vlada za naso zapuâceno Dolenjsko kaj vkreue. Mogoče nam bode potem sadje kamor koli po širo-svetu razpošiljati in dobro speČati. (Treba bode tudi delavne in Živo vnete poslance letos v državni zbor voliti, da nam bodo železnico pridobili).
Torej ne držimo rok križem, poprimimo se res umne sadjereje ; vsaka vas, če je še nima, napravi naj ai drevesnico, ravno zdaj je kaj pripraven čas za tako delo, in v malih letih imeli bodemo na tisoče požlahtnenih in za vsaditev na stalno mesto sposobnih drevesc na izbero.
Kako o tem ravnati podučavale so „Ljubljanske Novice" skoro v vsakem letniku, zvrh tega tuii druge podučne knjige, med temi od družbo sv. Mohora leta 1878., ki so kaj po-dučno in po domaČe spisane slovenskim sadje-rejcem, ia se gotovo v vsaki vasi nahajajo, — le pazljivo je, berite.
Naposled priporočal bi tudi vsem častifcim gospodom, ki ste izurjeni v kmetijskih vednostih, primite za pero in pišite o kmetijstvu pod-


dolenjske novice.
štev. 5.
učne 61anke, Tsaj poduka ni nikoli preveč. Le t«ko bodejo zamogle „Dolenjske Novice" za to, za kar so namenjene z združenimi močmi dtlati T koriat in blagostanje dolenjskim kmetovalcem.
Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu.
*
* *
Gospodarji snažite drevje ingnojite mu! Dolenjci imate navado, drevje snažiti na pustni dan. Pust je pa le en dan, ki za ta posel ne zadostuje. Drevje se sme snažiti že zdej pa tudi poznej, dokler ni mezeno. Kdor tega posla sam ne ume, naj popraša izvedenega moža svèt. Vedite, da kakor ne zna vsak trte obrezovati, tako ne zna tudi vsak drevja snažiti. Pri tem poslu pa rabite žago, ne sekire. Rane zamažite ali z mazilom, ki se napravi iz apna, ilovice in govednjaka, aJi pa še bolj, s tekočim katranom. Stankovemu drevju je treba odžagati vse veje razun dveh, ktere naj mu služijo Še eno leto ; ko je pa drevo pognalo nove mladike, se mu še ta starina vzame. Da bo pa tako pomla-jenô drevo uspešno rastlo in rodilo mu je treba tudi dobro pognojiti; kajti iz nič je le Bog svet vstvaril. Najložje se to zgodi, če naredimo okoli ''jI' drevesa, toliko proč, kolikor veje dosežejo, s špi-častim kolom luknje, v ktere vlijemo zmes iz gnojnice, pepela ali tnalovine in vode. Lukenj zasuti ni potreba.
^^ Cepiči. Pri občnem zboru kmetijske družbe v Ljubljani so se pritoževali, da se né dobe cepiči iz šole na Slapu po nizki ceni. Pa to je ovrgel g. Pire, pa rekel, da D o 1 e n j c i dobe doma lehko dosta cepičev za najlepše in vsakovrstno sadje. Pač res! Kakošno lepo sadje Smo videli lani pri razstavi v Krškem! Sledeči gospodje so bili vsi za lepo sadje odlikovani, obrnite se do njih: G. župnik V e s e 1 pri sv. Duhu, Boštanjska podružnica (graščina in g. P 1 an i n e c), g. S c h e y e r v Radečah, g. H o Č eV a r v Krškem, graščina na Raki, graščina Turnska, Mokronoška graščina in podružnica, več posestnikov, župnikov, graščakov, učiteljev po raznih krajih, zlasti okoli Novega mesta. O, lepega sadja je že veliko po Dolenjskem, pa vendar še desetkrat ali stoki-at premalo.
Amerikanske trte bode za poskuŠnjo dajala tudi Avstrijska vlada onim posestnikom, katerim je trtna nš uničila vinograde. Nekaterim vrstam amerikanskih trt namreč trtna uš ne more priti do živega. Kako se bodo obnesle, to bode skuSnja učila.
V starem žitu se zaredé molji. Da to zabraniš, deni tadaj ko spravljaš žito v shrambo ali v predale med vsake 3—4 mernike nekoliko
flžolovega perja, kakor skušnja uči, se molj nikdar ne loti fižola, menda mu že tudi listje njegovo smrdi, in tako si pot zaprl temu „nepridipravu". — Nekateri gospodarji so lansko leto storili tako, in- potijujejo, da do sedaj Še niso zapazili tega mrčesa v svojem žitu. Poskusite kmetovalci, ker ta pripomoček, kakor sami lahko spoznate, je silno po ceni!
Živini zatareš uši, ako jo 2 do 3krat dobro namažeš s „česnjevo" vodo. Maži tako, da drgneš z roko nasproti kakor leži dlaka. Nekteri gospodarji rabijo živo srebro, pa to je živini škodljivo in gotovo dra^e kakor češenj.
Gospodinjam , kuharicam primeri se večkrat nesreča, da se iz burkelj izpođrsne lonec in krop buši po žrjavici. Žalosten nasledek se precej pokaže. Po rokah, v katere je sopar puhnil iz peči, narede se mehurji in nastane grozna bolečina. Ako denes precej na spečeoino ,,3uhe pSenične moke", bolečine hitro ponehajo in mehurji se ne naredé. Gospodinje zapomnite si ta pripomoček.
Domaće vesti
(V obrtnijskih zadevah) bil je v Noveto mestu 21. februvarija cesarski svetovalec gospod dr. J a n e z M u r n i k. Bil je od kup-čijske in obrtnijske zbornice poslan, da bi povabljene obrtnike in trgovce o novi obrtnijaki postavi in v obrtnijskih zadevah podučil. Zbralo se je v mestnej dvorani precej ljudstva tudi iz okolice, in so bili jako zadovoljni in hvaležni za tako dobro umeven poduk in potrebne pojasnila. Domenili so se tudi, kteri obrti naj bi se skup združili.
(Novo obrtnijsko postavo) v slovenščini razumljivo sestavljenOj izdal je Jos. J u r i k v Mariboru, in se tudi dobi pri J. Krajcu v Novem mestu za 25 kr., po pošti 27 kr.
(Graščino U i b n i š k o), ki je bila do sedaj lastnina g. Rudeževih dedičev, je kupil nje solastnik velespostovani g. dr. Teodor Rudež, C. kr. notar v Ljubljani za ceno 280.000 gld.
(Graščino Poganice) pri Novem mestu je kupil neki gospod Seemann iz Dunaja 7,a 50.000 gld., ki se je že preselil vanjo.
(Porotne sodbevNovemmestu) začele se bodo 2. marca. — Za porotnike so izžrebani naslednji gospodje; Anton Str aj nar, Dolenje Ponikve ; Janez Z a m i d a, Mali ííigelj ; -Tořef M e r h a r. Dolenja vas ; Janez Bukove, Mrzla Luža; Ignac Breg ar, Znojile; Anton Gruden, Gornje Retje ; Matija K r i ž m a n, Ribnica; Matija Rohrmann, Dobrovška vas;

ûkdar egOFo avu". tako, tega , ker je
e.
je T >Talec kupi po-nijski Ibralo idi iz aležní J po-aj bi
Škrat Í0, da ekteri škod-
ri se le lo-lasle-ire je n oa-ej na Wtro jdioje

f :
il:.--
k
ir'-
.'i •
M
i;.'
■s.-
■ per, Lukovek; Karol S c h e ne r, Krško; Ig '^'■^ae K i e m e n č i a, Kamni potok ; Jožef P o d-boj , Žuženperk ; Ignac S t e r m e c , Zidam most; Janez Plut, Rucetna vas; Andrej S amide, Stari log; Martin T e r 1 e p, Arcevce , -.Fr^nc Ker in, Sv. Križ; Matija L a k n e r ; -Maverl; Jakob B a b n i k, Velika loka; Florjan ■T orni t 9C h, KoSevje; Alois Rus s, Velike Cežnice ; Franc K u 1 o v i c Gorenje Žice ; Jožef 8 16 r m o 1 c, Vir ; Edvard Hoffmann, Ko-SeŤgé^lCarCfřfl r a u n e, Koćevje ; Janez B r i n-skelle, Občica; Janez Berce, Kompolje ; Mšiija Rom, Srednja vas; JanezDuler, Rodne; Matija'P i n k, Stojanski vrh. — Namestniki so sledeči gospodje : Anton Turk, Berslin; Vincenc Anton Smola, Germ ; Jožef P e n c a , Dolenje Mokropolje; Jožef M o g o 1 i č, Rudolfovo ; Franc P o t o 6 a r. Stara vas ; Janez G a-1 i č, Ivanavas ; Frane Jelene, Beršlin ; Franc Pinter, Kandija; Friderik T an d 1er, Rudolfovo.
' (Pri okrožnem sodišči v No vem mestu) se bodo od 2. marca t. 1. počensi, vr-&ile sledeŽe porotne razprave; 2. marca proti Smerku Antonu, zaradi uboja; 3. in 4. marca . ;proti Oâtir Antonu, zaradi umora; 5. marca proti Ajster Janezu, zaradi težke telesne poškodbe; 6. marca proti Ule Ignaciju, zaradi prevare (goljufije) in 7. marca proti Muc Marku zaradi uboja.
(Štiri premije.) C. kr. kmetijska družba kranjska razpisuje natečaj za štiri premije po •100^ gld. ónim gospodarjem, kteri se zamorejo izkazati z dobro vrejeno sušilnico za sušenje srednjo-velikih in velikih mnoáin sadja. Oni kranjski gospodami, kteri se za eno teh premij potegovati nameravajo, izkažejo naj se do 1. julija t. 1. pri centralnem odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, da so 1.) v času, pričenši : od dneva razglašenja tega razpisa do 1. julija 1.1., ■■ - fiPííídali si sadno sušilnico, in da je 2.) sadna sušilnica take sostave, da je z njo mogoče sadje umno sušiti, ter da so izdelki za kupčijo vgodni. ■Prvo se dokaže s potrdilom občinskega predstoj-nistva, drugo pa s tacim popisom ali načrtom
sušilnice, da je mogoče iz njega posneti, kako je sostavljena. Opozarjamo vse one, kteri se bodo zamogli izkazati s posestvom že na Kranj-kem izkušene sadne sušilnice, kakor je popisana v „Kmetovalcu« št. 16 leta 1884.
(Kmetijska družba Kranjska) je v Ljuhli ani zborovala minuli mesec, izvedeli Î,. smo iz tega zborovanja, da se bodo plemenski
biki dobre muriške vrste v prihodnje tudi v Novem mestu prodajali, in da se bodo (morebiti v Krškem mladenci dolenjski poduce-vali, kako se spozna trtna ns).
(V Velikih LašiČah) so ustanovili „b r a I n o d r u s t v of To je lepo in posnemanja vredno.
(Pri v o 1 i t v i) občinskega starešinstva občine Trehelevo so bili 27. decembra 1884 zvoljeni: za župana g. Miha Selan, posestnik t Voljavljem; za svetovalce pa gg. Ferdo Burger, veleposestnik v Koškipoljaai, Jakob Snoj, posestnik T Gabriji in Anton Gale, posest, v Voljavljem.
(Vojaškim naborom) odločeni so v sledečih okrajih naslednji dnevi: V Litij i od 16. do 21. marca; v Krškem od 23. do 31. marca. Meseca aprila nabirala bo komisija novincev. od 7. do 14. v Novem mestu, od 16. do 21. v Črnomlji od 23. do 30. v K o Č e v j i.
(Iz Št. Jerneja.) Na pepelntco t. j. 18. svečana 1885 je Št. Jernejski srenjski odbor izvolil za župana gosp, Jožefa Bučarja (po domače pri Polđetu) v Sfc. Jerneji. Za svetovalce pa gg: Ignacija "Wutscher iz Dolnje Brezovice, Martina Metelka iz Ledečevaai, Antona Barbo-riča iz Čadreža in Jerneja Piletiča iz Gorenjega Vrhpolja. Sliši se, da žele sedajni gospodje odborniki, da bi se pri županstvu v slovenskem jeziku uradovalo, kar je prav opravičena želja. Bog daj obilni vspeh !
Razne vesti.
* (Moteno žen t to van j e.) Ddć 4. lebiitvarja obhajal je v Tomisiji blizo Ljubljane Iv. J. ženito vanje. Povsodi je vladalo veselje, godci so godli iï plesalci 80 ae „urnih krač' vrtili. Veselje to pa ni trajalo dolgo. Okolo 11. nre po noči «pripeli so po vasi gor" trije iautje izTomišlja in jeden ia 9tra-homerja in streljali so s samokresi. Uatavili so se pred ženinovo hišo, zahtevali so od njega 5 goldinarjev kot „odkapnino od tega ledig stanui' Ženin pa nepreljn-beznivemu zahtavanju ni hotel ugoditi, in to je silno razjarilo fante, pograbili so dolge kole, ter v njegovi hisi pobili 23 stekel pri oknih in pet obojev ter dve literski steklenici. Tako napravili so škode 2i gold. Potem pa so „zmagovalno" odšli. — Okolo 4. are po polunoii pa se je zopet vrnil jeden teh fantov in streljal je skozi okno v hišo, vendar na areeo ni nikogar zadel. Zdaj si bodo hladili v tamniei prevročo kri.
Smernice.
Mož se je hotel z gorenjskim vlakom odpeljati.
Uradnik: Plačate 90 kr.
Mož: Se bote morda dali kaj „zglihati"'.
Uradnik: Pri nas ne glihamo, le umo, če hočete, dajte 90 kr. vsak trenutek bo pozvonilo in vlak se bo odpeljal.
Mož: Vzamete 60 kr., toliko dam, večne? (Zunaj že zvoni in vlak se odpelje.) Mož zaène žvižgati, da bi vlak poÈakaI, ali ta oddrdra urno naprej. Mož

40, stran.
dolenjske kovice.
štev. 5.
prižge STOJO „fajfico," pokaže vlaku in reče: dtugiČ pa še 60 soldov ne bom obljubi! in jo maha pel proti domu.
Student: No, Izak, va&a useaa bodo pa kmalo tako velika kakor mojega psa Filaksa.
Juď; Dobro, moja so za Človeka prevelika, a ne zamerite Itndent, vaša so pa za osla premajhna.
Rešitev ugank
(v 4. It. „Dolenjskih Novic".) ITTT ^ ijt
1.
2.
3.
4.
5.
-íiuljl
Triglav.
Z lesenimi krogljamt. V pratiki.
Fetak (pet goldi&arski bankùvc.)
řrav jih jo rešil: g. Viktor Baber iz Novega mesta.
Uganke,
1.	Ktera palica je najtežja?
2.	Kteri konj zadej ravno tako dobro vidi, kot spredej?
3.	Ktera žival je najmočnejša?
4.	Česa Še manjka dobro izdelanemu škoruuP-
5.	V neki vasi živi kmet s 7 sinovi, pa vsak sirt ae piše drngače kakor oče; kako je ime oéeta, kako sinovom ?
(Resileem, naročnikom eno ali dvoje knjig, vrednosti 1 goldinarja, nenaročnikom do konea leta „Dol. Novice" zastonj, ako jih već ugane, odloči žreb).
Opravki meseca sušca.
Sneženi zameti se s prstjo ali ogeljuim prahom posejejo. Blato iz luž in potov se zvozi na njive in Trte. Na polji ee prične oranje, ako se je zemlja že toliko posušila. Oves, jara rež in pšenica, grahorka, mak, koren itd. se v vgodnem vremenu že more sejati. Deteljisča in travnike je treba potrebiti. Sredi tega meseca naj se seje zelenjava, akô prej ni hilo mogoče. Delavna živina potrebuje krepkeje klaje. V gozdu les sekati zdaj ni dobro. Žive meje se napravljajo. Mlado sadje se presaja in cepi. Veča drevesa ogleltaj, sube veje in nepotrebne vejice odsekaj. Bučelski panjovi se morajo Čisto osnažiti in bnčelam se daje pred uljnak ▼oda v plitkih skledieah, da ne bodo žeje trpele. V Tinogradu se v tem mesecu začne splošno rez, tudi zasajanje novih vinogradov. Pri vgodnem vremenu se trte s koreninami sploh izkopljujejo, obrezujejo in presajajo. Varuj se premraza, ker o tem času ljudje radi na vnetji pljuč zbolijo, ako se ne varujejo.
Sejmi na Dolenjskem.
Na Raki in na Smuki 10. marca. — V So-dra^ici v četrtek pred sv. Gregorjem, VDrnovem pri Krškem, v Črmošnjicah, v Rakovniku. Veseli gori, ŽuiSemberkti in Turjaku 12. marca. — 10. marca tudi v Kapeli pri Brežicah Ío 15. v Zdolah pri Vidmu na Štajerskem.
Loterijske srečke.
Trst 14. fehruvarija 66 67 85 23 28 Gradec 21. febrnvarija 17 87 30 46 60 Dunaj 21. februvarija 90 28 37 68 52
Prodaja zemljišč.
v Volmanovem gradu v Kandiji pri Novem mestu (Neubof bei Rudolfswert) prodajale se bodo od 4. maja počenli vse k gradu spadajoče njive, travniki in hosta iz proste roke, ali vse skup ali pa posamezno proti prav ngoduimi pogoji. — Kmetovalcem, kteri ae hočejo tu naseliti, je prav lepa prilika, si večje ali manjše skupno ležeče zemljišče blizo mesta pridobiti.
Kdor želi kaj kupiti, se vabi, da pride kmalu dotična zemljišča si ogledat; pismena poizvedovanja pa naj se pošiljajo	[17—11
lastniku Volmanovega gradu
pri Novem mestu. — Pošta Novomesto, Dolenjsko.
50 krasni! ameriiaDslili Mm 50
naprodaj in Bioer komad po
25 gld. 50 kr., 27 gld. in 28 gld. 75 kr.
Ti divani preoblečeni so 2 najboljim sedaj modcirnim jltc-blagom ID bogato okrašeni z temno-rudeSim , tiskaniin ïa-matom. Selo je nolidno, kar v zrezi z elepntna tnaqjostj« dívaná g^toTo zasluži, da nt hiše brez takega divana. Cena ja ■i^a nego navadnim divanom, tako da je vsakemu mogoče, omisliti si to krasno pohiStveno orodje. ííajbolj unanja dolgost teb divanov, (z predalom ali brez njega) je UO etm.. Širokost pa 73 ctm. ^a zahtevauje izdelujem tudi veije, kterim je cena primeroma veĚja. lïgotovljena divane imam t svojem stanovanji na ogled. NaroĚniki z dežele naj pri naročeuan,'" naznanijo, kakih barv blago želo, kakor tudi, ktera naj ua.Jbo' prevlada. Sicer po resnim kupcem ua zohteTanje poSijei v.orce fraDťO, kakor tudi pndobo divana
----- = Ker ao gornje cene tako nizke, umejo se -----
______ = iate le, če se plaSa naprej ali na povzetje, ===
Anton Obreza^ tapedrar,
ključarske ulice st. 3 (pod mestnim trgom) v LJubljani.
Priporoma se tudi za izdelovanje naeh drugih^ v njegovo stroko spadajoèih del eagotavljaje točno in ceno posireîbo. Vse poprave ^zvrS^j^o se naglo in o občno zctdûvo^nosi, Ifaroíilom z deielt obrača se pasebna pozornost,	j-g_gj
Išce se v službo
16 do 17 let staro dekle, ktero je lepega vedenja, ponižno in pošteno, zna nekoliko brati in pisati. — Imelo bo lepo priliko, zraven opravljanja lahkih domačih del izučiti se v prodajalnici z mešanim blagom. — Več se izve pri vredništvu „Dolenjskih Novic" v Novem mestu.	ij
V	farovžu, v Šempetru pri Novomestu se dobi
100 av. veder
dobre, zanesljive rudeče Starine in toliko beie od leta 1879., 45 veder mušltatelarja in toliko belega letošnjega. [16-1]	Janez Rome, žapnik.
V	Stopcah, eno uro od Novega mesta,
daje se takoj v najem
Mla s proďajalDiGo in ptilno.
Več o tem pove lastnik sam.	[U]

5
Odgovorni urednik, izdajatelj in zaloznik J. Krajec.
NoTomeato, — Natisnil J, ítrajeo.
w
It.
I t-
•.•ATl