PRIMORSKI DNEVNIK Ato postale'3! y£SS£m - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 142 (4916) TRST, petek 16. junija 1961 Hruščev je «na splošno zadovoljen» z razgovori s Kennedyjem na Dunaju Poudaril je, da je bilo vredno in potrebno začeti razgovore - Še letos bi morali najti mirno rešitev glede Nemčije in Berlina - Povezati bi morali pogajanja o jedrskih poizkusih in o razorožitvi na splošno - V zahodnem Berlinu so sklicali za jutri zborovanje, «da odgovorijo Hruščevu» L Moskva, 15. — Predsednik sovjetske vlade Hru-v”v je govoril danes po radiu in televiziji o svojih govorih s Kennedyjem na Dunaju. Izjavil je, da je j^ovoljen s temi razgovori in je dodal: «Ko smo se »Izvijali na odhod na Dunaj, da se sestanemo s ;J*«ednikom Kennedyjem, smo menili, da so ti razjari potrebni za ohranitev miru in za ublažitev | Narodne napetostih J^pomnil je, da so po Lgvem mnenju osebni 'C 1 bistvene važnosti, so edino sredstvo za re- pnje vprašanj, ki se ne Pjttt V T^gjo rešiti z normalnimi ■Omatskimi sredstvi. ksl, začetku svojega govora gruščev dejal, da . , .... številni Usalci že poznajo, vsebino L,—»mice, ki jo ie izročil ij -n mnogi so bra- Ij Kennedyjev govor, Ki ; Je_ objavil sovjetski tisk. ^ sovjetska javnost ob-"vena o poteku zadeve. Za-.govoriti o svojih vti-*' jih ie dobil glede raz->jj °.r°v s Kennedyjem. Izja-ItiiK6’ ■'e v se fc* se tiče Berlina, je Hru-’»«- tzjavil, da zahodne dr-«s«. nimajo do zahodnega W'®a obveznosti iz druge h ?vhe vojne, temveč ima-Ji vse Nemčije obvezno-Mn * 80 jih grobo kršile. Vathnil je: »Zahodni Ber-'lih avobodno mesto, svo-jlj ®, pred vsemi posledica-»tu.kt so nastale po kapitu-. hitlerjevske Nemčije in :(,v.*ahajajo iz zasedbenih ^jbščev je tudi izjavil, da jwr.h'tev mirovne pogodbe Sl» ‘1° in nadaljevanje se-*a položaja v zahodnem pomenilo nadaljevanje v°jne, ki je priprava Na-daljnje odlašanje s 'I,h; na-aaijnje ouiasanje S Mrtvijo mirovne pogodbe bi Js , J®lo do resnega ogroža-;* tM.atovnega miru. Zgrešeno ‘j«! a,t>, da SZ hoče prekiniti ahodnega Berlina z dru-:'tta .državami. Vse države , W “Odo lahko imele gospo-'fjtj.a in kulturne odnose s ■dnim mestom. Po podpi- su mirovne pogodbe se bodo vse države, ki želijo imeti stike z zahodnim Berlinom, morale pogajati glede tega z vlado Vzhodne Nemčije. Hruščev je izjavil, da neka-ten ljudje grozijo z orožjem proti mirovni pogodbi. Ti ljudje očitno pozabljajo, da se je ravnotežje sil menjalo Taka politika je zapisana neuspehu. Politika sile nima nobene možnosti uspeha. Nato je Hruščev poudaril, da SZ in njeni prijatelji ne želijo vojne in je tudi ne bodo začeli, branili pa bodo svoje pravice. Ko bo SZ podpisala mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, bi se SZ s sile uprla vsem poizkusom zahodnih držav da pridejo v zahodni Berlin po zraku ali po kopnem brez dovoljenja Vzhodne Nemčije. Hruščev je zatem govoril o Laosu in izjavil, da je dobil vtis, da je Kennedy razumel sovjetsko stališče, in da se je on sporazumel s Kennedyjem, da mora biti Laos neodvisen in nevtralen, notranje zadeve Laosa pa spadajo v izključno piistojmost tamkajšnjega prebivalstva. Sedanja politika a-mer^ke intervencije v Laosu bi lahko pripeljala do hudih posledic. »Netatere osebe v ZDA, je nadaljeval Hruščev, ne zavračajo politiko pošiljanja oboroženih sil v Laos. Te čete naj bi se imenovale partizani. Dejansko pa gre za sabotažne čete, ki bi se mora. le uporabiti proti osebam, ki niso všeč ZDA. Ce hočejo ZDA res mir v Laosu, morajo sodelovati, da se pogajanja v Ženevi nadaljujejo.« Kdina rešitev sedanjih med-nurodmn težav je v tem, da "ie države z različnim političnim sistemom vodijo politiko miroljubnega sožitja. V te. ku zgodovine je en socialni red nadomestil drugega, ker je novi sistem naprednejši. Ameriško vojno za neodvisnost so Američani v tedanji dobi imeli za normalno. Toda sedaj, ko se mnoge dežele borijo za napreden sistem, i-majo kapitalistične države to za »komunistične spletke in izkoriščajo to kot izgovor za vmešavanje v notranje zadeve drugih državi). Kapitalistične države bi morale priznati, da je socializem našel svojo mesto v svetu in da ga ni mogoče več menjati. Zatem je Hruščev izjavil, da je na splošno zadovoljen z razgovori s Kennedyjem in je dodal, da je bilo vredno začeti take razgovore in tudi potrebno. Nobena od , obeh strani se ni bala načeti najresnejša vprašanja. Sedaj niso odnosi med 9Z in ZDA taki, "kakor bi morali biti, toda tega ni krivda SZ. Na koncu je Hruščev izrekel upanje, da se bodo sovjetsko-amenski odnosi zboljšali in da bo to mednarodni položaj. Zahodnoberlins-ki župan Brandt je na tiskovni konferenci zavrnil predlog ameriškega senatorja Mansfielda, naj bi ves Berlin spremenil v svobodno mesto. Nocoj pa so v zahodnem Berlinu napovedali za soboto zvečer pred občinsko palačo zborovanje zahodnoberlinskega prebivalstva, «da odgovorijo na zahteve Hruščevan. Govorila bosta zahodnoberlinski župan Brandt in zahodnonem-ški minister za vsenemške zadeve Lemmer. Vzhodnonem- a agencija «ADN» je v zvezi s tem poudarila, da to zborovanje pomeni «novo nevarno izzivanje«. Vzhodnonemški notranji minister pa je opozoril zahod-nonemškega notranjega ministra na ((izzivalna zborovanja, ki so v programu v Zahodni Nemčiji ob vzhodnonemški meji za 17. in 18. junija«. Pismo, ki ga je vzhodnonemški minister poslal zahodno-nemškemu ministru, zahteva, naj ^ se prepovedo vsa zborovanja in sestanki na pasu petih kilometrov ob vsej meji z Vzhodno Nemčijo. Ulbricht predlaga začetek pogajanj z Zahodno Nemčijo V vzhodnem Berlinu pa je imel danes tisKovno konferenco predsednik vzhodnonemškega državnega sveta Walter Ulbricht. Predlagal je takojšnji začetek pogajanj z Zahodno Nemčijo za sklenitev mirovine pogodbe in za rešitev berlinskega vprašanja. Dejal je, da je Vzhodna Nemčija pripravljena takoj začeti taka po-gajanja. Poudaril je, da je to vprašanje na dnevnem redu leta 1D61. V zvezi s sovjetsso spomenico je izjavil, da je SZ praktično prepustila obema nemškima državama nalogo, naj povedo, a-li je mogoče pogajati se o enotni mirovni pogodbi in jo podpisati. Vzhodnonemška vlada je pripravljena vsak trenutek pogajSti se z zahodno-nemško vlado. Ulbricht je izjavil, da je po njegovem mnenju sklenitev mirovne pogodbe nujnejša kakor vprašanje razorožitve. Do. dal je, da bi podpisu mirovne pogodbe lahko sledila pogajanja za nevtralizacijo Nemč.je. ((Demilitarizirana Nemčija z jamstvi za njene sedanje meje, je nadaljeval Ulbricht, bi bila najboljša pot do miru. Toda to bi bil dolg postopek, ki ga ne bi bilo mogoče dokončati v enem dnevu.« Pogajanja z Zahodno Nemčijo bi bila lahko izmenoma v Bonnu in v Berlinu, vsebina zadnje sovjetske spomenice pa je «zadnja možnost za združitev nemškega ljudstva«, poudaril je zatem, da je vzhodnonemška vlada odločena nadzorovati vse dostopne poti v svoboden in demilitariziran zahodni Berlin. Pripravljena je dati vsa realistična jamstva glede tega. Ulbricht je tudi poudaril nujnost podpisa mirovne po- godbe z obema Nemčijama, ker se stalno veča nevarnost spopada zaradi atomskega o-boroževanja Zahodne Nemčije. Vzhodna Nemčija bi privolila, da bi v zahodnem Berlinu bili simbolični vojaški kontingenti ZDA, SiZ, Velike Britanije, Francije in OZN, da zajamčijo nedotakljivost zahodnoberlinskega svobodnega mesta. To svobodno mesto bi lahko imelo gospodarske odnose z vsemi državami, zlasti pa z Zahodno Nemčijo. Pripomnil je, da Vzhodna Nemčija nima namena vmešavati se v notranje zadeve zahodnega Berlina. Izjavil je tudi, da ne bodo preprečevali premikanju oseb med obema nemškima državama, toda to se bo moralo dogajati po zakoniti poti: vzhodnonemški državljani, ki se želijo izseliti v Zahodno Nemčijo, si bodo morali preskrbeti zadevno dovoljenje. Na neko vprašanje je Ulbricht odgovoril, da je nje- gova vlada pripravljena pogajati se z Zahodno Nemčijo tudi o plebiscitu v zvezi z mirovno pogodbo. Na vprašanje, ali bi plebiscit veljal tudi glede svobodnih volitev v vsej Nemčiji, je odgovoril, da bodo volitve v obeh delih Nemčije na podlagi zakonov, ki tam veljajo. Na vprašanje, kaj misli o pisanju ameriškega tiska glede vojaških operacij na demarkacijski črti, če bi se oviral premik zahodnih čet iz zahodnega Berlina, je Ulbricht odgovoril: «Ce bi zahodni zavezniki, sprožili napad, bi imeli proti sebi veči-no svetovnega javnega mnenja. Naši ruski prijatelji in mi smo skrbno proučili vse to. Ni potrebno dodajati drugega.« Na vprašanja glede nadzorstva nad prometom med Zahodno Nemčijo in zahodnim Berlinom po sklenitvi mirovne pogodbe je Ulbricht odgovoril, da se bo treba o tem pogajati. Lord Home o politiki «trojke» WASHINGTON, 15. — Britanski zunanji minister lord Home je po včerajšnjem razgovoru z Deanom Ruskom izjavil, da sta govorila o Laosu, Berlinu in jedrskih poizkusih ter da se stališča ZDA in Velike Britanije glede teh vprašanj ujemajo. Dodal je, da je bil namen sestanka pripraviti ((konstruktivno politiko na vseh področjih, da bi prispevali k častni in mirni rešitvi nerešenih vprašanj med Vzhodom in Zahodom«. Zanikal je zatem, da bi bila kakršna koli nesoglasja med obema državama glede Berlina. Lord Home je nato odpotoval v Boston, kjer so mu na harwardski univerzi podelili častni doktorat. Ob tej priložnosti je imel govor, v katerem je pozval države sveta, zlasti pa majhne države, naj se uprejo predlogom Hrušče-va za tristransko nadzorstvo in je dejal, da je ((sovjetska teorija o ((trojki« najbolj brezplodna teorija, kar jih je bilo kdaj postavljenih«. Pripomnil je, da gre za ((reakcionaren« načrt, ki bi povzročil konec OZN v njeni sedanji obliki. Trdil je tudi, da skuša Hruščev ((razdeliti svet na tri dele«. ((Zahodni svet. je dejal lord Home. je lahko zadovoljen z obstojen nevtralnih, toda ne komunisti. V svobodnem svetu so nevtralci prosti, da so lahko nevtralni. Toda kje so nevtralni komunističnem svetu?« Lord Home je kritiziral tudi sovjetsko zamisel o miroljubnem sožitju, češ da ni nič drugega, nego «izraz komunistične govorice, ki pomeni politično, gospodarsko in ideološko vojno«. Prvi dan kulturno-prosvetne revije italijanske manjšine v FLRJ Nastop dramskih skupin in fotografska Danes bo v Kopru pregled kulturno-umetniškega delovanja italijanskih šol (Od našega dopisnika) KOPER, 15. — Z otvoritvijo fotografske razstave v sindikalnem domu v Izoli se je danes popoldne začela kulturno umetniška revija Italijanske unije za Istro in Reko. Zvečer pa je bila v dvorani sindikalnega doma predstava dramskih skupin delavsko prosvetnega društva «Fratellanza» z Reke m kulturnega krožka «Giordano Bruno« iz Izole, člani dramske skupine z Reke so uprizorili enodejan- ko 0’Neilla «Kje je označen križ», dramska skupina iz Izole pa enodejanko Ossipa Felgneja «Klepetanje za boljšo družino*. Med enim in drugim delom sta dva gledališka igralca italijanske Drame z Reke, in sicer Gianna Depoli in Ra-niero Brumini recitirala izvirne pesmi, ki so bile nagrajene na zadnjem natečaju, ki ga je organizirala italijanska ilustrirana revija z Reke «Panorama« med člani italijanske manjšine. Otvoritve fotografske razstave, kakor tudi dramskega večera, so se udeležili predsednik Italijanske uniie za Istro in Reko ter republiški poslanec Gino Gobbo, tajnik Unije Ferruccijo Glavina, predsednik občine Izola Srečko Vitez, tajnik okrajnega odbo- ................................. Predsednik vlade se vrne danes z uradnega obiska v ZDA V poslanski zbornici začeli razpravo o resnem stanja v bocenski pokrajini Na področju Merana porušili tri opornike električnega omrežja Razen karabinjerjev in policije pošiljajo v bocensko pokrajino tudi vojaštvo - Danes se zaključi predvolilna kampanja na Sardiniji blagodejno vplivalo na ves ............................... (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Preden je iz Filadelfije odpotoval v New York, si je predsednik vlade Fanfani ogledal «In-dipendence Hall«, kjer so leta 1776 podpisali deklaracijo o neodvisnosti ameriških držav, enajst let kasneje pa ameriško ustavo. V New Yorku je obiskal generalnega tajnika OZN. Glavni predmet razgovorov med njim in Hammarskjoeldom je bilo vprašanje organizacije sekretariata OZN in zahteva SZ, da bi izvršni organ OZN vodili trije tajniki: po enega tajnika naj bi imela zapadni in vzhodni blok, tretji pa naj bi pripadel nevezanim državam. Vprašanje reorganizacije tajništva OZN proučuje sedaj posebna komisija. Hammarskjoeld je Fanfani-ju prikazal razne plati tega vprašanja, Fanfani pa je stališče Italije glede tega vprašanja že obrazložil na tiskovni konferenci v Wa-shingtonu, ko je dejal, da mora tudi to vprašanje biti odraz volje večine članic ZN. Vodja italijanske delegacije pri ZN veleposlanik Zoppi je zadržal Fanfanija in njegovo spremstvo na kosilu, katerega so se udeležili Hammarskjoeld, člani varnostnega sveta, podtajniki Cordiere, Bunche in Arkadjev. Fanfani odpotuje jutri v domovino. V bocenski pokrajini se sta- Po prekinitvi razgovorov v Evianu Pobuda za nadaljevanje pogajanj mora priti s francoske strani Joxe bo spet obiskal Alžirijo - Francosko letalo obstreljevalo maroško ozemlje PARIZ, 15. — Po današnji seji vlade je minister za informacije Terrenoire sporočil, •da je ministrski svet odobril poročilo Joxeja o pogajanjih v Evianu. Vlada je sklenila, da bo še dalje ostal v veljavi sklep o enostranski prekinitvi ofenzivnih operacij. Toda oborožene sile imajo vsa pooblastila, da «odgovorijo na vse atentate ali boje in da zasledujejo njih avtorje, kjer koli Sklenili so tudi, da bodo še razširili v Alžiriji ((ukrepe za pomirjenje«. Izpustili bodo še druge kaznjence in bodo dovolili prebivalstvu, ki so ga odpeljali v tako imenovana «zbirna taborišča«, da se vrne na svoje domove, «če želi«. Sklenjeno je tudi bilo da bo minister za alžirske zadeve joxe takoj odpotoval v Alzi-rijo. Terrenoire je izjavil, da je gen. de Gaulle osebno posegel v diskusijo na današnji seji. V političnih krogih v Parizu pn-čakujejo z zanimanjem zaključke, do katerih bo prišel Joxe, ko se bo vrnil iz Alžirije. Verjetno mu je de Gaulle dal nalogo, da na kraju samem vidi, ali bi sedaj lahko začel izvajati svoj načrt o ((alžirski Alžiriji«, ki ga ni nikoli opustil in ki ga je na poga: janjih v Evianu skušaj vsiliti Alžircem. ... Na sinočnji tiskovni konfe- renci je voditelj alžirske delegacije Krim Belkasem takole obrazložil alžirske zahteve glede rešitve, ki naj upošteva stvarnost ter človečanske razloge: 1. Alžirska Sahara, katere bogastvo bi bilo dostopno Alžircem, obalnim državam, Afriki, Franciji in drugim državam na podlagi enakopravnosti. »Znano ie, je dodal Belkasem, da je francoska vlada, zato da bi ovirala neodvisnost in da bi napravila zmedo v alžirski revoluciji, začela s spletkami v zvezi s Saharo«. 2. Evropejci: alžirska vlada je po- stavila to zadevo jasno in demokratično. Evropejcem se ob spoštovanju jezika, kulture in vere ponujajo enake pravice in dolžnosti, udeležba vseh v političnem in javnem življenju dežele. Druga jamstva so predvidena za vsakogar, ki želi postati alžirski državljan ali pa ostati francoski državljan, toda ta jamstva morajo biti v skladu z notranjo ureditvijo dežele. 3. Oporišča: Francija je potvorila to vprašanje, s tem da je zahtevala »točke«, ki ji jih hotela obdržati pod lastno suverenostjo, s čimer bi trpela o-z-meljska celovitost in suverenost Alžirije. Na vprašanje, ali pomeni dejstvo, da bodo trije člani aižirske delegacije ostali v Ženevi, da so vrata za pogajanja še vedno odprta, je Bel-kasem odgovoril, da alžirska vlada to upa. Vsekakor pa pričakuje alžirska vlada pobudo s francoske strani, ker je s te strani prišla tudi pobuda za enostransko prekinitev pogajanj. Verjetno bo Belkasem z ostalimi člani delegacije odpotoval jutri v Tunis. V Alžiru je sinoči več tisoč Alžircev demonstriralo v četrti Belcourt. Demonstracije so se začele, ko je policijski agent zagrozil s samokresom nekemu Alžircu. Takoj se je zbrala ogromna množica, ki je dve uri in pol demonstrirala po mestu in vzklikala osvobodilni fronti. Demonstranti so prevrnili več avtomobilov in metali kamenje v okna, kjer stanujejo i lancozi in kjer so javni u-radi. Ni bilo človeških žrtev. Maroška vlada pa je danes sporočila, da je neko francosko letalo obstreljevalo maroški jeep tri kilometre v notranjosti maroškega ozemlja. Dva Marokanca sta bila hudo ranjena. Uničena je bila tudi ena hiša, v dolžini deset kilometrov pa so bile pretrgane telefonske žice. Maroški podtajnik v zunanjem ministrstvu je sinoči izročil francoskemu poslaniku odločno protestno noto. nje še vedno ni ((normaliziralo«; tudi kljub novim kontingentom karabinjerjev in policijskih agentov, katerim se pridružujejo še kontingenti vojske, zlasti alpincev, je ponoči prišlo do novih dinamit-nih napadov na opornike električnega omrežja visoke napetosti, in sicer: dva opornika so podrli na cesti, ki veže Sinigo in Maio Basso, v bližini Merana, in ki nosita daljnovod za dovajanje električnega toka za potrebe železniškega prometa na progi Bocen-Meran-Malles, žica je padla na progo in za več ur prekinila promet; tretji opornik pa so porušili na področju Termena, v močvirnatem predelu v bližini jezera Caldaro. Trije pomembni daljnovodi, ki dovajajo električno energijo Severni in Srednji Italiji, so na srečo še nepoškodovani, in varnostni organi ne štedi-jo z napori, da bi preprečili vsakršno morebitno poškodbo. To pa nikakor ni preprosta zadeva na goratem in gozdnatem področju, kakršno je bocenska pokrajina, in s tem v zvezi pripominjajo, da bi za nadzorovanje sto in sto kilometrov električnega omrežja, telefonskih in telegrafskih napeljav ter drugih komunikacij potrebovali okrog 15.000 ljudi. V raznih krajih pokrajine se medtem vrše preiskave in zasliševanja, da bi izsledili avtorje dinamitnih napadov. Državni pravdnik v Bocnu je izdal tiralico proti petim osebam, ki so jih nato aretirali in priprli v sodnijske zapore. V poslanski zbornici so odobrili proračun ministrstva za obrambo, ki predvideva nekaj manj kot 243 milijard izdatkov (17 milijard več kot v lanskem finančnem letu), nato pa so začeli z razpravo o proračunu notranjega ministrstva. Na začetku ie razprave pa so interpelanti obrazložili svoje interpelacije v zvezi z dogodki v bocenski pokrajini. Romualdi (MSI) je kritiziral vlado, da ni niti slutila, da se je v bocenski pokrajini pripravljal «komplot» in da ni sprejela ustreznih preventivnih ukrepov; na koncu je vprašal, če bo vlada bolj skrbela za to, da ne bi ranili ((občutljivosti Južnih tirolcev«, ali za to, da «ščiti koristi Italije«. Liberalec Alpino je vpra. šal, ali je «v skladu z dostojanstvom italijanske države nadaljevati pogajanja z Avstrijo na osnovi koncesij, za katere bi se utegnilo meniti, da jih dajemo pod pritiskom kriminalnih dejanj«; hkrati je zahteval ponovno proučitev opcij. Piccoli (KD) je zatrjeval, da v bocenski pokrajini obstaja tajna organizacija, ki jo vodijo in finansirajo «vuje centrale«, in ki hoče 'odcepiti Južno Tirolsko od Italije; govornik je hkrati zatrjeval, da je ta organizacija «tuja duhu krajevnega prebivalstva«, nato pa našteval, kaj vse je Italija naredila za uveljavljenje statuta in manjšinskih pravic, pa tudi to, kar še ni bilo storjeno. Piccoli je nato polemiziral z Romualdijem in o-porekal dedičem fašizma pravico, da bi mogli dvigniti svoj glas glede stanja, za katero gre glavna ((zasluga« vprav fašizmu. Nadaljevanje diskusije o tem vprašanju so preložili na jutri. V senatu so na dopoldanskem zasedanju razpravljali o interpelacijah v zvezi s stavkovnim gibanjem nameščencev finančnih ministrstev, interpelantom sta odgovorila ministra Pella in Trabucchi ter zagotovila, da bodo v mejah možnosti vpoštevali njihove zahteve, nekaterih pa da ne morejo sprejeti, ker bi tako zašli v nasprotje s tem, kar določa zakon o karierah civilnih državnih nameščencev. Na popoldanskem zasedanju pa so nadaljevali z razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva povečanje finančnega prispevka države v sklad za starostno in invalid-ninsko zavarovanje kmetov, spolovinarjev in kolonov. Senatorji Simonucci in Bitossi (KRI) in Di Prisco (PSI) so v svojih govorih prikazali nezadostnost državnega prispev- III IIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIliai IIIII llllllllltllllllllllllllllllltlllllllllllllllllHII mm HHiillil,!,umi,,,! Sukarno v Beogradu S Titom bosta razpravljala o blejskem sestanku voditeljev nevezanih držav (Od našega dopisnika) (pozdravili predsednika Sukar- ka v višini sedmih ' milijard, ker se s takim prispevkom ne da uravnovesiti sklad, deficit pa ne sme iti v breme zavarovancev. Diskusijo o tem vprašanju so odložili, nato pa začeli razpravo o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino. Komunistični senator Mencaraglia je zatrjeval, da «vlada ne upošteva objektivnih potreb domače proizvodnje, ampak le politične e-lemente, ki v končni analizi preprečujejo primerno ekspanzijo naših proizvodov«, Berto-ne (KD) pa je opozoril na deficit trgovinske bilance, ki je od 173 milijard v letu 1950 narasel v lanskem letu na 670 milijard, za letošnje leto pa se predvideva, da bo znašal 850 milijard. Kljub temu pa je plačilna bilanca bila vedno aktivna in ta aktiva je znašala v lanskem letu 312 milijard. Po zaključku splošne diskusije, bo jutri govoril minister Martinelli. Jutri se zaključi predvolilna kampanja na Sardiniji, kjer bodo prihodnjo nedeljo volitve za obnovo deželne skupščine. Vidnejši predstavniki vseh strank so v teh dneh angažirani v tej kampanji. Tako je politični tajnik KD Moro govoril danes v Nuoru,voditelj PSI Nenni pa je v Sassariju zaključil volilno kampanjo PSI. A. P. BEOGRAD, 15. — Predsednik republike maršal Tito ter najvišji jugoslovanski politični in državni voditelji so pozdravili danes na vojaškem letališču v Batajnici predsednika republike Indonezije Su-kama, ki je s svojimi sodelavci prispel danes dopoldne z letalom v Beograd. Srečanje med Titom in Sukarnom je bilo zelo prisrčno in toplo. Po pozdravih s predsednikom zvezne skupščine Petrom Stamboličem, podpredsednikoma Rankovičem in Todorovičem, državnim tajnikom za narodno obrambo generalom Gošnjakom in obrambnim ministrom Indonezije Nasutio-nom. ki je kot gost generala Gošnjaka prispel danes dopoldne s posebnim letalom naravnost iz Džakarte v Beograd, je predsednik Sukarno, skupno s predsednikom Titom izvršil pregled častnega bataljo-na JLA. Po pozdravih z ostalimi jugoslovanskim; državniki je predsednik Sukarno pred mikrofonom radia Beograda izrazil zadovoljstvo, da je ponovno v Jugoslaviji, da se bo razgovarjal s predsednikom Titom posebno o dogovorjeni konferenci voditeljev izven-blokovskih držav. ((Prepričan sem, je dejal Sukarno, da bo moj obisk prispeval h krepitvi prijateljstva med Jugoslavijo in Indonezijo, ki je vedno krepkejše.« Meščani Beograda so toplo na, ki se je skupno s predsednikom Titom v odprtem avtomobilu pripeljal z letališča v Batajnici v hotel ((Metropol«, kjer bo stanoval. Nocoj je predsednik Tito priredil intimno večerjo v čast predsedniku^ Sukarnu in njegovim najožjim sodelavcem. B. B. Zažgali avtomobil avstrijskega diplomata OSPBDALETTI, 15. — Neznanci so zažgali avtomobil avstrijskega diplomata v pokoju Alfreda Schmidta z Dunaja. Gre za avtomobil ((Mercedes«, ki ga je Schmidt pustil v neki ulici, v zgodnjih jutranjih urah pa so neznanci odvrgli nanj steklenico vnetljive tekočine. Preiskava je v teku. RIM, 15. — Senator Pessi, ki je izstopil iz KPI,hkrati pa podal ostavko na mesto senatorja, je bil danes pri predsedniku senata Merzagori in mu izjavil, da iz spoštovanja do senata, ki je zavrnil njegovo ostavko, ne namerava vztrajati pri svoji odločitvi in zato umika ostavko. Novinarjem; ki so hoteli vedeti, kateri parlamentarni skupini se bo priključil, je Pessi dejal, da se glede tega še ni odločil. ra SZDL, tajnik občinskega odbora SZDL, razni prosvetni in kulturni delavci ter številno občinstvo. Razstavo je odprl ravnatelj italijanske osnovne šole v Izoli Vincenzo Buonassisi, ki je pozdravil goste in na kratko opisal, kako je prišlo do te razstave in s kakšnim namenom so jo priredili. Italijanska unija za Istro in Reko je pred nekaj meseci razpisala med pripadniki italijanske etnične skupine prvi fotografski natečaj s temo «Življenje in delo italijanske etnične skupine». Prijavilo se je 60 fotoamaterjev, izmed katerih so jih izbrali 42, katerih dela so zdaj na razstavi. Izmed vseh so izbrali in nagradili 5 fotografij, nagrajencem pa so razdelili skupno 60.000 dinarjev. To ni torej nekaka fotografska razstava o življenju in delu italijanske manjšine, ki naj bi jo napravili spretni in poklicni fotoreporterji, pač pa ie izraz nekega določenega področja kulturno-umetniške dejavnosti članov italijanske manjšine, ki se ukvarjajo s fotografijo in so pač posneli razne prizore iz življenja svoje skupnosti. Ne bomo se spuščali v strokovno oceno, pripomniti pa moramo, da smo opazili tudi nekaj prav posrečenih in tehnično dovršenih izdelkov. Prav tako je treba pripomniti, da se je natečaja udeležilo sorazmerno največje število mladine, in sicer učencev in dijakov iz raznih šol, ki imajo svoje fotografske krožke. Po ogledu razstave so se zastopniki Italijanske unije in novinarji italijanskega dnevnika z Reke «La voce del popolo« ter revije »Panorama« razgovarjali z odgovornima urednikoma tržaške revije »Trieste« Guidom Botte-rijem in Giorgiom Cesarejem ter z beograjskim dopisnikom tržaškega »II Piccolo» Pavis-sichem, ki so prišli na otvoritev fotografske razstave in so se nato udeležili tudi dremskega večera. Tržaški gostje skoraj niso mogli verjeti, da ni nihče izmed nastopajočih poklicni iaralec. Jutri bo v Piranu ob 10. uri otvoritev razstave izdelkov učencev tamkajšnjih ita- lijanskih šol, ob 11 bo v Piranu tekmovanje med učenci in dijaki italijanskih šol «Pokaži, kaj znaš*, v Kopru bo ob 11 v mestnem muzeju otvoritev razstave otroških risb pod naslovom »Dvajset let vstaje*. Zlasti za to razstavo vlada veliko zanimanje. Prav tako bo v Kopru ob 16. pregled kulturno-umetniškega delovanja italijanskih šol. V teh dneh bo približno 1200 članov orkestrov, zborov, dramskih sekcij in pevcev, članov 13 italijanskih kultur-no-umetniških krožkov z Reke in Istre prikazalo uspeh svojega dela. Zaključek teh prireditev bo v nedeljo ob 20. uri na Titovem trgu v Kopru s festivalom popevk, za katerega vlada že sedaj veliko zanimanje, saj se vsi še dobro spominjajo podobnega večera, ki sta ga lani priredila koprskemu občinstvu italijanska kulturna krožka z Reke m iz Pulja. A. BUBNIČ Sodelovanje med univerzami Jugoslavije in Avslrijc EEOGRAD, 15. — Zastopniki jugoslovanskih univerz bodo sodelovali na konferenci rektorjev avstrijskih univerz, ki bo 2. julija v Seggaubergu pri Libnici. Obravnavali bodo aktualna vprašanja sodobnega univerzitetnega pouka in sodelovanjp med visokimi šolami obeh držav. «»-------- Konce stavke na finančnem sektorju RIM. 15. — Vse sindikalne organizacije so danes sporočile, da so sklenile prekiniti stavko nameščencev finančnega in zakladnega ministrstva, ki se je bila začela 8. t. m. To so sklenili na današnjem velikem zborovanju V Rimu, ker je mmis .er za proračun Pella na včerajšnjem razgo-\ ru s sindikalnimi predstavniki obljubil, da se bo zavzemal za sprejem zahtev, ki so jih b:h stavkajoči postavili. Sindikalne organizacije pomorščakov, včlanjenih v Fil.M-OGIL so sklicale za 16. ia 17. t. m. v Rimu sestanek glavnih pomorskih sekcij, da se sporazumejo o akciji po odpovedi delovne pogodbe za pomorščake, ki bo izvršena 30. t. m. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiitiiiiiiiiiimmiiiiiMHiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiit Anglija je razočarana nad dosedanjimi stiki glede skupnega tržišča LONDON, 15. Minister za odnose z Commonwealthom Duncan Sandys bo odpotoval 23. junija v Kanado, kjer so bo razgovarjal o morebitnem vstopu Velike Britanije v skupno tržišče. Mac Millan, ki je to sporočil v spodnji zbornici, je izjavil, da po njegovem položaj v notranjosti skupnega tržišča ni statičen, in je dodal, da bi zgrešil, če bi se v primeru pogajanj držali preveč togega stališča. Pripomnil je, da Velika Britanija ne more »odkriti vseh svojih kart še pred začetkom pogajanj«. V Washingtonu zatrjujejo, da je britanska vlada pozvala ameriško vlado, naj ne bi javno nagovarjala Veliko Britanijo, naj se vključi v skupno tržišče. Angleška vlada je sporočila ameriški vladi, da so prvi stiki z nekaterimi državami skupnega tržišča razočarali in zato nima namena začeti pogajanj s šestimi, če se ne bo pokazalo, da bi pogajanja imela možnost uspeha. V gospodarskih krogih v Wa-shingtonu so mnenja, da so težave precej velike in da ni mogoče izključiti možnosti, da se bo Velika Britanija na koncu odločila, da ne začne pogajanj s šestimi: Vsekakor bo moral Mac Millan počakati na izid obiskov nekaterih britanskih ministrov v Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji, preden se bo odločil, ali naj začne pogajanja ali ne. V Londonu bo 26. in 27. junija sestanek ministrov EFTA, na katerem bodo verjetno govorili o morebitni povezavi EFTA in evropskega skupnega tržišča. V Bernu je švicarski zunanji minister Petitpierre sinoči izjavil, da so države EFTA sklenile uresničiti svoje združenje, naj bodo britanski načrti kakršni koli. Dodal je, da se Švica ne bi mogla vključiti v evropsko skupno tržišče brez nekaterih pridržkov. Poudaril pa je, da «ni resnih ovir« za njeno pridružitev šestim državam skupnega tržišča, toda s pogojem, da se s tem ne kompromitira tradicionalna švicarska nevtralnost. O skupnem tržišču so včeraj govorili tudi v okviru debate o kmetijstvu v francoski narodni skupščini, kakor že včeraj javljeno. Kakor je v.nano, je francoski finančni minister sporočil, da je vlada sklenila odložiti za 6 mesecev začetek pospešenega izvajanja sklepov o skupnem tržišču, in to zaradi težav, ki jih ima francosko kmetijstvo. Bivši predsednik vlade Pleven je trdil, da za francosko kmetijstvo ni rešitve izven skupnega tržišča in da so »Evropejci obsojeni živeti skupaj«. Poslanec Conte je pozval vlado, naj ne sklene »nič takega, kar bi lahko škodilo uresničenju skupnega tržišča«. Poslanec Peyrefitte pa je izjavil, da ne bi bilo umestno sprejeti Veliko Britanijo v skupno tržišče, dokler ne bo skupina šestih bistveno napredovala na poti sikupne gospodarske politike. «» ------- Poročilo komisije o Laosu 2ENEVA, 15. — Danes so objavili poročilo predsednika mednarodne nadzorstvene komisije v Laosu od 12. junija. V poročilu pravi predsednik Samar Sen, da je komisija poudarila pri vseh prizadetih straneh važnost spoštovanja sporazuma o ustavitvi sovražnosti ter jih bo še dalje opozarjala na to važnost, dokler ne bodo drugi razgovori pripeljali do naglih in plodnih rezultatov. Zatem sporoča predsednik komisije, da je u-perniška vlada preklicala sporazum s predstavniki zakonite vlade in Patet Laosa, naj bi se politična in vojaška pogajanja v Ban Na Monu nadaljevala brez navzočnosti članov nadzorstvene komisije. Predsednik je mnenja, da je kljub protestom z obeh strani ustavitev ognja v Laosu na splošno efektivna, toda položaj bi lahko še izboljšali. V poročilu dodaja še, da so udeleženci konference v Ban Na Monu sprejeli načelo obiskov nadzorstvene komisije v krajih, kjer je še nevarnost spopadov. Na konferenci v Ženevi pa se nadaljuje diskusija, toda očitno je, da vse delegacije čakajo predvsem na izid razgovorov treh laoških princev v Zuerichu, ker bo prav izid teh razgovorov odločilno vplival na nadaljnji potek konference. Vreme včeraj: najvišja temperatura 27, najnižja 16,8, ob 19. uri 22,7, zračni tlak 1013,8, narašča, veter 9 km severozahodnih, vlaga 67 odst., nebo 1/10 oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,8 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, PETEK. 16. junija Jošt Sonce vzide ob 4.14 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 7.14 in zatone ob ZIM-Jutri, SOBOTA, 17. Junija Gorazd Seja tržaškega občinskega sveta Običajna večina je sprejela vsiljene omejitve ustanove ENCO Nadaljevanje razprave o graditvi doma za starčke - Župan je obsodil atentate v Južni Tirolski in poudaril potrebo po mirnem sožitju V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan dr. Franzil sporočil, da je poslal predsedniku deželnega odbora v Tridenlu in bocenskemu županu brzojavki, v katerih ostro obsoja tamkajšnje teroristične atentate in izraža upanje in željo, da bi prišlo v deželi do pomir-jenja. Pri tem je župan med drugim dodal: «Mi, ki živimo v obmejnem mestu in skušamo doseči čimbolj mirno sožitje, lahko še bolje razumemo nujnost mirnega sožitja tudi v Gornjem Poadižju ter izražamo zato toplo željo, da se ta zločinska dejanja nehajo ter da se vzpostavi v bo-censki pokrajini mir« Kasneje je postavil misov-ski svetovalec dr. Ferfoglia županu vprašanje, zakaj je kvestura prepovedala zborovanje, ki ga je napovedal mladinski odbor narodne budnosti (fašisti) za včeraj ob 11. uri na Trgu sv. Antona, da bi protestiral proti atentatom v Južni Tirolski. Dejal je, da dokazuje takšno ravnanje pomanjkanje nacionalne zavesti ter da krši ustavo. Zupan mu je odgovoril, da ■e ve, zakaj je prišlo do prepovedi. Kar pa se tiče atentatov, 'so izraz istega rasizma in nasilja, ki je rodilo med vojno koncentracijska taborišča, saj izvira iz ideje domnevne plemenske superiornosti. Zupan je po teh besedah, ki svetovalcu najbrž niso prijale, dejal, da se bo pozanimal zakaj so zborovanje prepovedali. Mislimo, da človeku pač ni treba biti kak jasnovidec in sklepati, da je dr. Palamara končno le uvidel, da se ne smejo dopuščati protislovenske demostracije, v kar bi se bilo omenjeno, zborovanje prav gotovo kot druge krati spremenilo, in pri čemer bi bili atentati v bo-censki pokrajini le hvaležna pretveza in ne glavni vzrok zborovanja. Kar pa se županovih besed o obsodbi superiornosti tiče, je seveda popolnoma na mestu, le da ne smemo pozabiti, da se nahajajo podobni «Ueberhmesch» z miselnostjo »Herrenvolka« tudi mnogo bliže, kot je Južna Tirolska., kar je seveda znano tudi županu. r. Med vprašanji se- je oglasil tudi svetovalec KPI Tonel, ki je vprašal župana, kaj je mislil reči s pismom odv. Po-gassiju, v katerem je dejal, da bo pripisal Tonelu vlogo, ki mu pritiče. Tonel je dejal, da mu ne more župan pripisovati nobene vloge, ker to ni njegova naloga. Pri tem je poudaril, da je tajnik svetovalske skupine KPI. Vsa stvar se je namreč nanašala na sejo z dne 29. maja, ko je župan odšel iz dvorane in prepustil predsedstvo seje podžupanu prof. Cumbatu. Zupan je odvrnil, da mu bo odgovoril, ko bo imel na razpolago točno besedilo zapisnika o seji. Na vrsti so bila še druga vprašanja svetovalcev, h katerim se bomo še povrnili. Po vprašanjih se je začela razprava o Občinski potrošni u-stanovi (ENCO). Kot je znano, je pokrajinski upravni odbor sklep občinskega sveta, sprejet še v februarju lani, dejansko zavrnil, saj je postavil takšne omejitve, ki so mu odvzele vsako vsebino in prvotni namen. Po odobritvi pokrajinskega upravnega od- bora bo imel ENCO samo nalogo, da uredi položaj tako imenovanih slovitih posebnih uprav, to je treh občinskih menz, prodajalne za občinske uslužbence in mesnice. Te posebne uprave, pa so delale odboru že dolgo časa sive lase zaradi stalnih upravičenih očitkov leve opozicije.. O odgovoru oziroma sklepu pokrajinskega upravnega od- bora je poročal odbornik dr. Rocco. Orisal je, kako se je vsa stvar razvijala in kako je zahtevala prefektura od občine protipredloge. Rekel je sicer, da ugovori upravnega pokrajinskega odbora niso ute- ^ PRIMORSKI DNEVNIK j UREDNIŠTVO TRST UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 859 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. — Tel 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me- sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 dtn, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda, — Vsi oglasi f naročajo pri upravi meljeni, da pa se mora odbor in z njim občinski svet sprijazniti z njimi, ker ni za sedaj možna drugačna rešitev in ker je nujno, da se uredi položaj menz in prodajaln. Omenjeni odbor namreč ni odobril piti 100 milijonov prispevka za ENCO niti jamstva občine za posojilo v istem znesku. Brez denarja pa ne more ENCQ začeti poslovati. Pokrajinski upravni odbor pa je v svojem odgovoru tudi dejal, da je vsako jamstvo občine nezakonito ter da občinska potrošna u-stanova sploh ni potrebna za nakup blaga in njegovo razpečavanje, češ da so se tržne razmere normalizirale. Dr. Rocco je spričo vsega tega na koncu dejal, da ni preostalo odboru drugega, kot da se ukloni, češ da bi morebitni priziv zahteval mnogo časa in_ bi ne dopustil ureditve položaja menz in njihovega o-sebja. Odv, Senigaglia (PSI) je takšni rešitvi odločno nasprotoval in rekel, da bodo socialisti glasovali za vložitev priziva proti sklepu prefekturne-ga organa. Odv. Puecher (PSD!) je sicer v začetku obsodil ravnanje prefekture, nato pa dejal, da bo glasoval za predlog odbora. Isto so seveda izjavili tudi ostali pri-prežniki KD s Tolloyem vred. Proti takšni rešitvi je odločno nastopil tudi odv. Pogassi (KPI),/ ki je očital KD dvoličnost, češ da so že tedaj nekateri svetovalci KD izjavljali, da so glasovali za sklep samo iz strankarske discipline. Odv. Pogassi je rekel, da občina ne sme pogoltniti tega zagatnega jabolka ter da ENCO ne sme služiti le za to, da bo uredil položaj posebnih uprav, katerih omemba je svoje čase tolikokrat spravila Bartolija iz tira. Končno je dal župan sklep z utemeljitvijo, da ga sprejmejo na znanje, na glasovanje. Zanj je glasovalo 29 svetovalcev, proti pa 12. Upravno komisijo za tako okleščeni ENCO pa bodo izvolili drugič. Zatem se je nadaljevala razprava o Radichevi resoluciji o ustanovitvi doma za starčke. V diskusiji so spregovorili odv. Senigaglia, odv. Pogassi in svdfovalka RD Ben- ni. Senigaglia je dejal, da se mora pri oskrbi starčkov odstraniti vsaka zamisel miloščine, ki pomeni poniževanje, ter da je treba preskrbeti starim ljudem bolj sodobno oskrbo. Odv. Pogassi je tudi s statističnimi podatki podkrepil zahtevo po zgraditvi doma, za kar bi bilo treba pol milijarde lir. Svetovalka Ben-ni pa je bila mnenja ,naj se raje razširi dom upokojencev na Lovcu. POZIV SL O VENSKIH ŽUPANOV Župani štirih slovenskih občin tržaškega področja vabijo vse slovenske pokrajinske in občinske svetovalce tržaškega ozemlja, goriške in videmske pokrajine na skupno zborovanje, ki bo v nedeljo, 18. t. m. ob 9.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9. Na dnevnem redu zborovanja je med drugim tudi sprejetje resolucije z narodnostnimi zahtevami Slovencev v Italiji in izvolitev delegacije izvoljenih predstavnikov, ki bo ministrskemu predsedniku obrazložila položaj slovenske manjšine, njene želje in zahteve. Po dolgem zavlačevanju V soboto dodelitev stanovanj INA-lasa imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiaiuiiiiiimiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiHiii Zaključek pouka na srednjih šolah Pričakujejo se zadovoljivi končni izidi letošnjega šolskega leta Letos je bilo na našem področju na vseh slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah 1.381 dijakov Včeraj se je zaključilo šolsko leto na vseh nižjih in višjih srednjih ter na vseh strokovnih šolah. Končalo se je leto učenja in sedaj dijaki ter njih starši čakajo na uradni izzid, da profesorji na zaključnih konferencah izrečejo končno sodbo: je dijak izdelal in s kakšnim uspehom, bo imel popravljalne izpite, ali pa se je njegovo šolsko leto tako slabo končalo, da je brez priziva obsojen na ponavljanje razreda. Na vseh šolah so se včeraj popoldne usedli profesorji za mize in so pričeli z napornim in odgovornim delom končnega ocenjevanja. Na večini šol bodo znani rezultati že danes dopoldne, kjer pa včeraj niso uspeli opraviti konferenc, bodo rezultate objavili v soboto. Razumljivo je, da sinoči še niso bili znani končni izzi-di in da bo mogoče šele kas-nje točno oceniti skupen u-speh dijakov slovenskih srednjih šol. Vendar pa kaže, da letošnji uspeh ni bil slab in tako smo izvedeli, da je relativno zadovoljiv izzid na višji gimnaziji, kjer je izdelalo 60 odstotkov di jakov in iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiitiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii Včeraj na Opčinah in na obalni cesti Nemški turisti zapleteni v dve podobni nesreči Na srečo se niso huje poškodovali, medtem ko sta oba nemška avtomobila utrpela večjo škodo Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trat Včeraj popoldne sta se zgodili dve podobni nesreči, v kateri sta bila zapletena dva nemška avtomobila. Prva nesreča se je zgodila ob 15.20 na Opčinah, in sicer na Narodni ulici. S križišča Trbiške in Narodne ulice je proti Opčinam vozij kamion mestne čistoče, za njim pa «Volkswagen», v katerem je sedela za volanom 27. let stara nemška državljanka Gretel Hoauer, poleg nje Pa 46 let stara Vera Domeni-ca Scoreibeisen. Kamion mestne čistoče, ki ga je vozil 57 let stari Augusto Mandich iz Ul. delle Doccie 9, je z Narodne ulice hotel zaviti na levo v Kraško ulico, a prav tedaj je Nemka hotela kamion prehiteti. Posledica je bila, da se je «Volkswagen» zaletel v kamion in se močno poškodoval, tako da so ga morali z nekim drugim vozilom odstraniti s cestišča. Čeprav sta obe nemški turistki tožili nad bo lečinami, nista hoteli v bolnišnico, in se je zaradi tega moral rešilni avto vrniti prazen v mesto. Ob 17.50 pa se je druga nesreča zgodila na obalni cesti, in sicer pri «Tendi Rossi«. V smeri proti Sesljanu se je s svojim fiatom 600 vozil 40 let stari Ivan Čok iz Ul. Petronio št. 7, za njim pa «Volkswagen», ki ga je vozil 27 let stari Hans Dannenberg iz Berlina, medtem ko sta poleg njega bila v avtu še 27 let stari Filip Skin-nek in 25 let stari Denfeld Gunfer. Prj «Tendi Rossi« je Čok zavil na levo, da bi se ustavil pred gostilno, a naslednji trenutek je vanj trčil «Volkswagen». Skinnek in Gunter sta se z rešilnim avtom odpeljala v bolnišnico, kjer so jima obvezali nekaj manjših ran, —--«»---- Samomor ali nesreča? Včeraj zjutraj ob 7.15 je reki potapljač tehničnega u-rada hodil po Nabrežju Gulii, I ko je pri pokritem bazenu zagledal na morski gladini j meško truplo. Potapljač ie ta- j koj odšel na policijsko posta-! i: jo pri Ribarnici in kmalu za j f tem je eden od policistov skočil v čoln ter zaveslal proti truplu, ki je imelo vse znake razpadanja. Policist je truplo zadržal na površini vse do prihoda gasilcev, ki so ga potem spravili na obalo. Utopljenec, za katerega je policijski zdravnik ugotovil, da je preminil pred približno enim tednom, ni imel pri sebi nobenega dokumenta. Znanstveni policiji pa se je posrečilo, da je na osnovi prstnih odtisov utopljenca identificirala za 56 let stare- ga Mattea Bocicha z bivališčem v Ul. Gozzi 5. Nič se ne ve, kako je nesrečnež končal v morju. Vsekakor pa policija meni, da je ali po nesreči padel v morje ali pa je napravil samomor. Sinoči ob 19.20 so z avtom RK pripeljali v bolnišnico 76 let starega Domenica di Can-dia iz Ul. Trissino 29, katerega so s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na drugi kirurški oddelek. Di Can-d:a je opoldne padel po stopnicah hiše, v kateri stanuje, in si pri tem verjetno poškodoval nekaj reber. Nadaljevanje stavke Italcementi Nadaljuje se stavka delavcev Italcementi, ki so pripravljeni nadaljevati s trdo in odločno borbo vse do zmage. Zaradi stavke tudi vedno bolj pumanjkuje cementa, saj iz podjetja Italcementi v Žav-ljah ne pošljejo niti ene vreče cementa. Sindikat FILEA-CGIL še nadalje poziva prebivalstvo in ostale sindikalne organizacije, da nadaljujejo z nabiranjem prostovoljnih prispevkov v korist stavkajočih delavcev Italcementi. kjer se ponašajo tudi z dijakoma, od katerih ima prvi srednjo oceno 9, drugi pa 8.7, kar je vsekakor zavidljiv rezultat'. Tako na nižjih kot na višjih srednjih šolah pa se maturanti mrzlično pripravljajo na dan, ko bodo sedli ponovno za šolske klopi pred maturitetne komisije. Na nižjih srednjih šolah se bo to zgodilo že prihodnji teden, višja gimnazija bo pričela s pismeno nalogo iz italijanščine 30. junija, trgovska akade mija pa še nima uradno do ločenega roka mature, vendar pa se bo matura verjetno pričela istočasno kot na gimnaziji. Nič tudi še ni uradno znanega, kako bodo sestavljene izpitne komisije za mature na vseh različnih šolah. Pričakuje pa se, da bodo oblasti upoštevale odločne zahteve šolnikov, prizadetih dijakov in zlasti vse javnosti in da bodo imenovali v te komisije ljudi, ki v resnici obvladajo slovenski jezik ter zlasti osebe, ki niso nenaklonjene slovenski šoli. Ni namreč prazna,, bese,da, da. od komisije in načina spraševanja, od njenega razumevanja in predvsem od odnosa, ki ga imajo nekateri člani do slovenske šole, je odvisen v znatni meri tudi končni izid mature. Še vedno se nadaljuje pouk na osnovnih šolah, kjer se bo zaključil 22. junija in kjer bodo nato še sledili zaključni izpiti za učence drugega in petega razreda. Vseh učencev, ki so včeraj končali s poukom na slovenskih nižjih in višjih srednjih šelah je na tržaškem področju 138i in od tega 695 fantov in 686 deklet. Na nižjih srednjih šolah je bilo 1027 dijakov od katerih: na nižji srednji šoli 370, na dveh nižjih st-akovnih šolah 294 in na petih strokovnih tečajih 363. Na višjih srednjih šolah pa je bilo vpisanih 354 dijakov ter od teh: na gimnaziji 143, na učiteljišču 20 ih na trgovski akademiji 191. Danes zborovanje upokojencev V okviru manifestacij, ki jih prireja po vsej Italiji federacija upokojencev - CGIL, bodo danes priredili v Trstu ob 10. uri na Trgu S. Antonio Nuovo javno zborovanje. Po zborovanju bodo odšli upokojenci v povorki na Trg Unita, od koder bo odšla delegacija k vladnemu generalnemu komisarju. *»------------------ Svečana otvoritev podjetja Buton Včeraj dopoldne so na izven-carinskem področju žaveljske-ga industrijskega pristanišča svečano otvorili prvo industrijsko podjetje, ki je dograjeno na tem področju. Gre za tovarno konjakov «Buton», ki bo proizvajala izključno za tuja tržišča. Na svečanosti so bili prisotni predstavniki občine, pokrajine, konzularnega zbora ter gospodarskih in političnih krogov. Protifašistično zborovanje bo na Trgu Garibaldi Protifašistično zborovanje, ki je bilo napovedano za prejšnjo soboto, a je zaradi slabega vremena odpadlo, bo prihodnjo soboto, in sicer 17. t. m. ob 18.30 na Trgu Garibaldi. Govorili bodo dr. Pincherle, Ar-turo Calabria in Adolf Wii-helm. V soboto ob 11.30 uri bodo končno dodelili pri Sv. Alojziju prvih 140 stanovanj INA-Casa družinam, ki čakajo že tako dclgo nanje. Kot smo že večkrat pisali, je okrog 400 teh stanovanj zgrajenih že nad leto dni in jih niso mogli dodeliti, ker ni bilo zemljišče okoli rujih zravnano in ker ni bilo poskrbljeno za razne napeljave. Zanimanje za radiomiting «Zemlja in morjc» O prvem tržaškem radiomi-tingu »Zemlja in morje« se je govorilo včeraj tudi na vsakotedenski televizijski oddaji «Campapile sera«. Napovedovalec Tortora je iz Tržiča obširno pojasnij Miku Bongiornu pomen te svojevrstne športne prireditve, ki si je zastavila za cilj, da razširi uporabo radijskih sprejemnikov na motornih vozilih. Zanimanje, ki sta ga pokazala znana televizijska napovedovalca za prireditev, je sprožilo domnevo, da bi utegnila sodelovati pri mitingu. Kdorkoli želi sodelovati na radiomitingu «Zemlja in morje« naj se obrne na Automobile club v Ul. Coroneo, in sicer od 8,30 do 12 ter od 17 do 18.30. «Go-kart» na velesejmu Iz Pariza je prišlo včeraj popoldne na velesejem zagotovilo, da bodo poslali na velesejem dvosedežni helikopter znamke »hiller«, ki ga bodo namestili na prostor pred velesejmom in kjer bo helikopter lahko pristajal in vzletal. Helikopter bo vozil ves čas med velesejmom in bo na razpolago tudi občinstvu. Med raznimi zanimivostmi, letošnjega velesejma bodo tudi mehanične igračke nekega velikega italijanskega podjetja, ki bodo nameščene v paviljonu A. Gre za na pol avtomatične lutke, elektronske igračke in podobno. Poseben oddelek je velesejem letos rezerviral za «go- kart«, majhne avtomobilčke, ki vzbujajo tudi v vedno večje zanimanje. Med velesejmom bodo priredil; tudi dirko konkurentov iz dežele in to po cestah okolj velesejma. Velesejem je izpremenil svoje telefonske številke tako, da so od sedaj pa do konca velesejma v veljavi naslednje številke: 96-986 — 96-987 — 76-201/02/03/04 - 76-251/52/53/54. Včeraj otvorjeni dve razstavi Včeraj se je v krožku častnikov v Ul. Universitd S pričela razstava, ki jo prireja Univerzitetni center za študij umetnosti na tržaški univerzi Prireditelji, ki so razstavo imenovali «Prvo poletno razstavo», so izbrali dovolj del za dostojno prireditev take vrste. Svoja dela razstavljajo: Gianni Brumatiy Maria Cliiacigh, Lucilla Cordi, Romeo Daneo, Edoardo Devetta, Aliče Psacaropulo, Luisella Riccobon, Rossana R izzardi, Livio Rossignano, Fulvio Si-sto. Ker bo razstava odprta ves dan, bo njen oaled. možen vsakomur; trajala pa bo teden dni. V galeriji Dei Rettori pa sta včeraj pričela svojo razstavo Ernesta Zenari ter Mi-cltelangelo Guacci. Obadva razstavljata dela s področja cerkvene umetnosti, Zenari v tclčenem bakru. «»------- Pri prekoračenju ceste ga je podrl motorist Pri prekoračenju Reške ceste je včeraj zjutraj neki motorist podrl na tla 7 let starega Alessandra Manzona iz Ul. Grossi 4. Motorist se je sicer ustavil in dečka vprašal, če si je kaj napravil, a ko je videl, da ni hudega, je odpeljal naprej. Kasneje pa je deček prišel v spremstvu očeta v bolnišnico, kjer pa so mu le obvezali rano na kolenu in ga s priporočilom enotedenskega počitka odposlali domov. iiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituininiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Iz sodnih dvoran Prizivni sodniki so priznali veljavnost razporoke v Venezueli Zato so sklenili, da ga oprostijo obtožbe dvoženslva Obsojena mladeniča, ki sta vlomila v uto bencinske črpalke Dva stara znanca sodnih dvoran sta se včeraj spet znašla na zatožni klopi, in sicer pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Nardi. Gre za 24-letnega Benita Ban-ca iz Ul. Lorenzetti 28 ter za 32-letnega Giovannija Strohmeyerja iz Ul. D’Alvia-no 84, ki sta bila obtožena, da sta v decembru 1959 vlomila v stekleno uto bencinske črpalke «Aquila» na področju Elizejskih poljan ter odnesla iz nje žarnico za avtomobilski žaromet, svinčnik, tri svečice za božično drevo ter en kovanec za 10 frankov (ki pa ni bil več v obtoku). Kazpnsko sodišče je sodilo Bancu in Strohmeyerju 1. februarja lani. Ker pa se je zdelo sodnikom, da ni dovolj dokazov, da sta obtoženca zakrivila vlom in tatvino, so ju oprostili. Proti razsodbi se je pritožil javni tožilec in včeraj so prizivni sodniki spel razpravljali o tej zadevu Bili pa so popolnoma drugačnega mnenja kot sodišče prve stopnje; oba objoženca so spoznali za kriva ter ju obsodili na 1 leto zapora in 9.000 lir globe. Bilo je ponoči 29. decembra 1959, ko je neka motorizirana policijska patrulja pregledovala območje Elizejskih polj. V bližini Ul. Shiappa-relli je opazila dva moška, ki sta skušala zbežati kakor hitro sta opazila, da gre za policijske agente. Tile so seveda stekli za njima ter ju dohiteli in prepeljali na kvesturo. Zaslišali so ju temeljito in še posebno so hoteli zvedeti zakaj sta se potikala ob tako pozni uri po omenjenem predelu mesta. Bancovi in Stroh-meyerjevi odgovori niso bili popolnoma jasni. Vendar bi Boo*5 PCiftMffl« Včeraj dopoldne so stavka- no manifestirali po tržaških joči delavci, ki čistijo z ladij ulicah in zahtevali svoje pra-rjo in pleskajo ladje, ponov-jvice. Delegacijo delavcev je sprejel občinski tajnik, ki je izjavil, da bo o njih zahtevah obvestil župana. vse to ne zadostovalo za njuno aretacijo če bi se ne zvedelo medtem, da so v bližini, kjer so prijeli oba mladeniča, neznanci vdrli v stekleno uto neke bencinske črpalke. Policisti so se še bolj prepričali, da sta prav ta dva mladeniča zagrešila tatvino, ker so našli pri Bancu kovanec za deset frankov. Osumljenec pa je izjavil, da so mu ta kovanec verjetno podtaknili v kaki gpstilni ali pa na tramvaju. Njegov zagovor je sicer veljal za sodnike kazenskega sodišča, ni pa prepričal prizivnih sodnikov. * * * Pred prizivnim sodiščem so obravnavali tudi zanimiv primer dvoženstva. Tega nekoliko nenavadnega prekrška so bili obdolžili 38-letnega gradbenega strokovnjaka Pietra Rizzija, ki je svoj čas živel v Vidmu, a se danes nahaja v Venezueli. Videmsko kazensko sodišče je bilo spoznalo Rizzija za krivega ter ga obsodilo na 8 mesecev zapora. Prizivni sodniki v Trstu pa so bili drugačnega mnenja ter so obtoženca oprostili. Rizzi je 22. novembra 1958 sklenil cedkveno zakonsko zvezo v Manianu Riviera z neko Graziello Pitassi. Poroko so seveda prepisali na občinskem matičnem uradu. Nekoliko pozneje pa je zunanje ministrstvo poslalo omenjenemu občinskemu uradu akte, ki so zadevali Rizzijevo zakonsko zvezo s portoriško državljanko Gladys Contreras, ki je bila sklenjena 1953. To je seveda zadostovalo, da so Rizzija obtožili prekrška dvoženstva. Dejansko se je Rizzi, kot se je pozneje zvedelo, res poročil z omenjeno Gladys Contreras, ki mu je tudi rodila otroka. Vendar pa se je kasneje ločil od nje na podlagi venezuelskega zakona. Razpravi na prizivnem sodišču obtoženec ni prisostvoval, ker živi sedaj skupaj z novo ženo v Venezueli. Njegovemu zagovorniku odv. Poil-lucciju se je posrečilo dokazati, da se je zdelo Rizziju samo po sebi razumljivo, da je zakonska zveza neveljavna tudi v Italiji potem ko je bila razveljavljena v tujini. Zato so sodniki sklenili, da ga ne bodo sodnijsko preganjali, in sicer zaradi pomote v pogledu veljavnosti prejšnje zakonske zveze. Pred pretorjem Tavello se je moral včeraj zagovarjati fi-lobusni šofer Iginio Sigijorini iz Ul. Marco Polo, ki je bil obtožen, da je nenamerno prizadejal hujše telesne poškodbe nekemu Donatu Vittoriju iz D’Annunziovega drevoreda. Do nezgode, zaradi katere je Signorini končal na zatožno klop. je prišlo okoli 8. ure 2. marca lani. Signorini je upravljal neki filobus na progi 18. Peljal je težko vozilo po Kor-zu v smeri proti Borznemu trgu. V bližini veletrgovine Upim se je ustavil na postajališču ter se nato odpravil na- prej. Zaradi neke okvare na e-lektričnem motorju pa je vozilo sunkovito odbrzelo naprej. Signorini je takoj opazil, da nekaj ni v redu ter je izključil električni tok. To pa je povzročilo naglo zaviranje fi-lobusa, zaradi česar so nekateri potniki izgubili ravnotežje. To se je pripetilo tudi omenjenemu Vittoriju, ki si je pri padcu zlomil eno rebro ter pozneje zbolel zaradi vnetja prsne mrene. Na včerajšnji razpravi se je obtoženčevemu zagovorniku P.P. Poillucciju posrečilo dokazati, da njegov varovanec ne more odgovarjati za Vittorije-ve poškodbe, ker do teh ni prišlo po njegovi krivdi. V resnici je bila na motorju okvara, k; je povzročila nezgodo. Pretor je oprostil Signorinija, ker inkriminirano dejanje ni kaznivo. ___________________________ ............................................................... i IBHtiJr -2RS- 48S am- 4K8- -SIS •=*:» . Slovensko gledališče v Trstu Danes 16. junija ob 21. uri v Avditoriju KRSTNA PREDSTAVA v nedeljo 18. junija ob 17. uri v Avditoriju ponovitev JOŽKO LUKEŠ Prgišče Drama v treh dejanjih Režiser: JOŽKO LUKES Scenograf: JOŽE CESAR Glasbena oprema: U. VRABEC Gospodinja Marija - Leli Nakr-stova; Mario in Andrej, njena sinova - Julij Guštin in Silvij Kobal; Claudia, Mariova žena -Nora Jankovičeva (igr. šola); Stric Franc - Stane Raztresen; Ivan, njegov sin - Stane Starešinič; Ema, Ivanovo dekle - Miranda Caharija (Igralska šola); Stric Angel - Modest Sancin; Polde, hlapec - Alojz Milič; Vana, dekla - Zlata Rodoškova; Gospod župnik - Justo Košuta; Doktor - Rado Nakrst; Merlak-Edvard Martinuzzi; Mariova in Claudina otroka - * * * m* m Prodaja vstopnic od 14. t. m. dalje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstave v Caffe Moscolin, Ul. Teatro Romano (nasproti Avditorija). [ IZLETI ) PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU priredi v nedeljo 16. julija 1961 izlet v Soško dolino in k izviru Soče. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek na sedežu društva v Skedenjskl uliici 124-1 od 2.0.30. do 22. ure. * * « IZLET SPDT NA SNEŽNIK 18. junija Izlet na Snežnik. — Vpisovanje kot običajno v Ulici Geppa 9/1. Vpisnike prosimo, da poravnajo voznino im dvignejo sedežne številke. # # # IZLET SPDT v BOHINJ NA •KMEČKO OFCT« SPDT priredi v nedeljo 2. julija planinski izlet v Bohinj na «Kmečko ofet« po Soški dolini, čez Podbrdo in Bohinjsko sedlo. Planinci Imajo možnost, da hodijo iz Podbrda čez Crno prst v Bohinj. Vpisovanje na sedežu v Geppa 9-II. C ŠOLSKI! RflZSiliiin IN PRIKEDIIVE / Ul. Jutri žrebanje državne loterije Iz Rima je prišla vest ki so jo potrdili v dobro obveščenih krogih, da se bo jutri 17. t.m. vršilo običajno tedensko žrebanje loterije. Za jutrišnje žrebanje veljajo že kupljene številke. Preden greste na dopust se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina L 400.— Telefonirajte na št. 37-338 OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 15. junija 1961 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 9 oseb. RODILI SO SE: Marina Mac-can, Fiorella Zugan, Raffaella Selila, Diego Minca, Marisa DAmbrosi, Silvia Donim, Etto-re Manes, Elio Zat-kovic, Anto-netla Bensi, Fabio Spogliarich. UMRLI SO: 82-letrui Antonio Gabersind, 65-letna Maria Luzar, 73-ietna Irene Pardubizki, 75-letna Ivana Furlan, 74-letna Francesca Varin por. Mengaziol, 77-letna Giovanna Fumis vd. Ro-vere, 61-letmi Benedetto Marza-no, 60-letni Emidio Liggieri, 87-letna Rosa Furlani vd. Pitton. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo Ul. Bernini 4; Glu-sti, Greta; Millo, Ul. Buonarroti VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladajoče) pomaranCe . . . • 318 353 353 limone . 83 141 106 marelice . . . 153 282 176 češnje . 94 353 106 jagode 235 235 235 jabolka 106 353 188 hruške 71 160 94 breskve , 36 188 83 pesa 20 90 60 kumarce ...... 50 80 80 čebula 47 83 77 svež fižol 153 188 176 stročje 36 235 47 razna solata . . . . 50 200 160 prva solata . . . 1 . 150 300 240 nov krompir . . . . 26 53 38 grah 55 140 118 paradižnik .... 36 118 65 zeleni radič 1 . . . 280 400 300 zeleni radič 11 . . . 40 120 80 bučice 24 80 50 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). 11; Mizzan. Trg Venezia 2; maro-Nen Ul. Dante 7. Ta- Valute Trst dolar 619.90 švicarski frank 143.45 funt šterling 1731.50 francoski fran-k 126,— marka 156.24 šiling 23,84 dln-ar 0,75 marengo 4700,— zlato 705,— Otvoritev razstave izdelkov dijakov in dijakinj Industrijsk«? strokovnega tečaja na OpčinJO bo v soboto 17. t. m ob U. uri zjutraj v šolskih prostorih M Bazoviški cesti št. 7. Razs-nvz bo odprta v soboto 17. t. m. od 11. do 19. ure. * nedeljo 18. t. m. pa od 9 zjutraj do 20. ure. * * * Ravnateljstvo oddeljenih r*ire' dov v Sv. Križu industrij5* strokovne šole v Nabrežini vljudno vabi na razstavo Šolskih.! " delkov in risb dijakov in u*Ja' ki-nj, ki bo odprta v soboto “n 17. t. m. in v nedeljo dne 1 • t. m. od 9. do 18, ure v šols* prostorih oddeljenih razredov Sv. Križu na Nabrežinski cwl # * # Osnovna šola v Sempolaju Pr*' redi y nedeijo 13. t. m. no šolsko pii reditev v prostorih. Na sporedu je P” in rmadinska igra v janjih »Mogočni prstan«. Začetek ob 17. uri. * * * Katinarski osnovnošolski so pripraviti za vesel zakiJuC . šolskega leta in v hvaležnj* sta. šem ter vsem ljubiteljem h™ ^ liih pester program, ki ga izvajali na šolski prireditvi domači šoli v nedeljo 18. t-ob 16. uri. Šolska razstava ročnih del ln drugih izdelkov pa bo 25. in t. m. Vsi prisrčno vabljeni. * * * Ravnateljstvo industrij5***"1 strokovnega tečaja v D0,1“JWfcrlin bi na razstavo risb in del svojih učencev, ki bo o® ta v šolskih prostorih v nw ljo 18. in v ponedeljek 19- *■ ( BAZNA OBVKSTHaD TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOSIH« redm se- V nedeljo, 18. t. m. stanek od 10. do 12. ure v k* s skih prostorih, Ul. Mon-tecC™ (Sv. Jakob). DAROVI IN PRIM V počastitev spomina stre Slave daruje družina patiot 2.000 lir za Dijaško Mati«5- ( MALI OOtA^) PODI IZ FURNIRJA po 330 kv. m — Les.ve za domačo “F; rabo iz mehkega in trdega sa. vseh velikosti, močne ve — se prodajo v Ulici " Lind št. 3. K I N J7ii6»» Nazionale 16.00 »Rimske de ce». Eastma-ncolor Louis dan, Sylvia Symš. Iol)n Fenice 16.00 »Rio Bravo«. J Wayne, Mauree-n 0’Hara. ,| Excelsior 16.00 «Plačat* umreti«. Grattacielo « i vrti' 16.00 «Poročni tjak«. Barve De Luxe, gusa" pre- Hayward, James Mason. povedano mladini. **ni»- Arcobaleuo 16.00 «Kanad ca Barve De Luxe. Robert Voresa Stratus. Superclnema 16,00 »MaščeV barbarov«. Alabarda 16 30 «Suspiotlon»-Grant, Joan Fontaine. Aurora 16.30 «Tezej proti *** taurusu« Cristalio 16.30 »Tatari«. ™ coior, Orson VVelles. $ Garibaldi 16.30 «SevastopOl r. smrt« Techniicolor, Jean re Aumon-t. gn- Capitol 16.00 «Gola odiseja*- ve. rico Maria Salerno. PreP^ dano mladini. Zadnji daf-^ Impero 16.30 ((Kraljevska * nica«. Rlinu»- Italia 16.00 »Ljubezen v t7larti-Milene Demongeot, Elsa nelli, Peter Balduin, Preb" dano mladim. vor**" Massimo 16.30 «Narednik Gary Cooper, Joan Lesl*e- t>, Moderno 16.00 ((Bagdadski (j, Technicolor. Steve Heeves-M°li- „maj* Astona 17.00 ((Najbolj u ygSr na ladja armade«. Jack monn, Riki Nelson. ^eS Astra 16.30 ((Osvojevanje končnosti«. Vittorio Veneto 16.30 «’ -»d, Skotland Yarda». T. N1 ^3-Hazet (Jourt. Prepovedano dini. »ort Ideale 16.00 «Ubežniki 'z Devison«. ob Marconi 16.00 -Na pros«1" J. 20.15 «Maska, ki ubija*-Fucihsbe.ger, S. LovvitZ- „[<-Savona 16.00 «Clovek Ki )e cfl-varaj smrt«. Technicolor-stopher Lee Prepovedano dinl -t»>- Odeon 16.00 ((Sužnje veiem^ Prepovedano mladini. VELIKA PREMIERA v «Supercinema Principe* Maščevanje barbarov ANTH0NY STEELE in ROBERT ALDA >OOOOCOOCOCOOOOOOOOOCOf>^ Car kraljice in ljubezen sužnje v velikem Technicolor filmu IZREDNO VELIK USPEH MEMOARSKI Beli starec in črni mladenič De Gaullovo spoznanje pred neodvisnostjo Gvineje Znano je, da je Gvineja dobila neodvisnost prva med *plonijami v francoski Zapad-a,; Afriki in nakazala pot o-stalim. In vendar je zelo zanimivo kar piše sedaj o tem «ean Lacouture v svoji knji-& «Cinq hommes et la ftance« (Pet ljudi in Franci-ta)- Avtor prikazuje Hoči-toinha, Eiurgibo, Mohameda jj-> Ferhata Abasa in Seku Jhreja, petorico voditeljev, ** so se borili in se borijo ?a neodvisnost svojih dežel, pcouture je bil z De Gaul-|om na znani afriški turneji jeseni leta 1958, ko je šlo ta referendum za novo u-stavo Francije, in ko je de vaulle s to ustavo skušal P* osnovi ((povezanosti« reši-“ kolonialne pozicije v A-Iriki. To, o čemer Lacouture Piše v zvezi z Gvide j o in Se-Turejem, je sam nepo-•redno doživljal. De Gaulle je na obisku v ‘eh državah govoril o sijaj-aih prednostih ((povezanosti« / SEKU TURE 1,1 Pozival afriške narode, naj k referendumu glasujejo z d®'* za novo ustavo, kar po-^eni tudi za pristanek na ?0vezanost s Francijo. De-ie tudi, da lahko dežela, 1 se bo z več kot polovico »lasov izrekla z »ne«, takoj Pr°glasi svojo neodvisnost, de pa mora pri tem računi tudi s tem, da ge bo tancija takoj umaknila ne »lede na posledice. Bila je to Ražnja narodom, da se boje znašli v velikih težavah ,tez francoskih uradnikov in Vmnkov ter brez vojaške o-raffiBe. Toda kot vemo, Gvi-eJce to ni zastrašilo. Z o-"°mno večino so glasovali *ne» in Gvineja je dobila vejo neodvisnost. .Ko je de Gaulle prišel v Jonakri, da bi vplival s svo-Prisotnostjo na rešitev jThneje, je vprašal franco-j 1ega guvernerja Mauberne-jJ* kaj misli o položaju. Mau-jjdkUe mu je dejal: »Odgovor 0 tak kakršnega bo želel jjku Ture. Tukaj obstaja sa-® ena sila. Kakršna koli bo že odločitev vodje, dobila 95 odstotkov gla-^ v• Ne bi mogel še reči, ka-- se je on odločil. To boste Jdeli iz govora, ki ga bo /*el v vaši prisotnosti.)) Ta-je tudi bilo. De Gaulle in eku Ture sta se malo kas- tej sku e podala Teritorialno - Pščino. Najprej je govoril eedsednik skupine Dialo, na-j Pa Seku Ture, odet v belo v Piko. De Gaulle je sedel eastnem naslanjaču ... «Niti tri besede ni izgovo-c ~~~ Piše v svoji knjigi La-j^Pture — in že se je čuti-’ da se dogaja nekaj veli-' yj§a. To ni bilo namenjeno j.s°kemu gostu, temveč mno-vCl- Dvorana je bila polna slancev in državljanov. Predvsem so odjeknile besede: «Ljubše nam je siromaštvo v svobodi kot bogastvo v suženjstvu!« Zavaljen v svoj naslanjač s svojim asimetričnim obrazom, katerega je pokrival neki pajčolan utrujenosti, je general de Gaulle poslušal te besede, na katere je publika živahno reagirala.« Za njim bi moral govoriti de Gaulle. Besede, ki jih je izrekel Seku Ture in od katerih so se nekatere zdele kot kamenje vrženo na Francijo in na samega de Gaul-la, so še bolj obremenile njegova ramena. Zravnal se je. vendar je govoril z glasom, v katerem je bilo več melanholije kot grenkobe in jeze. Dajal je vtis človeka, že postarnega, bogatega na izkušnjah in nedvomno ponosnega na preteklost svoje dežele, toda tudi človeka dovolj svežega, da je lahko občutil val, ki se je dvigal na afriškem obzorju. In medtem kc je govoril, je bilo še čutiti staro Evropo, ki je še dajala lekcije, ki ni več tako grabežljiva, ki pa so jo te do kraja nestrpne in odločne zahteve užalile. Mlademu Afrikancu, vehementnemu, močnemu, zavestnemu nosilcu težnje naroda, ki je predolgo bil zapostavljen, ki pa se dviga iz globoke noči, je odgovarjal stari beli človek, željan, da na neki način podaljša ižžarevanje svoje domovine in svoje slave v Afriki. Poskušal je na neki način rešiti vsaj ugled Francije; rekel je, da ne bi prišel v Afriko, če bi bil prepričan, da se mora Francija sramovati tega, kar je naredila v Afriki. In dodal je še to: «Ko slišimo predsednika • gvinejske vlade, ponovno u-gotavljamo, koliko so kultura, vpliv, doktrine in duh Francije prispevali, da se razvijejo tiste kvalitete tega človeka, ki mu jih je že prej dala priroda.» De Gaulle je s tem napravil poklon Franciji, obenem in mimogrede pa tudi poklon Seku Tureju, ki je lahko postal tak tudi po zaslugi Francije. In nadaljeval je: ({Omenjena je bila neodvisnost. Jaz poudarjam tukaj, glasneje_ kgt drugje, da je neodvisnost na razpolago Gvineji. Lahko si jo vzame z glasovanjem z «ne» na predlog, ki je bil dan, in metropola ne bo delala nobenih ovir!« Bil si je svest, da je vse izgubljeno. Kot vidimo iz tega spominskega zapiska Jeana Lecou-tureja, de Gaulle v sami Gvineji ni niti več grozil. Bil je enostavno resigniran zavedajoč se, da je Gvineja izgubljena. Iz skupščine je izstopil z DE GAULLE nezanesljivim korakom utrujenega velikana in z odsotnim pogledom. V avtomobilu je bil poleg njega zopet Seku Ture, ki ga je po dolžnosti spremil do poslopja guvernerja in se tam od njega poslovil. Tam se je de Gaulle spet znašel med svojimi. Zbrali so se okrog njega, on pa je gledal nekam iznad njihovih glav ter vrgel iz sebe svojo žalost, rekoč: «Evo, gospodje, tako je! To je človek, s katerim se mi nikoli ne bomo sporazumeli. Pojdimo, stvari so jasne! Mi se bomo od tukaj izselili 29. septembra zjutraj!« Dan prej, 28. septembra 1958, je bil namreč dan u-sodnega referenduma. Toda dogodek v konakrij-ski skupščini, ki je impresio-niral de Gaulla, ni bil odločilen v njegovi kasnejši politiki. Kot je znano, je Francija izvajala velik pritisk na Gvinejo tudi po proglasitvi njene neodvisnosti. fllps mm mm SSSKii Mario (Guštin): Kaj mi mar zemlja! S svojo profesorsko plačo živim kot berač, ženo imam in otroke. Skrbeti moram zanje. Zdaj je priložnost, da se proda, da se zasluži, da tudi jaz pošteno zaživim! Moje mi bodo morali dati! Zadnja premiera letošnje sezone Slovenskega gledališča Lukeševa drama Prgišče zemlje> bo danes doživela krstno uprizoritev «Kot bori bi morali biti... - Kot kraški kamni bi morali biti...» Listam cenzuriran izvod Lu-keševega »Prgišča zemlje«. Te dni so nam ga poslali iz Rima in s tem dali dokončno dovoljenje za uprizoritev. Pregledujem in se čudim nedoslednosti teh uradov. Z vso ihto so se vrgli na prvo dejanje tega dela, medtem ko so drugo in tretje dejanje povsem prezrli. Rezali so nekaj mest, ki se mi zdijo precej mila, saj izražajo jasno hotenje ne samo avtorja, temveč večine naših tukajšnjih Slovencev in katere ne skrivamo, temveč jasno zahtevamo, kjerkoli nam to uspe. — Samo stranke imamo, da sami ne vemo, koliko in vsaka na svojo stran vleče. — Da, težko je, vendar pa . smo marsičesa sami krivi. Te večne politične razprtije so napravile iz strnjene množice zavednih in požrtvovalnih ljudi medle in omahujoče posameznike, ki jim je ostalo samo še življenjsko geslo: «Viva la e po boni« iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiHiMiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiituHtitiiMiHiMiiiiiiiiimitii iiuiiimf muni im iiiniiiiiiiiHiiiimiiinniiiiiitiniMHiimHniummniiiHmunnumMiHMmuiiiiiiiiiiHHiifii, — Eh, naš dragi pokojnik... — Bil je pravi narodnjak in dajal je iz resnične narodne zavesti. Takšni ljudje so nam potrebni danes, ko smo prepuščeni dogodkom! — Smešno in tragično obenem je, da smo zaradi različnih razrednih in političnih interesov razdeljeni na toliko in toliko strank, pozabili smo na bistveno rešitev vprašanja... — Vere nam je treba, prave otroške vere... — Vere, da — vendar vere v svojo moč in zaupanje vase. Manjka nam res vere vase! Vse preveč se delimo! Vse preveč zapuščamo krajevne tradicije, katere so nas vsaj na zunaj družile v sklop naroda. — Tudi nekaj narodnih noš sem videl na pogrebu. — Skoda, da se ta narodni običaj vedno bolj izgublja. — Spominjam se dneva, ko mi je umrla mati. Mater so oblekli v nošo in jo položili lllltlllHIIIIlllllllllllMlllllllllllllllllUIIIIMIIIIII Petnajst let po zrušen ju fašizma v Italiji Film «Anatomi ja diktatorja in težave v katerih nastaja Prvotna zamisel močno razvodenela - Kako je film sprejela desnica - Izgovori cenzurnega urada o pravicah podjetja «Luce» - Kaj se za vsem tem krije? Ko smo pred meseci gledali švedski film «Blazni diktator«, ki nam je skozi življenje Adolfa Hitlerja dokumen-tarično prikazal zločinsko bistvo nacizma, smo sklepali, da bi bil že čas, da bi izdelali tudi o Mussoliniju podoben film, ki bi prikazal zlo, ki ga je storil fašizem italijanskemu ljudstvu in tudi svetu. To bi bilo potrebno iz dveh razlogov: Predvsem bi tak film pomagal mlajši generaciji, ki fašizma, na svojo srečo, ni doživela, da bi’ spoznala, kaj je fašizem dejansko bil, in bi ne nasedala raznim zainteresiranim krogom in nostalgikom. Z druge strani pa bi antifašistom dal določeno zadoščenje in mnogim tudi tako potrebno pobudo pred ponovnim prebujanjem vprav istih tendenc, ki so pred štiridesetimi leti fašizem snravile na oblast. Zato smo vest, da se tak film pripravlja, z veseljem sprejeli. Upravičeno smo namreč računali, da bo to zares antifašističen film, saj je bilo tedaj javljeno, da ga pripravljajo ljudje, ki se imajo in ki dejansko so antifašisti. To-,da . .. Da, toda, kot vedno pri nas, nekaj se je moralo zaplesti. Včeraj smo namreč brali, da sta odvetnika, ki zastopata filmsko družbo »Ze-nith«, predložila ministru za turizem in prireditve Folchi-ju pritožbo, ker se zadeva filmom »Benito Mussolini, anatomija diktatorja« že več mesecev vleče, ne da bi bilo videti njen konec. Tu smo tudi zvedeli, da je cenzurni u-rad istega ministrstva dal do- Radio Trst A 1.00; Koledar; 7.30: Jutranja j asba; 11.30: Glasbeni utrin-11.45: Vrtiljak; 12.30: Za J“akogar nekaj; 13.30: Glasba r!) željah; 17.20: Pesem in 18.00: Italijanščina po ra-J“u; 18.15: Umetnost, književ- ij, t in prireditve; 18.30: Sibe-‘Hte in Brahms; 19.00: sola m ,Č8oja; 19.20: Glasbeni kaleido-20.00: Šport; 2.0.30: Bn vriceater, en solist in ena pev-21.00: Gospodarstvo in de-i?> 21.15: Koncert operne glas-22.00: Fiilibert Bemedetič: .f/satelj Maksim Gorki, ob 25-JJJjidci smrti«; 22.15: O s.oven-jJP klavirski glasbi; 22.45: Obit v Nevv Orleansu. Trst G12.25: Tretja stran; 14.30: |,lani St up«, riali ».Simone«; sklad'b arhiv redkih Koper k®15: Jutranja glasba; 7.00: rje nos RL; 7.15: Glasba za do-jutro; 8.00; Prenos RL; tZ-oO: Glasba po željah; 13.40: par-iSkim nebom; 14.00: O-reretne roeiodije; 14.30: D.ma-aktualnosti; 14.40: Zbor llrV Ljubljana; 15.30: Godba a puhala; 16.00: Parada orke-jj.r°v; ib.30: Današnje teme; .e 40 Drugo dejanje BLetove Petek, 16. junija 1961 tel Ji; 11 30: Giovanmi Fenati, Bruno Pallesi, Anita Traversi, 12.20: Glasbeni album; 13.30: Pojo Nlila Pizzi, Giorgio Con-sol.ii ii itd., 15 15: Fausto Ciglia-no; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: program za najmlajše; 16.30: O Peterson pri klavirju; 16.45: Hovvarn R. Marra; ro: »Kako gledajo Američani na italijanski preporod«; 17.00: Operni svet; 18.30: Enotni razred; 18.45: Edmund Ros in njegov orkester, 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gle: daliiške novosti; 20.00: Uspeli mot.vi; 21.00: Simfonični koncert; 23.00: Nori z io Rotondo in njegov orkester. 16.30: Današnje teme; urugo dejanje BLetove Pere »Carmen«; 17.40: Plesni |!k«iv,i; 18.00: Prenos RL; 19.00: jpkester Ohackisfield- 19.30: rjenos RL; 22.15: Nastopa Ed-•X* Bert; 22.35: Pesmi v ritmu; •00: Prenos RL. Nacionalni program o 0 30; Vreme na Ital. mor.,Ih; , 00: Gtlasbem sejem; 9.30: Ju-ar>ji koncert; 11.00: Vaši uči- II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Glasbena revija; 11.00: Glasba za vas, kii delate; 13.50: Disco-bolo; 14.00: Naši pevc:; 15.00: Pesmi za Evropo; 16.00: Program ob š ir h; 17.00: Pentagram; 1730: Vaš juke-box; 19 20: Kol. dirke po Švici; 20.30; Gran gaia; 21.45: Doku-mentarij «Vei!iki krog«; 22.15: Legenda jazza. II!. program 17 00- Na programu Haydn in Mozart; 18.30: Dve Petrassijevi sklaubi; 19 00: Mlad in ki kriminal- 19.30: Nekaj Bachovih skladb: 20.00: Vsakovečerni koncert: 21.30: Enodejanka G. Arpina: ((Očetova znanost«; 21 50- Pregled sodobne zgodovine; 22.20: Na programu Cou-perin, Rossini, Kelemen, Rous-sel; 23.05: Judovski pesniki v arabski Španiji; 23.40: Debus-syjeve skladbe tere so bile prošnje in ustrezna dokumentacija predloženi pozneje. To se pravi, da se je pri tem filmu nekaj zataknilo. Kaj? Vsa zadeva filma «Benito Mussolini, anatomija diktatorja« je ponesrečena. Ansa-no Giannarelli in Mino Ar-gentieri sta si zamislila zares pošten prerez fašistične dobe. Iz njune zamisli bi se bil mogel in moral izdelati zares resen in zgodovinsko avtentičen dokumentarij. Ko pa sta realizacijo svoje zamisli videla že na platnu, sta bila -razočarana in sta ogorčeno zahtevala, da se njuni imeni črtata iz «glave» filma. Mino Loy, ki je film režiral, m Gianfranco Fusco ter Adriano Baracco, ki sta k filmu dala svoj komentar, so njuno zamisel močno razvodeneli in film ni niti od daleč slika megalomanskega zločinca Mussolinija, niti žalostnega obdobja fašizma. Dobra zamisel prvih dveh se je razblinila zaradi ((površnosti, diletantizma in konformizma onih, ki so dobro in pošteno zami-sel uresničevali», je nekdo zapisal. Za film se ne more reči, da ni antifašističen. Toda ta antifašizem je tako medel, tako zvodenel, da ne zadošča niti tistim, ki jim fašizem ni bil kdove kako tuj, kaj šele odvraten. Med onimi redkimi, ki so imeli priložnost film videti in ga oceniti, je bil tudi nekdo od lista «11 Tempo«, ki je glede filma med drugim zapisal, da film «ni hotel, kot je jasno, niti zasmehovati, niti braniti, pač pa enostavno ... , „ ... . ne pouči ničesar .. .» Isti de- voljenje za 15 filmov, za ka-1 sničarski list je pisal: ( demo!--o FILATELIJA spominski znamki Ministrstvo za pošto in telekomunikacije bo 28. t. m izdalo dve znamki z nominalno vrednostjo 30 in 70 lir ob XIX. stoletnici potovanja Sv. Pavla proti Rimu. Znamka, tiskana v litografiji in v štirih barvah: rumeni, rdeči, modri in črni. je sestavljena iz dveh delov. Na levi strani je ponazorjen Sv. Pavel v čolnu na jadra ko pluje proti Rim-u (reprodukcija iz biblije Borsa d'Esteja>, na desnj strani pa je zgoraj napis «San Paolo a Roma XIX Centenario«, na sredi vrednost, spodaj pa »Poste Italiane«. Znamki bosta veljavni za frankiranje do 31. decembra 1962 c.je in s tem je povedano Ji e. Določeni krogi se zavedajo, da gre takšna snov danes dobro v denar, z druge strani pa imajo nad uporabo tega materiala konkretno kontrolo in ni nevarnost; da bi film postal preveč »izrazit«. Gre torej za denar in ca politično smer KD V takšnem okolju so se producenti filma «Benito Mussolini, anatomija diktatorja« znašli, kot -so se pač mogli. Dokumentarni material za svoj film so dobili iz tujih kinotek, in sicer iz Pariza, Berlina, Londona in tudi iz Jugoslavije. Strokovnjaki tudi pravijo, da velja avtorska pravica za dokumentarne fiime, kakršni so dokumentarji družbe ((Luče«, le za dobo dvajset iet. Ker smo 1961, je avtorska pravica nad vsemi dokumen-terji do leta 1941 že zapadla.. Toda tudi za poznejše doku-mentarje je avtorska pravica, ki si jo lasti družba «Luce» hudo dvomljiva. nnimiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiifMiiiiMiiiiiiiiiiMimiiiiiitmMiMiiiiiiiiiiimiiniHilmiiiiiiiiiiiiiiititmiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii Za otvoritev XXX. mednarodnega velesejma v Poznanju, je poštna uprava Poljske izdala serijo priložnostnih znamk. V seriji sta dve znamki z nominalno vrednostjo 40 grošev in 1,50 zlotov. Znamki sta tiskanj v tribarvnem tisku. na pare, okoli in okoli pa so ] ji nasuli cvetja in borovega zelenja. Mnogo let pozneje sem vprašal očeta, zakaj so jo pokopali v noši. Odgovoril je: tvoja mati je tako želela, hotela je ostati zvesta zemlji, na kateri se je rodila, zvesta svojemu rodu in meni. Naši stari so znali biti zvesti tudi še po smrti, mi še za življenja ne znamo. Vse preveč radi se aklimatiziramo okolju in mislimo, da je vse, kar zveni tuje — fino, medtem ko je naše, domače, manjvredno in grobo. Ne vidimo za pedenj od svojega nosu. Pred nami dobivajo kraji drugačno obliko, pa se ne vprašamo, zakaj. Družine, ki so bile do pred kratkim čisto slovenske, so danes mešane, bodo jutri narodnostno izgubljene. Tuja govorica nadomešča našo, nove navade izpodrivajo naše... — Pate la buona notte alla nonnina!» — Buona notte!, — ZAKAJ? — Vsi bežite z domače zemlje, da v svetu pozabite na to, kar ste! — Ali mama! — Dvajset let si se potikal po svetu, študiral, se oženil z dekletom tuje krvi... pa ti tega ne očitam. Toda otrok nisi naučil niti moliti po naše, niti pozdraviti... In tisti, ki ostanejo na svoji zemlji, niso nekje še slabši? — Meni se zdi popolnoma pravilno, da naš otrok obiskuje našo šolo, že iz narodnih ozirov...« Meni pa se zdi, da smo mi sami krivi, če se spreminja etični obraz naših krajev! Vse preveč smo podobni vetrnici na strehi. Rahel vetrič nas obrne, rahel problem nas stre. — Kot bori bi morali biti: s svojimi koreninami varujejo našo revno zemljo. Kot kraški kamni bi morali biti: v ogradah jo čuvajo, da jim burja ne pride do živega!» Tu tiči glavni problem! Zgoraj navedene misli, pobrane tu pa tam iz Lukeševega dela, izražajo rak rano našega življa. Po toliko letih se je spet nekdo rahlo dotaknil teh naših težkih problemov ter nas opomnil na realnost. Problem razlaščanja zemlje, čeprav v bistvu zelo pereč in nevaren, še ni edini, ki nam preti. Razlaščamo se dan za dnem sami, ko brezbrižno gledamo na dogodke, spričo katerih bi se morali zgroziti. Vrednost Lukeševega dela, in tu podajam strogo osebno gledanje, ne vidim v dramski razpostavi dogodkov, v njegovi spretnosti zapletanja in razpletanja dramskih dogodkov, v fabuli, katero bi kak drug dramatik drugače sfriziral, temveč v tistih mislih, katere sem navedel. Tudi za Ameriko izreden primer Prestolnica Kalifornije največje mesto na svetu Od središča do predmestja 300 km - Los Angeles ima več avtomobilskih cest kot vsa Francija - Zelo bogato, toda tudi nestalno prebivalstvo Kadar koli je govora o velikih mestih, se vedno omenjajo New York, London, Tokio, v zadnjih letih tudi Moskva. Po številu prebivalstva so prav gotovo to največja mesta na svetu, toda največji potencialni velikan, posebno na ameriški celini, verjetno pa tudi v svetovnem merilu, je vsekakor Los Angeles. To velikansko ljudsko naselje šteje danes 5 milijonov prebivalcev, kar pomeni, da je po številu prebivalstva pred njim več mest. Toda po površini, ki jo zavzema, je Los Angeles brez dvoma največje mesto na svetu, kajti prestolnica Kalifornije se razteza vse od Sancta Barbare pa dol do mehiške meje in njena predmestja so celo polnih 300 km daleč od središča mesta Ce bi gostota prebivalstva Los Angelesa bila enaka gostoti prebivalstva v Man-hatanu v Ne\v Yorku, bi to mesto štelo prav gotovo okoli 50 milijonov prebivalcev. Los Angeles se zelo nagio širi in množi, tako da dobi vsako leto za 150 km novih ulic in cest. Vse to se zdi skoraj neverjetno, toda razlaga temu pojavu je v tem, da se Los Angeles, v nasprotju z Nevv Yor-kom in kakim drugim mestom, ne veča v vertikalnem, pač pa v horizontalnem smislu. V Los Angelesu ni nebotičnikov, pač pa v pretežni večini nizke hiše z velikimi vrtovi in parki. Kako naglo je to mesto zraslo in se razširilo med največja naselja na svetu, nam dokazuje podatek, da je v začetku tega stoletja, torej pred šestdesetimi leti, danes petmilijonsko mesto štelo komaj 11.000 prebivalcev. Sicer pa so Los Angeles in njegovi prebivalci v marsičem «rekorderjn> tako za ZDA kot za ves svet. Samo v okviru mestne občine Los Angeles je nad tisoč kilometrov avtomobilskih cest, kar je za petkrat več kot jih ima vsa Francija. V Los Angelesu odpade na vsako družino po en avtomobil, tako da na pet mi- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neki novi element bi vas znal ponovno pripeljati k staremu načr- tu, ki ste ga že izločili. Nekoliko razburljivi boste ves dan. BIK (od 21.4. do 20.5.) Sklepi ki jih boste danes sprejeli, prav gotovo ne bodo med najboljšimi, Zato bi bilo dobro, če bi se prej s kom posvetovali. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne računajte na srečo, pač pa se zanesite izključno fia svojo sposobnost in voljo do dela. V družini bo nekaj hudih ur. Glavobol . RAK (od 23. 6. do 22 7.) Vsekakor boste uspeli, vendar skušajte biti do skrajnosti previdni in marljivi. Zvestoba nekega h prijatelja vam b0 v tolažno. LEV (od 23 7. do 22. 8.) Ne boste soglašali z idejami tP načrt; predstojnikov, toda držite se njihov-iih navodil. Nerazumevanje tudi doma. Nervoza. DEVICA (od 23. 8. do 22.9 ) Zvestoba svojemu poki cu in razumevanje sodelavcev vse to bo rzipomoglo k uspehu. Nr išč le lvubezenskih avantur, pač Pa se držite stare ljubezni’ TEHTNICA (Od 23. 9. do 23. 10.) Pazite, da se za zelo vabljivimi ponudbami krije nekaj, kar ni v skladu z dejanskim stanjem, Prevzeti boste morali večje odgovornosti. ŠKORPIJON (o-d 24.10. do 22.11.) Edino z zvestimi in sposobnimi ljudmi boste kat opravili Ne prepuščajte se rmantičnj idili, pač pa ostanite trdno na tleh STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Na delu ali v službi nekaj ne bo prav. Vzdušje zelo nape- to, toda nesoglasje Se bo oorav-nalo. Pridobili boste na piesti-žu Nervoza. KOZOROG (od 21. 12. do 20 1.) Ne prepuščajte se izključno željam in domišljiji, pač pa stopite trdno na tla, kajti takšno je življenje. Vse se bo lepo u-ravnalo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaša odločnost vam bo pomagala, da se boste rešili iz zagate. Drugič pazite, da ne zaidete spet v'težave. Prijetno pismo. RIBI (Od 20. 2. do 20. 3.) Potrudite se, da bi poslovna povezava. ki to:iko obeta, ne šla po zlu Sledili boste nagibom in ti vas bodo pravilno v-odili. Nova ljubezen. lijonov prebivalcev imajo v I.os Angelesu registriranih nad 2 milijona avtomobilov. Pa še nekaj drugega v zvezi z motorizacijo: zaradi velikih mestnih razdalj šoferji naglo vozijo in strokovnjaki pravijo, da so šoferji Los Angelesa najbolj drzni, ali točneje, najbolj predrzni vozači vseh ZDA. Da bi mogla policija nadzorovati promet, uporablja helikopterje. Toda za lov na šoferje, ki kršijo prometne predpise, ima policija v Los Angelesu na razpolago posebne poldirkalne avtomobile, ki zmorejo do 250 km na uro. Prebivalstvo Los Angelesa je najboij dinamično prebivalstvo v ZDA, hkrati pa tudi najbolj nestalno. Vsako leto se vsaj 24 odstotkov vseh prebivalcev tega mesta preseli. tako da so telefonski seznami vedno zastareli, še preden so natiskani. Ta pojav je prisili! mestne oblasti, da imajo večino šolskih poslopij iz zložljivih delov. Ker se mnogi prebivalci selijo za novimi tovarnami in novimi podjetji, jim šola tako rekoč sledi. Pa še nekaj. Prebivalstvo Los Angelesa je najmlajše in r.ajbolj bogato v ZDA. Letni dohodek posameznega meščana Los Angelesa je za 20 odstotkov višji od ameriškega povprečja. Povprečna starost prebivalstva pa je za pet let nižja kot v drugih državah ZDA. Los Angeles ima 250 televizijskih družb in v zadnjih nekaj letih je bilo samo v tem mestu osnovanih 5600 novih gospodarskih podjetij s 343.000 novimi delovnimi mesti. Cenzurni organi so dobro razumeli, kaj se skriva med visticami. Rezali so besede, ostal pa je smisel .. . narodnostna žilavost ljudi, ki nočejo umreti! Na odru je naš človek — mogoče prav ti, dragi bralec, na odru so tvoji, moji, naši problemi. Ni torej važno okvirno dramsko dejanje, temveč slika, ki nastane iz tega. In ker smo vsi zajeti v to sliko, skušajmo iz nje razbrati, kakšni smo. Vprašajmo se in odgovorimo si brez hipokrizije. Zakaj sem tak? Po tej iskreni izpovedi bodo res lepe avtorjeve misli razmetane v vsakem dejanju oživele v pravi luči. — Zemlja ni košček cunje ali starega železa, da bi z njo barantali in mešetarili... — Edino, kar še imamo, je naša zemlja. Revna je in kamnita. Vendar naša je! Pametno ravnajmo z njo, pa nam bo hvaležna. — Zemljo moraš imeti rad. Saj jo imamo vse premalo radi. Zemlja je naš kruh in naše vino, naše veselje in naše trpljenje! Ce jo izdaš, st sebe izdal, če jo prodaš, st prodal samega sebe! To sem vam še hotel napisati, dragi bralci, preden se dvigne zastor nad našo zadnjo letošnjo premiero. Zahvaliti sem se vam tudi hotel za vso pozornost, ki ste nam jo izkazali s prebiranjem teh naših predpremierskih misli ter s številnim obiskom predstav. ADRIJAN RUSTJA iiiimiiiiimiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Jubilej slovenskega umetnika 80-let Gvidona Birolle Gvidon Birolla, ki te dni praznuje 8Q-letmco rojstva — rodil se je 12. junija 1881 — je naš ožji rojak. Njegov oče je bil po očetu Italijan, po materi pa Hrvat, medtem ko je t>z.Ia, : mati Slovenka. Vendar je bilo bodočemu slikarju le malo časa usojeno živeti v rodnem Trstu. Ze triletnemu je Birolli oče u-mrl in mati se je skupaj z otroci vrnila v rodno Škofjo Loko. Teh otroških let v Škofji Loki Birola še danes ne more pozabiti. Staro zgodovinsko mesto, polno spominov na preteklost, s svojimi slikovitimi hišami, s premnogimi ostanki starih o-brti, ki je našla s svojimi izdelki primeren kraj v opremljanju njihovih notranjščin, pa lepa, blaga okolica s planinami v ozadju — vse to je bilo kakor ustvarjeno, da vzbudi fantazijo v mladem fantu, ki je poleg tega že od najzgodnejših let kazal nagnjenje do svinčnika, barv in belega lista pred sabo. In tako ni noben slučaj, da ga 1902. leta najdemo na slikarski Akademiji na Dunaju, ki je takrat kar mrgolel raznovrstnih umetnikov, med katerimi je Slovencev vse prej kot manjkalo! Birolla je kmalu našel skupen jezik s slovenskimi rojaki kot Gasparijem, Peruzzijem, Šantlom in drugimi, pa tudi z nekaterimi Hrvati, med katerimi je najbolj znan Me-štrovič. Rezultat je bil ustanovitev umetniškega društva «Vesne«. Program »Vesne«, ki je bila seveda nacionalno usmerjena, in so ji zaradi protiavstrijskih manifestacij na njenih občnih zborih leta 1914 oblasti zaplenile ves arhiv, je poudarjal naslonitev umetnika na domače teme in na domačega človeka, s tem pa seveda osvoboditev izpod tujih vplivov. Prav Birolla je bil eden tistih njenih članov, ki se je tega programa vse življenje dosledno držal. To pričajo njegova dela — pa naj gre za ((Vaškega podobarja«, ((Kolednike«, «Harfista« ali pa za aJesen o Škofji Loki«, Mb Sori« ali «Lastauičje gnezdo«. Znal je prisluhniti slovenski naravi in človeku na njej pa stvaritvam njegovih rok — hišam, mlinom, izdelkom kmečke obrti, ki so je bile takrat polne še vse hiše t) Škofji Loki in okolici. Birollov opus je kar velik, če upoštevamo, da kar celih 22 let ni slikal, in to najplodnejših let! Po bratovi smrti je moral namreč prevzeti njegovo podjetje in tako kmalu ni več našel časa za slikanje, kar si je v začetku varljivo obetal. Kljub velikemu odmoru pa se zdi, kot da je šele včeraj odložil čopič. Zmerom ista navezanost na rodno zemljo in njene ljudi. Kot takega ga spoznamo tudi v njegovih i-lustracijah za mladino, med katerimi so nekatere še danes med vrhovi. Ime si je u-stvaril tudi u satirični karikaturi, saj je v takratni «0-si« marsikoga pičil, da je pomnil njegovo želo. —re Goriško - beneški dnevnik Zaključek pouka na slovenskih srednjih šolah Oivorilev razsiaie Solsmn risu in nagraffleti aimmeo namolisili mi Gojenci Dijaškega doma so bili na izletu v Terski dolini Včeraj dopoldne je prof. Nemec, ravnatelj nižjih srednjih šol v Ul. Randaccio, otvoril razstavo risb, ki so jih dijaki napravili pri pouku risanja med zadnjim šolskim letom. V učilnici v prvem nadstropju je na pomožnih stenah pritrjenih blizu 100 del, ki so tako po tematiki kot po stopnji dovršenosti zelo zanimiva in dobra ter zaslužijo, da si jih občinstvo ogleda. Razstava bo odprta do 25. junija vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnatelj prof. Nemec je v svojem otvoritvenem govoru poudaril, da nekatera dela potrjujejo pravo mojstrstvo njihovih avtorjev. Zaradi tega bi zaslužila, da bi jih razstavili tudi na kakšni večji razstavi. Sledilo je nagrajevanje dijakov, ki so napravili najboljše risbe. Prvo nagrado, to se pravi barvice, je ravnatelj podani Ediju Bertossiju iz 3. A razreda nižje gimnazije, ki je izdelal najboljšo prosto risbo. Najboljšo šolsko risbo je naplavil gimnazijec Hvala Zdenko. Na strokovni šoli je najboljšo prosto risbo izdelal Miroslav Figelj, najboljšo šolsko risbo pa Danilo Petarin. Tudi te je ravnatelj nagradil. Otvoritvi in nagrajevanju so poleg profesorjev prisostvovali tudi dijaki nižje srednje in strokovne šole, za katere se je včeraj zaključil pouk s šolsko mašo. Včeraj so gojenci Dijaškega doma odšli na enodnevni izlet z avtobusom v Tersko dolino v zahodno Beneško Slovenijo. Ker so imeli lepo vreme, so se na izletu zelo dobro počutili in se zadovoljni vrnili domov, da so videli te naše naj-zapadnejše slovenske kraje. «»----------------------- S seje občinskega odbora v Gorici V pričakovanju sklicanja novega občinskega sveta k prvi seji, na kateri bodo izbrali novega župana in odbornike, ima stari občinski odbor v Gorici svoje redne tedenske seje pod vodstvom dosedanjega župana dr. Bernardisa. Na zadnji taki seji pretekli torek so odborniki proučili vrsto problemov upravne- MiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii KINO t; GORICI CORSO. 17.15: «švedinje», F. Fabrizi in A. Sundell. Itali-jansko-francoski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.30: «Sneg na Kili-mandžari«, S. Hayworth, A. Gardner in G. Pečk. Ameriški film v barvah. V1TTORIA. 17.30: «Trušč drvečih vozil«, W. Santesso in R. Rossanigo. Italijanski film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Ženska-še-rif», T. Pica in U. Tognazzi. Italijanski film. MODERNO. Danes zaprto. ' * «#--- DEŽURNA LEKARNA Danes je ves dan in ponoči Odprta v Gorici lekarna Cristo-foletti, Travnik 14, tel. 29-72. «»------- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 25,4 stopinje ob 16.20 in najnižjo 14,4 stopinje ob 3.50 zjutraj, vlage je bilo 54 odstotkov. ga značaja. Med drugim so proučili več prošenj za sprejem v dom onemoglih pri Ločniku in nekaj od njih tudi ugodno rešili. Odobrili so nadalje izplačilo nekaterih računov socialnega skrbstva in vzdrževanja občanov v bolnišnici na občinske stroške. Odobrili so tudi popravilo nekaterih cest v okviru njihovega normalnega vzdrževanja. «»--------- S SPD na letalsko parado v Avianu Na letalskem oporišču v Avianu bodo imeli v nedeljo 25. junija običajno vsakoletno ameriško-italijansko letalsko parado. Sodelovale bodo jate letal obeh narodov, ki bodo izvajale akrobatske po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sinočnja oddaja »Campanile sera» Tržič je podlegel Aroni za eno točko razlike ■ lete. Na programu so vzleti, preleti z veliko brzino, poleti lovcev in bombnikov v formacijah itd. Na letališču bodo prikazali tudi opremo za letalce, najmodernejša letala lovskega tipa, za bombardiranje in za transport. Občinstvo bo imelo dovoljen vstop na letališče od 9.30 dalje. Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira za to priliko družinski avtobusni izlet v Aviano pri Pordenonu. Odhod avtobusa ob 7. uri iz Gorice, izpred kavarne Bratuš, ter ob 7.15 iz Podgore. Vožnja za člane po 600 in za nečlane po 700 lir. Kosilo iz nahrbtnika, povratek v večernih urah. Vpisovanje v kavarni Bratuš. Pohitite z vpisom, ker je le še malo mest na razpolago. Predavanje v okviru mednarodnega dneva mleka Jutri ob U. uri bo v kinematografski dvorani «Stella matutina« v Ul. Nizza proslava mednarodnega dneva za večjo potrošnjo mleka, na kateri bo govoril prof. Melchior-re Dechigi. Ob tej priliki bo-'oo točili v baru mleko za občinstvo. Po konferenci bodo predvajali dokumentarni film o mleku in njegovih izdelkih. V nedeljo bo v Sovodnjah šolska prireditev z razstavo V nedeljo ob 16. uri bodo v osnovni šoli v Sovodnjah priredili šolsko prireditev, katere se bodo udeležili tudi šolski otroci Gabrij, Vrha in Rupe. Razstavili bodo ročna dela otrok vseh štirih šol. Poleg tega je na sporedu neka igrica in več deklamacij. Po prireditvi bo loterija, katere izkupiček bodo darovali šolskemu patronatu. Tiskovno sporočilo PSDI goriške pokrajine Pogoji za sodelovanje s KD Posebna komisija bo pripravila z večinsko stranko upravni štiriletni program za tri največje krajevne organe oblasti Italijanska socialno - demo- bitnega sporazuma z večin- Velika množica ljudi na glavnem tržiškem trgu Že ob 19. uri so bili vsi prostori okrog glavnega trga popolnoma zasedeni. Toda ljudje so še vedno prihajali v velikem številu zlasti iz okoliških vasi. Ker niso dobili prostorov, so zasedli gostilne, kjer so sledili prenosu po televiziji. Ob 21. uri in nekaj minut so ljudje sledili z zanimanjem po televizijskih sprejemnikih kratkemu dokumentarnemu filmu o Tržiču in okolici. Končno je Mike Bongiorno dal znamenje za začetek dvoboja. Najprej so bila kulturna vprašanja med Sartorijem iz Tržiča in predstavnikom Aronne. Ta je odgovarjal hitro in točno, tako da je prinesel prvo točko za svoje mesto. Potem ko so pokazali tržiški trg poln ljudi, se je začela igra, v kateri so morali na trgu napisati na tablico razne anahronizme, ki so bili v nekaterih sličicah, ki so jih predvajali v Milanu člani gledališča RAI-TV. Najprej je bila sličica iz leta 1750, v kateri so bili sledeči anahronizmi: ura, pcezije Parinija, slika, vojne sedmih let in dela Paganinija. Obe mesti sta uganili vsako po štiri. Druga sličica je pokazala leto 1850, kjer je bilo prav tako pet anahronizmov. Tudi tukaj so mesta uganila vsako po tri, tako da je Mike Bongiorno prisodil obema tri točke. Smo 5:4 za Aronno. Sledila je tekma, kdo se približa cenam raznih predmetov. V Milanu so prinesli na oder krasno moderno kuhinjo, ki stane 195.000 lir. Družina Pela-schieri iz Tržiča se je najbolj približala ceni, saj je napovedala ceno 190.000. Drugi predmet je bil volnena preproga. Tudi tu se je tržiška družina izkazala, saj je povedala točne ceno. Ceno tretjega predmeta niso uganili ne eni ne drugi, toda kljub temu je bila ena točka prisojena Tržiču. Smo tako 5:5. Pri vprašanju o aktualnosti ni mogel naš predstavnik Va-lentinis napraviti nič proti ze lo pripravljenemu predstavniku Aronne, ki je tako zopet prišla v vodstvo. Nato je bila na tržiškem trgu džimkana z go-kartom. Naši predstavnici Magris Maria- luisa in Celeste Laricca sta že v prvem krogu prevzeli prvi mesti, ki sta ju držala do cilja Slabše je šlo v Aronni, kjer sta Germanna Crisman in Gabriella Mueller postavili slabše čase z motornimi čolni kot tekmovalki iz Aronne. Tako so tudi v športnih igrah dodelili vsakemu mestu po dve točki. 8:7 za Aronno. V Milanu prinesejo ven kabine. Prvi odgovarjajo predstavniki Aronne za eno točko, k; so hitro odgovorili na lahko vprašanje, kdo je prišel tretji v krožni dirki okoli Italije leta 1960. Aronna vodi za rani vzeti vprašanje za tri točke. Vprašanje se je nanašalo na dramo Adelchi, ki so ga tržiški predstavniki takoj uganili. S tem je prišel Tržič v vodstvo z eno točko, a zapravil je zmago pozneje, ko je zgrešil vprašanje za eno točko, medtem ko so predstavniki A-ronne z lahkoto uganili zadnje vprašanje. Aronna je obdržala prvo mesto, čeprav je zmagala s pičlo razliko ene točke. Na koncu se je velika množica ljudi, ki je prišla bodrit tržiške tekmovalce, napotila do razstave vin, kjer so dolgo časa zalivali svojo žalost z do- dve točki. Tržičani so primo-)bro domačo kapljico. kratska stranka nam je posla, la tiskovno poročilo o seji pokrajinskega odbora, ki je tila 7. junija v Tržiču, na kateri so proučili volilne izide in izrazili zadovoljstvo, da rezultati omogočajo PSDI staviti pogoje za vodenje dveh rt j večji občin iz te pokrajine. Medtem ko se zahvaljujejo volivcem, so predstavniki stianke sprejeli obvezo pred njimi in pred tovariši v stranki, da si bodo prizadevali v Gorici, Tržiču in v pokrajinskem svetu sestaviti sredinsko-levičarske uprave, ki bi predstavile pogumen program za ekonomski in družbeni razvoj. Socialni demokrati nameravajo v prvi vrsti napraviti iz krajevnih organov oblasti središča demokratičnega življenja, kjer se bodo javni interesi upravljali s kriteriji, ki ne bodo dovoljevali privilegijev. V okviru administrativnih možnosti bodo načeli stanovanjsko vprašanje in po-kiicno vzgojo mladine. Krajevne uprave naj bodo moderne z večletnimi programi. Težijo naj na municipalizaci-jo servisov in naj pri vladi tolmačijo težnje prebivalstva po tretji industrijski pobudi v Tržiču — davčnih olajšavah za nove industrije in vključitvijo ceste Palmanova-Gori-ca v vsedržavni program. Proučijo naj se tudi možnosti, da bi se Cervinjan ponovno priključil goriški pokrajini. Pogoji za sposobne demokratične uprave v goriški pokrajini so po mnenju socialnih demokratov v točnih jamstvih pristojnih oblasti, da se ne bodo odpustili delavci CR DA ne da bi se jim poprej zagotovila vključitev v druge ekonomske dejavnosti in da se tudi mladi delavci sprejmejo v vajensko šolo CRDA, kot je bilo svoj čas sklenjeno. Izvršni odbor je imenoval nekaj komisij, ki bodo proučile način in določila more- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir iiiHtiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn milili n iiiiiiiimijiii n in milili Izpred okrajnega sodišča 83-letna ženica je prišla po neprevidnosti pod avto Neprijetna dogodivščina Štandrezca, ki ga je vino pripeljalo pred sodnika Dne 26. julija lani je 47-letni šofer Mario Zalateu iz Gorice, Ul. Aquileia 43, ki je v službi pri Artunu Polettiju itz Gorice, na Travniku št. 7, odšel s kamionom svojega gospodarja Lancia RO v Ločnik, da bi tam na Trgu sv. Jurija naložil in odpeljal nekaj zemlje im drugega materiala, ki so ga izkopali pred barom Spo.t. Ko je pripeljal vozilo na mesto, ga je z ritensko vožnjo skušal čimbolj približati izkopanemu materialu, da bi ga laže naložili. Na levi strani tik vozila je stala neka ženica, 84-letna Katarina Cumar, vd. Bregant iz Ločmika. Šofer jo je videl in ugotovil, da bi zavozil mimo nje, ko bi ženica prav tisti hup ne stopila naprej. Posledica je bila, da jo je vozilo zadelo z blatnikom. Zenica je padla po tleh in ko je šofer to videl, je takoj ustavil vozilo. Cumarjevo so z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju zaradi zloma desne noge, najprej za 30 dni, potem pa se je zdravljenje zavleklo na 150 dni, ter so ženici ostale trajne poškodbe na nogi in se je zmanjšala njene sposobnost hoje za kakih 20 odst. Včeraj se je moral šofer Mario Zalateu zaradi tega zagovarjati pred sodnikom, ki pa ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov, da bi on bil kriv nesreče. * * * Vino je že zmešalo marsikaterega človeka, ki je sicer pameten in preudaren, kadar je trezen. Tako se je zgodilo tudi s 33-letnim Vojminjem Muccijem iz Standreža, ki se je moral včeraj zagovarjati pr e a sodnikom za dejanja, ki jih je zagrešil v pijanosti in katerih se je le medlo spominjal, ko se je zopet streznil. Zgodilo se je 27. marca letos ob 1,30 ponoči. Izvidnica orožnikpv iz mesta je bila z avtom na ogledu po Standre-žu, ko se je nekdo približal njihovemu vozilu in jim povedal, da leži neki človek na štandreškem trgu, ob robu pločnika. Orožniki so takoj odšli na naznačeno mesto in res našli tam človeka, zleknjenega po tleh, za katerega so pozneje ugotovili, da je že omenjeni Vojmir Muoci. Ko so ga vprašali, če se mu je kaj zgodilo, jih je Mucci, po izjavah orožnikov, začel zmerjati in žaliti ter z žaljeni! nadaljeval tudi, ko so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili njegovo pijanost. Zato so ga iz bolnišnice odvedli v karabinjersko vojašnico, ga tam zaslišali in zaprli, naslednji dan pa ga prijavili sodišču. Včeraj se je moral Mucci zagovarjati zaradi teh dejanj sko stranko, da bi se uresničili zgoraj omenjeni sklepi :n da bi se sprejel soglasen u-piavni program za tri naj večje krajevne organe oblasti za prihodnja štiri leta. «»------- Nočni nogomet Pretekli torek zvečer so na nogometnem igrišču v Ul. Ba-iamonti odigrali drugi dve tekmi v nočnem nogometnem tekmovanju med desetimi mestnimi ekipami, ki ga je organiziral EN AL. V prvi tekmi sta nastopili ekipi Cotoni-ficio in Audax. Zmagala je Cotonificio z rezultatom 1:0. V drugi tekmi pa je Ali Bar premagal G. S. Alba z rezultatom 4:0. Zaradi splošnega zanimanja za televizijsko oddajo «Cam-panile sera», pri kateri so tokrat nastopili Tržičani, so bile nadaljnje tekme odložene na danes zvečer, ko bo nastopila ekipa Infermieri proti Montesantu in Železničarji proti Placuti. «»------- Veljavnost bencinskih bonov zapade 30. junija Trgovinska zbornica javlja, da bodo 30. junija zapadli naslednji bencinski boni proste cone: Boni po pet litrov rujave barve in po 10 litrov modre barve. Namesto teh so že v prometu petlitrski boni vijoličaste barve in 10-litrski zelene barve. ?OTZT f 'čf ŠTOTZT gfo ŠTORI Snoci pred 40.000 gledalci v Florenci Italija-Argentina 4:1 (3:0) Sivori ponovno najboljši italijanski strelec - Slaba in neučinkovita igra gostov, ki so razočarali in zaradi pijanosti v javnem . lomoni iz Štandreža, Ulica San prostoru pred sodnikom dr. Michele Ul. Avto ga je podrl Rmaldijem. Izjavil je, da seji,a tla in odpeljali so ga z ne spominja, kaj je dejal o-rožnikom, ker je bil takrat pijan saj je popil kar 6/4 vina in je obžaloval žalitve, ki jih je izrekel v takem stanju. Sodnik ga je obsodil na 4 mesece in 20 dni zapora, na plačilo 5000 lir globe in sodnih stroškov. Kazen je odložena za pet let in ne bo vpisana v kazenski list. avtom Zelenega križa v goriško bolnišnico, kjer je ostal na opazovanju zaradi pretresa možganov. Sinoči pa se je njegovo stanje precej izboljšalo, tako da je otrok izven nevarnosti. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 STRELCI: v 13’ prvega polčasa Lojacono (Italija), v 21’ in 42’ Sivori (Italija); v 22’ drugega polčasa Sacchi (Argentina), v 42’ Mora (Italija) iz enajstmetrovke. ZAČETNI POSTAVI: ITALUA: Albertosi; Robotti, Sarti; Bolchi, Losi, Tra-pattoni; Mora Lojacono, Brighenti, Sivori, Corso. ARGENTINA: Errea; Simeone, Marzolini, Guidi, Navarro, Sacchi, Griguol, Rossi, Onega, Sanfilippo, Gonzales. SODNIK: Bois (Francija) Italija je zaključila prvi polčas te tretje prijateljske tekme z Argentino v vodstvu s tremi goli. Gostje iz Argentine so začeli srečanje z neverjetnim elanom in z odlično igro, a postopoma je igralec za igralcem odpovedal. Italijani so tako prevzeli vajeti igre v svoje roke in so posebno po zaslugi povsod prisotnega Lo-jacona prišli v 13’ s kazenskim strelom do prvega gola. Golu Argentinca Lojacona, ki kot «oriundo» igra za italijansko reprezentanco, sta sledila še dva gola Sivorija, ki je kot Lojacono izšel iz argentinske nogometne šole. Italijani niso imeli težkega dela predvsem, ker Argentinci ni- so krili svojih tekmecev in še posebno zvez, ki sta delala kar sta hotela in začenjala napade, ki so bili kljub dobri obrambi gostov skoraj vedno nevarni. Tudi obramba je imela lahko delo, ker so bili argentinski napadalci počasni in so se preveč izgubljali v podajanjih. Medtem ko je bil ritem prvega polčasa hiter, je bila igra v drugem delu srečanja dolgočasna in nezanimiva. Posebno po odhodu Lojacona z igrišča je italijansko moštvo odpovedalo, medtem ko so Argentinci prevzeli iniciativo v svoje roke. Toda kot v prvem polčasu, tako so tudi v lliliiliiiiiiinniiiiiliiiilliiliMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiii Prvenstvo A-lige v hokeju na kotalkah Med Monzo in Modeno za prvo mesto borba Ekipa Marzotta presenečenje letošnjega prvenstva Monza in Modena vodita v lestvici A lige prvenstva v hekeju na kotalkah in vse kaže, da bo edinole med njima potekala borba za letošnji častni naslov. Ostale ekipe, ki so v začetku sezone obetale odlične nastope, so v nadaljevanju prvenstva v glavnem razočarale. Tu mislimo predvsem na------------------------- Novaro m Triestino. Obe eki- pi sta si že večkrat prišili na drese značke italijanskega prvaka, a nista znali nadaljevati s traliciio in nista nikoli več zablesteli tako kot je bi-ir njuna navada. V nedeljskem kolu je No-vara zgubila na lastnih tleh in s tem zamudila .zredno priložnost, da bi od bliže zasledovala vodečo dvojico in istočasno prežala na vsak njun morebitni spodrsljaj. Neuspeh domače ekipe pa preseneča še bolj zaradi tega, ker se je moštvo resno pripravilo za letošnje prven stvo ter je ojačilo svoje vrste, v katerih najdemo kar tri izredne napadalce kot so Cerrina, Zoffinetti in Pana-gim. Precejšnji del krivde za zadnji poraz nosi sodnik, ki je večkrat oškodoval domače igralce. Kljun temu 'ahko rečemo, da so nasprotniki zasluženo o l.iesli obe točki, predvsem po zaslugi izredne požrtvovalne igre in dobro organizirane obrambe. Marzotto je pravo presenečenje letošnjega prvenstva, posebno ker • si je večino zmag izvojeval na tujih igriščih. Naj še dodamo, da je v Trstu prepričljivo premagal obe domači ekipi in prav tu se je začel njegov vzpon proti vrhnjemu delu lestvice. Triestina je začela to prvenstvo s ciljem, da se ponovno vključi v boj za prvo mesto. Rezultati začetnih kol so pokazali, da so te nade domačega kluba dosegljive. Nepričakovano pa se je položaj poslabšal, izidi tekem so bili negativni in baje bo zabredla tudi v finančno krizo, če se bodo odborniki še naprej v glavnem ukvarjali z nogometom in kakor so se že izrazili, ne bodo več dajali na razpolago ostalim sekcijam Triesti-ne podpore v sedanji meri. V nedeljo se je Triestina pomerila z Modeno in kljub močnemu odporu je morala prepustiti obe točki gostom. Prvi polčas se je sicer zaključil v korist domačinov, ki pa v nadaljevanju niso znali onemogočiti nasprotnikovih napadalcev, katerim je trikrat uspelo pretresti mrežo domačinov. S to zmago je Modena potrdila svojo voljo, da se po. Sicer ima vse pogoje za to: solidno obrambo, prodoren napad in izredno homogenost igre, kar ji dopušča tudi visoko kvalitetne nastope. Igralci Triestine znajo včasih pokazati tudi vrhunski hokey, vendar ne zmorejo dolgotrajnega napora in standardnega nivoja. Ta nestalnost jih je že stala precejšnje število točk, s katerimi bi bili drugače med najboljšimi. drugem pokazali nezmoznos in neučinkovitost napadalce » ki niso mogli dlje kot do r ba kazenskega prostora ita janskega dela igrišča. V z8Cr ku polčasa so Italijani in ", gentinci zamenjali nekaj igra' cev. Prvi gol je padel iz 8a,zei)! skega strela; žogo je sodn postavil kakih 25 m_ od vr in Lojacono je z močnim P ' zemnim strelom presenetil K j tega vratarja gostov. Po t l hladni prhi so Argentinci P pustili, medtem ko so Itali)® postajali vedno boljši. Po dve uspešnih paradah Albertosi] > je Italija izvedla protinapa . med katerim je Sivori Pz igral branilce in ko se je zn šel pred vratarjem gostov, J žogo poslal v mrežo. Po te golu so Argentinci izvedli v napadov, ki so jim Prine®:, le kote. Iznenada pa je P šlo do tretjega gola. A'ber'-. si je žogo poslal daleč v P lje. Sivori je prišel do usnj^ in se je s hitro osebno s* ' jo nevarno približal v^a Argentincev. Ko je Prl^sie. iz nje vratarja, je žogo ,®v nil nad njegovo glavo m J poslal v mrežo. Sele v 22’ dolgočasnega dr“r gega polčasa, so Argentm dosegli s krilcem SacchiJ® častni gol, medtem ko so 1*. lijani ponovno povečali rez1n tat z enajstmetrovko, ki 1° ' Mora spremenil v četrti g®1- «»-------- Kolesarska dirka po Svid Švicar Ruegg najboljši na cilju prve etape LAUFENBOURG, 15. — ^ prvi etapi kolesarske dirke P Švici je zmagal domačin 1 dy Ruegg. ki je prevozil * km dolgo progo Ziirich - L** fenbourg v 4 urah in 56. Nencini je privozil do ci s 4’15” zamude. . Vrstni red na cilju prve e pe je bil naslednji: j 1. FREDY RUEGG (sv"1 4.56’00” (z odbitkom 30”) . 2. Jef Plankaert (Be1*-' 4.56’00” , 3. Roman Clement (Belg-1. 4. Attilio Moresi (Sv-), j Rolf Maurer (Sv.), 6. PusTc,f, Dieter (Nem.), 7. Erwin B® (Sv.), 8. Hilaire Couvrem (Belg.), 9. Van Wynsbergri'= (Belg.) 5.00T5”, 10. Italo Ma zacurati (It.) itd. liiiiiiliiiiiiimiiilHiiilimtliitimiiimmiliiimMiimiiiiiiiiiiiiiinmimiiiiiiiiiiiiiiiulii11111111 Včeraj med treningom v Modeni Giulio Cabianca se smrtno ponesrečil S hitrostjo 200 km na uro je z avtom zavozil z dirkališč* v prometno ulico - Tri osebe izgubile življenje šeferju slabo, zaradi eesaf MODENA, 15. — Danes popoldne je prišlo pri avtodro-mu v Modeni do grozne nesreče, pri kateri je bilo več človeških žrtev. Nesrečo je povzročil avtomobilski dirkač Giulio Cabianca, ki je sam plačal drzno vožnjo z življenjem. Cabianca je vozil po dirka-liščni progi s svojim avtom Cooper Maserati zelo verjetno s hitrostjo 200 km na uro, ko je vozilo zašlo skozi odprta vrata in z bliskovito hitrostjo zavozilo na prometno via Emi-lia. Vozilo je treščilo v več avtov in se nato s strahovitim treskom ustavilo pri zidu neke delavnice. Vozača, katerega stanje je bilo obupno, so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali. Zdravniška pomoč pa nj pomagala in Cabianca je ob 22,40 podlegel poškodbam. Pri nesreči so izgubili življenje še trije moški, ki so bili tedaj na cesti, medtem ko je neki mladenič resno ranjen. Da bi ugotovili vzroke nesre- če so uvedli preiskavo. Neka-novno povzpne na prvo-mesto.' teri so mnenja, da je postalo izgubil oblast nad vozilom. r.imivo je, da so tik pred n srečo odprli vrata, ki vodij® dirkališča na prometno ce**®' Predlog izvršnega sveta Ci® Od 11. da 25. oktobra lW olimpijske igre v Tokiu ATENE. 15. — Med sest»£ kom izvršnega sveta mc®nrJ Na- rodnega olimpijskega odb®,r* (CIO) so sklenili predložiti tum med 11. in 25. oktobr®v za izvedbo olimpijskih iger Tokiu. . Isti odbor je mnenja, da ^ morale biti zimske igre Innsbrucku 1964. leta od 29. > nuarja do 9. februarja. DISCIPLINSKI UKREPI Inter kaznovan z 1.000.000 lir globe MILAN, 15. — Discipline razsodišče nogometne zveze-]o. sklenilo kaznovati Inter 1 "je bo 1.000.000 lir Do sklepa ‘ prišlo zaradi dejstva, da ieki,j ter poslal na igrišče v te^-z Juventusom mladinsko 10 štvo namesto prve ekipe Umislili so si tudi nekaj norčij. S Požarjem Hri-bovim, denimo, ki se je skoraj utopil v pijači. Nezavestnega Požarja so potegnili na Krznarjev vrt, zavlekli so ga tja in ga pokrili z gnojnim košem. Potem, ko je prišel k sebi, je bila noč, mislil je, da so ga živega pokopali in je spravil vso vas pokonci. Tako nečloveško je Požar rjovel pod košem. Tako je bilo pač, toda pohabil se ni nihče ob tisti priložnosti. Nekoč ga je vprašal Bubnič, kako je s hišo. Tako, kakor se vpraša človeka, kako kaže letina. Dobro, dobro. Hiša je bila dograjena. Okna so bila vdeta, vrata tudi, manjkalo je le še nekaj stekla in kakšna ključavnica. Toda bilo je poletje in se ni prav nič mudilo. Bubnič je bil tudi takega mnenja. «Prav nič ne,» je dejal, »tudi tistih sto kron se bo kje našlo,» je rekel. Potem sta govorila o žlebovih, o beljenju, kakopak, to tudi še ni bilo postorjeno. Kak dan po ločan-skem opasilu pa mu je Bubnič dal štirideset kron. «S tem si pomagaj,* je dejal. »Za sedaj si pomagaj s tem in se ne tresi zaradi vračila. To je Dejakov denar,» mi je bil rekel. Dejaku je bila potrebna primerna priprava, če je nameraval sesti, kakor je potrebna priprava volu, preden spusti svojo težo na podvite noge. Ko je bilo to storjeno, je rekel: Tak tako, torej! Moral si je vzeti nekaj časa za premislek. Samo toliko, da si je temeljito otrl drugi in tretji naborek pod brado. Nato se je lotil kosa papirja z oslinjenim svinčnikom. Dragi, stari Bubnič! Jaz, Ive Dejak, sem danes vpisal dvajset kron v slabo Tvojega računa. Potegavščina ni bila napačna, si je mislil, in je torej vredna tega denarja. Napisal je tudi to. Temu je potem pristavil nekaj poslovnih napotkov. Hotel je vedeti, na koliko tovorov ledu more še računati ta mesec, koliko se je potrošilo pri praznjenju štakar-jeve ledenice. In Racetovo, ali so to že odkrili? Sicer pa se bo tako in tako oglasil v kratkem. Prihodnji teden kani priti v Slivje. To kajpak ni bilo res in je bilo napisano samo v žugajočo spodbudo. Da, da! S posebnim spoštovanjem, Ive Dejak. Nad tem pisanjem je nekaj časa mrdal z debelimi ustnicami. Zdelo se mu je dobro, zdelo se mu je vredno njegove domiselnosti. «To beš dal Bubniču,* je rekel. «Ti si poštenjak. Poštenost zasluži priznanje, zato boš vrnil le polovico dolga. Ostalo obdrži za svojo poštenost. Bubnič je tudi poštenjak, toda on pretirava s svojo poštenostjo in take je treba izmodriti, sicer gredo na boben. Denar in rit moraš skrit, tako vidiš, pravijo izkušeni ljudje.» Janez ni mogel vedeti, kaj imata Bubnič in Dejak med sabo. On je vedno skoparil z besedami, čemu bi pozvedoval o tem. Hotel se je zahvaliti. Dejak mu je spregledal polovico dolga, torej se je bilo vredno zahvaliti. Toda Dejak se je naslonil nazaj in razširil roke. «Dejak z Golca,» je rekel, »nikdar ne razmetava svojega denarja brez potrebe. Brez potrebe ga res ne razmetava.* To si mora Bubnič zapomniti. Janez je prikimal. Potemtakem lahko spravi pismo in odrine? Da, zaradi njega lahko odrine. Janez je spravil pismo in dober nauk in se poslovil. Dan je vroč. Prava pokora za voznika na prašni cesti. Mesto se cvre na dnu in ceste, ki vodijo od tam, so strme in razbeljene. Voznik naj še bo! On ždi na vozu in prenaša vročino, lahko podremava, da nadoknadi nekaj zamujene noči, toda živina trpi. Voznik se nekaj časa prepušča domišljiji; s seboj vozi komat, malone novo konjsko opremo. Reci, reci sedlarju, naj ti izdela nekaj takega! Nič lažjega ne bo sedaj, nego obrzdati nestrpnega Cigana, pozapeti bahato jermenje in odbrzeti po reški cesti. Na lahkem vozičku po veliki cesti... Vola se komaj prestopata, kolesa se tudi komaj obračajo in talco voznik ne more slišati običajnega klokotanja. Tudi drugačnih glasov ne ujame. Kras medli v omotici, z vsem svojim življenjem tone v brezbrižni otopelosti. Vola najbrž menita, da sta najhujše prestala. U-stavita se in čakata. Čakata pač, da se voznik predrami in nekaj ukrene. Tako se dogaja: komaj zamre enakomerno pozibavanje voza, se voznik dela še nekaj trenutkov mrtvega, nato se strese, zapre čeljust in neunuu izraz na licu postane zopet človeški. Tak tako, pravi zmedeno, tu smo... Cesta pred njim se ovinkavo pne navzgor ob borovem gozdiču, nato mimo golega griča z zapuščenim mlinom. Sam kamen ga je tega pustega griča, kakor je sama luska mrzlokrvne živali, in mlinske plahute nad njim štrle vsaksebi, roteč brezbrižno nebo. Za veter? Za dež? Tega ni mogoče vedeti... Sonce je tik nad morjem in tako si voznik lahko ogleda njegovo cesto. Ta je speljana čez zaliv naravnost proti Pesku, tako bleščeča, tako bajna, da more samo sonce hoditi po njej. Voznik postoji in pomolči spoštljivo. Nad Krvavim potokom je Janeza dohitela ženska, šla je urno in ga došla. Na glavi je nosila jerbas, a ta je ni prav nič oviral pri hoji. Sedel je ko pribit na svitku in se lepo skladno zibal z njenimi boki. Ce bo lahko prisedla, je vprašala. Bila je razgreta v lica in ko je odložila jerbas, se je globoko oddahnila. «tAh,» je rekla sproščeno. «V tem kotlu ne bi hotela živeti.* Ali v Trstu? Da, tam... Janez se je ni upal odkrito pogledati, bila sta si še preveč tuja. Kdo je pozna, si je mislil. Opazil je le to, da ima nove čevlje in zgornjo ustnico poraslo z nežnim puhom. Puh je bil nekoliko temnejši ogorele kože in vsake dlačice, prav vsake se je drž*1* znojna kapljica. Pod to roso pa so se nenehno jale razpokane ustnice. Kaj ne, tako udobno kakor se je vgnezdila! ^ tiste košare ji tudi ni treba več prenašati. Janez taplja dalje, držeč se za ročico voza tak krepko, kakor se je njegovega srca oklepala veris* pomislekov. Takole greš, si je mislil, in naletiš neznano žensko. Moral bi bil naleteti na starko. starko: Hej, botra, bi ji rekel. Pomagal bi ji na v\, in bi se z njo brezskrbno pogovarjal. O mestu, o ^ čini, o letini; med pomenkom bi naglo minevala P0.' Kako, ali ne bo prisedel, je vprašala ženska. ^ bo naprej in naprej pešačil? »Ne tega ne nameravam,* je rekel. Kljub temu je koračil dalje ter zaskrbljeno njeval svoje obuvalo. Da, da, si je mislil, tole si 'v prav lahko ogledala, čevlja sta bila močno dognal/ štrlela sta vsaksebi in izza robov so silili rjasti okf™ ki ovijalk. Z mehastimi hlačami te nesreče ne jjj mogoče prikriti. In rokavi? Po rokavih so se P3"!, oblezki strjene goveje sline. Moral bi bil naleteti n starko... Janez Kalčev iz Velikih Loč je sedaj sedel Bariči Maičevi iz Skadanjščine in vdihaval jedki V°’J pomaranče. Poglejte no, je pomislil, o čem vse* čebmjava! Na vsakem koraku sva si bolj domača- 1 di sramežljiva čevlja se nista več skrivala, zdelo se J.' da nista pritegnila niti trohe Baričine radovednPst. V Barinem, krilu se je nabral kupček mesnatih o1*", kov, belih in zlatorumenih mesnatih krpic. Njene ni so se navlažile in nadišavile s ščemečim vonjejL' ki se je potem razširil in svežil večerno toplino. sta se odžejala s sočnimi režnji, mu je Bara stisn11 zagrabek olupkov v roko. Na, je rekla veselo. (Nadaljevanje sledil