Poštnina plačana v gotovim.
Štev. 4.
V Ljubljani dne 15. februarja 1940,
Cena posamezni številki din 3'—
Leto XXII.
„NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, tn petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40'—, za pol leta din 20’—, za četrt leta dfin 10"—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =	NAS GLAS	Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica d. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne spr^ ‘	‘	— Upravi-'" ST' --jrUjME v 5 j
List za državne nameščence in upokojence		
'Poročali smo že, da so imela dne 21. januarja t. 1. skoro vsa naša strokovna društva zborovanja oz. seje, kjer so zborovalci sprejeli enotno, skupno resolucijo, katero je sestavil in društvom razposlal akcijski odbor društev drž. uslužbencev v Beogradu.
Tudi v Sloveniji je veliko število naših organizacij imelo taka zborovanja, med drugimi tudi vsa učiteljska društva, ki so sprejela in (kakor posnemamo iz ljubljanskega »Učiteljskega tovariša«, ki je objavil tudi naslednjo spomenico) odposlala gg. predsedniku in podpredsedniku kralj, vlade ter prosvetnemu ministru tole
spomenico.
Jugosl. učiteljsko združenje, sekcija za drav. banovino v Ljubljani — je razmotrivala položaj svojih članov, kakor v materialnem, tako v pravnem pogledu in je ugotovila sledeče:
Da je uredba o znižanju prejemkov v 1. 1935. poslabšala že itak težki gmotni položaj državnih uslužbencev in upokojencev. Od tega časa dalje so cene življenjskim in ostalim kulturnim potrebščinam znatno poskočile, tako da so danes te cene do 50 % višje nego v letu 1935. Poleg tega so izredne vojne prilike dobrodošle dobičkarjem, da še bolj dvigajo cene vsem življenjskim potrebščinam, na škodo gmotno najslabotnejših slojev, drž. uslužbencev in upokojencev ter delavcev, ki so ostali brez zaščite. To je povod naglemu obubožan ju drž. uslužbencev in upokojencev, ki vodi naravnost v bedo.
Tudi sam pravni položaj drž. uslužbencev in upokojencev je postal vse težji z uveljavljenjem zakona iz 1. 1931., s katerim so prejšnji režimi odvzeli stalnost v službi in svobodo •strokovnega organiziranja, kakor tudi svobodo njihovega poklicnega tiska, nasprotno pa so dovolili diskrecijskemu pravu oblastev največji razmah, ter so zaradi tega uspeli uničiti moralo uslužbencev in upokojencev ter iz njih ustvariti volilno armado tistih strank, v katerih rokah je stvarno bila usoda vsakega poedinega uslužbenca.
Danes, ko kr. vlada rešuje mnoga državna vprašanja, ali pa je tik pred pristopom k njihovemu reševanju, s ciljem, da bi država v tej težki mednarodni situaciji mogla ravnodušno in mimo gledati v bodočnost, je neob-hodno potrebno, da bodo poleg delovnega naroda uzadovoljeni tudi državni
Somborski organ ondotnega upokojenskega društva za donavsko banovino, »Naša reč«, je objavil tale članek, ki ga prinašamo v prevodu.
»Še se živo spominjamo udarca, ki nas je zadel meseca septembra 1935.. ko je bila izdana uredba o znižanju naših doklad v obsegu, ki je zelo občutno prizadel vse aktivne in upokojene uslužbence, in ki nam je s tem svojim enim mahom zmedel gospodarsko ravnotežje. To je bilo isti čas, ko so nam zaradi pocenitve znižali pokojnine, a so narodnim poslancem zaradi draginje zvišali dnevnice za 100 din. takrat smo občutili, da smo zadeti do •^ozga v svojih gmotnih koristih. Na Prpteste naših društev, se nam zdi, so Postojni uvideli težo tega fiskalnega ukrepa in so nam začeli obljubljati, da nam vrnejo doklade, ki so nam bile ‘dvzctc, takoj ko bo to dovolila pro-1 ačunska možnost.
. Lakali smo in še čakamo, da se ^Polnijo te obljube. Težko je to ča-'anje, ker smo trpeli in trpimo še
uslužbenci in upokojenci. Zaradi tega vidimo učitelji edino pot za izboljšanje svojega materialnega položaja v tem, da merodajni takoj sklepajo o sledečih zahtevah:
1.	Zahtevamo, da se takoj izplača 13. plača drž. uslužbencem in upokojencem kot prva pomoč zaradi izboljšanja težkega gmotnega položaja, nastalega zaradi prehitre zadolžitve in ustavitve kreditov.
2.	Zahtevamo, da se takoj poviša jo plače vsem drž. uslužbencem in upokojencem, sedanji draginji primemo in sicer v draginjskih dokladah s tem, da se v bodoče te doklade avtomatsko povišajo ob naraščanju cen.
3.	Zahtevamo, da se sestavi iz predstavnikov vseh organizacij drž. uslužbencev in upokojencev komisija, ki bo zasledovala gibanje cen vseh življenjskih potrebščin in predlagala povišanja ali znižanja doklad za draginjo v zvezi z dviganjem in padanjem cen. Ta komisija mora biti v neposredni zvezi s kr. vlado, njeni predlogi pa naj se avtomatsko rešujejo.
4.	Zahtevamo, da se pred izdanjem novega ur. zakona odpravi čl. 76. u. z. ker ovira svobodo strokovnega organiziranja.
5.	Zahtevamo kot neizogibno čim hitrejše odobrenje dela Splošne zveze državnih in samoupravnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije, ker se samo na ta način more ustvariti potrebna vez med državnimi in samoupravnimi uslužbenci in kr. vlado, ki je obojestranske važnosti, ter koristna za ves narod, in se le na tej podlagi morejo vzgojiti pravi narodni uslužbenci.
6.	Izenačenje plač ženskih in moških drž. uslužbencev in upokojencev.
7.	Zahtevamo nov zakon o uradnikih in zakon o državnem železniškem osebju, ki bi zamenjala sedanja nedemokratska zakona.
8.	Pri izdelovanju novih zakonov naj enakopravno sodelujejo tudi naši predstavniki.
—o—
ODGOVOR NA BRZOJAVKE.
Vsa društva, ki so poslala brzojavke, so prejela od predsedstva ministrskega sveta sledeči odgovor: »Gospod predsednik je prejel vašo brzojavko, v kateri ste obrazložili stanje uradništva. Obveščam vas. da se bo kmalu ustreglo vaši zahtevi.« — 25. januarja 1940. Beograd. — Po odloku predsednika ministrskega sveta šef kabineta: Podpis.
večje pomanjkanje. Toda držalo nas je pokonci upanje, da se bo naša revščina ublažila in da bomo že nekako preživeli težke dni tega pomanjkanja in se oprostili skrbi za suhi kruh.
Naše upanje je bilo zaman. Da vprašanje našega položaja še ni rešeno, se more v neki meri opravičiti s fiskalnimi razlogi in pomanjkanjem potrebnih sredstev, toda nikakor ne z razlogi socialne pravičnosti. Kako naj se upokojenec v vedno slabših gmotnih razmerah preživlja, ne da bi zabredel v dolgove?
Socialna pravičnost, kje je? Kmet ima dovolj denarja, ima vsega v izobilju (pisec misli tu gotovo na kmete v Banatu, kjer žive kakor znano, v izredno dobrih razmerah; op. prev.). Svoje pridelke prodaja po kolikor hoče, dolgov ne plačuje. In navzlic vsemu temu še poskušajo, da mu položaj še bolj olajšajo. To se pravi debeli, mastni gosi mazati rep. Kdo pa misli na nas aktivne uslužbence in upoko-
jence? Nihče. Pa tudi mi sami se ne brigamo dovolj zase. Nismo zadostno organizirani. Od dne do dne se slabša naš položaj. Tudi morebitni povišek nam ne bo pomagal, če se ne odpravi draginja in brezvestna špekulacija.
Zadnji čas je skratka nemogoče spremljati razvoj naglega podraževa-nja življenjskih potrebščin. Uredba o pobijanju draginje ne more vplivati na razvoj cen. Noben izmed storjenih ukrepov ni dosegel zaželenega rezultata. Zato je torej treba novih ukrepov. Treba bi bilo namreč, da bi se z najstrožjimi, po potrebi tudi drakon-
Že zgodaj je slovensko uičteljstvo začelo misliti na gospodarsko osamosvojitev in na razne socialne in dobrodelne ustanove. To delovanje se je sprva omejilo na tiste točke, kjer je bila potreba najnujnejša. Tako so ustanovili idealni učiteljski organiza-corji najprej kreditne zavode, ki so nudili učiteljstvu v sili pomoč, nato pa celo vrsto raznih gospodarskih ustanov, ki prav dobro uspevajo in ki so izkazale učiteljskemu stanu doslej že velike usluge.
Kakor je to razumljivo samo po sebi, te razne učiteljske gospodarske naprave, društva in zavodi niso bili povezani med seboj, temveč je deloval vsak zase. Šele pred sedmimi leti je 1 j ubijan, sekcija JUU ustanovila poseben »gospodarski svet« iz zastopnikov vseh stanovskih učiteljskih gospodarskih zavodov in društev ter strokovne organizacije. Ta odsek ljubljanske sekcije JUU daje gospodarskim ustanovam učiteljstva smernice za delovanje po nekem višjem skupnem načrtu, ki omogoča smotrno delovanje. Tudi ne-učitelje bo zanimal kratek pregled vsega, kar so si učitelji do danes ustanovili gospodarskih postojank.
Najmočnejše podjetje je Učiteljska tiskarna, ki je organizirana kot zadruga. Ima moderno urejeno tiskarno, lastno knjigoveznico, fotokemični oddelek, lastno knjigarno v Ljubljani in podružnico v Mariboru. Njena naloga je gmotno podpiranje učiteljskih socialnih ustanov. Podjetje navzlic splošni poslovni stagnaciji prav dobro uspeva, kar je zasluga učiteljstva, ki se je trdno oklenilo svojega tiskarskega zavoda in je v zadnjem času zadruga zabeležila veliko število novih pristopov.
Izredne važnosti je zadruga Učiteljska samopomoč. V štiridesetih letih, kar posluje, je ta posmrtninska zadruga izplačala za 468 umrlih članov vsega skupaj že 4,484.415 din posmrtnin. Imela je lani že 2664 zadružnikov. Iz podpornega sklada izplačuje članom, ki so zašli v težke gmotne razmere, brezobrestna posojila. Odkar je bil uveden ta podporni sklad, t. j. komaj nekaj let, je dovolila zadruga do lani 337 članom brezobrestnega posojila v skupni višini 698»595 din. Učiteljska samopomoč ima tudi starostni podporni sklad. Iz obresti le-tega se plačujejo prispevki za najstarejše člane, ki so s tem oproščeni vseh vplačil. Lani je bilo že 12 članov, ki uživajo ugodnosti tega sklada. Število oproščenih se bo pa višalo iz leta v leto.
Nekaj let že posluje v Ljubljani tudi zadruga Samopomoč učiteljskih otrok, ki zavaruje otroke učiteljev, stare od 3 do 10 let, in izplačuje zavarovancem ob polnoletnosti odpravnino, ki znaša tolikokrat po 10 din, kolikor otrok je v zadrugi zavarovanih. Enako vsoto dobe otrokovi starši, če zavarovanec prej umre. Zadruga je lani štela 168 zadružnikov, ki so zavarovali 246 otrok. Ker je še več kot 500 uči-
skimi ukrepi, preprečil vsak poskus draženja. Treba je uvesti najstrožje nadzorstvo na trgu in v vseh prodajalnah. Vsaka podražitev bi se morala najprej prijaviti oblastvom in šele po odobrenju bi se smelo prodajati po višjih cenah. Vsaka prekršitev bi se morala najstrože kaznovati.
Torej hkrati z zvišanjem naših prejemkov je treba odpraviti današnjo draginjo, tako da cene ne bodo višje od onih, ki so jih ugotovili v juniju in avgustu 1939.
Tako in samo tako bi se moglo nekoliko izboljšati naše stanje.«
teijskih otrok v navedeni starosti, ki niso zavarovani, je to dokaz, da zadruga doslej še ni bila deležna potrebne pažnje in razumevanja.
Važna zavoda sta Učiteljska domova v Ljubljani in v Mariboru. Njuna naloga je, da nudita učiteljskim otrokom, ki se šolajo v Ljubljani, primeren dom za zmerno oskrbovalnino. Če ni dovolj učiteljskih otrok, sprejemata domova tudi druge otroke. V ljubljanskem domu je prostora za 70 otrok. Uspehi, ki jih oba domova dosegata v vzgojnem in učnem pogledu, so prav zadovoljivi, tako da domova pridobivata na ugledu.
Živahno deluje tudi zadruga Dom učiteljic v Ljubljani. Zadruga je kupila že stavbišče v Streliški ulici. Ima 1155 m- površine. Želeti bi bilo, da bi se vse učiteljice tesno oklenile te svoje zadruge, da bi ta mogla kar najprej izvršiti svoje lepe in koristne načrte.
Stara in solidna denarna zavoda, ki vkljub nemirnim časom in nervoznosti na denarnem trgu popolnoma normalno poslujeta, sta Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani in pa Učiteljska kreditna zadruga v Celju. Tudi v zadnjih letih, ko so bile povsod drugod vloge zamrznjene, sta oba zavoda vloge takoj in sproti izplačevala, kar je zaupanje vanju še močno utrdilo.
V zdravilišču in letovišču v Rogaški slatini imajo učitelji svoj lastni hotel, namreč Učiteljski zdraviliški dom. Ta že dolgo let obstoječa ustanova ima namen omogočiti učiteljstvu, da se za nizke oskrbne stroške more zdraviti in odpočiti v tem lepem zdravilišču.
Pred nekaj leti so učitelji ustanovili posebno društvo, namreč Obmorski učiteljski dom v Omišlju. Društvo namerava zgraditi v Omišlju na otoku Krku udoben počitniški dom, ki bi bil pa dostopen tudi drugemu učiteljstvu, ne samo društvenim članom. Društvo ima že primerno stavbišče, ki meri 2000 2 in leži na lepem kraju ob morju. Zbralo je društvo doslej že okrog 100.000 din glavnice. Z zbiranjem stavbnih sredstev društvo nadaljuje, dokler ne bo zbrana dovolj velika vsota za pokritje vseh stavbnih stroškov. —• Učiteljska organizacija je pa že lani sprejela načelen sklep, da se postavi za učiteljstvo poseben počitniški dom v planinah. Ta sklep bo pa mogoče izvesti šele, ko se bodo gmotne razmere vsaj nekoliko izboljšale.
Iz povedanega je videti, kako smotrno in kako premišljeno je razpreže-na mreža učiteljskih gospodarskih zavodov in naprav. V tem pogledu si morejo pripadniki drugih strok vzeti učiteljstvo za vzor. Sele, ko bo v vseh državnih uslužbencih prodrlo spoznanje, da je rešitev in edina uspešna obramba le v samopomoči, bo mogoče preiti od dosedanjega tarnanja in jadikovanja k resnemu delu.
Naše pravične težnje
Obupno stanje uradnikov in upokojencev
Učiteljski gospodarski zavodi
O naših plačah
V zagrebškem dnevniku »Novosti« je objavil dr. Josip Štefinović več člankov o vprašanjih naše justične uprave, kjer se je med drugim dotaknil tudi vprašanja sodniških plač. V posebnem sestavku o plačah hrvatskih sodnikov je zbral odlomke iz govorov poročevalcev in predsednika Društva hrvatskih sudaca na zadnjih dveh občnih zborih navedene strokovne organizacije. Ker bodo ti odlomki gotovo zanimali tudi naše bralce, jih prenašamo v prevodu:
»Sodnik mora biti neodvisen tudi navzdol, to pa bo samo tedaj, če je gmotno popolnoma zavarovan, tako da tudi njegov družbeni položaj ustreza njegovemu stanu, da ne more nihče niti pomisliti, da bi sodnika, ko deli pravico, mogle voditi kaki gmotne koristi. — Odveč je dokazovanje, da je dandanes gmotno stanje sodnikov zelo hudo, mlajših pa naravnost kritično. Z desetimi službenimi leti ima sodnik približno 2000 din plače na mesec. Tudi najsposobnejši matematik ne bi mogel najti formule, po kateri bi sodnik mogel razporediti to svojo plačo tako, da zadosti vsem potrebam, kje pa še, da bi mogel živeti primerno svojemu stanu. —-
Pravijo, da se sodnikom ne morejo zvišati plače, ker bi potem tudi vsi drugi uradniki zahtevali zvišanje. To sploh ni noben, celo pa ne opravičen razlog, da se sodnikom plače ne zvišajo.
Ne trdimo, da imajo drugi uradniki dovolj, da morejo dostojno živeti, vemo pa, da mora vsaka pravna država gmotno popolnoma zavarovati svoje sodnike, ker to sodniška služba sama zahteva. Ne zahtevamo plač, kakršne imajo angleški sodniki, ker so hrvatski sodniki uvidevni in rodoljubni sinovi revnega naroda, pa tudi vajeni na skromno življenje in zanje popolnoma veljajo Horacijeve besede ,Vi-vitur parvo bene' — toda zahtevajo, da to malo ni premalo. —
Gmotni položaj sodnikov, zlasti mladih, je naravnost reven. Na primer: sodnik VII. položajne skupine v I. dra-ginjskem razredu prejema na mesec čiste plače 1905 din. —- Če je oženjen, mislim pa, da ima tudi sodnik pravico, da se oženi, ker mora sicer plačevati samski davek, kar kaže torej, da tudi država želi, da se njeni državljani ženijo, ne more v Zagrebu najti stanovanja pod 800 din na mesec. To je stanovanje dveh sob, in to stanovanje v predmestju, med tem ko o tem, da bi stanoval bliže središča, ni niti govora. Temu sodniku ostane torej 1105 din na mesec za njegovo lastno in njegove družine življenje. Ali more s tem zneskom živeti? Sodnik mora varovati ugled in dostojanstvo sodišča, toda ali tisti sodnik, ki mora vsak dan, preden gre v urad, pogledati hlače proti svetlobi, da ugotovi ali bodo še ta dan prestale, more še paziti na ugled in dostojanstvo sodišča?.
Preden pokažem, kako tesno je zvezano vprašanje pravične ureditve sodniških plač z vprašanjem sodniške neodvisnosti, in da šele potem odkrijem temelje, na katerih bi se to vprašanje moralo pri nas urediti, moram najprej ugotoviti, kako jc današnji položaj v tem pogledu pri nas popolnoma nevzdržen.
Znano je, da je vprašanje uradniških plač v naši državi zelo nesrečno urejeno. Nesrečno, razume se, za interese države. Uradniške plače niso zadostne za dostojno življenje. Plače nižjih uradnikov ne dosegajo niti sredstev, ki so potrebna za kolikor toliko dostojen obstanek uradnikov. Zato se nisem n. pr. niti malo začudil, ko mi je nekoč neki visoki železniški uradnik, ki je imel nalogo zbrati pregledne podatke o plačah železniških uradnikov v drugih državah, povedal, da so železniški državni uradniki pri nas najslabše plačani uradniki v Evropi.«
prečene zakonite akcije državnih uslužbencev, ki so hoteli objektivno pokazati svoje stanje in potrebe, ter dati svojemu nezadovoljstvu izraza na dostojen načiji- Predsednik akcijskega odbora je naglasil, da še niso popravljene vse krivice, katere so prejšnji režimi prizadeli najboljšemu in najpo-štenejšemu delu uradništva, in da v nekaterih resorih postoji strah pred novimi, ker je predstojniški kader ostal neočiščen.
Zaradi pravnega zavarovanja drž. uslužbencev je bila naglašena potreba, da pride kar najprej do ustanovitve organizacije, ki je prej obstojala pod imenom Zveze državnih uslužbencev. Načeto je bilo tudi vprašanje nabave protiplinskih mask in že prej od vseh državnih uslužbencev pobranih 360 din v korist Zveze nabavi jalnih zadrug — kar bi se bilo moralo uporabiti v korist
Zaznambe in nerubijivi minimum. K vprašanju, kako je izračunati tisti del službenih ali pokojninskih prejemkov, ki mora drž. uslužbencu ali upokojencu ostati navzlic rubežni nezasežen v prosto razpolaganje, je v nekem konkretnem primeru finančno ministrstvo izdalo pojasnilo pod št. 16.875/1 od 27. okt. 1939., ki se glasi: »... se obvešča, da se po predpisu t. 6., § 33. fin. zakona za 1938./39. ob izvršbi v smislu § 245. zakona o izvršbi in zavarovanju, izvzema osebna in rodbinska doklada. Dosledno temu tudi minimum 6000 din, ki ostane izven izvršbe, ne more zajeti niti osebne niti rodbinske doklade, ki so izven izvršbe. Opozarja se edino na to, da je dopolnitev o izvzetju osebne in rodbinske doklade po t. 6., § 33. fin. zakona za 1938./39. veljavna od 1. aprila 1938. kot od dne, ko je navedeni fin. zakon stopil v veljavo in da, če je odločba o izvršbi od prejšnjega datuma, navedena sprememba nima veljave.« — To pojasnilo bi moglo služiti v oporo vsem takim, ki imajo pravice do dela uslužbenčevih prejemkov na podlagi sodnih sklepov, ki so bili izdani pred 1. aprilom 1938. in so bili izdani sklicevaje se na določbe § 264. u. z., čigar omejitve so znatno ugodnejše za upnike; zlasti za ali-
vseh državnih uslužbencev. Na koncu so prosili g. podpredsednika, naj se zavzame za kar najhitrejše izdanje strogih ukrepov zaradi pobijanju organizirane špekulacije.
Gospod podpredsednik kralj, vlade dr. Vladko Maček je pazljivo poslušal navedbe in izjavil: da je sklopck načetih vprašanj tako povezan, da se ne more naenkrat v celoti najti rešitev, da bo za to določeni organ stopi! v zvezo z akcijskim odborom državnih uslužbencev zaradi proučevanja in predlaganja potrebnih ukrepov; da se bo v najkrajšem času obravnavalo vprašanje zvišanja prejemkov, oziraje se na finančne možnosti in probleme, ki so s tem v zvezi. Gospod podpredsednik je dejal, da bo s svoje. strani podpiral prizadevanja in zahteve drž. uslužbencev, delavcev in upokojencev
mentacijske terjatve družin staroupokojep-cev bi to ministrsko stališče moglo biti izredne važnosti, ker imajo zavezani staro* upokojenci zelo nizke čiste pokojnine, 'njih prejemke pa po večini tvori osebna * do klada.	•	■
Prejemki k vojakom vpoklicanih. . t'i_ nančno ministrstvo je izdalo odlok pod št. 112.195/11 od 9. nov. 1939. glede izplačevanja prejemkov drž. uslužbencem in drž. upokojencem, ki so bili vpoklicani k vojakom. Odlok se glasi: »Vsi tisti državni uslužbenci in upokojenci, ki so bili poklicani v vojaško službo kakor tildi tisti, ki so že v vojaški službi, smejo zaradi prejemanja svojih prejemkov kot aktivni drž, uslužbenci ali upokojenci pooblastiti drugo osebo, ki bo namesto njih prejemala pjii hove prejemke ves čas, dokler bodo v,vojaški službi. To pooblastilo mora imeti obliko polnomočja in ga mora pristojni) oblastvo potrditi. Za tiste uslužbence ali upokojence pa, ki so že zdaj v vojdški službi, lahko polnomočje oziroma pooblastilo potrdi tista vojaška edinica ali* po-: veljstvo, pri katerem je uslužbenec na vaji. Tako potrjeno pooblastilo je dostaviti osebi, ki jo je pravi koristnik pooblastil za prejemanje njegovih prejemkov.«
Uradniško pravo v praksi
Za izboljšanje našega položaja
Akcijski odbor naših organizacij pri g. podpredsedniku vlade.
Vestnik
Akcijski odbor organizacij državnih uslužbencev je — kakor nas obvešča — dne 24. januarja 1940. dopoldne obiskal podpredsednika kralj, vlade g. dr. Vladka Mačka v zvezi z vedno slabšim gmotnim položajem državnih uslužbencev, delavcev in upokojencev. Sprejeti so bili predsednik akcijskega odbora g. Todor Dimitrijevič in gg-Radoje L. Knežević,- Ivan Dimnik, Mihajlo Grbič, ing. Zaviša Popovič in Dušan Nikolič.
Dr. Martin Malnerič, Dubrovnik-
Klek
Belokranjcem in sosednim Hrvatom je izmed vseh domačih hribov še nekako naj-zanimivejši Klek, kakšnih 8 km zahodno od hrvaškega mesta Ogulina (vas istega imena »Ogulin« se nahaja pri belokranjski Vinici). Klek je visok samo 1182 m, pa ga vendarle opeva še celo pesnik Anton Medved v pesmici »Lahinji« (Lahinja ali Labina je reka pri Črnomlju): »ki na Krajino liki stolpa ozira se že mnogi vek.« Malo je Klek naklonjen proti vzhodu, kot da bi klečal; morda mu od tod ime, ki ga sicer srečamo tudi drugod: Veliki Klek (Veliki Zvonar — GroBglockner); vas pri Radgoni; luka in ozemlje med Neretvo in Stonom (Neum — Klek); Klik in Klak pri Ubu v Srbiji. Da se namreč ne odločimo prehitro za kakšno nam simpatično etimologijo, je redno treba zbrati najprej vsa enaka in podobna imena v raznih sosednih deželah. Naj navedem kot primer Cetino. Nad Gomirjem pri Vrbovškem se razprostira planota Cetin j; na Češkem je mesto Cetyn, (na Slovenskem je Cetin priimek, tako na pr. v Trnovem pri Bistrici; s tem priimkom je najbrž v zvezi tudi priimek »Zetineo«). Na Poljskem je reka Cetina, na Hrvaškem trg Cetin grad. Zato ni verjetna razlaga dr. N. Zupaniča imena dalmatinske Cetine (reke in vasi) in črnogorskega Cetinja iz pelazgijskogrškega »cent (aurus)« — »konjska reka«. — Kot krajevna imena ponavljajo se često na severu in jugu tudi priimki, tako n. pr. tudi »Kocelj«; vendar so Kocelji v Dubrovniku, Cavtatu in v konavljanskih Močičih najbrž češkega pokolenja, kot pripoveduje staro ustno sporočilo v Močičih; morda bi se o tem kaj našlo v dubrovniškem arhivu.
Predsednik akcijskega odbora g. Dimitrijevič je pojasnil namen obiska in poudarja! gmotno in pravno stanje državnih uslužbencev, ki je nasledek nesocialne in nazadnjaške politike raznih režimov pred desetletji. Zlasti je podčrtal izjemno težke razmere, v katerih živi in dela delavstvo in nižje osebje vseh strok. Zato je nujno treba njim v prvi vrsti in najhitreje ter naj-izdatneje pomagati. Izrazil je obžalovanje, da so bile v mnogih krajih prc-
Zahodno od gomirske planote Cetinj leži ob Lujizenski cesti pri Vrbovškem, samo 9 km zračne črte do belokranjske meje, vas Hajdini. Tega imena nima torej samo štajerska slovenska vas Hajdina, kjer so našli mnogo predzgodovinskih grobov; a nekateri so smatrali Hajdince celo — za potomce Obrov! — Belokranjska Mirna gora se je nekdaj imenovala, kot navaja L Šašelj v Bogoljubu (1938.), Mašenik; »revir Mašnik« nahajamo v sosedni Hrvaški pod Generalskim stolom, a takoj poleg njega odgovarja belokranjskemu hribu »Koleča-ju« — »Kolečajsko brdo«.
S Klekom pa se nahajajo v istem oklopu: Mali Klek (662 m), Podklek na zahodnem pobočju Kleka in Gradina (663 m), ime, ki redno označuje mesto z razvalinami. V slovenskem jeziku pomeni »klek« tudi »drevo življenja« (Thuja). Kot je znano, zvezan je Klek s praznoverjem o čarovnicah, ki imajo tam svoj dom ter jahajo na metlah po zraku —- na Klek. Stari narodi so častili tudi nekatere gore, višine (»Hdhenkultus«) kot bogove ter so jim na njihovih vrhovih opravljali daritve. Ko je krščanstvo premagalo poganske nazore, so postavili krščani na takšnih mestih cerkve ali kapelice: kjer pa niso bile sezidane kapelice, tam so v srednjem veku govorili, da se tu zbirajo — čarovnice; tako nam je prazna vera v takšnem primeru potokaz — do poganskega obrednega mesta.
V tem primeru nas v tem potrjuje tudi samo ime hriba. Tu je bilo torej najbrž versko zbirališče starodavnih Japodov, ki so pri svoji daritvi najbrž uporabljali tudi plod versko - obrednega »drevesa življenja« — »kleka«, znanega radi balzamske dišečnosti in zdravilne moči (thuja orienta-lis); a morda so bili ti verniki — prvi Slovani teh krajev?
Sodelujte! Vnovič kar najvljudneje vabimo vse tovariše naj se uvrste v krog naših sodelavcev. Med drž. uslužbenci in upokojenci je toliko strokovnjakov iz najrazličnejših panog državne službe, da bi biia naša stanovska glasila lahko prepolna izbranega gradiva, če bi sodelovali pri njih. Naš list zato prosi vse tovariše, naj se kar največkrat oglašajo z dopisi, članki in krajšimi sestavki. To vabilo velja še zlasti tovarišem po deželi. Samo če bodo sodelovali vsi, bo mogoče ohraniti list na dosedanji višini in ga še izboljšati.
Nov grob. Dne 3. februarja je umrl v Mariboru upokojeni poštni inspektor Joško
Vendar ne smemo misliti, da je srednjeveško prebivalstvo okoli Kleka, z Belo Krajino vred, versko zaostalo za severnejšimi kraji, kakor so hoteli nekateri sklepati iz ustanovne listine črnomaljske župnije. Ne glede na zagrebško škofijo vidimo, da je bila v Otočcu opatija že v najstarejših časih, izpremenjena za papeža Pija II. (opatija je prenehala že leta 1241.) v škofijo, segajočo z bužansko župo v ogulinski okraj, kjer se je stikala z udbinsko (krbavsko) škofijo, ustanovljeno' leta 1185. v Udbini, preneseno leta 1457. v Modruš. Prvi škof v Otočcu je bil dubrovniški dominikanec Blaž; morda je tedaj nastalo tudi ime vasi Blaževcev, nasproti belokranjskemu Staremu trgu, kjer je bil še 1. 1657. pozvan priimek Blaževič: sto let stari Martin Blaževič je pomagal zidati »Turanj« Zrinjskih v Gornjih Moravicah (E. Las-zowski. Gorski kotar i Vinodol, Zgb. 1923., str. 30).1
Danes imajo na Kleku svoja medena gnezda — ose in divje čebele.
Tako omenimo med belokranjskimi znamenitostmi (samo članek o znamenitostih Bele Krajine je v knjigi o Dolenjski — iz Trgovskega lista 13. aprila 1938. — 2:1 moj; pa še tu je tiskarski škrat n. pr. zamenjal barvo belokranjsko - hrvaških in srbskih torb), lahko tudi — Klek (pa n. pr. tudi še »meniha« pri Osilnici, — meni-
1	Tu beremo na str. 139. o narodnem običaju na Križevo v Bakru; tudi v Črnomlju imajo na Križevo (Vnebohod) poseben običaj: peče se cvrtje, ki ga na ta dan dobe tudi pastirji. — Op. pis.
2	Danes je prepovedan tam opisani ribolov z ostmi. — Op. pis.
3	O »Brunki« prim. sedaj, razen v navedenem članku in v Etnologu, tudi beležko v Trg. listu 4. julija 1938. — Op. pis.
Šavrič. Pokojnik je bil zaradi svojega lepega značaja splošno priljubljen med tovariši in znanci. Blagega pokojnika,: ki je bil dolga leta tudi zvest naročnik našega lista, ohranimo v trajnem spominu, o Naj
počiva v miru!	......
Članstvu »Tovarištva«, podpornega društva finančnih uslužbencev v Ljubljani (prejšnje »Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine«) sporočamo, da se je društvena pisarna, ki je dosedaj poslovala v hiši nad kavarno »Evropa«, Tvrševa cesta 15/11,' preselila v hišo zavarovalnice »Croatia«,* Še-lenburgova ulica 4/1.
hu podobno skalo, —- pa v zanimivem gotskem slogu zidano cerkev v Trnovcu pri Metliki, pa stensko - pleskarske starine v gradu v Podbrežju (tako govori narod, — ne: »Pobrežje«, tudi na Hrvaškem je več vasi »Podbrezje«; belokranjsko ni »navkreber«, ampak: »v breg«; torej nam breg ne pomeni samo — obale).
Beseda klek pomeni sicer še lahko: »štor« in »brinja« (juniperus	»kleka«,
odtod menda tudi »klekovača« — srbijam sko žganje). »Drevo življenja« (thuja, bi-ota) služi še v narodni umetnosti, kot ornament v preprogah in pri narodnem vezenju. najbrž na podlagi stare mistike. V Dubrovniku si godci na nedeljo po Sv, Blažu, ko gredo na Gorico sv. Vlaha, nataknejo za klobuke vejico »thuje«. Od prastarih belokranjskih imen je treba omeniti ime vasi in potoka »Krupa«, ime, ki ga srečamo tudi v Bosni in Hercegovini in ki je najbrž v zvezi z albanskim »kriip« — sol; (lahko pa pomeni krupa — »pšeno« -»Graupe«; tudi »babje pšeno«, kar pa Belokranjci imenujemo — kakor čakavci: — »solika«). Od belokranjskih priimkov pa jc posebno zanimivo ime Butala (Stari trg v Poljanah; Sipek pri Dragatušu; Karlovac : Butalja), ker nas spominja imena »Butaul«-a (s »torontalske skledice zaklada Atile«), enega izmed prvih v zgodovini (na skledici) zapisanih — županov.
*
V božični štev. zagrebških »Novosti« je napisal g. Viktor Kučinič članek: Orgije vještica na Kleku. Sudbeni zapisnici i priznanja mučenih »vještica«. Ta članek nima s člankom v »Našem Glasu« nobene zveze in obratno. Pač pa se članka izpopolnjujeta. V. K. poudarja, da na področju samega Kleka ni bilo preganjanja čarovnic, — pač pa celo v (Nemškem) Gradcu (radi coper-niških sestankov na Kleku). — Op. uredn.
Načelo § 76. ur. zakona predrto. Znano je vsem državnim uslužbencem, da prepoveduje oz. močno omejuje svobodno združevanje državnih uslužbencev v stanovskih društvih ravno § 76. ur. zakona. Po tem določilu niso dopustna strokovna društva za posamezne dele države, temveč morajo obsegati območje vse države. Prav tako se sinejo združevati samo uslužbenci iste stroke in istega uslužbenskega reda. To določbo so pozneje razlagali tako, da n. pr. ne smejo biti organizirani v istem društvu uradniki in zvaničniki ali služitelji, čeprav oboji pripadajo isti stroki službe, n. pr. poštni. Zdaj j C pa izšla uredba o spremembah predpisov za uslužbence finančne kontrole, ki med drugim določa tudi, da morejo navzlic § 76. u. z. uradniki in zvaničniki fin. kontrole ustanoviti skupna društva z delokrogom na področju ene ali več banovin. S to določbo je načelo § 76. u. z. prebito in torej ti dve poglavitni določili navedenega paragrafa za stroko finančne kontrole ne veljata več. — Če je bilo torej mogoče za eno določene službeno panogo odpraviti veljavnost tega izjemnega predpisa, ni nobene zapreke, da se isto prizna tudi uslužbencem drugih strok oziroma skratka vsem. V ti smeri neutrudno delovati je naloga in dolžnost vseh naših stanovskih in strokovnih organizacij.
Uredba o državni mobilizaciji. V »Službenih novinah« od 4. dec. 1939. je bila objavljena uredba o državni mobilizaciji z dne 28. nov. 1939., M. š. št. 154f. V čl. 29. te uredbe beremo tudi to-le do: ločilo: »Vsi državni in samoupravni uradi in ustanove, tvornice in podjetja, tako državna kakor tudi nedržavna, ki imajo pomen za državno obrambo, se zavarujejo: b) pred bojnimi strupi z nabavo zaščitnih sredstev. Vsi spredaj našteti uradi, ustanove, tvornice in podjetja morajo biti pravočasno in popolnoma zavarovani z ukrepi za pasivno zaščito pred zračnimi napadi. — Stroški, ki jih povzročijo ukrepi, našteti pod 1., 2. in 3. tega člena, obre-menjajo državo, bansko oblast, banske uprave, samouprave itd.« :— Med zaščitna sredstva zoper zračne napade, in' sicer pred bojnimi strupi, spadajo v prvi vrsti proti-plinške maske.
Nabava protiplinskih mask. Lansko poletje je ministrski svet predpisal vsem aktivnim državnim uslužbencem, da si morajo do začetka oktobra nabaviti protiplin-ske maske. Ker pa takih mask tedaj sploh m bilo mogoče kupiti, ker jih tvrdka Bat’a ni imela nič v zalogi, je ostal ta predpis neizvršen. Državni uslužbenci so bili prepričani, da jim ne bo treba kupovati proti-plinskih mask. Zdaj je spet izšel predpis, da, si morajo nabaviti vsi drž. uslužbenci maske in sicer pri tvrdki Bat’a. Maske morajo kupiti do 15. februarja in to dokazati svojim predpostavljenim, sicer se jim bo pričenši s 1. marcem začela kupnina uradoma odtegovati od plače. Znesek 163 din 50 p, kolikor velja posamezna maska, se bo odtegnil uradnikom od VII. in višjih položajnih skupin v treh obrokih, nižji uslužbenci bodo pa morali plačati masko v petih obrokih. Ta predpis velja zaenkrat v Sloveniji prvenstveno samo za kraje Ljubljana, Maribor, Celje in Kamnik. — Ne izvaja se pa zaenkrat predpis prav v vseh službenih panogah.
Jugoslovanski poštni rekord. O tem
piše »Slovenski poštar«: »Navajeni smo že,
Garcia V. Calderon:
Don Vidal Savnanes
Don Vidal Samanes je slonel ob oknu svojega starega gosposkega dvorca in s strahom opazoval pokrajino, ki sc je kopala v žarkih polne lune. Ameriška luna, ki razliva preko vsega sveta svetlobo, milejšo od dneva, je razgrinjala po poljih svoje molčanje, da se je širilo prav do vrhov gora, ki so blestele kakor poševno ob-t'ušen rob zrcala.. . Stari služabnik se je zakasnil, ker se je brez dvoma zapil, toda sam bog ve kje?
»Dober večer voščim vaši milosti!«
Vidal se je obrnil:
»Rosendo! Odkod si se pa vzel?«
»Prišel sem kakor tatovi, mladi gospodar.«
Začel se je smejati s tistim otroškim, bebastim in tako privlačnim smehom zamorcev iz Peruja. Ni ga bilo zvestejšega Goveka. Videl je, kako se je rodil »mali Sospodar« in vselej mu je zvesto služil s klepavo zaupnostjo stare dojilje.
Vidal, ki je bil nestrpen, mu je na kratko presekal dolgovezno pripovedovanje.
»No torej? Si jih zasledoval?«
■ Starec se je popraskal po redkih ob-'a,1cih svojih las; iznova je izbruhnil v Srrieh in mešaje s smehom čudne glasove, niu je pripovedoval o svoji smoli. Koliko ;e bila ura, ko so prišli namakat? Tega ne , ! mogel povedati. Kar se njega tiče, je 1 Prišel do zajetja vode ob sončnem za-i» - i *n Pustivši konja v sladkornem trsju, Nenadoma je opazil sklo-ki mu je poncho, ohlapni k’ reans^’ plašč, veter tako silno gnal, da
ar P°kalo. Pomeri nanj in — paf' —
.	1 na prežo.
^enega človeka,
da najdemo v raznih statistikah pošto na zadnjem ali predzadnjem mestu. V eni stvari smo pa odnesli rekord. Pošta je bila prva, ki je odredila in tudi že kasirala prvi obrok za — plinske maske. Praviloma bi bili morali plačati prvi obrok že 1. decembra 1939. Po golem slučaju se je to zavleklo do 1. januarja 1940. Toda tokrat pa strogo obvezno, brezpogojno, če ne ... itd. Začudeno smo poslušali tovariše železničarje, učitelje, uradnike na Banski upravi in drugod, da niso oni dobili nobenega takega fermana in da jim ni bilo 1. januarja nič odtegnjenega za maske. Šele zdaj beremo v časopisih uredbo pristojnega ministra o obveznem nakupu plinskih mask pri tvrdki Bat’a. Po isti uredbi plačujejo nižji uradniki in služabniki ceno mask v petih mesečnih obrokih od 1. februarja t. 1. dalje. Pri pošti pa za vse enako, v treh obrokih in že od 1. januarja dalje, torej v najhujših mescih. Le odkod in zakaj ravno pri nas taka vnema in naglica, ki nam je še bolj zagrenila že itak obupno novo leto?«
Vnovični sprejem zvaničnikov finančne kontrole. Po določilu čl. 10. nove uredbe o uslužbencih finančne kontrole, se morejo izjemoma vnovič postaviti za zvaničnike fin. kontrole tisti bivši zvaničniki, katerim je bila zaradi znižanja staleža zvaničnikov fin. kontrole svojčas služba odpovedana ali ki so bili brez krivde odpuščeni iz službe. Isto velja tudi za tiste, ki so zaradi odslužitve vojaškega kadrskega roka podali ostavko na službo pri finančni kontroli, če niso stari nad 40 let in če v teku službovanja niso bili disciplinsko kaznovani. — Zelo mnogo takih zvaničnikov je bilo pred leti odpuščenih v Sloveniji, kjer se je stalež osebja fin. kontrole znatno znižal.
Službena obleka železničarjev. Konec januarja je poročal ljubljanski »Slovenec«, da železničarji letne službene obleke za leto 1939. najbrž ne bodo dobili v naravi, ker tvrdke, ki so prevzele nabavo, niso mogle dobiti potrebnega blaga. Zimsko obleko za 1. 1939./40. so železničarji dobili, plaščev pa doslej še ne. Trajalo bo še nekaj časa, preden jih dobe. Za svetilničarje pa za minulo leto sploh ni bila izdana službena obleka. O tem, ali dobe železničarji denarno odškodnino za neprejeto službeno obleko, navedeni list ne poroča.
Malo železničarske statistike. Po uradnih podatkih generalne direkcije drž. železnic je bilo lani v železniški službi 80.806 oseb, nasproti prejšnjemu letu za 6648 oseb ali 8,97 % več. Od navedenega števila uslužbencev je uradnikov in uradniških pripravnikov 11.460 (14,19 %), zvaničnikov 19.623 (24,28 %), služiteljev 2198 (2,72 %), dnev-ničarjev 5125 (6,34 %), pogodbenih uradnikov 28 (0,03 %), razen teh pa še 42.372 delavcev (52,44 %). — Osebje je razdeljeno tako, da je pri generalni direkciji 1870, pri pokrajinskih direkcijah pa 9590 uslužbencev. — Za vzdržavanje proge se uporabi 32,31 %, za postajno službo 18,96 %, za ku-rilniško in delavniško službo 14,84 %, v glavnih delavnicah je 13,29 % uslužbenstva, za vozno službo se uporablja 7,20 %, za strojevodsko 6,47 %, pri generalni in pokrajinskih direkcijah pa služi 5,13 % uslužbencev. Razne druge službe upravlja 1,80 % osebja. —- Po direkcijah je razdeljeno osebje tako, da imajo direkcije naslednje število uslužbencev:	Zagreb 2347, Beograd
2195, Ljubljana 1718, Subotica 1682, Sarajevo pa 1648 uslužbencev.
krogla mu jc' zbila klobuk. Postava se pa ne gane.
Pet svinčenk ga ni prav nič vznemirilo: tedaj se je zamorec z dolgo ostjo v roki približal in se nenadoma ustavil. Malo da ni poginil od smeha, ko je zagledal slamnatega moža, ki so ga tja postavili sosedni posestniki, iz rodu Frisanchov, zgodovinskih sovražnikov vseh Samanesov, kar jih je bilo v deželi.
Vidalu je ušla kletvica in ves je pordel spričo žalitve. Spet enkrat so se ponorčevali iz njegove mladeniške dobrohotnosti in ravnali z njim kakor z nedolžnim fantičem, čeprav jc dopolnil že dobrih trideset let. Tega se ne bi bili upali za časa njegovega očeta, groznega dona Crisanta Samanesa, ki je hodil po deželi s samokresi za pasom in so ga vsi spoštovali in ljubili, kakor da je kreolski Cid.
Kolikokrat je on načel ta tako peruanski prepir zaradi namakalnega jarka in stražil po cele noči vodo, »svojo vodo«, oživljajočo žilo, ki je povzročala, da je bujne-je raslo sladkorno trsje, njegov ponos in njegov kruh!
Ah, če bi oče še živel! si je ves divji mislil Vidal. Podedoval je ogromno posestvo, toda brez mračnega slovesa tega podeželskega kacika, indijanskega poglavarja, ki je sam izbiral poslance in ki je z lastno roko maščeval žalitve v samoti peruanskih večerov.
To pot se bo vsa okolica smejala: zamorec, ki strelja v slamnatega moža, medtem ko je v senci sladkornega trsja čepel sovražnik, poslanec don Pepe Frisancho in brez dvoma slastno užival to zabavno predstavo. Prokleto! Odslovil je Rosenda in zrl v noč: večerni pokoj mu ni napolnil srca.
Zjutraj ob dveh; z na j večjo previdnostjo, da mu ne bi zažvenketale ostroge, se plazi don Vidal proti hlevu.
Iz organizacij
Zborovanje železn. uradnikov. Ljubljanski oblastni odbor Združenja železniških uradnikov ima dne 18. februarja t. L redni občni zbor. Zborovanje bo v restavraciji hotela Miklič v Ljubljani ob pol treh popoldne. Občni zbor bo obravnaval običajni spored.
Režijski sklad fin. kontrole. Uredba o spremembah določb za uslužbence fin. kontrole je v čl. 11. določila tudi, da se mora premoženje, ki je preostalo po likvidaciji Zajednice organov fin. kontrole za nabavo obleke in obutve (ki se je zdaj imenovala »Režijski fond«) in ki je naloženo pri Državni hipotekarni banki, v celoti takoj izročiti posmrtnemu skladu Združenja zvaničnikov fin. kontrole.
Izrežite gnilobo! Kdor izmed naših bralcev, ki so brali v zadnji številki našega lista drugi del članka pod tem naslovom, želi točno spoznati to pojasnilo g. Ivana Dimnika, predsednika JUU, ga lahko v celoti in neskrajšano bere v zadnji novembrski številki ljubljanskega »Llčiteljskega tovariša«, odkoder smo ga prevzeli tudi mi. Izvirnik je bil pa, kakor smo že zadnjič povedali, objavljen v beograjski »Politiki«, seveda neskrajšan.
Znamke v korist poštarske organizacije. Poštni minister je dovolil »Društvu p. 1.1. zvaničnikov in služiteljev« v Beogradu, da sme izdati posebne priložnostne poštne znamke s pribitkom v korist postavitve društvenega doma v Beogradu. So to znamke pet vrst, in sicer za din 0,50, 1,—, 1,50, 2,— in din 4,—. Pribitek znaša prav toliko. Znamke se prodajajo do 30. aprila t. 1.
Obleke kemično čisti, barva, plisira m lika tovarna J O 8. REICH.
•••••••••••■•••eeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeeeeeaeeeeaeeaee
lilLM IH POSOJILNI KOHLU
kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljani
javlja, da bo
v torek, dne 12. marca 1940. o b 20. uri v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani
65. redni občni zbor
s temle zborovalnim redom:
1.	Konstituiranje občnega zbora.
2.	Poročilo upravnega odbora o delovanju in o letnem računu za leto 1939. s predlogom o razdelitvi čistega dobička.
3.	Poročilo nadzorstvenega odbora o delovanju in o letnem računu za leto 1939. s predlogom o razrešnici.
4.	Odobrenje letnega računa za leto 1939. in podelitev razrešnice upravnemu odboru.
5.	Določitev višine, do katere se sme zadruga zadolžiti.
6.	Določitev višine, do katere sme zadruga prejemati hranilne vloge.
7.	Določitev višine, do katere sme zadruga odobriti posojila članom.
8.	Rešenje pritožb in predlogov, ki sc morajo pismeno sporočiti upravnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom.
9.	Dopolnilne volitve.
10.	Slučajnosti.
Če občni zbor ob 20. uri ne bo sklepčen, bo pol ure pozneje v istih prostorih za rešitev istega zborovalnega reda nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih zadružnikov. Letni račun je na vpogled med uradnimi urami v Zadružni pisarni, Gajeva ulica 9.
Upravni odbor.
Upokojenec
Zaposlitev upokojencev in doklada. Po čl. 25. uredbe o dokladah drž. upokojencev smejo upokojenci od premoženja ali osebne zaposlitve prejemati neomejene dohodke, ne da bi za to izgubili pravico do osebne in rodbinske doklade, če so bili upokojeni po dovršenih 30 letih efektivne državne službe. Upokojencem z manj službenimi leti gre doklada le. če nimajo postranskih dohodkov nad 3000 din v I. drag. razredu, ne nad 2000 din v II. drag. razredu in ne nad 1000 din v 111. drag. razredu. Staro-upokojencem pa pripada osebna doklada, znižana za četrtino, neglede na število službenih let in višino postranskega dohodka. Pravica do doklade gre upokojencem tudi, če so v občinski (ali drugi samoupravni) službi, seveda le, če so nastavljeni tam kot pogodbeni uslužbenci ali dnevničarji brez pravice do pokojnine od občine.
Razlika na dokladah v mariborski okolici. Finančna direkcija v Ljubljani je upokojencem, stanujočim v mariborski okolici, kolikor spada v širši izvenmestni stavbni okoliš mesta Maribora, že izplačala razlike med osebno doklado III. in II. draginjske-ga razreda za nazaj. Pač pa te razlike doslej še niso prejeli tisti upokojeni železničarji, ki prejemajo pokojnine od železniške direkcije.
—rmrirmrTm-r nm—mnini ■m«« i inii—niin imw
»Fortuna«, pozove polglasno.
Kobila vstrepeta. Osedla jo, odjaha.
Dve uri dira ga ločita od meje njegovega posestva. Že zahaja mesec in gorovje meče na pot oblo senco človeškega hrbta.
Na kraju, ki so mu rekli Hudičeva pampa, preide v korak, kar odkrito, ne da bi se skrival. Kakšna blazna neprevidnost! Toda pred njim je voz, obložen s sladkornim trsjem, ki predstavlja čudovito zavetje Fortuni.
Zdaj se plazi ob jarku, obraz mu je ves vročičen. Srce mu bije, toda revolver mu ne trepeta v roki in naval ponosa ga opaja. V posmeh postavljeni slamnati mož stoji kakih petnajst metrov pred njim z razpetimi rokami, kakor pahljača.
Nekdo je skrit tam, kajti mesec meče dvojno senco. Vidal se požene naprej.
»Lopov!«
Sovražnik plane pokonci, nenaden blesk pretrga nočno temo: od petih strelov je samo eden preluknjal Vidalov poncho.
Tedaj se človek, ne da bi vnovič nabasal orožje, požene v beg proti cesti, kjer ga čaka konj. Vidal ga zasleduje, nor od veselja: živega bo zajel.
S sigurno roko pomeri konja v glavo in ga podre!
Zasledovani možak, čeprav je v nevarnosti, da si polomi rebra, se spusti po kamnitem cestnem nasipu, doseže sladkorni nasad in izgine v njem.
Rešen je!
Kdo bi ga neki zasledoval v ti goščavi trsja, ki ga skriva. Vidal čuti, kako mu teko solze od srditosti. Smeh, surova kletvica sta mu kakor udarec v obraz. Sovražnik ga zasmehuje, ker si je svest, da ne bo kaznovan.
Železniške legitimacije družinskih članov. Na ponovna vprašanja, kateri člani družin drž. upokojencev imajo pravice do železniških legitimacij za polovično vožnjo, ponavljamo tu nekatere določbe, ki smo jih že večkrat navedli v našem listu. Pp zadevnem pravilniku se smatrajo kot družinski člani žena (oz. vdova) in upokojenčevi zakonski otroci. Praviloma gre pravica do legitimacije sinovom do polnoletnosti, hčeram pa do omožitve, obojim pa pod pogojem, da jih starši vzdržujejo, da nimajo nad 500 din dohodkov na mesec in da nimajo zaposlitve, od katere bi imeli dohodek ali zaslužek. Sinovom, ki se redno šolajo, gre ta pravica do dovršenega 26. leta. Tudi za upokojenčevo ženo je treba s potrdilom občine dokazati, da živi ž upokojencem v zakonski skupnosti in da nima službe oz. zaposlitve. S potrdilom župnega urada je treba dokazati, da so hčere še neomožene. Da jih pa starši vzdržujejo, dasi zanje morebiti ne prejemajo več rodbinske doklade, za to jc pa potrebno potrdilo pristojne občinske uprave. Redno šolanje sinov se dokaže s šolskim potrdilom. Vsa ta potrdila in druge listine so . oproščene takse.
Tedajci izbruhne Vidal v krohot, zdaj on. Odlomi trs in ugrizne vanj. Bil je zrel, kar nabrekel od sladkorja.
Tedaj razprostre po tleh svoj poncho, ga polije z žganjem in zažge. Za trenotek je mrzli veter z gora zažgal ves pridelek. Trsi so prasketali, pokali kakor žabice, ki jih spuščajo v zrak ob ognjemetu.
Strašen, srce trgajoč krik je preglasil hrušč. Glas je klical na pomoč kakor mrtvaški poziv. Nato se je od daleč, od hiš oglasil alarmni zvonec: plat zvona!
Vidal je popil poslednje kapljice žganja, ki so mu ostale v buči, da se zavaruje proti jutranjemu mrazu, nato se je vrnil do kobile in jo pobožal z roko.
Njegovi ljudje so ga našli sedečega na okrajku napol podrtega zidu, kjer je mimo kadil dolgo smotko. Prvi se mu je približal Rosendo, ves preplašen:
»Kaj pa vendar počnete tod, mladi gospodar? Prav povsod smo vas že iskali.«
Don Vidal Samanes si je položil prst na ustne, nato je v spremstvu svojih ljudi odšel preiskavat ožgano ogrado, dokler niso našli trupla dona Frisancha, od katerega se je še kadilo. Bilo je črno in krčevito zvito, kakor starodavne mumije Inkov.
Vsi so obstopili gospodarja, vsi trepetajoči. Pod gomilo iz kamenja so zagrebli še kadeče se truplo in dvoje v kamen spremenjenih sežganih trsov je tvorilo križ, ki bo odslej po vsi okolici Hudičeve pampe razširjal grozo in legende.
Nekaj spretnih izsek je omejilo požar, nato so se možje vrnili domov. Vsi so molčali in se preplašeni spogledovali. Od daleč so sledili gospodarjevi kobili, polni nenadne ljubezni, nejasne in goreče, za tega »fantiča Viđala«, v katerem se je končno vendarle prebudil čudoviti in strašni duh dona Crisanta Samanesa.
Kakšna je bila pri nas personalna politika
Lani je beograjsko glasilo organizacije poštnih uradnikov, »Jugoslo-venska Pošta, T. T.« v številki 137. objavila pod prednjim naslovom zanimiv in značilen članek, iz katerega posnemamo v dobesednem prevodu tole:
»Ste hodili kdaj pred volitvami ob torkih ali petkih v našo največjo strokovno ustanovo? Ste videli ob teh dneh tam tisto pisano množico kmetov, deklet, žensk, mladeničev, ki so se gnetli po hodnikih in čakalnicah? Stalno jih je bilo po 50, 60, 70, pa tudi več. Vsakdo izmed njih je imel pri sebi kako pismo ali priporočilo ali je imel namesto priporočila vsaj to prednost, da je bil po rodu ali da je prišel iz tega in tega kraja, tega in tega okraja, ki imajo neko posebno prednost. Človek se mora vprašati, kaj neki hočejo vsi ti ljudje. Ali žele vsi namestitev ali premestitev in kakšne zveze ima ta pisana množica s poštno stroko? Kaj neki vsi ti ljudje pripovedujejo, kadar jih sprejmejo, kdo jih posluša, kaj prosijo, kako si je mogoče vse to zapomniti, kaj jim obljubljajo in kaj se od vsega tega tudi res stori?
Večina med njimi vsekakor želi namestitve, prosi za sprejem v službo. Zdravje, usposobljenost, priporočilo, rojstni kraj, okraj... Ta pisana množica, to je slika, kako sprejemajo pri nas v službo nove uslužbence.
Protekcija
pofneni tole: hočem, da bo oseba, katero priporočam, sprejeta v državno službo ne glede na vse drugo in ne glede na vse druge ljudi v državi, ki imajo lahko enake ali boljše pogoje za službo: zdravje, šolsko spričevalo, sposobnost, nravno življenje, starost itd. To zahtevam zaradi moči svojega položaja, na podlagi prijateljstva, znanstva in rojstnega kraja, vi ste pa dolžni, da mi to storite, ker sem vam osebno izkazal uslugo, ali vam jo šele bom izkazal, ker smo prijatelji in iz istega
kraja doma. Vse drugo je postranska stvar in drugotne važnosti. Pa drugi za službo sposobni ljudje? Naj store isto, če morejo; če pa tega ne morejo, naj pa čakajo... Njihove prošnje za postavitev in druge listine zlagajo v neko omaro, kjer leže, dokler se kdo ne naveliča ... Tedaj se prošnje in listine vrnejo prosilcem, ki nimajo protekcije.
Zares nerazumljivo se zdi ljudem, ki so videli moderno urejeno upravo, in to danes, ko govore o nekaki nad-produkciji razumništva in šolane mladine, da je pri nas sprejemanje novih uslužbencev kolikor toliko tako tesno-srčno, sebično in nesocialno. Zakaj se ne držimo sprejemanja v službo s pomočjo konkurzov, razpisov; zakaj ne izbiramo najboljših med kandidati; zakaj ne damo vsi mladini, vsem državljanom, ki imajo pogoje možnosti sodelovanja pri razpisih za sprejem v državno službo? Zakaj smo državljane razdelili na »naše« in na druge; zakaj ne spoštujemo z zakoni razglašene enakosti v pravicah? Mar ni očitno, da bomo tako bolje izbrali in da bo tako z izbiranjem dosežena večja korist za službo, pa tudi pravičnejša za mladino in državljane.
Če sprejemamo ljudi v službo po protekciji, se dogajajo mnoge zlorabe. Sprejemajo in postavljajo se kandidati skoro brez listin o usposobljenosti in drugem. Kasneje se ugotovi, da je postavljeni prevaral oblastvo, da nima potrebne usposobljenosti, in njegova postavitev se mora razveljaviti. Sprejemajo se nesposobni kandidatje, neuporabni, ki samo obremenjujejo državno blagajno, služba ima pa od njih prav malo ali sploh nima nobene koristi. Znan nam je primer iz večjega mesta v Bosni. Neki mladenič, maturant je preko krajevne pošte oddal prošnjo za nastavitev. Pošta je prošnjo predložila naprej in navedla, da je mladenič neoporečen in iz dobre družine.
(Se nadaljuje.)
Organizacija stanovanjskih najemnikov
Vabilo vsem stanovanjskim najemnikom. Novo izvoljeni odbor Društva stanovanjskih najemnikov, ki je bil izvoljen na občnem zboru 20. januarja t. 1. si je nadel nalogo poživeti društveno delo, organizirati v svojih vrstah vse stanovanjske najemnike brez razlike stanu, položaja in političnega prepričanja in nuditi stanovanjskim najemnikom vso pomoč in zaščito. Društveni odborniki bodo osebno naprosili posameznike, naj vstopijo v društvo in poravnajo letno članarino v znesku 12 din. Zaradi izrednega pomena tega društva, po sebno v današnjih časih, se obračamo do vseh stanovanjskih najemnikov z vabilom, da se pozivu odzovejo in pristopijo. Oni, ki ne bi prejeli osebnega vabila, naj se prijavijo v društveni pisarni v Ljubljani, Wol-
fova ulica 10. V ostalih mestih dravske banovine bo društvo v najkrajšem času organiziralo podružnice, ki bodo lahko zastopale interese tamkajšnjega članstva. Prepričani smo, da vsi stanovanjski najemniki čutijo potrebo skupnega nastopa za svoje pravice, zato upravičeno pričakujemo, da se bodo odzvali našemu vabilu. Le s skupnim nastopom in polnoštevilnim včlanje-njem je zagotovljeno društvu uspešno delovanje v korist in dobrobit članstva.
Društvo stanovanjskih najemnikov.
*
Poziv hišnim posestnikom. Pozivamo hišne posestnike, da v današnji težki dobi ne zvišujejo najemnin za stanovanja in v polni meri upoštevajo določbe uredbe o pobijanju draginje. Društvo bo vodilo stro-
go evidenco o vseh primerih, kjer bi se najemnine zviševale, pz. obšle določbe o pobijanju draginje s kakim protizakonitim postopkom, ki bi imel za posledico zvišanje najemnin. Proti temu se bomo borili z vsemi sredstvi. Obenem prosimo stanovanjske najemnike, da take primere sporočijo podpisanemu društvu, ki posluje v Ljubljani, \Volfova ulica 10.
Društvo stanovanjskih najemnikov.
*
Iz I. seje Društva stanovanjskih najemnikov. Novo izvoljeni odbori so imeli svojo prvo sejo dne 26. januarja. Sejo je otvoril in vodil predsednik g. dr. Ivan Vertačnik. Navzoči so ugotovili, da je nujno potrebno ravno v današnjih težkih časih razgibati delo društva: varovati in pospeševati skupne koristi članov, najemnikov stanovanj, sob, pisarniških prostorov, lokalov itd. Namen bo skušalo društvo doseči z objavami v časopisih, s tiskovinami, predavanji in shodi. Stavljalo bo oblastvom
predloge, pošiljalo resolucije in prošnje. Društvo bo uredilo svojo pisarno v prostorih Društva upokojencev v Ljubljani, Wol-fova ulica 10. Uradne ure za člane so zaenkrat vsak dan od 14. do 15. ure. Društvo bo nudilo članom vsa pravna in druga navodila ter pomagalo z nasveti pri raznih stanovanjskih vprašanjih. Ustanovilo bo tudi podružnice v drugih mestih Slovenije. Sprejeti so bili ti-ie sklepi: članarina znaša din 12,— za vse leto. Z akcijo za pridobivanje članstva bodo pričeli odborniki takoj. Društveni odbor bo razmnožil pravila in seznam odbornikov. Ti primerki bodo na razpolago članom odborov, ki so se obvezali zainteresirati za pristop nameščence v svoji okolici. Društvu hišnih posestnikov in Društvu posestnikov novih hiš se pošlje posebna predstavka s pozivom, naj ne zvišujejo najemnin. Poziv objavljamo posebe. Društvo bo pa vodilo strogo evidenco o vseh primerih, kjer bi se najemnine zviševale pod kakršno koli pretvezo.
Zadružne vesti
Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, ima svoj 65. redni občni zbor v torek, dne 12. marca 1940. ob 20. uri v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Zboro-valni red glej v današnjem oglasu!
Zadružni koledar. Kakor doslej vsako leto, je tudi letos Zveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu izdala koledar, ki velja 5 din. Izdala je tudi razen tega velikega koledarja še koledarček v žepni obliki, ki velja samo din 3,50. O vsebini koledarjev, žal, ne moremo nič poročati, ker jih nismo prejeli v oceno.
Nadomestek za kavo. Iz »Mariborskega zadrugarja« posnemamo, da je ondotna naša nabavljalna zadruga uvedla nadomestek za kavo iz mešanice »nauta« in kave. Nadomestek je baje prijetnega okusa in vonja in je doslej izmed najboljših. Stane kilogram te zmlete mešanice din 30,—, pripravlja se pa kakor prava kava in se lahko dodajo še navadne primesi, kakor cikorija, ječmen itd. Ta nadomestek je uvedla zadruga zaradi stalnega naraščanja cen kavi in ker jo je sploh težko dobiti v velikih količinah.
Draginja
Iz govora poljedelskega ministra. Sredi januarja je v Bihaču na javnem shodu govoril poljedelski minister dr. Branko Cu-brilovič med drugim tudi to-le: »Ako že nima ljudstvo dovolj šol, bolnic in cest, naj ima vsaj sol in petrolej. Poskrbeli bomo, da se poceni tobak, ki ga kadi kmet, in da se podraži tisti, ki ga kadi gospoda. Kar bo državna blagajna dobila več, bomo dali pa kmetu, ki sadi tobak. Ustanovil sem ravnateljstvo za prehrano pasivnih krajev. Pobral sem iz žepov bogatašev 750,000.000 in z njimi napolnil skladišča za prehrano revežev. Prvega januarja smo ugotovili, da jc v naši državi 3,000.000 revnih kmetov, ki ne morejo plačevati davkov. Zato smo jih oprostili plačevanja davkov, zato smo pa naložili in zvišali davek kartelom, trgovinam in tovarnam. Nove davčne stopnje predstavljajo malo revolucijo vlade. Tisti, ki imajo po dvoje hiš, naj dajo državi vsaj dvoje oken, če že ne cele hiše.«
Novi davki. Pod tem naslovom piše »Glasnik Saveza BOTIĆ« v Zagrebu to-le: »Dne 23. decembra 1939. je izšla uredba o spremembah davčnega zakona. Značilnost teh sprememb razen nekaterih zvišanj davčnih stop pri najvišjih obveznikih in razen črtanja bremen tistim, od katerih se itak niso mogla izterjati, je v tem, da so uvedle strogo nadzorstvo in onemogočile, da bi pridobninski obvezanci mogli uiti davčni dolžnosti s pomočjo potvorjenih knjig. Dasi navzlic vsemu temu davčna stopnja tudi pri novem merilu ni zvišana za tiste, ki so pravilno napovedovali dohodke, vendar so delodajalske organizacije dvignile silen hrup zaradi te davčne re-
in davki
forme. Zlasti je značilno, da n. pr. zahteva mlinska industrija, da »malim« mlinom ni treba voditi knjig. »Mali« mlini so tisti, ki imajo nad 1,000.000 din prometa, ker samo tedaj so dolžni voditi knjige. Čeprav torej davčno breme ne bo večje, kako bi moralo biti, vendar jim ni prav, da morajo zdaj pravilno napovedovati. Kako bi jim pa bilo šele, če bi morali plačevati davek po načelih uslužbenskega davka?«
K pobijanju draginje. V nekaj primerih so za to postavljena oblastva oziroma redna, sodišča že izrekla kazni proti navi-jalcem cen. To so doslej skoro izključno samo mali trgovci oziroma obrtniki, med tem ko še ni bilo slišati, da bi bile zadele posledice in predpisi te uredbe tudi večje trgovce ali industrijce. Nasprotno opažamo, da se brez izjeme dvigajo cene raznim važnim predmetom, čeprav za to ni resnične potrebe. — To ravnanje spominja na neko anekdoto, ki so jo pripovedovali o avstrijskem cesarju Jožefu II. Ker so neprestane vojske močno izčrpale državne blagajne, je bilo treba začeti s temeljitim varčevanjem. Cesar je ukazal, da bi dal dober zgled, naj se omeji število dvornega slu-žabništva, kar se je tudi takoj zgodilo. Ko je nato Jožef H. nekega dne opazil, da sluga, ki je pometal stopnice, začenja pometati pri najnižji stopnici, ne pa pri najvišji, ga je vprašal, zakaj dela tako nesmiselno. »Saj Vaše Veličanstvo prav tako dela«, je odgovoril sluga. »Tudi Vaše Veličanstvo je začelo z varčevanjem od spodaj.« Nasledek tega nazornega pouka je bil. da se je cesar zakrohotal in začeli so z varčevalnimi ukrepi tudi zgoraj.
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
▼ Ljubljani, Gajema ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413. Posojila do Din 10.C00-— vsem javnim nameščencem po 7°/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
—t Peresa, svinčnike, kuverte, črnila, pisarniške in šolske potrebščine si najceneje dobavite v Knjigami Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
—t Kadar boste potrebovali kakršno koli obliko in barvo pisemskega papirja, zapomnite si, da ima Knjigama Učiteljske tiskarne v Ljubljani veliko izbiro.
Kralj, dvorni dobavitelj		Priporočamo tvrdko
ANTON VERBIČ t™«		M- TIČAR
LJUBLJANA delikatese		LJUBLJANA i\/j za nakup pisarniških
Skrbna postrežba! ŠPECERIJA Sveže blago!		\^j	in šolskih potrebščin
iedrnga deaeuuih tts&m§mw? m mššm	*• ®.»e. &.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 ♦ Telefon štev. 4421
Širite zadružno misel med svojimi tovariši /
Državni ItSlilŽiiBflCi ! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd.
IrdaUfi za konzorcij „Nsš glas" odgovorni orednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.