Stev. 144 IZHAJA VSAK DAN tati ik ssdsijafa hi praznikih il 5-, ah MnU®ljkik sh I. slatraft. PNtBihe itar. m prodajajo p« S nv6. (6 atol.) v aanogik tebnkarnah ▼ Trate in okolici. Gorici. Kravjo, Bi. Petra, Postojni, Saiani, Nabrani, Sr. Lmegi, Tolminu, Ajdov-fttlni, Dornbergm itd. Zna ta rele Štor. pa 5 ifi (lt atot.). ••lasi 8e računajo ha milimctitc t Brokasti 1 kolona. GENE: Trgovinaki in abitni oglasi po • •*m rt niče, sahvale, poslanice, oglasi denarnih »vodo▼ m •O rt. mm Za oglase ▼ tekatn Sata do 5 vrst 30 K, vankn nndaljna vrata K 2. Mali oglaai po 4 »tot. beseda, najmanj pn 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek opravo rEdinosti". — Plačuje aa izkljnfcna la upravi „Edinosti". -—- Pia?:Jlvo In utožijive a Trstu. " TRST, v petek 26. maja 1911 Tečaj XXXV 3 NAROČNINA ZNAŠA gasilo pohtUknmgm dru*W« lata 94 K, pol leta tt K, 3 meseca • K; aa an-bros doposlnna narofaiine, ae uprava na ozira. w m a«4«ljato liluj* „SBZBOari" itu* i M •oto tate Kron S*aa, an val lam Kren l-M. ▼d dapiai aaj ae podUjaio na mradniAtva lista. Nafranka- ▼mna pisma aa m sprajsasfa la rakaplal •• as vralaja Imlbhi,oglnaoinraklaaaaatf a japotikati aanpravo lista. POTmnHTVO t atfaa 0ieryte ftaiatti It (Naradal Um) bd^ntafl In ©dgovormi nrodmik AtKFAK GODHf A. Lastnik konaoreg Usta „Edinost«. - Natianila Tiskarna „Edinort" sndrega i emajenim poroitrom ▼ Trsta, aliaa Oiorgio Galatfi *tev. It. — Palftaa-hraallaltiH rabui IL M1C52. TELEFON II. 11-57. Politično društvo „Edinost" sklicuje sledeče TURČIJA. iSulejraan aga Batuša z 800 dobro oborože- Rusija posreduje pri porti za Črnogo. nimi pristaši v Belaju pri Dečanl Miriditi PFTROfiRAD 24 fPetr brz agentura > so se IZ avUl 22 ustaJ° 10 hočei° TurlPm s Rusko pos^aS^tvo^ v Cadgradu " zabraniti, da ne stopijo na njihovo ■ ■ | ■ J Kusko poslaništvo v L^ngraau je dobilo ^^^ da nC lin I I In A C hn/IO da izTČ,- P°rtiHnoto ?iedeie vsebin*:i SOLUN 24. Vlada je v Peču in Rogosi V II I I I II K \ II 11 11 K ?dkar začdi T? V aJbanskemt0Z1e^:! osnovala dva batalijona dobrovoljcev, ki jih V U I K i 11 U JIIUUU 'Ju» je otomanska viaoa veano zagotov.jaia označaio kakor pomožna batalijona. Dva 5arsk0 /usko ?laao> 5a .slcrt>e,a za t0> prvaka iz Peča sta bila imenovana povelj-da ne bo moten svetovni mir. £jk h žnih batalijunov. Batalijona Toda iz najnovejih vesti je razvidno, da ^ mejo so turške čete koncentrirane tik ob Črno- i J_ gorski meji. Iz tega izhaja resna nevarnost as ■ .. C«. za mir, kajti najmanji incident ob meji bi V0HII11 SuOQ V OV. ftllZU. in sicer: Za soboto dne 27. maja 1) Ob 8. uri zvečer v „Gospodar. društvo" v Skednju. Za nedeljo dne 28. maja 1) Ob 11. uri predpoldne v „Obrtno.in kons. društvou pri Sv. Ivanu (pri cerkvi). 2) Ob 5. uri popoldne v gostilno g. Antona Čiač (Kačun) pri Sv. Mar. M. Spodnji. DNEVNI RED: Državnozborske volitve. Poroča g. dr. O. Rybšf. ROJAKI! Zberite se v velikem številu, da trdno sklenemo svoje vrste in se skupno ©krepimo za bližnji boj! SRZOJflVNE UE5TI. Nemški državni zbor. BEROL1N 24. Po kratki debati je bil danes vsprejet volilni zakon za Alzacijo-Lotaringijo. Državni kancelar je prisostvoval seji, ne da bi posegel v debato. Na to je zbornica pričela razpravo zakonskega načrta o začasni ureditvi trgovinskih odnoša-jev z Japonsko. Predloga je bila odkazana komisiji. Srbska skupščina. BELIGRAD 24. Skupščina je danes v prvem čitanju enoglasno vsprejela pogodbo o pravni pomoči, sklenjeno z Avstro-Ogrsko. Drugo čitanje se bo vršilo v 5 dneh. Poslovilno pismo generala Varešanina. SARAJEVO 25. Odhajajoči deželni šef je naslovil na uradništvo poslovilno pismo, v katerem z velikim zadovoljstvom pov-darja, da so organi uprave in pravosodja v Bosni in Hercegovini v tej zgodovinsko znameniti dobi bili kos svoji težki nalogi in da so opravičene nade, da bo dežela napredovala na vseh poljih gmotne in duševne kulture. Baron Varešanin ostavi Sarajevo dne 26. t. m., novi deželni šef FZM Potiorek pride semkaj bržkone dne 6. junija. Ministerski predsednik Monis. PARIZ 24. Za življenje ministerskega predsednika Monisa ni več nikake nevarnosti ; a do kedaj da okreva, tega ni možno še preračuniti. Potovanje ruske carske rodbine. PETROGRAD 25. Carska rodbina se dne 8. junija preseli iz Carskega Sela v Peterhof. V začetku septembra odpotuje carska rodbina v Moskvo, potem preko Kijeva v Krim, kjer ostane do meseca decembra. Letalna tekma Pariz—Madrid. SAN SEBASTIAN 25. Aviatik Gibert je odletel v Madrid ob 6 28 zjutraj, Garros ob 7-22 in Vedrine ob 7*17. SAN SEBASTIANO 25. Aviatiku Ven-drinesu se je poškodoval aparat in zato se je moral pri Quintapaglia spustili na tla. Ko popravi aparat, odleti naprej. Garros je baje popolnoma opustil polet v Madrid. Mraz na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 25. Iz mnogih krajev Ogrske prihajajo vesti o velikem mrazu in o snežnih viharjih. V Velikem Varadinu je snežilo, v Eperjesu so imeli led, v Aradu led in sneg. TOKAJ 25. Silna toča je močno poškodovala sadno drevje in vinograde. Finski deželni zbor zaključen. HELSINGFORS 25. (Petrogr. brz. ag.) Danes je bilo zaključeno zasedanje deželnega zbora, potem ko je isti vsprejel proračun, toda odbil vojaške kredite. Prebivalstvo Angleške. LONDON 25. Po površnih rezultatih ljudskega štetja imata Angleška in Wales 36,075.269 prebivalcev, nasproti 32,527.813 leta 1901 ; Veliki London šteje 7,252.963 prebivalcev nasproti 6,581.402 leta 1901. Moinierova kolona je dospela v Fez. PARIZ 24. Vlada je prejela uradno potrdilo, da je Moinierova kolona dospela v Fez brez bojev. Kolona je brez boja prišla na ravnino, s katere so izginili ustaši, ki so oblegali Fez. utegnil izzvati konflikt, katerega posledice ni j Volilni shod, ki ga je sklicalo politično možno predvidjati v tem trenotku. društvo „Edinost" včeraj v Sv. Križ, je bil Istočasno omenja carska vlada, da niso razmeroma povoljno obiskan. Bili so zasto-vojaške odredbe črnogorske vlade za ob- pani na sh0du vsi uglednejši možje iz Sv. rambo meje, po nje mnenju take, da bi se Križa, bilo je pa tudi par socijalnih demo-jih^ moglo tolmačiti kakor grožnjo sosedni kratoVj ki so skrbeli za to, da je prišlo na deželi. shodu do prav živahnih kontroverz. To so le naravne odredbe, ki imajo v j Shod je otvoril dr. S 1 a vi k, ki je ome-svrho zavarovanje črnogorske države in „^ da j,0čej0 tudj Italijani postaviti v okolici varnost dežele. Carska vlada, prepričana, da sv0;ega gtevne^a kandidata, česar bi jim niti bo tudi turška vlada tega mnenja, izraža ne bilo nameriti, ko bi se jim šlo za to, da nado, da bo porta dobrohotneje presojevala sestejejo svoje lastne glasove. A Italijani po-vedenje Crnogore. Istavljajo kandidata, za katerega bodo lovili CARIGRAD 25. Glasom zanesljivih m-!R|asove 0količanskih kmetov in za to je ta formacij je hotel včeraj ruski poslanik izro- kandidatura nemoralna. Govornik je potem čiti ministru za unanje stvari „aide me- omenj| socijalne demokrate, ki pravijo, da je moire* o svoji izjavi. — Minister pa je ni mecjnarodna in ki nam očita, da delamo so-hotel vsprejeti in je zagotovil poslanika, da vraštvo in prepir med narodi. Ali tudi mi ne : veljajo vojaške odredbe porte edino le udu- učim0 njfcdar sovraštva do Nemcev ali Ita-šenju ustaje Malisorov. Porta noče napadati, ijjano^ temveč le ljubezen do lastnega na-ako ne bo izzvana. | roda Zahtevamo zase pravice in ne ozna- Vse turško časopisje izraža svoje za-• njujem0 sovraštva. — Nimamo ničesar proti čudenje radi objave ruskega koraka po pe- ita|jjanom> a dolžnost je naša, da varujemo trograjski brzojavni agenturi. Glasom portinih SVOje pravjce. Socijalni demokratje pa bi ho-informacij^so ostale velesile odgovorile na teli> da prenašamo mirno tudi nadalje vse pritožbe Crnogore radi koncentracij turških krjvjce> ki se nam gode. Oni pravijo sicer, čet, da imajo odredbe porte le namen udu- da so za narodno avtonomijo, ali, ako bi mi šiti ustajo. — Vojno ministerstvo je odredilo opustjjj borbo za svoje pravice, bi bili že telefonično zvezo vseh straž ob turško-črno- davno poitalijančeni preje, nego pride do na-gorskih meji. 1 rodne avtonomije. Od socijalnih demokratov CARIGRAD 24. Zbornica je s 110 proti nimamo pričakovati ničesar, ako si ne bomo 96 glasom odklonila predlog za podaljšanje sami pomagali. Govornik dokazuje, da jeza zasedanja. Zasedanje bo bržkone zaključeno nas borba za narodne ideale ob enem borba v soboto in v nedeljo odpotuje sultan v za materijalni obstanek, ker se boj za narod- Makedonijo. Regenstvo ne bo imenovano. Šejkil-islam bo predsedoval ministerskemu svetu, pravosodni minister pa bo provizorično vodil veliki vezirat. Narodne zahteve v Turčiji. nost ne da ločiti od boja za materijalne koristi. Zato naj se zberejo tudi letos volilciiz okolice, da povedo, da je okolica slovenska in da hoče slovenska ostati. Govornik povdarja potem zasluge in CARIGRAD 24. Štirje patrijarhi grške, vrline našega bivšega poslanca in sedanjega bolgarske pravoslavne, armenske in kato- kandidata dr. Rybar-a (živahno ploskanje in liško-armenske narodne cerkve so izročili kh>i: 7ivin rir pvhar* za katere« nam za-pravosodnem ministru solidarično izdelano velepomembno spomenico tičočo se zakonskega načrta, v katerem bi se priznalo popolno enakopravnost krščanskih državljanov v šoli in armadi. Obsežna spomenica zahteva izlasti pravico, da državno nadzorovanje nad krščanskimi občinskimi šolami klici: Zivio dr. Rybar) za katerega nam za vidajo naši nasprotniki, ker mu ne morejo postaviti nasproti moža enakih zmožnosti. Sv. Križ slave po svojih lepih vinogradih, po razvitem ribištvu, po svojem zavednem delavstvu in on je prepričan, da bo dne 13. junija tudi Sv. Križ pripomogel k čim sijaj-neji zmagi. izvršujejo patrijarhati, da se izdajajo spriče- ; Dr. R y b a f je uvodo.r.a povdarja!, da vala v tozadevnem jeziku in da so krščan- je leta 1907 znal, da prevzemlje težko na- ške narodnosti enakopravne za dosego državnih služb, da odgovarja število krščanskih rekrutov odstotkom tozadevne narodnosti. Nadalje zahteva spomenica direktno pravico pritožbe nasproti zlostavljenjam, logo, ker nas na Dunaju ne poznajo sicer, kakor takrat, ko nas terjajo davke. Okolica je bila zanemarjena, ker se nihče ni brigal za njene potrebe. On ni ničesar obljuboval in njegova vest je čista, ker ima zavest, da popolno pariteto krščanskih verskih običajev je storil, kar je bilo v njegovi moči. in duhovnikov z običaji islama in imami ter, Govornik je potem povdarjal, da se je odstranitev neenakosti za krščanske častnike tudi letos branil sprejeti kandidaturo, ker ima po načelih, da armada pripada prav tako posla s pisarno in mora skrbeti tudi za kristjanom kakor mohamedancem. svojo družino. Tudi danes nisem prišel med Deficit za tekoče leto. Vas — je rekel govornik — da bi Vas pro- CARIGRAD 25. Po poročilu proračun- sil svoje glasove. Kdor je prepričan socija-skega odseka senata presega primanjkljaj »st, naj le glasuje za kandidata socijalnode-teea leta z izrednimi krediti 12 milijonov mokratične stranke, a kdor je za politično funtov. V generalni debati o proračunu je društvo „Edinost", naj mi odda svoj glas, izjavil veliki vezir, da je finančni položaj ne radi mene, ampak radi stvari. Ako je pa dober in da bi bilo možno pokriti pri- navzoč kak socijalist, naj se oglasi svobodno manjkljaj z novim posojilom 5 in pol mil. za besedo. funtov Govornik se obrača potem proti razred- CARIGRAD 25. Ker ni možno, da bi nemu boju. Le ako bo vladalo med posa- zbornica do sobote vsprejela proračun, je gotovo, da bo zasedanje podaljšano do 4. junija. V tem slučaju odpotuje sultan v Albanijo dne 6. junija. Rusija. meznimi razredi soglasje, bo napredoval narod, bo napredovala država. — Zato obsoja hujskanje delavca proti kmetu, kmeta proti meščanu. Delavec je res konsument, kmet producent, a blagostanje enega je,vedno od- nrTnn^n.n ^ ... . visno od blagostanja druzega. Če se godi PETROGRAD 2o. Ministerstvo za no- sIa5o kmetu, ki tvori ogromno večino pre-tranje stvari je poslalo gubernijam okroz- bjvaistva naše države, se bo godilo slabo mco, v katerih jih poživlja, da naj se točno tudi vsem drugini stanovom, nasprotno se bo drže carskih okrožnic iz leta 1905. in 1906.'godiIo slabo deIavcu> ki je najboljši kmetov ° SVODbpTdinVroAn o* r^ ~ ^ • 1 odjemalec. Tako se da spraviti v soglasje PETROGRAD 25. Državna duma je v tudi interes kmeta in delavca v naši okolici, svoji včerajšnji večerni seji vsprejela inter- drugi naj se kregajo in prepirajo, a mi se pelacije socijalnih demokratov, delavske medsebojno podpirajmo. kadetov radi ndrprlnh ttfntth se Tq je m0J. program in po tem programu sem se tudi ravnal na Dunaju. Potem povdarja, da mu se je posrečilo, da je dosegel na Dunaju vpis naše stranke in kadetov radi odredeb tičočih se visokih šol. Ustaja v Albaniji. CARIGRAD 25. Ker so se iz Malega Hotita pregnani ustaši povrnili, sta bila gla-| som porti dospelih brzojavnih poročil, odposlana dva batalijona v ojačenje Četam. . Ustaši so se po hudem boju umaknili, po-' tem ko so izgubili 20 mož. CETINJE 25. Glasom neke zanesljive privatne vesti se nahajata Isa Boljetinac in Kmetijske družbe" v seznam glavnih kmetijskih zastopstev in s tem zastopstvo družbe v kmetijski svet. Tudi sicer si je prizadeval, kolikor je bilo v njegovi moči, za koristi okoličanskega kmeta. Ravno tako se je govornik vedno zanimal za koristi delavstva in državnih usluž- bencev. Dal se je voliti v odsek za socijalno zavarovanje in v odsek za državne uslužbence, ki sta oba pridno delala. Govornik si je prizadeval, da bi se tudi naše šolstvo zboljšalo. Zahteval je, da se poleg ljudskih in srednjih šol osnuje tudi obrtno in strojno šolo. Tozadevna resolucija je bila od državnega zbora tudi sprejeta. — Socijalisti v praksi tudi niso taki, kakor v teoriji. Omenja narodnostnega odseka, ki je bil izvoljen na predlog socijalnih demokratov. Predsednik tega odseka je bil socijalni demokrat Pernerstorfer, ki je pa sklical eno samo sejo ! Socijalno-demokratični poslanec Daszynsky je bil podpredsednik legitimacij-skega odseka, ki po predsednikovi krivdi tudi ni prišel do delovanja. Ne bi omenjal tega, a stori to v dokaz, da so Slovenci imeli voljo za delati, a socijalisti niso storili svoje dolžnosti. Socijalistični zastopniki v tržaškem mestnem svetu so največji narodni šovenisti, kar dokazuje že to, da so glasovali za povišano podporo za „Lego Nazionale". Govornik omenja potem razdora med češko in nemško socijalno demokracijo. En del čeških socijalnih demokratov se je uprl nemškemu dunajskemu vodstvu, ne morda nemškim kapitalistom, ampak nemškim socijalistom. To dokazuje, da je narodno vprašanje tako močno, da se istemu ne morejo odtegovati niti socijalisti sami. Zato treba rešiti pred vsem narodno vprašanje, ki bo za nas vedno prvo. Mi gremo naprej po začrtani poti do zmage. (Živahno odobravanje). Klic (nekega socijalista): Za kapitalizem. Kje so gospodje s cilindri in za delavca ! Dr. M a n d i ć definira pred vsem pojma socijalizma in demokracije, ter omenja, da to, kar zahteva socijalna demokracija, zahteva tudi vsaka ljudska stranka. Šocijalisti so proti carini. Leta 1917 ko bo treba sklepati nove trg. pogodbe, najdemo državni zbor razdeljen v dva dela, na eni strani bodo zastopniki veleposestnikov, na drugi zastopniki ljudstva. Med temi slednjimi pa ne bodo le socijalni demokratje. — On ni nasproten socijalno-demokratični stranki, smatra jo celo za zelo resno stranko, a pred vsem treba rešiti narodno vprašanje. Socijalisti konsta-tirajo, da so bila zadnja 4 leta parlamenta neplodna, če so bila neplodna, so bila tudi po krivdi socijalistov, katerih je bilo 88 v parlamentu. Oni pravijo, da jih je bilo premalo, a Če bi jih bilo Še trikrat toliko, bi bilo še slabše. Omenja francoskih socialističnih ministrov Viviana in Milleranda. Kaj sta delala kot ministra ? To, kar delajo vsi drugi ministri! (Dr. Rybaf: Žandarje sta pošiljala nad stavkujoče!) B r i a n d je bil strašen revolucijonar in organizator stavk. Strastno je napadal po časopisih in shodih vlado in kapitalistično družbo. Kot ministerski predsednik je poslal vojake med stavkujoče železničarje. V Italiji imamo identičen slučaj. Bisso-latti je šel h kralju, ne sicer v cilindru in fraku, pač pa v rokavicah. Klic: Altroche rokavice! — Tudi avtomobil, ! Če ni sprejel ministerskega sedeža, je to storil le, ker so bili njegovi prijatelji proti. Vsaka stranka dela, ko pride do moči, po danih razmerah. Teorija je ena, praksa druga. Govornik je zaključil svoja izvajanja, da treba pred vsem rešiti narodno vprašanje, potem bo možno, da se bomo cepili po socijalnih nazorih, a do tedaj moramo nastopati pod skupno zastavo. — (Živahno odobravanje). G. Sedmak (socijalni demokrat) je rekel, da so se narodnjaki vseh narodov združili v obrekovanju socijalnih demokratov. Povdarja, da so bili narodnjaki proti narodni avtonomiji in zakonu o socijalnem zavarovanju. Dr. Rybar omenja na mejklic o cilindrih, da je šlo tudi 10 socijalnih demokratov v frakih, cilindrih in belih kravatah na dvor! O cilindrih torej bolje da ne govorimo. — Glede narodne avtonomije je že omenil, da so krivi socijalni demokratje, če tozadevni odsek ni delal. Zakon o socijalnem zavarovanju je bil v odseku sprejet, če ni prišel v razpravo v zbornici, je kriva vlada, ki je razpustila drž. zbor. G. Jaklič priporoča socijalistom, naj uplivajo na to, da bo v drugem okraju v mestu kandidiral Kristan. Dočim so do tedaj socijalisti bili mirni, so g. Jakliču neprestano ugovarjali in ga psovali kot krumirja. G. J a k 1 i č je odgovoril, da je napravil že mnogo železničarskih stavk, da je bil vedno solidaren z drugimi tovariši, a na to, da ga nasprotniki psujejo je le ponosen. Povdarja da je izstopil iz socijalno demo- Strati II. „EDINOST-4 st. 144. kratične stranke, ker je videl, da se je našo narodnost in naš jezik tara vedno zaničevalo in teptalo. Potem ko je še g. K a m u š č i č v dokaz, kako socijalni demokratje spoštujejo svoje slovenske zadruge, omenil, da so jim — kakor je Čul od socijalistov samih — določili sedaj njih društveni prostor v „Delavskem domu" v ulici Boscheto v — pod-strešjU, češ, za ščave je tudi tam dobro, je predsednik dr. Slavik zaključil ta zanimiv shod. _ Bankrot politike bana Tomašlća. Zagreb, 23. V. —B— Minolo je leto dni], odkar je hr-vatsko-srbska koalicija izzvala prelom z banom Tomašićem, ker ni mogel izpolniti pakta, ki ga je bil sklenil s koalicijo. Del koalicije, ki je še imel zaupanje v politiko bana To-mašića — Osječani — so se organizirali kakor „samostalen klub" in so podpirali banovo politiko. Ban jih je vezal na-se z obljubami. Sosebno jim je garantiral sanacije kršenj nagodbe. V ta namen je insceniral pred Veliko nočjo konference svojih pristašev. Na teh konferencah so bile sklenjene resolucije, v katerih so bila označena kršenja z zahtevo, da se sanirajo čim prej. Te resolucije so bile akcijski program Tomaši-čeve delegacije v Budimpešti. Delegati so se dali na delo in so predlagali eno resolucijo za drugo. Ali v istem redu, kakor so bile resolucije predlagane, so jih ministri — odklanjali! ! Odgovori ministrov Sereny-ja, Hazay-a in Lukacsa p omenjajo poraz hrvatske delegacije v Budimpešti, pomenjajo bankrot politike bana Tomašiča in vseh tistih, ki so to politiko podpirali. Pristaši bana Tomašiča in njihova glasila priznavajo ta poraz in izražajo svoje nezadovoljstvo. „Narodna Obrana" v Osjeku napoveduje secesijo iz Tomašičevega tabora. Do te secesije utegne priti vsaki hip in potem bo ban osamljen s par svojih prijateljev iz Khuenovih časov. Osječani se nahajajo na razpotju in z njimi je na razpotju vsa hrvatska politika. V javnem razlikujemo dve smeri hrvatske poiitike: nagodbeno in protinagodbeno Politiki, ki so stali na nagodbenem temelju, so doživeli poraz za porazom. Doživela je poraz hrvatsko-srbska koalicija, poraženi so Osječani, ki so z banom na čelu hoteli sanirati nagodbena kršenja. Madjari ignorirajo popolnoma hrvatsko-ogrsko nagodbo, kršijo temeljni državni zakon. Še več: minister za poljedelstvo citira v parlamentu naravnost krivo ta zakon na škodo Hrvatske. Z eno besedo : unionistima nagodbena politika je popolnoma poražena, doživela je popoln bankrot. Protinagodbenjaki — obe pravaški frakciji in avktor reške resolucije, posl. Fran Supilo — katerih politika doslej ni imela veljave, zahtevajo sedaj prelom z Ogrsko. Prelom ! To besedo je čuti bolj in bolj, a v njej je izražena vsa borba Hrvatov proti madjarskemu kršenju zakona. Ali kako izvesti prelom, kako ga uresničiti ? ! Tu nam zastaja pero... Tu je zastal tudi pisec članka v „Nar. Obrani". Zato je sprožil predlog, naj bi se sklical sestanek vseh glavnih, najresnejih in najizkušenejih politikov vseh strank. Ti politiki bi imeli določiti smer novi hrvatski politiki, oziroma, inavgurirati novo borbo proti madjarskemu režimu na Hrvatskem. Prihajamo torej zopet na tisto točko naše politike, kjer smo bili za časa pred reško resolucijo. Najti bi trebalo torej novo politično formulo, novo taktiko za neodvisno politiko. To bi imelo biti gibanje v velikem stilu za pravice in svobodo kraljevine Hrvatske in Slavonije. O reški resoluciji je rekel nje avktor: Prve mačice se mečejo v morje. S tem je to resolucijo sam označil kakor slab vspeh. Na razpotju smo in pričakujemo nove resolucije, nove formule za novo nastopajočo borbo. Ali bomo srečnejše roke nego 1905. in 1906?!! Domačo *as Križani in Gregorin. „Gorica" je morala ugrizniti v kislo tjabolko ter priobčiti popravek, doposlan od dr. Gregorina, ozirom na drzne obdolžit ve v „Gorici", s katerimi je hotel ta list predstaviti dr. Gregorina Križanom kakor sovražnika mesta sv. križ-kega. Iz rečenega popravka je jasno razvidno ne le to, da so rečene obdolžitve na Škodo dr. Gregorina popolnoma neutemeljene in neresnične, ampak je tudi jasno, da je le tisto županstvo sv. Križko, ki so je imeli v rokah pristaši „Gorice", zamudilo varovati interese občine sv. Križke in da poslanci Gregorčičeve stranke niso niti z mazincem ganili v varstvo teh interesov, dasi je ravno njih v prvi vrsti vezala dolžnost, ker je, kakor .rečeno, občina sv. Križka tvorila njihovo politično posest. Najboljši dokaz, da se vodstvo Gregorčičeve stranke na Goriškem ni niti najmanje menilo za prizadevanje občine sv. Križke, da bi se državni uradi premestili iz Ajdovščine tjakaj, je pač dejstvo, da se je županstvo obrnilo do dr. Gregorina in do — dr. Rybara ! Da, tudi do dr. Rybara! Oba ta dva gospoda sta drage volje poizvedovala na kompetentnih mestih v smislu želje županstva in istotako, kakor dr. Gregorin, je tudi dr. Rybar po svoji dolžnosti sporočil županstvu. Mari je torej tudi dr. Rvba' sovražnik sv. Križke občine, ložaju (ako ni posebno odločen), da bi v 1 on ki je celo v sorodstvu z gospodom žu- javnem političnem življenju nastopal neod-pa'nom ? I A dr. Gregorin ne le, da je drage visno. Kaj še le slučaju, da bi se od vladne volje vstregel izraženi želji, marveč se je v strani začela kaka politična in narodna per-svojem odgovoru ponovno stavil na razpo- sekucija proti našemu narodu !! lago, ako bi županstvo kaj od njega želelo, Sedaj seveda, ko razmere niso tako na kar pa ni dobil nikakega odgovora. . nevarne in ko Stepančic ne rizkira nič, je Mislimo, da je jasno, da dela „ Gorica" tako — „neodvisen", da se poganja za dr-s svojimi napadi na dr. Gregorina največjo žavnozborski mandat ter se s tem postavlja krivico. Fakta, jasna in dokumentirana, so kakor „sodnik" na čelo političnih bojev!! tudi res pritisnila „Gorico" ob zid, da si Odsek političnega društva „Edinost" jih ne upa več tajiti. Toda „Gorica" ni sto- za sv. Jakob vabi se odbornike, zaupnike rila tega, kar bi storil vsak drugi honeten in volilce sploh na važen sestanek, ki se bo političen list, da bi namreč vsaj obmolknil.1 vršil danes v petek ob 8. uri zvečer v pro-„ Gorica" pa nadaljuje svojo grdo in odi- štorih „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu jozno kampan.o ; a ker ne more tega z (nasproti cerkve). dejstvi, je začela z nesramnimi insinuvacijami, Dr. Turna v Sežani. Socialni demo-in podtikanji. Ker ga ne more več napadati kratje razvijajo o priliki letošnjih volitev na radi tega, kar je storil, ga napada radi Krasu zelo živahno agitacijo. Kandidat za tega, kar je baje tedaj — mislil in ču- Kras g. Kopač in njegov trabant dr. Tuma til. Piše namreč: „Koga je tak odgovor (ki sta včeraj obiskala Sežano. V dvorani go-ga je namreč pisal dr. Gregorin, po tem, kar stilne „Zvezda" se je zbralo precejšno Šteje izvedel) bolj razveselil, ali Križane, ki so j vilo volilcev, samih nesocialistov. Oivoril je ga dobili, ali pa dr. Gregorina, ki jim ga je shod dr. Tuma in jel na dolgo in široko bil v stanu dati, tega ni pač težko uganiti!", razlagati, zakaj je on vstopil v socialno-Je-li si je možno misliti večje perfidije. demokratično stranko, ki je po njegovem nego jo je tu zagrešila „Gorica"?! Ker so; mnenju edino prava. Razlagal je na to svoje jo nepobitna dejstva krvavo loputnila po .res lepe-teorije, povedal je, da smatrajo ustih, pa si izmišlja nekaj, podtika dr. Gre-! socialisti narodnost za kulturen problem in gorinu - misli, predstavlja to kakor dejstvo t & mnogo drugega. Govoril je nad dve uri, in nadaljuje s svojo infamno kampanjo! In j odgovarjal na posamezne medklice in je na podlagi tega, kar „Gorica" Gregorinu kmalu postal tako nervozen, da je pričel zlobno podtika, kliče Križanom, naj si ustva-'bolj živahne zborovalce - zmerjati Na riirt cnHhn tat nriiatpii i.m rir. firerrorin. neki medklic, da so socialisti v Pulju gla- hovnika. c. nalna, zato ste tudi za to" odgovorni!) Na Kandidata Stepančiča - narodno š> bU . t * • ar0 junaštvo! Ne smejajte se, ker imamo črno P ]Tudi mi ne odobravamo, ako kd< na belem : „Gorica" predstavlja svojega kan- * didata Stepančića kakor narodnega — he- roja ! In katera so junaštva, iz katerih mu „Gorica* izvaja pravico do take časti ? V Buzetu si je pridobil nevenljivih zaslug, ker je dovel hrvatski oziroma slovenski jezik do popolne veljave! ! To je vse! Mi pa pravimo, da je Stepančic vršil le svojo prokleto dolžnost kakor vesten in discipliniran sodnik, kajti storil je, kar veleva državni temeljni ganten. Tudi mi ne odobravamo, aKo kdo moti zborovanje, vendar se nam zdijo grožnje s sodnijo, policijo in z ovadbami, kakor je to delal včeraj dr. Tuma, na shodih, kjer ljudje nimajo toliko zmisla za disciplino, kot n. pr. v mestih, zelo neumestne. Dr. Tuma se je izpozabil celo tako daleč, da je imenoval „motilce" divjake, kar je seveda zborovalce še bolj razburilo. V tem razburjenju je podal besedo kandidatu Kopaču. Zabavljal je trez tržaške frakarje, katerim da delavci smrdijo, govoril je nekaj o V Trrftu, dne 26. maja Idil. kakem italijanskem okraju, ko se je že delilo po načinu : harlekin in facanapa ! Saj se razumemo ! Slovensko mladino vabijo na važen sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 28. t. m. ob 3. uri popol. v prostorih NDO ulica Lavatoio 1 I. Mladeniči-sklicatelji. Dr. Gregorin se usiljuje in lazi sedaj okolo volilcev — pravi „Gorica" ! Dr. Ste-pančič pa se seveda ne usiljuje, ko lazi že mesec dnij od vasi do vasi in obljubuje ljudem, kar hočejo, tudi zvezde doli z neba, Vsaj tega se je naučil od istrskih signorov, ki pred vsako volitvijo pošiljajo po vaseh svoje „inženirje", da tam — farbajo siromašno ljudstvo. Volilna pisarna v „Nar. domu" posluje dalje (od 9.—1. ure in od 4.—8. ure zvečer) in daje vsa potrebna pojasnila in navodila za prihodnje dni, ko Vam bode treba dokazati, kako neopravičeno so Vas brisali nasprotniki iz volilnih list. zakon vsakemu uradniku vrsd £ nalogo sladkorni j 0 trustih in karteiih, samo radi katere je bil poslan v Buzet delal je to-j potrebah našega kraškega kmeta. Re-rej po intencijah visih oblastnij! Zato pa ne, P uvesti progresivni davek in treba pač .nikakega junaštva in tudi n, no- ^ zavaroVanje, sploh je naštel veči-bena specijalna zasluga. Tem manje kerčk katere iiiajo tudi druge stranke s tem izpostavil svoje osebe prav noben , i katefe * bo bo_ nevarnosti, marveč udi naš Gregorin, ako bo izvoljen, karijeri. S tem pa da so ga itahjansk sr- J „opravičeval" svoje po- ditezi grdo gledali - na kar se -Gor fca« I stopanje glede vprašanja slovenske ljudske posebno sklicuje - naj se Stepančic ^kar i P i S nepozabnem shodu pri sv. ne ponaša ker Italijani sovražijo vsakega! J Linhart?") Kopač: uradnika v stri, ki vrši zakon, torej svo o J * odgovarjam." - Po njegovem dolžnost, tudi nasproti našemu narodu . U^a P g j ^ ^ ^ Mohor- Takih narodnih junakov je bilo ze na sto- f pozvala zborovalce, naj volijo bne - po Istri: kolikor je poštenih m vest- dr. Gregorina, ki deluje že leta in leta za nih uradnikov. Man pa so si . vs* Sto^S na^d in bo'tuEDINOSTc št. 144. Stran IH. želeti, da pridejo vsi prizadeti v čim večjem' številu. Vsi na sestanek! i Odbor delavcev iz ladjedelnice sv. Marka pri N. D. O. Zaupniki vseh skupin, ki so prejeli vpi-sovalne pole, so naprošeni, da jih vrnejo strokovnemu tajniku v prostorih N. D. O. (ulica Lavatoio št. 1, I.) najkasneje do nedelje 28. t. m. od 9—12 predpoludne točno izpolnjene. Oni tovariši, ki še niso prejeli vpisovalnih pol, naj se nemudoma zglase pri strokovnem tajniku. To velja zlasti za naše tovariše iz onih delavnic, v katerih je nameščenih več naših delavcev! Skupina NDO. „Prosta luka" sklicuje za jutri, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek v prostorih NDO. Skupina Slovenskega ženstva NDO. sklicuje za nedeljo, dne 28. t. m. ob 5. uri pop. v prostorih NDO. ulica Lavatoio št. 1 sestanek. Vabljene so vse tovarišice, da se tega sestanka vdeleže v polnem številu ozi-rom na jako važni dnevni red. DAROVL — 47. in 48. tedenski prispevek (za drugo polovico majnika meseca) skupine C. M. Drobtinarjev za gradbo nove Druž-bine šo!e pri sv. Jakobu v znesku K 10 je vložen v knjižico T. P. H. št. 15083. — Nabiralec. — Škedenjski „Velesili" so darovali, oziroma preplačali vstopnino o priliki koncerta dne 14. t. m.: Pevsko in bralno društvo „Domovina" v Ospu 10 K, Vouk Valentin 1 K, Godina Franjo (Skuta) 40 stot., Flego Ivan (Drožan) 40 stot., Fonda Benedikt 40 stot., Vouk Matija 40 stot., Flego Štefan (Sambro) 40 stot., Ellero Peter 40 stot., Bertok Anton 10 stot., Sancin Ivan (Toč) 80 stot., Godina Ivan 40 stot., Flego Vinko (Drožan) 1 K, c. kr. N. N. K 120, Godina Ana (Ban) 2 K, Merlak Ante (Ber-gamoto) K 140, Sancin Auguštin (Drejač) 40 stot., Fiego Lovro (Dražan) 40 stotink, Pahor Miloš 60 stot., Sancin Jakob (Tičle) 40 stot., Fonda Just 1 K, N. N. 60 stotink, Godina Luka 20 stot., Bratoš Jakob 1 K, Fiego Josip (Drožan) 1 K, Pulger Peter 40 stot., Jlirijaš" 40 stot., Sancin Josip (Vako) 1 K, Godina Jakob (Jokelj) 40 stot., Sancin Ivan (Drejač) 40 stot., Flego Luka (Drožan) 40 stot., Plečnik Ivan 40 stot., Plečnik Franjo 40 stot., Godina Matija (Pinčič) 40 stot., C. in M. 2 K, Godina Ivan (Ban) 40 stot., Grbec Ivan 80 stot., Sancin Ivanka (Drejač) K 2 40, N. N. 80 stot., N. Cividini 40 stot., Skende 40 stot., Miklaučič Josip K 2 40, Godina Iv. (Fignje) 40 stot., Godina Alojz 10 stot., Godina Benedikt 20 stot., Bric Josip 1 K, Šuman Josip 1 K, Fabjan (Rojan) K 140, Godina Andrej Ookelj) 40 stotink, Sancin Jurij (Božek) 10 stot., Barkovljanski Jurček K 140, Godina Josip (Barokoš) 40 stot, Sancin Peter (Bjeka) 40 stot., Sancin Terezija 10 stot., J. P. K 140, Miklavec Anton K 140, Kuret Vekoslav 20 stotink, Zafred Andrej 2 K. Godina Anton (Pačjol) 1 K, Sancin Ivan (Vako) 40 stot., dr. Wilfan 40 stot., Godina Josipa (Sopa) 40 stotink, Fakin Franjo 40 stot., Sancin Anton (Drejač) 1 K, Godina Marija 80 stot., Sancin Josip (Kotalj) K 140, Merlak Miha 40 stot., Nardin Anton 80 stot., Gerk Štefan 1 K, Pižon Jurij 40 stot., N. N. učitelj 1 K, Godina Ivanka 40 stot., Just Miha 20 stotink, Godina Ivanka (Ban) 1 K, Tomic Matija 2 K, J. J. Suban sv. Ivan 2 K, Sancin Rudolf (Oraš) 4 K, Bizjak Angel 60 stotink, Može Ernest 1 K, Tomic 60 stot., Bensa Alojz 60 stot., Pižon Mirko 1 K, Purič Tereza 20 stot., Sancin Anton (Levičar) —, Godina Josip (Fule) 1 K, Godina Dragica (Skuta) 40 stot., Sancin Anton (Mežnar) 1 K, A. B. 2 K. _ Vesti iz Goriške. Iz Rihemberga. Povodom javnega volilnega shoda dne 21. maja „na Korpu" v Rihembergu so nabrali v gostilni K 6 62 za družbo sv. C. in M. Denar hrani podružnica. x Stavbena zadruga državnih uradnikov v Gorici je imela v nedeljo 21. t. m. ustanovni občni zbor. Prisotnih je bilo okoli 50 drž. uradnikov. Pri prvi točki dnevnega reda je predsednik omenjal korake, ki jih je pripravljalni odbor ukrenil, da je bilo možno vresničiti že dolgo negovano misel po ustanovitvi zadruge. Sporočil je nadalje, da je ministrstvo za javna dela obljubilo prispevati s 250.000 kronami. — Na to je bil odobren pravilnik. Obveljalo je določilo, da imajo zadružni deleži znašati po 100 K, namesto (kakor so nekateri podiagali) po 200 K. x Dva milijona in pol primanjkljaja izkazuje bilanca znane „Banke Popolare" v Gorici. Porotna razprava o tej aferi prične v Gorici dne 24. junija in bo trajala več dni. POHBTV SOLIDNO: !n : ELEGANTNO ^sst' zmernih cenah E STAL! A 9 M TH8T - V*A MALCANTON - TRST i\ Mnenje gosp. dr. M. Schvvarc-a Magytad G. /. SERRAVALLO Trst. Rad Vam sporočam z ozirom na svoje izkušnje o Vašem ŽELEZ-NATEM KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo). Predpisujem Vaš izdelek že 17 lel in sem dosegel najboljše uspehe v raznih boleznih, posebno pri otrokih tekom 12 let, ko sem služboval v nekem okraju okuženem od malarije. Tudi tukaj, kjer bivam 5 let, predpisujem vino Serravallo osebam ošibljenim od malokrvnosti in pomanjkanja teka. Vaš preparat pospešuje tek in učikuje krepilno. Posebno veliko ulogo igra pri malariji. MAGYTAD, 7. aprila 1909. Dr. M. SCHWARC. r Odlikom tovarna sodouKe In šampanjsko šumečih poRallc z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rimo 1. 1910. Viljem Hribar = na Opčinah = 191 naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono ccvi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporoča ae tudi za odjem pokali« In sodovke. Za točno postrežbo se jamči. ■— ........ ■■■■ Za birmo! UtilK Izbor daril za birmo 1 v prodajalnici zlatanine in ur !ich@le Morsa Trst, Corso 37, Prodaja. - Popravki. - Zamenjava. ZMERNE CENE. Kupujejo se dragocenosti, zlato, srebro itd. itd. Izvršuje se vsakovrstna zlatarska dela. — - Za eksaktnost se jamči. - Trst, ul. Giosua Carducci 32 (vogal Santorio) Skififlfte izsotoo. oblek A. LEVI Velik izbor izgotovljenih oblek za odrasle in dečke. Specijaliteta: kostimi za dečke. - Vsak dan novi dohod:. Ti II «fln ifli m&m A iiJfa ^V iifli A .1» A -Jr -Jr if | Dr. A. Barkanović $ Ai specijalist za notranje in živčne bolezni ^ ž ima suoj ambulatorij j na trgu Carlo Goldoni 11, I. nad. ORDINUJE: vsak dan od IO.V2 do 12.Vs O ure zjutraj in 4. do 5. pop. ^ Št. 8099/11. Oglas dražbe. Dne 29. maja t. 1. odda se v zakup potom javne dražbe, pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kopru lov krajevne občine Dekani za dobo od 1. julija 1911 do vštevši 30. jm-nija 1917. Uzklicna cena je 1661 K. Draž-beni čin se obdrži od 9 do 11 ure predp. Varščino 10% uzklicne cene je položiti najkasneje do 9. ure predp. dražbenega dne. Natančnejša pojasnila se more doznati pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kopru ob uradnik urah. Županstvo Dekani, dne 10. maja 1911. Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki iz klobnčevine prvih tovarn. Specijaliteta; trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje in za šport. Čevljarska zadruga v Jffirnu --pri Gorici - ProdaJolnlcD čeuljeu o Trsta ula Banlera vecchla 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri In tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. kr. vojno armado v popolno zadovoljstvo. Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. 78 .sctđaa trd Vsem: gospodinjam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. V korist družbi sv. Cirila in Metoda I 683 ✓ V Trsta, 26. maja 1911. Vesti iz Istre. Javni volilni shod v Novi vasi občina Piran. — Za nedeljo dne 28. t. in. skiicaia sta deželna poslanca Pangerc in Va-lentič javni volilen shod v Novi vasi, na katerem se bo priporočala kandidatura slovanskega kandidata za ta okraj. S tem odpade za isti dan napovedan shod v Krkavcih po želji tamošnjih uglednih oseb. Za isti dan je, kakor je bilo že javljeno, napovedal narodni kandidat prof. M a n d i č volilen shod v Maliji občini kola. Javni volilni shod, ki ga je slovenski in hrvatski državnozborski kandidat g. prof. Mandič sklical včeraj v prostorih „Kons. društva" v Pobegih, obnesel seje prav dobro. Shodu je predsedoval dr. Černe, .govorili so prof. Mandič opetovno, dr. Černe, dež. posl. Valentič, R. Pečarič in drugi. Vsprejete so bile enoglasno resolucije, ki so bile vsprejete tudi v nedeljo v Dolini in pri EJerjih in danes na taboru v Kastvu. Kandidatura Mandičeva je bila vsprejeta z enoglasnim navdušenjem. V Portorose je sedaj 1539 gostov. Iz Dekani. Ne gre in ne gre v glavo osobju sodnijske pisarne v Kopru, da slovenskemu spisu pritiče in je dolžnost napraviti slovensko vročilnico. Ako je erar tako siromkšen, da ne more ■aročiti slovenskih tiskovin, pa naj se obrne do slovenskih občin, ki morajo vročevati sodnijske spise, s ponižno prošnjo, da mu posodijo slovenske tiskovine. Gotovo se občine radevolje odzovejo tej prošnji. Slovensko sestavljeni spis, previdjen, po milosti božji, tudi s samo slovenskim pečatom, mora vendar dišati po ne še premagani laški, zveličevalni dobi s tem, da se mu pridevlje laško vročilnico. Gospodje pri sodniji, ki mislijo, da je za nas Slovence vsaka njih cunja dobra, in da bomo to mirno kakor dosedaj prenašali, se motijo. Ako nimate na sodniji nameščenih našega jezika sposobnih ljudi, veste, kaj je Vaša dplžnost ? Vzemite metlo v roko in ... naj gredo lovit ribe, namreč oni, ki se trdovratno branijo, posluževati se našega jezika. Res je, da laška gospoda v Kopru mislijo, da itaiijanstvo Kopra ni v zanesljivih rokah ako ni na c. kr, sodniji nameščenih, takozvanih „moretov". Vam pa, slovenskim strankam iz vseh občin koperskega okraja priporočam, da se na sodniji ne poslužujete drugega jezika nego slovenskega! Morajo Vam dati potrebna pojasnila, in ako niso tega zmožni, je to dokazom, da ne spadajo na mesto, kjer se sedaj nemoteno šopirijo v blaženi italijanščini. Za danes toliko. Kraški. Tujci v Opatiji. Od 1. januarja 1911 do 17. maja 1911 je prišlo v Opatijo 18645 gostov; ppjeg teh 1916 pasantov — skupno 20.561 oseb. Od 11- do 17. maja 1911 je ha novo doŠto 760 oseb. Dne 17. maja 1911 je bilo navzočih 2071 oseb. Iz Miljskih hribov. — V nedeljo dne 14. t. m. so otvorili že drugo Legino — ne paraon: janičarsko šolo na Miljskem hribu. In sicer sedaj pri Božičih. Dve uri na dolgem so švigale rakete v zrak in veselo oznanjevale kulturnemu svetu laško brutturo. V vsej vasi ni niti enega Italijana, a vendar so otvorili laško šolo! in socijalisti v mestnem zastopu v Miljah bodo glasovali za podporo v — kulturne namene, kakor so že glasovali za šolo pri Sv. Brigidi, in sicer letno, ako se ne motim, 200 K. Apelujemo na naše poslance, naj vplivajo na to, da se čim prej otvori zakonito pripoznana šola pri Božičih, da ne bodo po-tujčevali naše uboge dece. — Grozna misel mi prihaja, ko premišljujem, zakaj izvestni krogi nočejo v tem žalostnem kraju ustanoviti kat. izobraž. društva in silijo le tja, kjer so Slovenci izven vsake nevarnosti in so močno zavedni ? ? Zakaj ne tukaj ? ! Ako resnično ljubita svoj narod, kakor sama pravita gg. v Ospu in Dolini, zakaj ne prihajata sem k nam na Miljski hrib, kjer bi vaju ljudstvo hvaležno vsprejelo ? ? ! Grozna nesreča v Voloskem. Prejeli smo: Slavno uredništvo! Z ozirom na vest iz Istre, objavljeno v številki od petka 19. t. m. Vašega cenjenega lista št. 137 pod naslovom „Grozna nesreča v Voloskem" prosim Vas, sklice-vaje se na § 19 tiskovnega zakona, da v prihodnji številki Vašega cenjenega lista uvrstite sledeči: Popravek. Ni res, da ima c. kr. luški pristav Beroš mal čoln na motor, temveč je res, da ima tak čoln njegov brat. Ni res, da je podpisani nekega dne kupil na Reki za ta motor 30 1. bencina, da se je ta nahajal v veliki steklenici, ni res, da je on ta bencin preskrbel skrivaj, da ga je dal najprej prenesti s parobroda v leseno barako tik morja in od tod po dveh malih dečkih, baje da prištedi par grošev, do svojega stanovanja. Nasprotno je res, da je onega dre prišel bencin iz Dalmacije v železni posodi na naslov brata podpisanega, da je ta bencin bil prej shranjen v Lovrani in da se je od tam steklenica oa 25 1. prenesla v zidano hišico ogrsko-hrvaške pa-robrodne družbe na Voicskem, od koder sta steklenico dva dečka, ki ju je spremljal odrastd človek, pienesla v klet podpisanega. Ni res, da je ponesrečeni Semenič zažgai cigareto in slučajno vrgel vžigalico v razlit bencin. Kako se je bencin zažgai, ugotovi se sodnim potem. Ker je sedaj stvar sub judice, podpisani ne smatra za umestno, da se izrazi glede načina, kako se je nesreča dogodila in po čegavi krivdi. Žal mu je pa, da se z neresničnim opisovanjem dogodka položaj podpisanega otežuje. Ni res, da se podpisani vozari ob lepih dnevih z damami po morju v svojem motornem čolnu, ker on, kakor rečeno, takega čolna sploh nima, a čoln njegovega brata je prišel sem iz Dalmacije še-le dva dni pred nesrečo in tukaj še ni nič vozil. Volosko, dne 22./5. 1911. Anton Beroš. Mlekarna v Hrušici pri Podgradu bo imela dne 28. t. m. ob 4. uri popoludne svoj X. redni občni zbor v prostorih mlekarne. Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, se bo vršil pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih. Razno vesti. Kako človek postane milijonar? — Neki new-jorški list je vprašal razne amerikanske večkratne milijardarje, kako človek naglo in gotovo postane milijonar. Prvi je odgovoril Charle Rouss, ki ima nad 100 milijonov: „Premoženje je odvisno le od osebe. Čim veče je kupčijsko polje, tem bogatejša je žetva. Delo, poštenost, varčnost in točnost, vse to so sigurne podlage bogatstva. Kupuj in prodajaj hitro in zadovolji se z malim dobičkom." — Miljardar P. Collius Huntington pravi: „Nikdar ne sme človek drugim povedati svojih misli in načrtov. Pred vsem pa treba, da je človek uljuđen z vsemi, s katerimi stoji v zvezi. Vsak posel treba najprej z vseh strani dobro pregledati, potem pa naglo in krepko izpeljati. To je sredstvo za vspeh.44 — Bogataš Russel pravi: „Da se doseže uspeh, mora biti človek pošten, delaven, predvsem pa neizmerno varčen, kar mu mora biti najvišje načelo." — Bogataš D. O. Willis, ki premore 400 milijonov, pravi: „Osem ur spati, 12 ur delati, ostanek dneva pa uporabiti za duševno zabavo in počitek. Plačati vse menice in dolgove pred dospelostjo. Od zasluženih dolarjev vedno dati na stran vsaj enega: to je prava pot do bogatstva.44 — Kralj jekla Carnegie pa pravi: „Tajnost bogatstva leži trdno v 5 temeljnih načelih, točnost, nagla izvršba, hladnokrvnost, varčnost in v neomajnem načelu: nikdar se ne prenagliti.44 Velika upuščina v dobrodelne namene. Iz Londona : Nedavno tu umrli trgovec z umetninami Wertheimer je zapustil deset milijonov kron v dobrodelne namene. I a+miionofli f V Škocijanu - Matavunu na LClUVloi/a* JI ■ razpolago krasne, zračne sobe, opremljene z ajudobnejSim komfirtom. Zraven eeučnati borov gozd, senčnato dvorišče in v bližini voda JSeka, v kuteri se lahko koplje. Obrniti se je_: Restavracija .Rekau Matavun, pcšta Divača. 905 ■ i Culo Squa<1rani t Trstu, ulica Scalinata U rdi gt. l. - Prodaja In popravlja nre po nizki ceni in z garancijo. Popravlja badilnlee po K 1-. 868 Piifo C^mn „Tobrtovriko sl&tlnov Na-lljlc OffililU roči MB v Tolstem vrhu, OuštacJ, Koroško. <36 Za letovišcarje. odda v najem lepa enonadstropna hiša a 5 sobami in kuhinjo. V slučaju večje družine ali več strani je na razpolago tudi 6 eob. Hiša leži na lepem kiaju v Lokavcu, iO minut od Ajdovščine, 15 minut od želez. po«taje Sv. Križ-Cesta. Hiša ima iep senčnat vrt, vodo v hiši, sprehajališča n»ravua in Kresna, mesnica, trgovine, krčme v neposredni bližini. Izlet na Caven, Ku-celj itd. od 1 do l1/, ure peš. - Ponudbe na naslov Josip Slo kar, obč. tajnik, Lokavec. 869 p _ni-1 Naznanjam eenjenemu občinstvu, da i OZOr * imam za prodati na debelo Vipavsko in črno istrsko pristno vino. — Obrniti se je na gostilno Pri Francu, via Geppa St, 16. 896 imora, kdor bo hoče prepričati. Velika • !uC-J priložnost! Šest šivalnih „Singeijmih" st:cjev za diužinako rabo po kron 62, enak moderen za vsa dela, kakor tudi za vezanje kron ICO, drug za calon, 4 predalčki z ugsbijivo mizico kron 16 . Vsi stioji se pismeno jamčijo na tri leta. Via 8 Caterina 7, akl.idišče na dvorišču. 831 Tr^ifani T Najlepši kraj za izlete je Vipava I rZiALfCUtl . g senčnatim vrtom „Potiskala" hotela Adria. V kra_u se nahaja kopelj, solidna postrežb.«, zmerne cene, sobe za tujce po nizki ceni so na razpolago. Železniška postaja StanjeL Omni-busi vsako nedeljo in prazniš od 10. uri zjutraj. Za obilen obisk se priporoča Mat. Wasmeyr, hotelier. 898 H Otvoritev no*e trgovine S O v Trstu, ulica Nuova 41 AMELIA MARTINICO — BOGAT IZ BOB — ugotovljenih oblek za ženske in punčke, W ženske veatalije, bluze in izbrano perilo. Q Vsprejemsjo se naročila meri. Najzmernej§9 cene. NajzmernejSe cene. Splošno anonimno društvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. Sbnaniia In prevažanje pobRtva Razpošll. In shrom&a kovčekov Telefon 1220. Telefon 2572. ČIHe In shramba preprog 2015 Telefon 2573. :: Paniflcž« Triestino :: Otvoritev filiialke na Opčinah ob sežanski cesti. Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije Salarini Ponte delta Fabra 2 i nI, "oste Kuov® (vogal Torrentfi) AlU 'tta di Locdts 7elik izbor .zgotovljenih oblek ca mi *ke in dečki loztnmi za otroke. Povrtniki. močne jope kakor tnd' .znih paletotov. Obleke za dom la delo. DelavBki jbieke Tirolski loden. Nepramočljlvt plaSČi (priBtn' ^agleški). Speoljallteta: blago ta- in inozemskih '.ovfiTB izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši i-cdi, točno, eolidno in elegantno po nizkir. c na! . RIHARD NOVAK & C. Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TBST — ULZOA FARNETO ŠT. 13 I* Postrežba: točna. CEHE ZMERNE. Josip Semultč TRST, ulica deli' Istituto št 5 FriporoCa slav. občinstvo STOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Moka iz I-mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo v stekl. Postrežba tudi na dom. IBBBOEBSB Gostilna „Pri fldriji" Trattoria „ALL' ADRIA". Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da Bem odprl gori imenovano gostilno v BARKOVLJAK na obrežju štev. 132. Točim »amo pristna domača vina in prodajam : Belo in 6rno po 1 04-llter, Dreherjevo pivo po 56 s t liter. Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica. Maršala in vsakovrstni likeri. Kuhlaja Je vedno preskrbljena z gorklmi Ln mrzlimi Jedili. Za obilen obisk ee toplo priporoča z geslom : svoji k svojim i Vehoslav Kocijančič. V čevljarnici Al la Citta di Trieste44 ulica delle Poste št. 6, vogel ulice Nicolo Machiavelli so na prodaj razun raznega izbora najfinejšega obuvala do najugodnejših cenah tudi čevlji in nizki čevlji za moške in ženske po prigodnih cenah. Moderni kroji in oblike. J31ago prve vrste. Delo solidno in popolno. imSHHSSSSBn^H Ako hočete imeti mr dober Gramofon t vprašajte većno znamko „A N G E L J" ti delnje perfektno z navadnimi jeklenimi iglami. Ne § dajte Ee opehariti od gotovih novih sistemov, ki nik- * dar ne dosežejo zaželjenega uspeha. Fredno kupite \ PLOŠČE' obiščite e d i n o I e i i Tržaški grafični zavod - Trst \ Piazza della Borsa št. 13,1, nad. - Telefon 742 ; ki olajšuje plačilne pogoje. — CENIKI ZASTONJ. Mehanična delavnica in poprave gramofonov. Tovarna pečatov iz kavčukov, številk in hišnih tablic, pisalnih miz, stekla, na- i Nizke cene. pisov itd. Nizke cene. | CS ^ C so £ « to c